J)Opisj Iz radgonske okolice. (Ktnetsko društvo — Baueru verei n) se je osaovalo v Orebovcih blizu Radgone in sicer pred 2 letoma z 28 udi ; sedaj šteje 100 rednib in 8 častnih. [Koga? Ured.] Ima piavila ali štatute, po katerib si udje volijo 6 odbornikov, ti pa izmed sebe načelnika ali 0 bmanna, zapisnikarja iu deaarničarja. Ti povabijo ude večkrat k sejamin sprejemljajo nove ude. Vsakemu udu je vplačati 52 kr. letnine za vzdrževanje društva in za razne sti-oške. Letos 15. aprila je imelo diuštvo glavui zbor svojega dvaletaega obstanka. Načeluik je razlagal, da so bili večki at shodi, pri katerih se je govorilo o gospodaistvu, še več pa opolitičnibzadevab, namreč zastran občinskib ia okrajaib razmer, o c. kr. glavarstvih itd. Prožnje so se vlagale pri deželaern odboru ia cel6 pri državnem zboru. Ali o tem, če je že bilo kaj uslišano, pa ni ničesar črbuil. Potem je predlagal ietni raeua ia povedalo se je, koliko *e je denarjev nabralo iu koliko izdalo, samo to se ni razložilo, za kaj se je izdalo. Naposled je poslušalcem močno na srce polagal piibodnje volitve poslancev, da se uaj vsaj eukrat spametovajo, naj ne poslušajo ne klerik., ne lib. (Koga pa tedaj?), teinuč naj volijo piibodajic po svoji vesti in pameti iz srediue kmetskega stanu, ki poznajo kmetske razmere iu potrebe in da bi za naš okraj najboljši, uajrazumuiši in najpripravnisi bil negovski gospod Špirk (Aba! Kako polagoma in opazno svojad svoje rogove na den poriva!) Društvo ima dobra pvavila (Sicer jih vlada nebi bila potrdila. Ured.), ia tudi po eai strani za stiskauega kraeta dober (Navidežao. Ured.) namen, samo da bi bilo na vtsrski, katoliški podlagi. (To ni tnogoče, ker je plod tajuega društva frajmaurerjev, kar potrjuje list ,,Bauernwille"), da bi na sloveuski zemlji bilo sloveusko in da bi za udc imelo res samo kmetske Ijudi. Ali ravao nasprotiio smo zapazili: za verske reči se ne zme.iii (Navidežno! Ured.), govori se večjidel nemski, pi.se pa vse neiuški iu Sloveuce pogosto pikajo ; za ude se pa pobcie vse ali ima ped zeinlje lastue ali ne; še takih je mDogo zraven, ki si blizu še domisliti ne zamorejo, kaj je kmetski stau. Dostavek urednistva! Nedavao smo dobili dopis, iz kuterega smo poizvedeli, da je celo od sv. Aadraša v slov. Goiicab nek pretnožen kmet marljivo k uekemu Lukovnjaku ali nKreutzwiithu" pn Radgoni k sejam kmetskega društva zabajal. Temu kruetu so možgane tako zmešair, da baje prorokuje strašuo vojsko, v katerej bodo vsi sovražniki ubogih kmetov in drugih sirornakov pobiti, postali bodo hlapci, kmeti pa jihove gospodje; omenjeni kruet ,,zatiraue delavce iu kmete" do zvezd povzdigavlje, uasprotuike pa risa bujše od Turkov. Ali se je nesrečaež teb nevaruib (socijalističnib) misli navlekel pri omenjenem društvu ali kde drugod, tega ne moremo reči; to pa vemo, da je tje zahajal in list nBauernwille" prejemal in blastno prebiral. Splob je stvar vredna, da narodnjaki ostro na njo pazimo! Iz Ptuja. [Konec.] Načelnik priobči ae konečno postanek zadruge. Spominja se Stefanovega dne leta 1875. Ta dan so namreč za vsak pameten napredek navduaeni Sredisčani k zadrugi v tolikem broju in z tolikimi sredstvi pristopiti obecali, da se sme reči; Ormužko branilno in posojilno druaivo rojeno je v Središču na Štefanovo 1. 1875; dalje pravi govornik, kako je naš mnogozaslažni državni poslanec in deželni odbornik g. Herman našemu društvu silno pomagal koj v početku z okoli 4000 gold., s katerim denarjem se je že marsikteremu društveniku pomoč podelila, in tako podpira g. poslanec, kolikor mu je največ mogoče, tudi gmotno volilce svoje, zraven tega, da se brez uehanja trudi v deželnem in državnem zboru, pazljivost zakonodavcev obruoti na končno spoznanje pravega vzroka vseb nadlog, ki tiščijo celo cesarstvo, posebno pa naš kinečki stan. V znamenje odličnega spoštovanja in iskrene zahvalnosti proti g. Htfrmanu povzdignimo se iz svojihmest! Kot en mož povzdignejo se vsi navzoči in trikratno: ,,živijo Herman", zadoni po dvorani. Ker zavoljo premnogo poslov v deželnem zboru g. Hermanu ni bilo mogoče k skupščini piiti, se mu je pozdrav telegrafično poslal. Po dokončanem zborovanju je še velik del društvenikov ostal več časa skupaj, se razgovarjal in nazdiavljal neutrudljivemu za društveni napredek navdušenemu načelniku g. dr. Geršaku, dižavnemu poslancu Hermanu, poedinim gospodom iz predstojništva in odborništva gg. Dr. Magdiču, dekann Fricu, staremu korenjaku Kočevarju in drugim! Sedaj pa še par opazek! Zborovanja udeležilo se je blizu 60 udov. To je vendar malo število, če se pomisli, da med 220 udi je velika večiua, ki še dve nri hoda nima v Ormuž, da se je zbor obbajal v nedeljo in ne v kak delavnik, in da se le samo enkrat na leto zboruje. Posebno pogrešalo se je nekoliko od onib, ki so prej prav pogostoma prihajali, kedar je bilo treba groša. Neki in neki še zadrugo zniirom srpo gledajo, dasi je nje koristnost .tako javna, da se nikakor tajiti ne more. Ne čudimo se mnogo načelnira protivnikom našim, kajti znamo, koliko ti marajo za v stiskah se nahajajoče kmečke sosede svoje ia kterim so kmeti dobri le ob času voliter. Nikakor pa se ne more zadosti načuditi nekterim možem iz naših krogov, ki se obotavljajo stopiti k našej zadrugi. Čemu tako strankarstvo? Ali morebiti vere ni ? Zadruga, kder se nabajajo možje: deželni odbornik Herinan, dr. Geršak, dekan Fric, župnik Rajč, očak Kočevar, trgovec Jurca in mnogo drugih korenjakov, dajejo v nravnem in gmotnem oziru poroke dovolj. Toda nadjamo se, da bomo v tekočem letu še mnoge iil mnoge, ki še jih zdaj neradi pogresamo, prav skoro v našej zadrugi pozdraviti priliko dobili. Govorilo se je tudi o premenibi zadružne pogodbe. V tej zadevi je pred vsem potrebno popolne jasnosti in občne razumljivosti. Iz Konjic. 1. maja. (Pač škoda za denar!) Dobro je bilo, da nam je rGospodar" v poslednji štev. 17. povedal stroške za šolo, ki bodo 1878 znasali 1 milijon in 300.000 gld. To trpi 1 j u d 81 v o, ki plačuje z eno roko v d e ž e 1 n o, z drngo roko pa v okr. kaso, z obema pa še v državno kaso, iz katere gre vrb onega strašnega zneska za šolske inšpektorje 56.000 gld., ker imajo ti zdaj svoje posebne kancelije pri okr. glavarstvih. Enkrat za 'vselej rečemo, da privoščimo iz srca učiteljem njih plačo, ktero si krvavo zaslužijo, ako modro in skrbno svojo težavno službo opravljajo. Toda labko bi bili gg. učitelji dostojno plačani, pa bi vendar letni proračun za učiteljske službe lahko manjši bil. Kako to? Tako-le: Odpravi se naj iz šol vse nepotrebno šušmarenje s stvarmi, ki niso še za otroke v Ijudski soli in se s tem le dragi čas trati. Vsled mnogih nepotrebnih reči v šoli se namnožuje število razredov, ž njim pa število uciteljev, otroci se pa potrebnih reči ne naučijo, ker so preobloženi. Res škoda za mnogo denarja, ki se zastonj trosi, silno težko pa — v kase plačuje. Pri nas v Konjicah se vsaj eaa učiteljska sltižba menda celo zastonj plačuje. Za učiteljico je namreč gospodičina Scbubitz, hči pokojnega narodnjaka dra. Šubica iz Celja. Ogromna večina šolskib otrok je pri nas slov. narodnosti, a ,,frajlica" Scb. ne umeje skoro besedice slovenske! Kakošen more biti vspeh njenega podučevanja? Ne mnogo veči, kakor vspeh žabe, ki se oreha loti. Tudi drugi učitelji morajo — gotovo proti svojemu prepričanju — po pritisku šol. odborov in v ojnicab šolske osnove vse preveč nemškutariti. Nemškutarija v šolab je predrago plačana, zguba časa velika za slovenske otroke, ki ostanejo pri takem poduku medlega duha in piaznega srca. Pametna, razmeram in potrebam ljudstva primerna solska osnova bi storila, da bi se otroci v 3 razredib stokrat več in bolj korenitega naučili, kakor v 5 razredib, ki jih tukaj imarDp. Tu se torej res mnogo denarja zastonj trati. Se eno bodi ,,frajlici" očitno povedano, kar si naj da po kakem ptujskem Tomažeku raztolmačiti. Čudno navado namreč ima, da napotuje deco nemako moliti in to — natiboma! Otroke je komaj v redu držati, če počasi gl as n o ne molijo, Tiba molitev pri otrocih je zasmebovanje molitve in Bogu nečast. Pomnite ,,frajlica"! da otroci katol. stariaev in kračansko-kat. vere niso zato, da se v šoli pačijo in verske malomarnosti nalezujejo. Iz Braslovč. Pretekli mesec, ko je bilo novačenje za celjski okraj, pelja A. Pouše, skoz in skoz pošten in miroljuben kmet in žitnj trgovec iz Topovelj, težko naložen voz žita iz St. Paula, kar se proti piipeljajo trije fantje ali bolje reči divjaki, in inu predrzno ukažejo in žugajo, da se jib naj s polnim vozom iz ceste na njivo izogne; ker se je pa branil to storiti, ga napadejo, a ker je pa mož močen korenjak,. ga ne morejo podreti. Nato vzame eden nož in ga budo v roko rani. K sreči vidita io pritečeta dva moža iz polja gredoča na pomoS in tako te hudobneže odpodijo. Zelo britko je za rodoljuba o takib zločiuib iz drage nam Sloveuije poročati, pa od druge strani se mi potrebno zdi, da bi vsaj enkrat naši državniki in postavodajalci spoznali, kako krivo da so ravnali, ko so staro, vredno in tečno zdravilo, leskovo mast odpravili; sedaj take hudobneže večjidelj samo z zaporom kaznujejo, kterega se pa malo ali zelo nič ne bojijo, pa še to na škodo dobrib ljudi. Iz Podplata pri Kostrivnici. Tukaj v Podplatu smo imeli nekdaj sejme; zdaj jib ui več. Na sejm nibče ni prišel ali je k vecemu kdo kako kravče prignal, torej so sejmi sami ob sebi nebali. Govori se, da bi imeli tje gor v Kostrivnico naše sejme dobiti. Ali se bo to zgodilo, še nič prav ne vemo. Ce jib pa res dobijo, svetujemo mi Podplačani KostrivniSanoni, naj z našimi sejmi pametneje ravnajo, kakor s svojimi lastnimi. Letos na dan 40 marternikov, t. j. 10. sušca bi bil imel biti v Kostrivnici sejm. Hudo vreme je zabranilo, da ga ni bilo. Kostrivniški niihtaru in njegov berič — neizgruntano pametni glavi — preložita sejrn na torek po Jožefovem, t. j. 20. dau sušca, pa okrajnega ptujskega gospoda glavarja poprej nista vpraaala, kaj se snie s sejmom zgoditi. BeriČ oznani nam kmetom v nedeljo 11. sušca pri cerkvi, da bo po vremenu zabranjeni sejin 20. sušca. Tako da tudi kostrivniški nrihtai" na Lembergu na tamošnjem sejruu, pa tudi v nedeljo se ve da na srenjske stroške pri bližnjih farab oznaniti, da bo sejm v torek po Jožefovetn. Zaželjeni dau sejma pride. Govedina, svinjetina in teietina je že pripravljena; tudi je že odločeno, po čem se bo liter starine in novega vina točil. Ali glej smolo! Dovoljenje za sejm se nima ne nrihtar" ne berič v rokah, ker ga še okrajno glavarstvo poslalo ni. lu tako se je zgodilo, da smo domači in tuji Ijudje, voli in krave, štauti in kramarji hodili 20. sušoa v Kostrivnico na uro gledat. Dorau grede pa smo se kmetje med seboj razgovarjali rekoč: ^Kostrivniški nribtar" in njegov berič sta gotovo z rfašenkom" repo jedla, ker še tega ne vesta, da se mora od deželske gosposke kaj črnega na belem v rokab imeti, preden se zastraa preloženega sejrna kaj oznaniti zamore. Toraj se pa meuda tudi še takrat epametovala ne boata, ko zadnji iz Gradca — prikobaca". Iz Noršinec. Imeli smo v aprilu nekoliko prav mrzlib dnevov, kateie je ostri sever razbladil in 22. aprila prav bud mraz, tako, dajezemlja zmvzDJeua bila in na mlakab precej debel led; mislili emo, da bo vse proč; ali hvala Bogu, ai še bilo tako nevarno, kakor smo se bali; na polju je drugo vse zdravo ostalo, samo tista rž, ki je že v klasovju bila, je poškodovana; med sadnim drevjem pa so orebi uajbolj poskodovani, tudi češnje in slivi so deloma trpele, največ pa je gorica do- bila; nekteri vinski vrhi so bolj, dragi menje tip^li, tudi proti sbodu in jugu ležeče in na pesični zemlji nasajeae gorice bolje, nego v nasprotni legi. V bolj ilovnati mastni zemlji ni tako škodovalo. Močno zadeti vrhi so: Nunska ali Stročja graba, Ilovec, Mrzlo polje, Plavček, menje zadeti so bili, Jeruzalem, Kajžer, Brebrovnik, Neličan, Zastavci in splob bolje proti Hervaškem ni tako budo mra- zilo. Tako se nam je vrč zopet vise obesil; sploh pa pravijo ljudje, da, kolikor grozdja se prcd sv. Jurijem vidi, uavadno nikdar ne pride pod stiskal- nico ali prešo. Tudi 23. aprila je bil se drugi mraz, ali ta nam ni več kaj poskodoval, ker je že prvi mraz uničil, kar je bilo pokoncljivega.