Za enotno frontb vsega državnega uradništva. Zakaj ni še likuidirano uradniško in s tem tudi delno učiteljsko vprašanje. — Kaj je potrebno za rešitev uradniškega problema. — Naši cilji. 1. Pri nas ni izdelan in utrjen kriterij o državni administraciji, njenem cilju in njenem delokrogu. 2. Nimamo še dobre, kompaktne urad* niške organizacije, ki bi bila sposobna iz= vojevati in braniti svoj položaj in svoje lastne interese v celi državi. Uradniki so v večjem še desorganizirani brez prave sa« mostojne ideologije, strankarsko in politič« no zastrupljeni in prepuščeni sami scbi, da se na vse dopuščene in nedopuščene načine bore za svoje pravice in svojo materijalno eksistenco. Torej manjka kolektivne akcije vtčjega razmaha. 3. Tretji vzrok leži v brezbrižnosti vseh političnih strank, ki niso hotele in niso smeie rešiti tega vprašanja, ker se jim nje« ga likvidacija ne bi rentirala. Zakaj? Ker se stranke v politični borbi poslu= žujejo uradniškega aparata. Izgubiti ta apa« rat pa pomeni, odpovedati se enkrat za vselej tako pl-iložnostnega orodja za poli« tične špekulacije ob priliki volitev, kakor tudi izgubiti oblast nad uradništvom in s tem omejiti vsemoč svojim političnim strans kam v izvedbi notranje politike in vseh programnih olajšav, ki so potrebne za var* stvo eksistencijalnih interesov lastne stranke. In vprašujem se, ni li ž^ enkrat čas, da smo uradniki izključno organi administra« cije in interesov države, t. j. nezainteresi« rani posredovalci izmed občih in posebnih interesov države in državljanov. S tem ne bi dobile zadovoljenja in ugotovitve samo uradniške vrste, temveč tudi zahteve in že= Ije celokupnega naroda. Za rešitev uradniškega problema je po= trebno: 1. Kar najjasnejše precizirati in utrditi cilj državne administracije v smislu narod= ne koristi in potrebe. 2. Primerno temu odrediti tudi položaj uradnika in njegovo razmerje do države in poedincev in to: a) smatrati državo kot delodajalko uradnika, b) smatrati uradnikov položaj kot su* vereno gesto zapovedujočega, c) uvesti enako zakonsko obvezo za obe strani, za državo in za uradništvo. 3. Točno odrediti in določiti pravice uradnika in njegove dohodke po avtoma* tični lestvici cen življenskih potrebščin, gle« dajoč in računajoč pri tem vedno na prins cip, zaščite minimuma za eksistenco, t. j. uvesti plače v zlati valuti. 4. Za slučaj nesposobnosti, zadobljene v službi in izven nje, kakor tudi za slučaj starosti zagotoviti uradnikom stalno do* smrtno in dovoljno rento za življenje. 5. Odstraniti politični vpliv ob pode* litvi novih službenih mest ter uvesti raz« pis kot najboljši način za rekrutacijo novih uradnikov. 6. Tesna združitev in organizacija vse* ga državnega uradništva. P. J.