NOVOLETNI POGOVOR Z JOŽETOM OSTERMANOM PREDSEDNIKOM MK SZDL LJUBLJANA
S tako socialistično zvezo še nismo zadovoljni
Že v navadlje, da v uredništvlh Ijubljanskih občinskih glasil ob novem letu povabimo k pogovoru enega od eminentnejših pred-atavnlkov našega mesta. Za letošnji intervju smo zaprosili pred-sednika mestne konference SZDL Ljubljana Jožeta Ostermana; povod za odločitev sta bili dejstvi, da je letošnje leto volilno leto soclalistlčne zveze, hkratl pa je prav SZDL tista organizaclja, ki ob novlh drutbenih gibanjih in tudi zaradi kriznih razmer, dobiva drugačno podobo in pomen. Jože Osterman se je Ijubeznivo odzval našl prošnji. Z njim so se pogovarjali uredniki Slavko Gerlica iz Naše skupnostl, Nlko Isajevič iz Dogovorov in Vera Vogrinčlč Iz Javne tribune, prisprevek pa je za objavo pripravila Darja Juvan.
Od pomladi ste predsednik MK SZDL. V tem letu je dejavnost soci-alistitne zveze bolj živahna kot običajno, tudi zato, ker je to volil-no Jeto organizacije. KaJ vi menite o delovanju socialistitne zveze v Ljubljani?
Zagotovo je lanski rezultat refe-renduma v Ljubljani ena od pogla-vitnih značilnosti življerva v tem le-tu v našem mestu. Tu je bila sociali-stična zveza precej jzpostavljena; ta-ko je ob referendumu in še spomla-di vladala v njej kot tudi v vseh rvjenih frontnih delih precejšnja apatija političnega vzdušja. Temu se je pridružil še zaostren materialni položaj, saj so trendi slabši kot so bili, recimo, zadruih dvajset let in to seveda niso ugodne razmere za uspešno delo.
Vendar so navzoči tudi dobri zna-ki. Mislim, da smo odprli nekatere probleme Loubljane tudi širše, na način, ki daje ^judem nekoliko več možnosti, da sami povedo, kaj si o določenih stvareh mislijo. To se je dogajalo na raznih shodih, pa tudi na drugih krajih. S tem, da smo bili soorganizator, smo dali afirmativni značaj tudi takim vrstam politične degavnosti, tako da se je prostor de-mokracije le nekoliko odprl, nekoli-ko profiliral, čeprav ne tnorem reči, da je že oblikovan. Zdi se, da smo v otroški fazi demokracije; dosti-krat se pogovarjamo o imaginarnih stvareh, bistveno pa nam uhaja. Jaz sem prepričan, da vsa politična struktura ni uspela zagrab, iti proble-tna inflacije tam, kjer bi ga morala.
Letos smo dobili še problemati-čen antiinflacijski program, na kate-rem ni mogote graditi družbene kli-me. Politični delavec seveda zdaj ne /nore skupaj z drugimi viti roke in kritizirati vlado, ampak mora nekaj »potegniti« skupaj. Z zadnjimi ukrepi je nadajjryih dvajset odstot-kov Ljubljančanov prišlo na nivo revščine, ki je grozjjiva tudi zato, ker te sili, da se posvečaš vpraša-njem preživeija in zato ne moreš no-bene misli nameniti drugim stva-rem. Če kdo misli, da je mogoče v takem vzdušju nabirati točke v smislu razvoja, se seveda moti.
Zahtevali bomo odgovornost
Vsekakor smo v naših program-skih usmehtvah zapisali, da bomo dosledno izpeljevali antiinflacijski program in sproti opozarjali, če se bo pokazalo, da na nekaterih po-dročjih zadeve ne gredo dobro; v ta-kih primerih bomo predlagali tudi spremembe. Če pa se bo zgodilo, da ne bodo upoštevane, bomo zahteva-li odgovomost, hkrati pa se zavedali tudi svoje lastne. To zveni dramatič-no, je pa v tem času edino logično. Tukaj vidim socialistično zvezo zla-sti kot moralni faktor, ki bi lahko zaustavi! negativna politična giba-nja, zlasti tista, ki zadevajo vzdušje in motivacijo. Če pa bi ta gibanja prevesili v pozitivna, bi bil pa to izjemen uspeh.
AH taka SZDL kot jo imamo, za-dovoljivo obvladuje razmere na območju petih ljubljanskih obiin? Alt dovolj dobro zajema vse tiste interese, ki se v zadnjem času po-javljajo med občani, kot na primer mirovna in ekolo&ka gibanja, ver-ska vpra&anja...
Mislim, da s socialistično zvezo, tako kot jo imamo, ne moremo biti zadovoljni. Dostikrat se pokaže, da krajevne konference izredno po-manjkljivo delajo, ali pa sploh ne delajo. Tako je na primer za Bezi-gradom kar nekaj krajevnih konfe-renc, ki niso imele letne program-ske seje, tudi drugje v Ljubljani bi se našla katera, izjetna je le Center, kjer so vse krajevne skupnosti izpe-Ijale konference.
S Sirtim krogom IJudi bomo laije premagovali teiave
Kaj narediti? Če bo ZK uresničila nekatere svoje sklepe in aktivirala svoje člane na terenu, bi to lahko bilo jedro, ki bi izpostavilo nekatere oblike dela. V krajevni skupnosti bi lahko v okviru SZDL zbrali krog
Ijudi, ki pa ne bi smeli biti le komu-nisti, saj bi v tem primeru šlo za podvajai\je osnovne organizactfe. Z angažiranjem širšega kroga ljudi bi premostili nekatere težave, vzpo-stavili kontrolo javnosti nad tem, kar se dogaja in dosegli, da bi jav-nost tudi bila udeležena pri nekate-rih odločitvah.
Omenili ste družbena gibanja. Mi-slim, da socialistična zveza delorna že zajema te interese in jim tudi daje podporo. V večini teh gibanj gre za zanimive, afirmativne interese, ki širijo poglede na socialistično samo-upravno birokracijo, seveda pa ni vse zlato, kar se pojavi. Družbena gibanja stvari v načelu postavljajo pošteno, radikalno, imajo pa prema-lo sposobnosti, da bi objektivno pregledala realne možnosti razreše-vanja, zlasti finančne in nekatere nujnosti, ki se pojavljajo na takem prostoru kot je Ljubljana.
Ekoloika zavest in lokalistične teinje
V zadnjem obdobju so pri spreje-manju razliinih prostorskih doku-mentov vse pogostejSa »upiranja« krajevnih skupnosti. Prihaja do nesoglasij med krajevnimi skup^ nostmi in občinskimi upravnimi organi. Taki primeri so bili v kra-jevnih skupnostih Polhov Gradec, Bizovik, Preska ... Ali je to znak, da je bila socialistična zveza pri sprejemanju dolgoročnih prostor-skih dokumentov premalo navzo-ča? Ali naj v takih primerih ob«in-ska SZDL »potegne« z občinskimi upravnimi organi ali s krajevno skupnostjo?
Prostorski dokumenti so odraz dveh činitejjev; prvi je ta, da se je izredno okrepila ekološka zavest, kar je dobro, vendar s tem nismo imeli v tolikšni meri opravka, ko smo snovali dolgoročne in sredrye-ročne plane. Drugi faktor je na ža-lost vse večje lokalistično obnaša-rye in zapiranje vase, kar je posledi-ca manjših materialnih možnosti in manjSih solidarnostnih občutkov. V vsaki krajevni skupnosti so pro-bletni, ki jih nekateri poskušajo »odlagati« zunaj meja KS. Moram reči, da mnogi pogojujejo uspešnost svojega političnega dela v KS prav z razrešitvtfo teh prostorskih zadev. Žal je res, da je to eden od indikator-jev uspešnosti krajevne samoupra-ve y oieh Ijudi. Tako prihaja do »upiranja« krajevnih skupnosti, če-prav vsako upiranje še zdaleč ni problematično in neopravičeno.
Interesi niso usklajeni
Glede kamnoloma Hrastenica v KS Polhov Gradec mislim, da imajo krajani deloma prav, saj je eksploatacija tega kamnoloma skrajno neodgovorna, tehnološko problematična in razdiralna za nara-vo. Skrbi vzbuja dejstvo, da je neza-upanje prišlo do take ravni, ko kra-jani ne marajo verjeti niti tega, da bi bilo mogoče s primernim ureditve-nim načrtom kamnolom postopoma sanirati. Ljubljana tak kamnolom potrebuje, zato je bolje sanirati tega, ga izkoriščati dokler je tnogoče, na-to zapreti rano, kot pa na čisto nedo-takrvjenem območju odpreti nov pe-skokop. Treba je uvideti, da Polho-grajčani ne žive le v svoji krajevni skupnosti, marveč z delom svojih interesov tudi v Loubljani.
Glede Bizovika mislim, da bi mo-rali strokovni organi v take krajev-ne skupnosti prihajati s celovitimi alternativnimi možnostmi. Stano-vai\jska gradnja v Ljubljaru je nuj-na, morali pa bi seveda krajane ob-jektivno seznaniti s tem, zakaj na drugih lokacijah, ki so na videz ugodnejše, ni mogoče graditi. Takih pristopov je veliko premalo. Primer čistilne naprave v Zalogu, ko je kra-jevna skupnost Zalog oblikovala svojo ekspertno skupino in na s«a-jen način izvedla ekspertizo dala ze-lo veliko tehtnih pripomb, ki so bile tudi upoštevane, tako da je zdaj pri-šlo do soglasja, je zgled, ki bi ga moralij>oskušati uveljavljati kjer se ^
le.da. Ce se bodo problemi še nada-Ijevali in če se bo izkazalo, da so strokovna vprašanje v upravnih or-ganih nedosledno ali pomarvkljivo izpeljana, bomo v SZDL morali in-tenzivno razmišUati o ustanavljanju neodvisnih skupin za preučitev do-ločenih zadev.
Pri sprejemaiyu dolgoročnih pro-storskih načrtov je socialistična zve-za bila premalo navzoča; vsi smo bili premalo prisotni, ampak kot sem že rekel, ekološka zavest je ta-krat bila bistveno manjša kot je danes.
Graditi moratno na zaupanju
Ali naj občinska SZDL »potegne« z upravnimi prgani? Jaz mislim, da bi morala biti nevtralna. Je pa to, težko storiti, tudi zato, ker je ta or-ganizacija ena od porabnic občin-skega proračuna, pa tudi tekoči opravki potekajo na nekih osebnih ravneh, zato se je človeSko težko distancirati. Je pa potrebno, da se poskuša najti prostor, kjer naj se razgrnejo vsi argumenti, potem pa •stisniti« za vrat občinsko upravo, ali pa človeka, ki je zato odgovoren. Vendar vnaprej soditi, da sta poli-tika in občinska uprava negativno oziroma odbojno naravnani do raz-reševaiya prostorskih vprašanj, je neumnost. V upravnih organih je ekološka zavest prav na takem nivo-ju kot v krajevnih skupnostih, zato mislim, da je treba graditi na zaupa-ryu. Razvoj Ljubljane je treba zago-toviti, sicer bo^no že čez nekaj let nazadovali.
Problemi na podrofrju komunale, prometa, ekologije, so v Ljubljani veliki. Najbrž nas bo teplo to, da referendum za IV. samoprispevek ni uspel. Te probleme bomo posku-šali reševati z tnajhno akumulacijo, ki je na voljo. Številke kažejo, da so pod vprašajem celo štiri kapitalne naložbe: Žaje, deponija smeti, čistil-na naprava in sanacjja Toplarne. To, kar zdaj delamo ni sanac^ja, je krpa-nje in stagnacija, tega pa smo se v Ljubljani, ko smo se odločali o sa-moprispevku, premalo zavedali. Če bo šlo tako naprej, bomo Ijubljano v naslednjih dvajsetih letih morali pričeti razseljevati, saj so življergski pogoji tu skrajno neugodni.
Glavni poudarki dela SZDL
Čeprav ste na to vprašanje delo-ma odgovorili že v prejšnjih, naj ga vseeno postavimo: kateri bodo glavni poudarki dela socialistitne zveze v Ljubljani prihodnje leto?
Zniževanje inflac^je, reševanje razvojnih in infrastrukturnih zagat bodo glavni poudarki dela. Prav in-frastruktura bo v prihodnjih letih zagotovo v ospredju našega zanima-nja. Ljubljana ima neki družbeni standard, vendar se še vedno razvi-ja, rastejo naselja, infrastruktura pa je pravzaprav blokirana. Poglejte! prispevek 0,5 odstotka je strahovito slabo podpisan - samo okoli 53 od-stotkov; veliko podpisnikov tudi še ni pdravnalo svojih obveznosti. Iz tega pnspevka naj bi adaptirali ali na novo zgradili 21 objektov. Očitno je, da je bilo vse skupaj napačno planirano. Dejstvo je, da ta program ne bo realiziran, in to bo v Ljubljani eden glavnih političnih problemov v prihodnjih letih.
Srednješolcev bo prevei
Problematična je tudi nadaJjnja obnova gradu, sanacjja sredivjih šol... Najbrz vam je znano, da nam bo v srednje šole »vdrlo« tisoč dija-kov več kot zdaj, in to ob dejstvu, da že zdajšnje starye rešujemo s prizid-ki in kontejnerji. Takšen trend je le v Loubljani, kajti v drugih srednje-šolskih centrih se populacija po ob-segu ne veča, pravzaprav se prazni-jo, in to na račun Ljubljane. Nesmo-trnost v organizaciji šolske mreže glede prostora plačuje zdaj Ljublja-na. Ureditev tega vprašai\ja bo zah-tevna naloga za širši slovenski pro-stor.
Na koncu našega pogovora še tradicionalno vprašanje: kaj bi na-Sim bralcem zaieleli ob koncu leU?
Kot vedno ob takih priložnostih bi jim zaželel veliko uspehov in čim-več zdravja. Zaželel bi tudi, da bi vsaj ob koncu leta to vse bojj peša-joče Ijubljansko gospodarstvo po-kazalo bo^jše rezultate glede aku-mulacije. Upam tudi, da se bomo v tej deželi pametno pogovorili okrog nove ustave, ki bo motivirala za boljše delo in o hranila zaupanje v to državo.