Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in peiek popoldue. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jtova &oba Cena 1 Dia Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave ogiasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so piačljive. Štev. 67. Celje, petek 21. avgusta 1931. Leto XIII. Mestni park v Celju, most v Liscah in drugo C e 1 j e , 21. avgusta. Gospodarski napredek ljubkega Cclja najde, kakor se mi zdi, v širši javnosti vse premalo zanimanja. Težke naloge se prepuščajo v reše- vanje posameznim, ki potem po lastni uvidevnosti in najboljši volji krcnejo po poti, ki se jirn zdi naj- boljša. Toda načrti in odloki, ki da- jejo smernicc za razvoj rnesta za de- setletja in tudi stoletja naprej, so tako važna stran, da po vsej pravici in dolžnosti zaslužijo dolgcga pre-, miHleka in vsestranskega pretehta- iija- NiC manj kakor odlicni možje, je dolžna ostala javnost zavzeti sta- lišCc do raznovrstnih ukropov, če se hoče doseči popolna jasnost in raz- Čiščenost stališča in plodonosna re- šitev problema. Tako vidimo pri na- ših sosedih v Ljubljani, posobno v Ljubljani, pa se to vidi tudi v dru- gih mestih, da se posebno važni ukrepi predebatirajo v časopisih, kjer je možno, da se čuje vsako na- ziranje o pomenu in posledici ene- ga a,li drugega važnega koraka in natančno ugotovi javno mnenje. Me- sto in njegove zadeve so vendar last nas vseh in slab občan, slab meščan bi bil, ki bi si prižgal pipo in bi mu bilo vseeno, ali se postavi stolp na temelj ali na glavo. Cim se torej važne zadevc s pri- dom obravnavajo v časopisih, ne bo menda škodovalo, ako se tudi v Ce- lju za enkrat o neki stvari javno pomenimo. G>rc za patrk, natančneje irečeno, ^jcgovo ccsto in « tem združene event, projckte prihodnih cest in moštov, nanašajočih se na mestni park in ž njim združene Lisce. Že parkrat se je omenilo, da se bo cesta iz sredine parka prestavila pod Rajterjev in Miklavški hrib, kjer je sedaj drevored. Ce se ne mo- timo, so celo že razpisani proračun- ski načrti. Pa je to tako važna stvar, da javna beseda ne bo odveč in bo končni rcšitvi mogla le koristiti. Prvi najtehtnejši problem celj- skega mestnega parka so poplave kavinje. Povodnji se ukrotijo samo z regulacijo. Ta regulacija, uzako- njena žc z zakonom z dne 13. 6. 1876. štev. 49. dež. zak. za bivšo Štajersko, se bo prej ali slej, če ne jutri, pa čez 10 ali 50 let sigurno izvršila, ako no- čemo, da nam vsakih toliko let na- pravi Savinja milijonske škode. Ne moremo pa si regulacije drugače za- misliti nego z nasipom, in naj si bi tudi žc projektirani, a ne dobavljeni bagarji izkopali strugo Savinje za ne vem koliko metrov. Regulacija v mcstnem parku se bo torej moral a izvršiti na ta način, da se bo napra- vil po obrežju nasip. S torn pa je tu- di takoj podana smer, kod bo Šla glavna cesta, ki bo vezala kapucin- sko mostišče z Liscami. Dejstvo je, da je tak nasip nujna vsakdanja po- treba, da se preprečijo poplave v mcstnem parku. Cim prej se bo to zgodilo, tem prej bo regulacija Sa- vinje v spodnjem delu izvršena in park zaščiten pred povodnjimi. Ne sme se pozabiti, da tudi Lisce nujno potrebujejo dobre ceste do mesta, in naravno, da bi vodila taka cesta naj- lepše po obrežnem nasipu, ki obenem drži savinjske vode v svoji strugi. Iz estetskega stališča pa bi bil a po nafiem skromnem mnenju največja napaka scdanjo cesto prclagati pod hrib Ne glede na velike stroške, ki bi jih naprava ceste pod hribom v vcliko višji meri zahtevala nego na obrežju, kjer je glavni drevored, je bistvo vsakega šetališča popolen mir in tihožitje. Cim bi tekla cesta pod hribom, bi bil vsak šetalec bridko razočaran, ko bi prišel iz mesta do- mov čez brv ali most in prekeračil kakih sto korakov, pa bi mu na en- krat prifrčal avto in mu s svojim smradom uničil iluzijo miru in nior- da še povozil otroka, ki bi inislil, da je ravno pri kraju parka in sredi mi- ru. Cim pa bi šla cesta naravnost po obrcžju, je vsakemu jasno, da po prekoračenju te zadnje sledi po me- stu in prometu sedaj lahko neinote- no uživa mir, lepoto parka in nad njim se dvigajočega gozda. Tako torej ekonomični in tudi drugi razlogi govorijo za to, da se cesta iz sredinc parka absolutno ne more preložiti pod gozd, ker bi to več stalo in park kvarilo, dočim bi bil z napravo ceste po obrežju mest- ni vrt enkrat za vselej zavarovan proti vodnim poškodbam, bila bi iz- vršena regulacija, meščan in dobro- došli tujec pa bi ves ostali park lah- ko v miru in nemoteno užival. Pokazala pa se je tudi velika po- treba, da dobijo Lisce direktno zvezo z mestom. Ne motimo se, če trdimo, da so vsi prebivalci v Liscah nazi- ranja, da bi jim bilo veliko poma- gano, ako bi mogli iz svojega kraja DR FR. MIŠIC: Smohor nad Javorškom Slovenskim turistorn žal premalo znan, morebiti zaradi tega, ker se je razmeroma pozno, dasi stoji na tu- ristovsko zanimivi točki, uvrstil med naše priznane planinske postojanke. Kajti koča, za število dosedanjih ob- *skovalcev v vsakem oziru zadostu- j°fca, je bila kot nekak vidni znak delovanja podružnice SPD v Laškem °tvorje]la šele v predlanskem polet- Ju< Öd tedaj pa zaznamuje presenet- ilVo lepo število obiskovalcev i do- mačih i Jetoviščarjev in kopališčnih gostov iz Laškega. Baš zaradi teh bi morebiti bilo na mestu, da se ali ko- ^a preskrbi z vsakdanjimi potrebšči- »ami aji pa se tujci na primeren naöin pravočasno obvestijo, da je treba nekaj provijanta tudi nesti v nahrbtniku s seboj. Javornik ali Javoršek, kakor pra- vijo domačini, je kopa, široka, po- dolgovata, prav malo izrazito izoblo- kovana na onem gorskem hrbtu, ki veže košati, pošumljeni Malič in nje- govo idilično ležeče gorsko selo Iliv- no z dve uri oddaljeno Mrzlico pia- nino. Šmohor, to je cerkev svetega Hermagore, na najvižji točki Javor- škove kope, bi ne mogla biti sloven- ska cerkev, postavljena od žuljevih, pobožnih rok Slovencev, od njih če- ščena in vsako leto redno od njih na določene pi'aznike obiskana, ako bi ne stala poleg nje tudi prastara slo- venska lipa. Kajti ni slovenske cer- kve vrh hriba brez slovenske lipe in ni znamenite, starodavne lipe vrh visokega holrna brez slovenskega božjega hrama. Tu pri Šmohorju nad Laškimi toplicami stojita pred cer- kvijo baš letos prenovljeno na zuna- njih stenah in v notranjosti in z no- vima zvonovoma opremljeno, dve taki prastari lipi, vsaka izmed nji- ju s tako ogromnim, debelim in ob- sežnim debloin, da ga more komaj pet mož z raztegnjenimi rokami ob- jeti. Ljudstvo v okolici, rned kate- rim gre tradicija, vedno sveža in za- to živa in nepokvarjena, jih Casti ka- kor cerkev samo in si tudi pripove- duje, da sta enako stari kakor cer- kev, dasi je ena izmed njiju 1. 1879. do polovice pogorela in sedaj komaj še nosi košate, še vedno vsako leto julija meseca žlahtno duhteče veje nad seboj. V bližini cerkve, ki se po svoji zu- nanji obliki in po svojem zunanjem lieu zclo loči od znanih pohorskih božjih liramov, vidiš pred kapelico sv. Fortunata, ki gleda noC in dan takoj po bivi ali po inostu po levem cbrežju v mesto. Hiše in zemlja v Liscah bi pridobile najmanj 30% na prometni vrednosti, če bi imele zve- zo naravnost iz mesta mimo Savinj- skega dvorca ali po glavni cesti na- mesto po parku. Stara pa je tudi po- treba zvez'e okoličanov, t. j. posest- nikov z Lave, Ložnice in Babnega, da dobijo most preko Savinje za svoje gozdove in vinograde v Liscah. Eno uro, namesto četrt, zamudijo pri vsaki poti, kadar gredo po drva. listje, v vinograd itd. iz svojega do- ma, ker morajo preko kapucinskega mostu, namesto da bi se dala napra- viti z rnostom zveza n. pr. od glavne ceste pri Bajdetovi hiši ali malo | višjc, vendar nc nad Butejevim mo- j stom, še boljše pa naravnost v pri- ključku na cesto z Lave proti Savi- nji in čez Savinjo. Vse te naloge bodo postale prej ali slcj neodložljive, so pa že danes zelo aktualne, ker bi čimprejšnja rešitev koiistila tako mestu, kakor tudi okoličanom, stroški pa ne bi bill fantastični, kakor je n. pr. preloži- tev železniških mostov, marveč bi se na mail takoj visoko obrestovali. Ker je gotovo, da se bodo te na- loge prej ali slej, dasiravno že danes obstojajo, očitno pojavile, bi bilo po- trebno o tem razmišljati. Dr. A. R. DOMAČE VEiri DANAŠNJI ŠTEVILKI smo prilo- žili 7n zunanje naročnike poštne po- lcžnice. Cenj. naročnike, ki so s pla- čilom v zaostanku, prcsimo, da sc pcslužijo pcložnic in poravnajo na- ročnino, da ne bo nastala prekinitev V dostavljanju lista. d Aleksander Hudovernik f. VCe- raj zjutraj je preminul v Ljubljani eden naših najmarkantnejših starih narodnih delavcev notar g. Aleksan- der Hudovernik, predsednik Notar- ske zbornicc v Ljubljani in Družbe sv. Cirila in Metoda. Letos 21. febru- arja je obhajal še eil in zdrav svojo sedcmdesetletnico, pred dobrim me- sccem pa je zbolel in včeraj je za vedno zatisnil svoje oči. Pokojnik jc bil odličon pravnik in publicist. Po- Jc# obsežnepa strokovneg'a dela se je v rnlajSih letih udejstvoval tudi be- letristično. V Ljubljani je deloval kot notar od 1. 1904. Notarski zbornici je predsedoval od 1. 1919., Družbi sv. Cirila in Metoda pa od 1. 192G. Clan vodstva CMD je bil nad 25 let in si je pridobil s smotrenim narodno- obrambnim delom nevenljivih za- slug. Pokojnik je bil tudi ustanovir telj društva »Branibor«, ki je vodilo uspešen boj proti »Südmarki«. Tež- ka je izguba, ki smo jo utrpeli s smrtjo notarja Hudovernika. Naš narod bo ohranil velikemu pokojni- ku nad vse časten spomin. d Delavska zavetišča v Ljubljani, Maribcru in Murski Soboli. Gcn- tralni odbor za posredovanje dela pri ministrstvu za socijalno poliiko in narodno zdravje je kot kontrolni organ vseh delovnih borz v kraljevi- ni Jugoslaviji nadaljeval svojo akci- jo za zgraditev delavskih zavetišč. Do zdaj je sklenjeno, da se zgrade taka zavetišča v Beogradu in Sara- jevu, v kratkem pa se začno dela za zgraditev delavskega zavetišča na Sušaku. ZavetišCa se zgrade tudi v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Karlovcu, Varaždinu, Brodu in No- vem Sadu. Zgradile jih bodo občine navedenih krajcv, sredstva za grad- njo pa jim bodo dale delovne borze, ki bodo občinam posodile potrebni denar. V teh zavetiščih bodo imeli najsi(i'omašnejši delavci brezplačno prenočišče. d Upravne oblastl ne smejo maksi- mirati cen. Minister za socijalno po- lifiko in narodno zdravje je razpo- slal kr. banskiin upiavam okrožni- co, v kateiih jih ponovno opozarja, da upravne oblasti nimajo pravice na podlagi odredb zakona o pobija- nju draginje življenskih potrebščin in pravilnika za izvrševanje tega za- kona, da bi maksimirale cene življe- njskih potrebščin. Upravne oblasti imajo pravico do nadzorstva in kon- trolc prodajalcev življenjskih po- trebščin ter pravico do prijav poli- tiCnim oblastvom in sodiščem o pre- kršitvah odredb omenjenega zakona. d Domače tvrdke se morajo poslu- ževaU državnega jezika. Beograjska industrljska zbornica objavlja: Mi- nistrstvo za trgovino je opozorjeno, da se mnoge domače tvrdke poslu- žujejo tujega nemškega jezika ne naravnost v Savinjsko dolino pod Vojnikom in Goro Oljko, precej glo- boko, obzidano in s stopnicami mo- dernizirano jamo, v kateri je brž- kone .nekda.j izviral osvežujoč stu- denec. Sedaj jo tu vse suho. Ljud- stvo pa ve povedati, da sta se v tej in v drugi, tudi še vidni jami nek- Jaj skrivala sv. Hermagora in njc- gov sosed sv. Fortunat pred pagani, ki so ju preganjali. Ako je to res, so to mogli biti samo Turki, ki so tudi res 1. 1529. tu divjali in Laško oro- pali, kajti sv. Hermagoru je natem mestu kot protcžiraiiemu svetniku oglejske patriarhije bila postavljena cerkev kot najviSje ležeCa podružni- ca laške nadžupnije šele 1. 1421. Se- daj se niti njemu, niti njegovemu tovariSu ni treba bati sliCnega pre- ganjanja. Nasprotno! Slovenski tu- risti so njemu pripomogli do še več- je slave, ki se bo po Sloveniji äirila enako, kakor se bo širil slovenski tu- rizem. Toda kakor je ime sv. Mohorja pii nas znano in ponieinbno, pa je pri laSkem Smohorju vendar glavni cerkveni shod 4. julija na praznik sv Urha in 10. avgusta na praznik sv! Lovrenca, oöitno dveh domačih, slovcnskih konkurentov oncga Her- magore, ki so ga laški misijonarji iz Ogleja princsli med Slovence. Kadar se ta dva glavna cerkvena shoda ob- hajata na solnCno zeleni trati in v hladni senci "bnih dveh slovenskih lip, je zbran na Javoršku nad Laš- kini Stevilen narod z vseh strani. Saj ta naš Šmohor veže s svojo belo cerkvijo in njeno visoko, s škriljem krito šesterokotno koničasto streho, ozirajoč se skozi eno lino proti jugu, skozi drugo proti severu, dva popol- noma razlicna svetova, obenem pa vabi s svojima novima zvonovoma, milo in vabljivo daleč se naokoli razlegajoCima, vse sosede na obisk, molitev, zabavo in veselje. Svet, ki se odpira radovednemu pogledu pro- ti severu, sega od rodovitne in bo- gate isrednje Savinjske doline z mno- gimi vasmi, cerkvami in obsežnimi hmcljskimi nasadi preko Paškega, Kozjaka, Stenice in KonjiSke gore v dobro razločnih terasah do mirno in ravno potegnjene gozdne Crte pohor- skega grebena od vzhoda pri »Mari- borski« do tja, kjer so pri »Cerkvici« blizu Velike kope v zapadnem Po- horju zgradili v Jezernikovem kra- Ijestvu novo planinsko posiojanko. Pa tudi Sv. Križ nad Belimi vodami in strme planine nad Mozirjem in povrh še korožki Plešivec s cerkvijo sv. Urše gledajo sem na laški Šmo- Stran 2. »Nova Doha« 21. VIII. 1931. Stev. 67. samo za dopisovaje z inozemstvom, nego tudi pri medsebojnem dopiso- vanju v državi. To zapostavljanje državncga — torej tudi slovenskega — jezika je treba obsoditi. Zato naši domači ljudjc, čeravno imajo po- trebno kvalifikacijo, pogosto ne rao- rejo dobiti zaposlitvc, ker ne znajo dobro nemški. Tudi v dopLsovanju in knjigovodstvu naj se uporablja državni jczik. Opaža se tudi, da mno- ga domača industrijska podjetja za- poslujejo tujce kot trgovske potniko. Zato zbornioa opozarja, naj take posle vršijo domači ljudjc. d Nove poštne znamke z napisom »Kiraljcvina Jugoslavija\< pridejo 1. septenibra v promet. Vse znamke dosedanje emisije z napisom »Kra- Ijevina Srba, Hrvata i Slovenaca« in znamke tisočletnice hrvatskega kra- ljestva se vzamcjo iz proincta, lahko pa se zamenjajo za nove do 30. no- vembra, odnosno se smejo do tega tormina še rabiti za frankiranje poštnih pošiljk. d Smrtna kosa. V pondeljek 17. t. m. je umii na Dunaju v starosti 66 let g. Franc Woschnagg, veleindu- strijalec v Šoštanju. Njegovo truplo so propeljali v Šoštanj. Pogreb so jo vršil v četrtek 20. t. m. popoldne iz usnjarne na šoštanjsko pokopališče. Pokojniku bodi ohranjen blag spo- min, preostalim našc iskreno so- žalje! d Hmeljski vzorčni sejein v Žalcu prirodi letos hmeljarska prodajna zadruga v svojem lokalu tik Viran- tove gostilne, da na ta načiiv olajša svojim članom vnovčenje pridelka. Vzorenega sejma se lahko udeleži z Vzorcom svojega hmelja vsak Clan zadruge brezplačno, le v slučaju, da hmelj potom vzorčnega sejma pro- da, je obvezen plačati zadrugi 2% provizije za kritje stroškov. Vsa na- tačnejša pojasnila se dobe na sejm- skem prostoru v Žalcu kakor tudi v zadružni pisarni v Celju, Vodnikova ulica št. 2. V bodoče namerava Hme- ljarska prodajna zadruga prirejati vzorčne sejme redno vsako leto, ker bodo, ko se uvedejo, brez dvoma ze- lo olajšali hmeljarjem prodajo, so- Hdni trgovini pa nakup našega hmelja. d Letošnja žefev tobaka v Jugosla- viji. Po podatkih upravc monopola v Beogradu je bilo letos zasajenih 1.5 milijarde tobačnih sadik. Tobač- ni pridelek bo znašal 17 do 18 mili- jonov kg nepredelanega tol)aka. Ker porabimo v naši državi 10 milijonov fermentiranega tobaka, bo ostanek namenjen izvozu. Letos je bilo zasa- jenih 346 milijonov sadik več nego lani. d Cigarete v zavojčkih po 20 ko* madov. Uprava državnih rnonopolov je dala v promet nove vrsto cigaret Neretva, Morava, Zeta in Sava v za- vojčkih po 20 kosov. Po sklepu upra- ve državnih monopolov se bodo izde- 1 ovale škatie teh cigaret po 100 in 500 kosov le še v prav majhnih koli- činah. Potrebne stroje za izvrševanjc zavojčkov je uprava državnih mo- nopolov že nabavila in jih porazde- lila mod tobačno tovärne. d Stekel pes v brežiški okclici. Na praznik 15. t. m. se je pojavil v oko- lici Brežie stekel pos, ki jo ogrizel gtiri osebe, tri svinje, vcč psov in hor. Ta svet je mirna, sanjava idila in lepota, ki sama sebi ugaja. Proti jugu, proti Savi in spodnji Savinji je svet drugačen. Ostrorobi vrhovi, piramidasti in stožčasti, s strmimi prcpadi, z zobCastimi peCmi in Cer- mi, na prvi pogled sami ugasli og- njeniki, strmičijo proti nobu, kakor bi ga lioteli closed. To jo mal, mlad, ognjevit, bojevit in razborit svet, živ- ljcnsko moči j)rekipevajoča mladost in pomlad: Veliko Kozje, Lisca, Tur- je, Kuin; v široki grapi zelenega Stražnika skrite pa sc svetijo Riin- ske toplice. Kadar v zgodnji pomladi crni tc- loh odeveteva in rumeni Marijini Če- voljčki vise nad duhtečimi ciklama- mi, kimajoč v lahnem poinladanskem vetriču ali pa v zgodnji jeseni, ko ajdä cliši od njivc do njive, od goz- da do gozda, tedaj je pravi čas za izlet k Šmohorju- na laškem Javor- niku. mnogo kokoši. Popoldne so ga videli v Zakotii in Crncu, zvečer pa že v Trebežu. Ko je v neki veži ugriznil domačo hčerko, so ga napadli z vi- lami, neki lovec pa je stroljal nanj in pri tern po nesroči ubil lastnoga psa. Ugrizene osebe se zdravijo v Pasteurjeoyem zavodu v Celju. Ste- klega psa še niso ujeli. (l Državna pletarska sola v Ptuju sprojema učence v I. lotnik 1931/32 še do 25. avgusta. Prijave je opremi- ti s krstnim listom, domovnico, od- pustnico in izjavo staršev, s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca. Sola jo dvcletna ter ima namen iz- vežbat praktično in teoretično v ple- tarstvu in vrbogojstvu učence in ucenke, ki so uspešno dovršile os- novno šolo, za plctarske pomočniko in pomočnice. Razen praktičnega pouka v plotarstvu se poučujejo na šoli tudi kot teorctični predmeti: ra- čunstvo, poslovno spisje, v'rbogoj- stvo, kalkulacije, knjigovodstvo in strokovno risanje. Vsi učenci prej- niejo šolske potrebščine brozplačno, morajo se pa za časa učne dobe sa- mi vzdrževati. Šoli je priključen po- seben internat, ki se nahaja v Dijaš- kem domu v Ptuju. Podrobnejša po- jasnila dajo upraviteljstvo sole. d »Pripravljanjc mlečne hrane«. Pod tern naslovom jc izšla v založbi Centralnega mlekarskega društva v Ljubljani propagandna brošurica za večjo uporabo mleka in inlečnih iz- dclkov. Brošurica vsebuje tudi šte- vilne kuhinjske recepte. Menda nam ni treba še posebej povdarjati, koli- ke socijalne in narodno gospodarske koristi more prinesti naši domovini baš povečana poraba mloka in mleč- nih izdelkov. "Neizpodbitno dejstvo je n. pr., da se hrani vcčina našcga delavstva, nižjega uradništva itd. mnogo preslabo in gotovo je silna razširjenost jetike med temi sloji v veliki meri posledica tega dejstva. Kar ne propade na poslcdicah slabe prchrane, razjeda še nadalje alkoho- lizcm, zato smelo trdimo, da jc za naš narod pot k veeji porabi mleka tudi pot k zdravju in obstanku. Nič, manjšcga pomena ni stvar v narod- nogospodarskem pogledu. Naša ba- novina uvaža letno za stotine mili- jonov raznih živil, domačega mleč- nega pridelka pa v količkaj ugodni letini še vnovčiti ne moremo, ker jo poraba premalenkostna. Kolikor več- ja bo poraba mleka, toliko več de- narja bo ostalo doma, ta denar bo vedno krožil v našem narodnem go- spodarstvu in množil naše narodno imctje. Brošura obsega 40 strani in stane komad samo 3 Din. sole, or- ganizacije in prcprodajalci dobe 25% popusta. d ?>Cinema Revija«. Izšla je 16. šte- vilka s pestro. vsebino in lepimi sli- kami, med katerimi so tudi posnet- ki konkurence lepotic v naših kopa- liščili ob Jadranu. V tej štcvilki so n. pr. slike tekmovalk z Raba, kjer jc zmagala Celjanka. Revija se na- roča pri ujuravi v Zagrebu, Prera- do\\čcva ul. 12. d Pri astmi in bolezni srea, prsi in pljuč, Skrofulozi in rahitisu, povo- čanju ščitne žleze in postanku golŠe jc uravnava delovanja ci'evesja v. uporabo naravne »Franc Jožefove« | grenčice velike važnosti. Kliniki sve- j tovnega slovesa so opažali pri jetic: nih, da v zaCctku bolezni porajajoče sc zapcko ponchavajo s pomočjo »Franc Južefcve« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan boltuk boji. »Franc Jožefova« gren- Cica se dobi v vseh lekarnah, droge- rijah in spcccrijskih trgovinah. d Dunajska vrentenska napoved za soboto 22. avgusta: OblaCno, de- žcvno, hladno, živahni severozapad- ni vetrovi. Malinovec I pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Stara Bekarna 9sPri OrluCi Mr. Ph. Ivo Tončič CelJG, Glavni trg — Hlck^androva ul. Celje in okolica c Bakijada in koncert v proslavo 10-letnice viadanja Nj. Vel. kralja. V pondeljek 17. t. m. ob 20.30 se je vršila v mestu bakijada v proslavo 10-lotnicc vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra. Sprevod, ki ga je otvo- rila železničarska godba in v kate- rcm so korakali Sokoli, gasilci i/. Cclja in Gaboi-ja in skavti z baklja- mi in lampijoni, jc krenil ob navdu- genem vzklikanju kralju in vladar- ski higi z Dečkovega trga po Prešer- novi, Aleksandrovi ulici, Krekovcm trgu, Cankarjevi in Kralja Pctra cc- sti, Glavnem trgu in Gosposki ulici nazaj na Dečkov trg, kjer je bil raz- hod. Mnogo oken je bilo okusno okrašcnih in razsvctljenih. Na ce- stah so dclale špalir velike množice občinstva. Po bakljadi se je vršil od 21. do 22. pred kolodvorom koncert ccljskc železničarske godbe, ki urn je prisostvalo številno občinstvo. c Znižaiije mesnih ccn v Celju in ckolici. Konkurcnca med mesarji in nizkc cene živine so v zadnjem času povzročile padec cen mesa v Celju in okolici. Volovsko meso sc dobi v inesiiicah po 14 do 16 Din kg po ka- kovosti, n trgu po 12, 14 in 16 Din, dva mesarja sta začela na trgu pro- dajati dobro kravjo meso po 8 do 10 in po 10 do 12 Din, telctina stane 14 do 16 Din, svinjina pa 16, 20 in 22 dinarjev. Prebivalstvo se opozarja, da točno pazi) na o/.načbo cen na predpisanih deskah v mesnicah. c Tekma keseev in kmeiskih ko- lesarjev, ki sc bo vršila 8. septembra v Celju, bo posebnost svoje vrste. Dnevno se priglašujejo kosci in ko- losarji. Vse kaže, da bo ta priredi- tov pravi kmetski praznik, za Celjc nekaj novega. Pododbor zveze kmet- ski.h fantov in deklet za celjsko okrožje v Celju deluje z vsemi sila- mi, da bo prireditev čim bolj uspola. c Kolesarska dirka. Klub sloven- skih kolesarjev v Celju priredi v ne- deljo 23. t. m. klubsko dirko na krož- :iii progi: Celje^-Tehai-je—Ljubcčno- Arclin—Celje (19 km), ki sc prcvozi triki'at (skupno 57 km). Start in cilj pred trgovino Gams v Gaberju. Start ob 9. dopoldne, cilj okrog 11. dopol- dne. —¦ Odbor. c Tombola delavskega kulturnega društva »Svobode« sc vr5i nepreklic- no v nedeljo 23. t. m. ob dveh popol- dne na Dočkovom trgu. c Ipavčeva ulica v Celju. Iz nck- danje mestne Gizeline ceste smo do- bili po prevratu Benjamin Ipavčevo ulico, ki jo je mestni občinski svet lotos prckrstil v Ipftvčcvo ulico. Clo- vok bi normal no mislil, da je to uli- ca, ki uživa dovolj interesa in po- zornosti pri obči upravi, ker se je že imenu samemu posvetila tolika paž- nja in skrb. Temu pa žal ni tako. Ta ulica ali cesta, ki vodi mimo velike javnc bolnicc n.% eni strani na La- novž k novim industrijam, na drugi strani pa preko Lave proti šmartne- mu v Rožni dolini, je brez pravega gospodarja, odkar ni vcč okrajnih zastopov. Celjski okrajni zastop jo leta 1927. v območju mesta to cesto s sodelovanjem mestne občine mo- clerno zgradil in razširil ter jo ob Sušnici z mogočno škarpo zavaroval proti poplavam. Ccsta je bil a nekaj časa vzorno dobra in lepa. Veliki promet pa jo jc docela uničil, ker ni bilo rcdnega vzdrževanja. Lani in le- tos se za cesto ni nič več storilo, ker so se delali projekti in vršile komi- sije za tlakovanje odnosno asfaltira- nje. Sodaj je vse utihnilo, cesta je razrita, polna jam, ki jih v dežcvju zaliva blato in voda. Le nekaj navo- ženih kupov gramoza leži na njej ka- kor v posmeh vsem tistim, ki misli- jo, da takih cost ali ulic v promet- neni delu mesta Cclja pač ni treba. Ali ni za to sredstev, ali si še vedno nismo na jasnem, kdo je dolžan to cesto vzdrževati? Eno je gotovo, da je treba cesto temeljito popraviti in zvaljati, nato pa skrbeti za redno vz- drževanje, ker tudi v tern delu me- sta zivijo občani in davkoplačevalci. c Pločnik ob glavni cesti od Gla- zi]e proli Levcu že gotovo sedem let | ni videl gramoza. Cesta se je skrbno nasula, valjar jo je utrjeval gori in doli, tako da lahko avtomobili res vkljub napisu mestne občine, da jo dovoljcna samo hitrost 15 km, drči- j jo tudi s 50 do 100 km. Cesta je so- j da.j res izvrstna za avtomobiliste, to- da pešpot ob strani je vedno v slab- gem stanju. Ne nasuje se ničesar, bla- to so kar kopiči in uboga deca izgub- lja domala svojc čeveljčke v tej malti. In vendar kako radi gredo meščani na sprehod nekoliko iz me- sta, da se nasrkajo svežega zraka, zlasti po dobrodejnem dežju. Toda po cesti zaradi telesne varnosti zasc in za otroke ne more jo in ne smejo, po hodniku pa sploh ni mogoče ho- diti, kor je vsled blata slabši od koz- je steze. Ali se ni vzelo v evidenco popravilo cele ceste, torej tudi hod- nika? Ali se ne bi moglo na hodnik nasuti vsaj nekaj takSnega kamenja: kakor se je na cesto za avtomobile? Mi ne potrebujemo niti drobilca niti valjarja, marveč si bomo to karae- nje za pešpot že sami utrdili. Ali ti- či v zadevi kakšen kompetenčni kon- flikt ali pa druge ovire, vsokakor smo pripravljeni okoličani, kakor tudi prizadcti meščani popraviti to ]^ot z zakonitim kulukom, samo ne- kaj naj se ukrene. — Več občanov. c Dobrodelni kencert v mestnem parku. Želczničarska godba priredi pod vodstvom g. kapelnika Pctorma,- na v nedeljo 23. t. m. ob pol 11. do- poldne v mestnem parku promenad- ni koncert v prid domačomu sklada- telju Edvardu Interbergerju, ki jo kakor znano popolnoma sic}). Pri tej priliki se bosta prcdvajali tudi dve kompoziciji g. Interbergorja. Vstop- nina znaša kakor običajno 3 Din Preplačila sc hvaležno sprcjcmajo. c Prva predstava v Mestnem kinu v novi sczoni, ki sc je vršila sinoči, je bila izredno dobro obiskana in jo v vsakem oziru uspela. Modernizi- rani -projekcijski aparäti in zvočna aparatura so se že pri prvi predsta- vi uvcljavili, proizvajanje pa se bo še izpopolnilo, ko se bodo stroji vtekli. Modernizirana zvočna apara- tura pomeni za Celje lepo pridobitev, ki jo bo občinstvo z ozirom ua skroiniio celjskc razmere gotovo znit- lo ceniti. c Vse brate in sesire, ki so se ude- ležile 15. t. m. zv. vožnje na mestnem avtobusu iz St. Petra pod Sv. gora- mi v Celje, ki sc je poncsroCil, pro- siino, .da prijavijo vse, kakršnekoli odškodninske zahtevkc podstarosti br. Dragu Sircu v Celju. — Sokolsko društvo v Celju. c Tudi konjiški mesarji v Celju oproščeni. V torok 18. t. m. so je vr- šila na celjskcm okrožnem sodišen prizivna razprava proti trem me- sarskim mojsttom iz Konjic, ki so bili. obtoženi zaradi navijanja cen mesa in pred okrajnim sodiščem v Konjicali obsojoni. Pri prizivni ray. pravi pa jc tričlanski senat pod predsodstvom apelacijskega sodnika g. LeviCnika obtožence oprostil, ker se ni mogol pi-epričati o njihovi krivdi. < Ogenj v vojašnici. V sredo 19. t m. okrog pol 12. dopoldne so se vne- 1c saje v nekem dimniku v vojašnici kralja Aleksandra. Celjski in gaber- ski gasilci so ogenj kinalu udušili in odstranili nevarnost, da bi se bil ogenj razširil. c Smrina kosa. V torek 18. t. m. jo umrla v Celju (ASkerčeva ulica 10) v starosti 86 let bivša liabica gospa Marija Novakova, mati soproge stavbonika g. Fr. Nerada. V bolnici so umiii: v sredo 19. t. m. v starosti 50 let g. Franc KonCan, poslovodja Prve jugosl. lesne industrije v Za- vodni (Cesta na grad), v četrtek 20. t. m. pa 52-letna delavka Noža Pet- kova iz Trbovelj in 39-letni dninar Franc Ocvirk iz Košnice pri Celju. V petck 21. t. m. je umrla v Zavodni 73 pri Celju v starosti 58 let žena Cevljarja ga. Terezija Gorškova. Po- kojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! c Žrtev nesreče na železniški pro- gi. V zadnji šlcvilki smo poročali, da je savinjski oscbni vlak v soboto 15 t. m. okrog pol štirih popoldne med Paško vasjo in Šoštanjem povozil ncznanca ter mu zmočkal levo nogo do kolena in desno nogo v stopalu, zlomil lobanjsko kost in težko po- Štev. 67. »Nova Doba« 21. VIII. 1931. Stran 3. Kvalitefo veliko izi&iro, vedno nove moderne vzoirce jn niasfice cene nudi manufakturna in modna rgovina Miloš Pšeničnik, Celje žkodoval obraz. V ponesrečencu, ki so ga prepcljali v celjsko bolnico, so pozneje spoznali 28-letnega sina ko- čarja Antona Bertota iz Gorice pri Velenju. Bertot je bil božjasten in se jo očividno v napadu bolezni zgrudil na tračnice. Revež je v srcdo 19. t. m. zvočor v bolnici podlegel poškodbam. c Nesreča motociklisia. V torek 18. t. m. okrog poldneva je padel 20- ielni sin gostilničarja Stanko Krajnc i.z Polul v Tremerju tako nesrečno z motccikla, da si je zlomil jabolko na desnem kolenu in se ranil tudi na glavi. Krajnca so prepeljali z rc- šilinm avtomobilom v bolnico. c Tatcvi koles na delu. V sredo 19. *-• im, zvečer so neznani talovi ukrad- 11 iz veže Sokolskega döma v Gaber- ju nioško kolo znamke »Turist«, iz vcže hotela »Zvezde« v Gosposki uli- ci kolo znamke »Diamante, izpred gostilne »Na škarpi« na Brcgu pa kolo znamke »Adler«. c Aretacija. V četrtek 20. t. m. ob 14. je bil v Celju aretiran mlacli de- lavec Franc Pečovnik iz Selc pri Slovcnjgradcu, ki je po policijskem dnevniku zasledovan zaradi raznih vlomov v slovenjgraški okolici in osumljcn nekatcrih drugih ležkih zločinov. Fanta so oddali v zapore okrožncga sodišča. c Velika izguba. V pondcljek 17. t m. ob 13.15 je bila na poti od Trubar- jcve do Ipavčeve ulice izgubljena rjava denarnica z 2.400 Din, pismi in drugimi papirji. Najditelj naj odda denarnico in denar v stanovanju to- varnarja g. Weinbergerja v Trubar- jcvi ulici 3 in dobi kot nagrado 20% najdone vsote. <¦ Razpust društva. Unija stavbin- •skih delavcev za Slovenijo s sedežem v Celju že več let ne deluje v okviru svojih oblastveno odobrenih pravil in tudi ninia pogojcv za. j)ravni" ob- stoj, zato jo bila uradno razpuščena. Premoženje, zbrano iz prejšnjih let, v skupni vrednosti 3750 Din ter in- ventar se v smislu društvenih pra- vil izroči Delavskemu izobraževal- nemu društvu »Svobodi« v Ljublja- c Ocldaja krovskih del na zgradbi železniškega skladišča v Celju. Di- rckc.ija državnih žcleznic, gradbeni oddelok v Ljubljani sprejema do 2. »opteinbra ponudbo glede oddaje krovskih del na zgradbi železniške- ga. skladišča v Celju. Oglas je na »vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri direkciji drž. žclcznic v Ljubljani. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 22. t. m. do vštetega petka 28. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 23. t. m. do vštete sobote 29. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška. Kino ^«stni kino Celje. V četrtek 20. t. ^uoJ? bila slovesno otvorjena sezona , ,1/32- V petek 21., soboto 22. in ne- deljo oo ^ . ... 100"' avgusta se predvaja sijajna canst *Vo.Cna filmska opereta »Veli- K'itk>VC ^ubezen<{- v glavnib ulogah c (^ ^Tagy, Franc Ledcrer, Gretl nenner ter Znana koinika Szöke fczakall in Ralph Arlur Roberts. Ki- no ic v zadnjem času izpopolnil in m o d e r n i z i r a 1 projekcijske apa- rate in z v o č n o a p ar a t u r o. Vstopnina je pri novi razdelitvi dvorane znatno znižana. Prod- stave: ob delavnikih ob pol 9. zvečer, v nedeljo ob pol 5. popoldne (ugodno za zunanje goste), pol 7. in pol 9. zve- čer. U č e n e c 3 zdrav in postaven, s predpisano šolsko izobrazbo, se sprejme v večje specialno podjetje. Naslov v upravi lista. Dopisi Konjice Lepa proslava lOletnlce vladanja našega kralja v Konjicah. Proslavo lOIetnice vladanja se je vršila v na* šem trgu pod vodstvom občinske upra- ve s sodelovanjem vseh nacijonalnih društev. V nedeljo 16. t. m. ob 16. so razobesili vsi tržani zastave, kar je bil znak, da se prične tudi v našem trgu proslava. Zvečer so se zbrali Sokoli, gasilci, vsa počitniška kolonija in mno- goštevilno občinstvo pred gasilskim domom k bakljadi, ki se je nato vršila skozi trg do sreskega načelstva. Preko 100 hakelj in mnogoštevilni lampijončki so se pomikali med navdušenim pre- pevanjem in V2klikanjem udeležencev sprevoda in občinstva mimo oken, ki so bila razsvetljena in okraSena. Na Konjiški gori so goreli kresovi in švi- gale rakete. Z balkona sreskega na- čelstva je v prisrčnem nagovoru po- zdravil zbrano občinstvo sreski načel- nik g. Karl Trstenjak. Po njegovem nagovoru je sokolski pevski zbor odpel državno himno, povorka pa je krenila mimo Narodnega doma in deške osnov- ne šole nazaj pred gasilski dom, kjer je bil razhod. V pondeljek 17. t. m. se je vršila v župni cerkvi slovesna maša z zahvalnico, katere so udeležili za- stopniki oblastev in narodnih društev, po maši pa se je vršila v okusno de- korirani dvorani Okrajne hranilnice slavnostna seja občinske uprave, kateri so prisostvovali poleg udeležencev cer- kvene svečanosti tudi zastopniki tu- kajšnje cerkvene oblasti. Župan gosp. Rado Jereb je v daljšem izčrpnem go- voru opisal delo našega kralja za osvo- bojenje in ujedinjenje Jugoslovenov in njegovo delo v naši narodni državi, pri čemer se je dotaknil najvažnejših in najzanimivejših dogodkov iz delovanja našega modrega vladarja za dobrobit naroda in države. Prisotni so sprejeli z navdušenim aplavzom po županu iz- rečene čestitke in brzojavne udanostne pozdrave našemu kralju. Proslava je bila vseskozi prisrčna in izvršena v vsej složnosti in dostojnosti. Sv. Peter v Sav. dol. V nedeljo 6. septembra bo naš Sokol proslavii de- setletnico vladanja Nj. Vel. kralja Alek- sandra K Ob tej priliki bo razvil svoj novi prapor in priredil tudi svoj javni letni nastop. Razvitje prapora se bo izvršilo na društvenem telovadišču, ki ga prepušča g. Anton Cvenkl Sokol- skemu društvu že več let brezplačno v uporabo. Praporu bo kumovala ga. A. Četinova, soproga sedanjega župana, ki je prevzel posle občinskega pred- stojnika letos spomladi. Ta pridobitev bo gotovo pripomogla društvu do več- jega in hitrejšega razmaha ; saj je on prvi župan v Št. Petru, ki zna ceniti plemenito in vzvišeno delo Sokola. Pri proslavi bosta sodelovala celjska že- lezničarska godba in domače pevsko društvo. Po telovadbi bo prosta zaba- va. Avtobusi bodo ob vsaki uri na razpolago. Ker je ta prireditev 7a Sv. Peter — kjer se delo Sokola še vedno nekako nezaupljivo in od strani gleda — posebnega pomena, prosimo že se- daj vsa bratska društva in tudi prija- telje sokolskih prireditev, da se sigurno udeleže te pomembne proslave. Mlada šentpeterska sokolska družina naj po- ka2e na ta dan svojim neprijateljem, da ni osamljena, ampak da ima bra- tov, sester in prijateljev kakor pomlad cvetja. Na svidenje ! Drarnlje. (S p r e m e m b e v občin- skem svetu). V občinskem svetu v Dramljah so bile nedavno izvrSene večje spremembe. Za župana je bil imenovan g. Franc Mastnak, za podžupana pa bivši župan g. Blaž Jesenek. Od bivših občinskih svetnikov so ostali v novem občinskem svetu gg. Franc Zidanšek, Ivan Zidanšek, Miha ArzenSek, Anton Arzenšek, Valentin Kukovič, Drago Ča- tar, France Golež in Mihae! Vengust. Na novo pa so bili imenovani v občin- ski svet gg. Franc ZdolŠek, Ignac Mast- nak, Ivan Verbic, Stanko Jakopi, Jakob BikovSek, Josip Mlakar in Martin Ka- čičnik. Rogaška Slatina. — (S i m f 0 n i č n i koncert). VojaSka godba 40. pp. iz Ljubljane je priredila kot zdraviliška godba v pondeljek 17. t. m. ob 20.30 v zdravilski dvorani v RogaS'.i Slatini simfonični koncert pod vodstvom višjega kapelnika g, dr. Josipa Čerina. Ves ' „Centrol" Qutodelasnica in garaža Polnjenje akumulatorjev F. ŠOLMAN Celje^ Razlagova ml- 1 se priporoča za vsakovrstna v stroko üh-— spadajoca d e 1 a in popravila-------- Avtogenl^no varenje program je bil izvajan precizno in u* činkovito. Uspeh je bil nad vse časten. Dvorana je bila polna. Orkester in di- rigent g. dr. Čerin so želi po vsaki točki burno odobravanje. frankolovo. Dne 13. augusta je ža- dela kap go. Marijo Sodinovo, posest- nico in mlinarico v Verpetah pri Fran- kolovem. Pogreb pokojnice je pokazal, kako priljubljena je bila blaga in do- bra gospa. Bodi ji ohranjen blag spo- min, težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! 0 medu Kakšen med in kako naj ga užlvamo. Često se slišijo pritožbe, da povzroča uživanje medu motnje v črevesju, gnus, žgoče bolečine v želodcu, občutek kisline v ustah itd. Te motnje gredo na račun kakovosti in načina uživanja medu. Med, ki ga uživamo kot hranilo ali zdravilo, mora biti brez tujih snovi. Tak rned pride- lujejo napredni čebelarji s pomočjo stroja za točenje medu. Po starem na- činu prešani med vsebuje mnogo tu- jih snovi, zlasti cvetličnega peloda. Prešanega medu nikomur ne moremo priporočati. A tudi najfinejšega in najčistejšega medu ne smemo uživati na prazen že- lodec. Tudi ne kar po žlicah neraz- redčenega medu. Med naj se uživa primerno razredčen v ne prevročem čaju ali pomešan med drugimi živili, na pr. s čajnim maslom namazan na črn kruh, kar je neverjetno redilna in okusna slaščica. Med in sladkor. Ker obstoji med do 80% ]Z raznih vrst sladkorja, mu odrekaio nekateri prednost pred navadnim sladkorjem. Za sladkor govori njegova nizka cena in njegova oblika. Gotovo dajo mamice svojim malčkom rajše kocko sladkorja nego med, s katerim se otroci tako radi onesnažijo. A ta prednost sladkorja pred medom nas ne sme motiti pri oceni vrednosti obeh. Na- vaden sladkor je težko prebavno hra- nilo, ki ga mora želodec šele prede- lati, predno ga more kri vsrkavati. Nadalje manjka navadnemu sladkorju rudninskih snovi, brez katerih ope5a vsako bitje, a'med ima obilno korist- nih rudninskih snovi, v medu se na- hajajoči sladkor je Že po čebelah pre- delan in takorekoč prebaven, torej ne zahteva od naših prebavnih organov nobenega dela več. Po teh ugotovitvah bo vsakemu jasno, da med tako vi- soko nadkriljuje sladkor v redilni vred- nosti, da ne more biti govora o enaki vrednosti medu in sladkorja. Med in alkoholne pljače. Naloga hrane, ki jo uživamo, je: ohraniti na§e telo, mu dovajati gor- koto in krepiti njegovo moč. Med hra- nili igra zlasti kot dovajalec gorkote in povzročitelj večje odpornosti važno vlogo sladkor, ki se nahaja v najpo- polnejši, že prebavljeni obliki v čebel- nem medu. Veliko ljudi se poslužuje v svrho dovajanja gorkote in moči telesu — alkoholnih pijač. A učinek teh pijač je le trenuten in povzdigi gorkote in moči sledi kmalu še večja oslabelost. Nasprotno učinkuje zavžiti med trajno. Ako zavžije delavec alkoholno pi- jačo, drugi pa kos kruha z medom in maslom, bo v kratkem času prvi ope- Sal, drugi pa delal brez težav ves.do- poldan. Izdatki za obojno so enaki, uspeh pa zelo različen. Žal ni pri nas še prodrl smisel za racijonalno pre- hrano delovnega ljudstva. Vsi, ki so se udeležili svetovne vojne na francosk! fronti, so se čudili vztraj- nosti angleSkih, ameriških in belgnskih vojakov, ki so redno uživali kruh, na- mazan z medom in maslom. Nemšk. vojni poročevalec v burski voini v Južni Afriki je poročal, da ni zmagalo nad Buri boljše orožje Angležov, am- pak le množina sladkorja, ki so jo zavžili vojaki, kar jih je usposobilo, da so prenašali vse težave kolonijalne vojne. Zavživanje medu v bolezni. Bolni na protinu in na obilnosti sečne kisline potrebujejo jedila, ki ni- majo mnogo maščobe in beljakovine, da se uravnovesi motnja v menjavi snovi. Bolni na ledvicah potrebujejo jedila, ki nimajo mnogo beljakovin in klorovih spojin, ker bolne ledvice ne morejo dovoljno absorbirati teh snovi. V teh slučajih je poraba finega trča- nega medu za bolnika pravo odreše- nje, ker je tak med skoraj prost ma- ščobe in beljakovin in ne vsebuje no- bene klorove spojine. Bolni na vnetju črevesja dobijo tudi napade, ako se hranijo z jedili, ki povzročajo nabiranje neprebavljenih ostankov jedi v črevesju, n. pr. zele- njave. Pri takem obolenju je med pravi blagoslov, ker ne zapušča v čre- vesju nikakih neprebavljenih snovi. Bolni na sklerozi (poapnenju žil), ki je bolezen starosti, a se pojavlja tudi že v srednjih letih, se morajo izogi- bati vsaki hrani, ki vsebuje apno. V medu ni apna, za to je med izborna hrana za take bolnike. Ako zmanjka v vaSi krvi glukoze, se pojavijo razen splošne oslabelosti znaki : nemir, pomanjkanje spanja, ne- zavest in mrzel pot. Redno dnevno u- živanje malih količin medu ozdravi to obolelost v najkrajšem času. Iz predavanja ravnatelja med. faku!- tete v Parmi prof. L. Preti/a. Prevedel 11. Peternel. Smešnice »Naša železnica je najsigurnejša na svetu, gospod. Tu se ni bati trče- jija vlakov.« »Kako pa jo lo niogoče?« »Kor imiinio sanio en vlak.\< * * »Ali si danes ponoči čul silno gr- menjc? To je bila grozna nevihta!« »Ne, ničesar nisem čul — toda za- kaj mo nisi zbudila? Saj vendar veš, da med nevihto ne morem spati!« Slavni skladatelj Brahms je bil napram tujcem nenavadno sirov. Ko je nekoč odšel iz neke dunajskc go- stilne, kamor je stalno zaliajal, se jo pri vratih nenadoma obrnil in rekel: »Ako je še kdo v gostilni, ki sem ga pozabil razžaliti, ga prosim, da mi oprosti.« Žensko kolo že rabljeno, dobro ohranjeno, k u p i m. Ponudbe pod Vrisk, poStni predal 74. XVI. Zagrebački zbor 29. VIII. - 7. IX. 1931. Splošni mednarodn? veliki vzorčni sejem s speeijalnimi sejmi: Oradbar- stvo -- Hotel, hi5a, kuhinja — Pre- hrambena industrija — PoljedeJstvo — Mali domači obrt — Razstava in sejem volne in prediva — Tekstilije — Krzno in usnje - Papir - Higijenska razstava. 5. in 6. IX. 1931 : razstava domale in '__z__:i sejem tuje plemenske žSvine Ob naprej nabavljetii lcgitimnciji Zbora na iugosl železnicah in jadranskih parobrodih 50"/0, v sosednjih državah 25-30% popusta. Oijakinja se sprojme na stanovanje in lir.no k po« Steni družini. Pomoč pri učenju, evcnUialno instrukeija in klavir v hiši. Naslov v upr. Pisarniški prostori eventualno s pohižtvom se takoj oddajo v najem. Franc Zangger, Celje. Stran 4. »Nova Doba« 21. VIII. 1931. Štev. G7. Učenca s primerno šolsko naobrazbo, uka- željnega, od poštenih staršev, iz celjske okolice sprejme koionijalna in delika- tesna trgovina Anton Fazarinc, Celje Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem usta n o v il v Razfagowi ulici siev, 7 pohištveno mizarstvo Opiraje se na svoje 33 letno službovanje kot pomočnik, preddelavec in poslo- vodja upam, da rni bo mogoče ustreči vsakomur. Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Andrei Vrešak, Celje Pri želodčnih črevesnih boleznih slabi prebavi in hemoroidih vzemite tudi FIGOL. FIGOL osvežuje in čisti kri. Dobi se v vsaki lekarni, po pošti ga pa razpošilja proizvajaler : apoteka dr. Semelič, Dubrovnik 2/62. 3 stekle- nice s poStnino 105"—, 8 stekl. 245'— 1 stekl. 40"— Din. Nagrobni venci trakovi in vse žalne potrebščine ter velika zaloga mrtvaäkih krst Franc Karbeutz manufakturna in modna trgovina Celje, Kralja Petra c. 3. Otroške vozičke v znatno povečani izbiri nudi po kon- kurenčnih cenah Kramar & Mislej, Celje. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro- das a devize in valuie. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podruznici: Maribor^ Sostanj Knjigovodja (-kinja) v pisarniškh poslih vsestransko iz- vežbana moČ dobi stalno namestitev takoj, Reflektira se samo na res zmožno moč. Oferte je nasloviti na upravo »Nove Dobe« pod »Samostojna moč«. 500 dinarjev tedensko placamo zgovornim osebam s številnimi poznan- stvi. Perssons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. Hrana poceni in dobra, za dve gospodičm, učenki ali učenca. Celje, Vegova ul. 6. Krasna nova vila na Jožefovem hribu, enonadstropna, s kom- fortom, vodovodom, kopalnicami >e proda za 290.000 Din, dalje enonadstropna hiša s 6 stanovanji in vrtom v mestu za 300.000 Din. Naslov pove Karol Breznik, Celje. 2-1 Trgovska oprema obstoječa iz ene 6 m dolge prodajne mize in več stelaž se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Dijaka ali dijakinjo iz boljše hiše sprejmem na vso oskrbo. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan Jffff IHMi^aaBH^HSBBHpjHM stev. 4 kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Preuzema vsa v zgoraj nauedene stroke jpadajoča dela in popravila. — Cene zmerne. ^^——— Postrežba «očna in s o I I d n a ! Inserirajte v „NOVI DOBI"! Df'A'm^'il^Sfti'i'^ Gctl CenJ- obCinstvo vljudno opozarjam, da imam v MTM. %š§9*> i^«*]!*^ OVl svoji hiši v CELJU, KBALJA PETBÄ c. 37 laslno mesarijo, prekajevalnico in goslilno pri „Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaia blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Goreniak. Vsakovrsten sir, salamo, sardine in razne druge konzerve, malinovec, oranzado, mineralne vode vedno sveže v zalogi nudi IVAN RAVNIKAR, CELJE Uinho HuftDPEC, abl. tonces.mestni tcsarshl majsten na Lapi nisi rpllll lzvr^u)Q vsakovrstna tcsarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za pi I UulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun štev. 14.737 Za vesclice priporočamo Serpentine ^^M Fapirnate hrožnihe Lampijone ^H Papirnate scruijefc ^^^ Ustopnice i. t. i. KN1IRDRNQ in uclctrgouina s papirjem GoriCQP 8 LBShöVSCli, CbIJB ZAHVALA Za vse izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega predobrega očeta, soproga in sina, gospoda Karla Lapornika knjigoveza tiskarne „Celeje" se tem potem vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se za- hvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, častiti duhov- ščini in vsem onim, ki so ga spremili na zadnji poti k več- nemu počitku. ZAGRAD, 20. avgusta 1931. Žalujoči ostali. Polrtim sreem naziianjamo vsem sorodnikom, prijaleljem in znan- cem žalostno vest, da je naša ljuba mama, stara mama, gospa Marija Novak zasebnlca v torek 18. avgusta 1931. po dolgi mučni bolezni, previdena s sveto- tajstvi za umirajoče, v 87. letu slarosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vrSil v četrtek 20. avgusta na okoliskem pokopališču. Vsem, ki so preblagi pokojnici tekom njene dolge bolezni stali ob strani in jo tolažili in ki so jo spremili na zadnji poti, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. CELJE 18. avgusta 1931. Rodbina Nerad—Novakova in ottali sorodnlki. KMETSKA POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z ncomejeno zaveco Pisarna v Presernowi ulici S Hrastilne vloge obrestuie do 6—8% čfistiH, brez renfnega davKa. Pri naložbt Din 50*- se dobi nabiralnik na dorn. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. -- Oba v Celju.