DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Rnška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14335,
Štev. 80
Maribor, sreda, dne 6. oktobra 1937
Leto XII
Nova doba prihaja?
Socialisti hočemo vršiti svojo nalogo
Od leta 1929. smio socialisti brez stranke. Takrat jo je vlada razpustila kakor tudi druge stranke. Našimi predlogom, da ustanovimo socialistično stranko, oblast doslej ni ugodila, čeprav bi bila delavska socialistična stranka prav v sedanjih razmerah vsaj po našem mnenju, kakor smo to tudi že večkrat povedali, potrebna za nas in tudi za splošni razvoj.
Mnogo čitamo poročil 01 delovanju in posvetovanjih pristašev drugih strank. Tudi mi storimo, kar m odremo, vendar imamo mnogo več ovir, ker imamo še premalo tiska in ker nam ni micgcče nastopati javno ter s tem pripomoči k razpletu zamotanega položaja, zlasti pa poudariti dve glavni zahtevi socialističnega gibanja:
svobodo in demokracijo.
To je zlo. Zlo je, ker se javnost zastruplja z napačnimi ideologijami, zavaja na nerealna pota ter ustvarja v množicah desorientacija (zbeganost) v realnih vprašanjih, kar spe-ljava javno življenje v neko plitkost, ki je za bodočnost naroda silno nevarna stvar.
Obljubujejo nam svobodo, demokracijo, normalne razmere.
Prepričani smo, da vse to mora priti, da pride, ker je nujno, ker sicer ne bi bilo mogoče prav in pravilno rešiti vseh tistih problemov, ki se danes rešujejo od prijatelja do prijatelja, od ideologije do ideologije. Na sejah, pri zelenih mižali režima in opozicije, govore o vseh teh problemih.
^ Tudi naša naloga je, da smo odločni pri reševanju vseh tistih problemov. Tudi mi smo del naroda. Tudi moramo narodu pojasniti, kaj se zahteva, kako se sporazumevajo in kako naj se sporazumejo, da bo v korist celotnemu razvoju v naši državi.
Povedali smo že svoje mnenje. Potrebno pa je še, da to mnenje objavimo jasno in na široko, da s tem pripomoremo izhod iz sedanjega položaja, ki je mučen za nas in za vso javnost.
Kako so povišali plaže v Italiji?
Lepo se sliši, resnica pa je drugačna
Vojna v Abesiniji je imela za posledico, da je v Italiji zavladala sil-'ia draginja. Cene so poskočile kar za 60 odstotkov. Vlada je dekretira-la povišanje mezd in plač. I o je bilo za pohvalo, še celo pri nas si čul govoriti; »Mussolini, ta pa ta!« Resni-ca pa je drugačna, kljub 60 odstotnemu porastu cen »provizorično« zaposleni delavci niso bili deležni povišanja mezd in »Lavoro fascista« (14. avgusta t. 1.) piše, da izpomoč-ni delavci v vojni industriji ne dobe draginjskih doklad. Fašizem si zna delati reklamo, pri tem pa gleda, da ga to nič ne stane.
Uspeh .. .
nemškega fašizma
»V prcteklemi letu je bilo v (tretjem rajhu) zelo mnogo doseženo.
samo to, da se gospodarstvo ni zrušilo, je uspeh. (»Volkischer Be-Pbachter«, štev. 2,57 z dne 14. sept.
Izprememba v vladi dr. Stoj adinovica
rev oastopno
leeil«
Novi ministri za prosveto, pravoso dje, pošto, gozdove in rudnike ter telesno vzgojo
»Avala« poroča;
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki z ukazom od 14. t. m. sprejeli ostavko, ki so jo predložili gg. pravosodni minister dr. Niko Subotič, gradbeni minister dr. Marko Kožul, minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič, prosvetni minister Dobrivoje Stošovič, poštni minister dr. Branko Kaludjer-čič in minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič, ter jih postavili na razpoloženje, imenovali so pa za
pravosodnega ministra podpredsednika senata Milana Simonoviča, za ministra za gozdove in rudni-
ke bana vrbaske banovine Bogoljuba Kujundžiča,
za gradbenega ministra na razpoloženju in narodnega poslanca Do-brivoja Stošoviča,
za ministra brez portfelja narodnega poslanca dr. Nika Novakoviča, za ministra za telesno vzgojo narodnega poslanca dr. Vekoslava Miletiča,
za poštnega ministra podpredsednika narodne skupščine Vojka Cvr-kiča,
za prosvetnega ministra upokojenega pomočnika prosvetnega ministra Dimitrija Magaraševiča.
O izpremebah v vladi manjka zaenkrat vsak komentar s strani JRZ-tiska.
O novih ministrih je znano, da je Simonovič pripadal lani JNS, Kujundžič je bil že enkrat minister, sedaj pa je ban vrbaske banovine, Vojko Cvrkič je poslanec, izvoljen na Jevtičevi listi in sedaj zelo odločen pobornik JRZ, dr. V. Miletič je Hrvat iz Beograda, dr, Novakovič je predsednik banovinskega odbora JRZ za primorsko: banovino v Kninu. Dimitrije Magaraševič je bil že enkrat pomočnik ministra prosvete. —///—
Kantonalne volitve v Franciji
V volilnem boju so prevzeli socialisti vodilno vlogo
Dne 10. in 17. oktobra bodo v Franciji, razen v Parizu in senskem okrožju, volitve v kantone (sreze). Volitve imajo velik pomen, ker bodo pokazale, kako je narod zadovoljen z^ vlado ljudske fronte, ki vlada v Franciji že 16 mesecev.
Socialisti poudarjajo po shodih pomen in naloge kantonskih odborov in na marseljski program, ki je bil izdelan na zadnjem kongresu za te odbore. V teh odborih socialisti doslej niso bili mnogo zastopani, pač pa je jako mnogo občin v njihovih rokah.
Pomembno je zlasti, da je zmagalo v javnosti socialistično stališče, da je treba pomirjenja znotraj ljudske fronte.
V volilni borbi so prevzeli socialisti vodilno vlogo.
Njih govorniki so radikalni in konkretni. Nastopajo po mestih kot govorniki Blum, Faure, Marx Dor-\voy itd. Predvsem poudarjajo socialisti potrebo volilnega reda za senat, ki ovira delovanje zbornice, kakor je to napravil ob priliki odstopa BIu-ma, ko ni hotel izglasovati vladi pooblastil.
Kantonske volitve so pomembne, ker imajo tudi vpliv na volitve senata. Čimbolj bodo zmagali v teh volitvah kandidati ljudske fronte, tembolj bo omajan konservativni in reakcionarni senat.
»proti mark-
ciji v volitve z geslom sizmu«, kakor drugod.
Kantonalne volitve bodo vsekakor v prid ljudske fronte, ker se je reakcija v zadnji dobi pač dovolj razkrinkala pred javnostjo.
—///—
Vsa reakcija pa gre tudi v, Fran-
Kako gredo stranke Ljudske fronte v volitve?
Pri prvih volitvah, dne 10. oktobra bodo stranke nastopile vsaka s svojimi kandidati. Kandidati, ki ne bi dobili absolutne večine glasov pridejo v ožjo volitev 17. oktobra. Pri ožjih volitvah bodo pa stranke ljudske fronte nastopile skupno in glasovale za tistega svojega kandidata, ki bo v dotičnem srezu dobil pri prvi volitvi 10. oktobra največ glasov. Na ta način ugotavljajo stranke ljudske fronte vsaka svojo lastno moč in pravo razmerje sil. V Franciji torej ne gre za neko mešanico raznih strank in barv v okviru ene stranke, kakor se to ponekod priporoča, da-si je jasno, da bi taka stranka ne mogla živeti, kaj šele delovati niti en dan. Francoski radikali so meščanska stranka, ki odklanjajo socializem. Med njimi in socialisti se sicer
lahko ustvari sporazum: glede skupnega nastopa za rešitev gotovih vprašanj, v vprašanjih, ki se tičejo dela za socializem in tvorijo osnovo socialističnega programa pa mora socialistična stranka iti svojo pot in pridobivati ljudske množice za svoj program'. Radikali n. pr. so za zasebno lastnino produkcijskih sredstev,^ socialisti proti, zato je v tem vprašanju kompromis Izključen in ako bi bili radikali in socialisti v eni stranki, bi se na tem vprašanju nujno razšli.
Glede skupnega nastopa strank ljudske fronte pri ponovnih volitvah 17. oktobra so socialisti odklonili, da bi glasovali za tiste radikalne senatorje, ki so v senatu vrgli vlado BIu-ma in se pokazali kot odkriti sovražniki demokracije.
Mussolini in Hitler za mir, če..
V berlinskem stadionu sta v torek, dne 28. septembra t. 1. govorila Mussolini in Hitler. Hitler je organi-f.lr.a* rnn°žice, ki naj bi pokazale veličino osi Rim—Berlin. Dne 29. m. m. pa je Mussolini zopet sedel v jekleni vlak in se odpeljal domov. V Rimu so pripravili zopet kričav sprejem. Delavci so dobili ta dan plačan dopust, da je bil sprejem lepši.
Iz govorov diktatorjev je odsevala samozavest in poveličevanje ,5 drugega. V francoskem in angleškem tisku pa govornika nista napravila najboljšega utiska, ker so iz dekoriranih govorov o miroljubnosti pconicale grožnje in imperialistični duh. Vsa Fvropa postane fašistična; mir je odvisen od tega, če se izpolnijo nemški cilji in želje; jutrišnja Evropa bo fašistična; če ne bo dovolj beseda, bomo segli po orožju. Hitler je tudi imenoval Mussolinija moža, ki ustvarja zgodovino.
Govora sta hotela izzveneti mi-
se bodo vsi podredili njima
r
roljubna, kakor da bi ves ostali svet hotel samo vojno. Izjave pa, ki jih omenjamo, potrjujejo prav nasprotno. To namreč, da ima fašizem svojo politiko, ki jo hoče brez orožja ali pa z orožjem izvajati prav na kljub svetovni miroljubni demokraciji.
Poudarjanje boja proti boljševizmu stališča obeh diktatorjev ne omi-ljuje, ker je le pretveza za drugačne aspiracije, kakor dokazujejo zlasti dogodki v Španiji. Zakaj še na tej demonstraciji je Mussolini povedal, da bo še dalje pošiljal prostovoljce v Španijo. »Populaire« pravi k tej drzni izjavi, da se čudi, kako se more podpisnik Briand - Kollegovega pakta tako jasno izražati, da se bo zatekel k vojni kot sredstvu politike.
Izjave obeh diktatorjev ne morejo vplivati pomirljivo, pač pa usiliti prepričanje, da se mora demokracija odločiti za odločno politiko proti fašizmu in njega imperializmu.
Kitajci se obupno branijo
Japonci so razvili pred Šangajem veliko ofenzivo, ki traja že šest dni. Na obeh straneh so silne žrtve, ker se Kitajci obupno branijo. Japonci še vedno niso mogli prodreti.
Na severnem bojišču beležijo Japonci nekatere uspehe, vendar pravijo kitajska poročila, da so ti uspehi že izravnani s kitajskimi protinapadi.
Vsekakor je računati s tem, da so Japonci v premoči.
Japonci so za mir,
če jim Kitajci odstopilo več pokraj
Japonska odklanja posredoval Anglije v japonskokitajski vojni. P pravljenj so pa skleniti mir s Kit ’.. odstopi Japonski več f krajin in plača dve in pol milijar jenov vojne odškodnine. Japonci dijo, da se bojujejo s Kitajsko sat zato, da si pridobe njeno prijate stvo.
Obsodba Nemčije in Italije v Ženevi
Španska resolucija
V	Ženevi je bila predložena španska resolucija, ki obsoja vmešavanje tujih držav t. j. Nemčije in Italije v državljansko vojno. Za resolucijo je glasovalo 38 držav, 14 držav se je glasovanja vzdržalo z izgovorom, da ne bi zaostrile mednarodnega položaja. Proti resoluciji sta glasovali — Albanija in Portugalska. Dvetretjinska večina, ki je bila za resolucijo, kakor piše »Populaire«, pomeni za Nemčijo in Italijo, ki se vmešavata, veliko moralno obsodbo, dasi resolucija ni bila sprejeta, ker je za to treba soglasnosti vseh držav.
Kaj pravi Kautsky o vojni nevarnosti
Preprečiti jo more organizirana demokracija
Karl Kautsky, stari socialistični teoretik, ki živi sedaj na Čehoslova-škern, je napisal 700 strani obsegajočo knjigo. V njej opisuje zgodovino zadnjih petsto let ter prihaja do zaključka, da so diktatorične vladavine nezmisel in zlo.
Nadalje pravi, da tekma v oboroževanju še ne pomeni vojne nevarnosti. Za vojno so diktatorske države, ki jih je razmeroma malo, dočim je demokratičnih mnogo več.
Diktatorične države ne bodo imele poguma, da nastopijo proti demokratičnim državam.
Največje zlo v diktatorskih državah pa je, da jih bo oboroževanje gospodarsko popolnoma izčrpalo. To vidimo že v Nemčiji in Italiji. Oboroževanje, javna dela itd; brez gospodarskih reform, ki jih Zahteva današnji napredek, za take režime ni rešitve, ker prisiljene forme dela in življenja socialnih temeljev neiz-preminjajo.
Predpogoj pa je, seveda, da se demokracija dobro organizira v društvu narodov ter si pridobi potrebno avtoriteto in izvrševalno oblast glede izvajanja demokratičnih medna-rodnili pogodb._____________________
Nemirna Palestina
ubit angleški komisar
Angleškega komisarja v Jeruzalemu so ubili arabski nacionalisti ob priliki nekega njegovega potovanja. Sedaj so angleške oblasti ukazale zapreti župana Jeruzalema in mufti-ja, ki je verski poglavar muslimanov. Obenem je zasedlo deželo 7500 obo-roženih vojakov. •__________________
Zmaga delavske stranke v Avstraliji
V	zvezni državi Victorija
so se vršile volitve v parlament, delavska stranka je pridobila 5 mandatov.
Italija namerava v španskem vprašanju — popuščati AngHja 'in v Francija zahtevata umik tujcev iz Španije. Italija se hoče zopet — pogajati, da zavleče rešitev vprašanja. Če ne pride do sporazuma, bosta obe velesili energično nastopili in Francija odpre mejo za vojni materijal legalni vladi, kar bi bil najhujši udarec za Franca in njega mecene.
Španski parlament je izrekel vladi soglasno zaupnico
Španska republikanska zbornica je bila te dni sklicana na sejo ter je izrekla Negrinovi vladi zaupnico.
Glede situacije na španskih bojiščih so bila poročila zako optimi-
stična,- čeprav ima republikanska vojska razne težkoče.
Na španskih bojiščih
ni veliko novega. Na aragonski fronti napredujejo depublikanci, tako tudi pri Terruelu. Pri Madridu so poskusili srečo nacisti v vseučiliškem okraju, pa so bili zavrnjeni. S težkimi izgubami so bili zavrnjeni njihovi napadi pri Toledu. Le v Asturiji imajo vsled premoči več sreče pred Gi-jonom.
Letalski napadi
nacistov na Valencijo in Barcelono so zahtevali te dni precej žrtev. Tudi škoda je prilično velika. Ti zračni napadi imajo namen, da moralno vplivajo na prebivalstvo v zaledju.
Nekaj Masanrkovih misli
Stavkujočim rudarjem v Kladnem 29. januarja 1900.
Ne delate, borite se z nedelom1, s čimer vendar največje delo od vseh, ki ga je svet videl vrsto let. Ne borite se z nasilstvom, ampak s strp-nčstjo, zakaj, če vztrajate, sem gotov, da zmagate brez nasilja. Iz tega boja izidete kot zmagovalci, če bodete solidarni. Od vsega srca vam želim možatost, strpnost in mir, ki vam1 je potreben, da daste resnici in delu pomen.
O socialni demokraciji
(V »Naše Doba« 1895, str. 891.)
Kdor pazljivo zasleduje razvoj socialne demokracije, ne more, da ne bi opazil izpremembe, ki se v nazorih te stranke, sicer mirno ali ven-, dar tem; vidneje pokazuje. Z istim korakom kakor namreč gibanje rase si tudi ustvarja pogled na svet, popolni filozofski sestav pa predvsem vrše socialistični teoretiki z raznimi poizkusi; gibanje ima že svojo izdelano etiko. Razumljivo, vsaki dosledni filozofiji je etični problem temeljni kamen, ža samo zahtevanje socialne demokracije je končno
etični cilj: osemurni delavnik, pravica glasovanja itd., vse te posamezne konkretne zahteve imajo edini glavni zmisel: izpremeniti vladajoči moralni, oziroma nemoralni družabni red. In zadnji razlog za to zahtevanje je Kristusova zapoved: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Povem zadnji razlog:	človek in
družba se bosta izpremenila samo s tem sredstvom — nasiljem ali razlogom. In socialna demokracija se nič manj ne bori, kakor druge stranke, za svoje ideale z razlogi; to je naravno — ker so nje očetje bili večinoma filozofi in filantropi.
Pravica do stavke
(Kladenskim rudarjem 1900.
Še danes se pojavljajo ljudje, ki se proti stavkajočim- delavcem sklicujejo na kazenski zakon, toda teh je vedno manj tudi med ljudmi, ki niso na strani delavskih prijateljev; razumejo namreč, da so stavke posledica privatnega dogovora med delavci in delodajalci ter priznavajo, da v njih ne more biti nič kaznji-vega.
Dotna po svetu
Državni uslužbenci in 1. oktober.
Nekateri listi so vedeli povedati, da bo vlada prav za gotovo povišala plače državnim uslužbencem s 1. ok-obromi t. 1. Razumljivo je, da so državni uslužbenci z veliko nervoznostjo pričakovali ta dan. Čim bližje pa so mu bili, tem večje je bilo njihovo razočaranje, kajti napovedane uredbe o povišanju plač ni hotelo biti od nikoder. Danes smo že celo že 6. oktobra in se torej ni več bati, da bi pričakovano povišanje dospelo ta mesec. Potrpljenje je božja mast, pravijo ... toda, kjer ni organizacije, se je treba pa vendarle mazati s te vrste mastjo in živeti v pričakovanju od obljub. 1
Okrevališče za rudarje in plav-žarje na Golici. Uprava Bratovskih skladnic v Sloveniji je kupila 24 ha veliko posestvo na Golici nad- Jesenicami, kjer bo zgrajeno veliko okrevališče za rudarje in plavžarje, poleg pa stavba za otroško kolonijo. Preteklo nedeljo, dne 3. oktobra se je vršil ogled posestva.
Bojevna organizacija hrvaških klerikalcev »Križarji« je zborovala v Zagrebu. Pravijo, da imajo 1200 organizacij in 40.000 članov. Na zborovanju so grmeli proti Judom. Manjka samo še, da bodo zavrgli sveto pismo stare zaveze in se odrekli Kristusa, ki je bil tudi Jud. Najlažje je reči: Judje so vsega kri-
Kongres češkoslovaških rudarjev
se je vršil v Pragi
V	dnevih 26. do 29. septembra t. 1. se je vršil v Pragi X. redni kongres Zveze rudarjev Čehoslovaške republike. Na kongresu je bilo navzočih- 73 delegatov, ki so zastopali, 23.000 članov. Nadalje trije zastop-ki raznih ministrstev, trije zastopniki nerpške češke rudarske zveze, 16 zastopnikov obratnih svetov, 4 zastopniki bratovskih skladnic, 4 zastopniki osrednje strokovne zveze^o.vsa uprava Zveze. 3 zastopniki ražnih* so-cijalnih uradov in trije inozemski delegati. Natančneje poročilo o tem kongresu bo podal s. Arh na predavanjih po revirjih in v prihodnji številki »Delavca«.
vr. Seveda tako ne bi smeli govoriti verni ljudje, ki vedo, da človeku brez božje volje še las ne pade z glave.
Povečana železarna v Zenici v
Bosni je pričela obratovati v nedeljo, dne 3. t. m. Otvoritev novih oddelkov je bila združena z veliko slovesnostjo, katere sta se udeležila predsednik vlade dr. Stojadinovič ter ministri dr. Behmen, Djuro Jankovič in dr. Vrbanič. Dr. Stojadinovič je pri tej priliki hvalil nemško tovarno Krupp in veličal nemško industrijo, da se mu je navzoči nemški poslanik von Heeren ves ginjen zahvalil.
Uprava ljubljanske policije razpisuje nagrado Din 10.000 za izsleditev storilcev, ki so v noči od 23. na 24. oktobra t. 1. poškodovali stroje v misijonski tiskarni v Grobljah.
Veliko hrupa — nazadnje pa so le zmagale ve'eblagovnice. Koliko hrupa je dvignila ustanovitev veleblagovnic Ta-ta v Beogradu. Obrtniki so protestirali, dnevno časopisje je grmelo proti veleblagovnicam in oblasti prve stopnje so zaprle poslovne prostore oz. prepovedale poslovanje Ta-ti. Pozneje se je zgodilo, da so bile prepovedi ukinjene, iker so tisti, ki so izdajali odloke napravili formalne pogreške, pa tudi sicer se je razburjenost polegla. In danes, ko stojimo pred dejstvom, da1 bo 26. oktobra t. 1. potekla prepoved za ustanavljanje veleblagovnic pri nas, je postalo v javnosti sumljivo tiho. Časopisje molči ali kvečjemu zahteva, naj se veleblagovnicam, če-; Itudi bi prva leta delale brez dobička, ne predpiše samo minimalnega davka, ampak višji davek.
Za pobijanje nepismenosti bi bilo treba denarja, brezposelnih učiteljev imamo dovolj, ki bi lahko naučili štiri milijone nepismenih Jugoslovanov čitati in pisati.
Izgon Špancev iz Francije je ukazala francoska vlada, ki ji navzočnost okroglo 60.00 beguncev povzroča neljube težave in zapletljaje.
Sončne pege so bile vidne skozi sajasto steklo s prostim očesom od 3. do 5. oktobra.
A. M. de Jong:
59
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Tretjič zopet je videl Vrča, ki je baš nastavljal past; veseli, da ga bo končno vjel pri samem dejanju, je skočil proti njemu. Divji lovec pa je zbežal, ne da bi se bil enkrat samkrat ozrl, tako, da ga poljski čuvaj ni mogel videti v obraz in prepoznati. Dolgo ga je zasledoval, dokler se mož ni izgubil v grmičevju v bližini hiše Janekinega očeta in mu izginil izpred oči. Nekaj časa je graničar še gledal in oprezoval, potem pa je jo zavil v hišo in res je našel tamkaj divjega lovca, ki je sedel z Janekinim očetom in bratom pri mizi, pred seboj steklenico žganja, in igral karte. Ko je graničar vstopil, so ga s hrupnim veseljem pozdravili:
»Haha! Sedaj pride četrti igralec!... Fino, bomo vsaj lahko igrali skat!... Prisedi, graničar, in natoči si!«
Toda graničarju so obvisele oči na treh zajcih, ki so bingljali, obešeni na velikem žeblju ob steni in je rekel: »Moj namen je samo ta, da pozovem Goorta Perdama, da gre z menoj!«
»Prav rad, kam pa?« je vprašal Vrč z izrazom neprisiljenega začudenja.
»No, najprvo k županu.«
»Zakaj neki?«
»Videl sem te, ko si divjačino pobiral iz zanjk in sem te zasledoval do semkaj.«
Igralci so se med seboj spogledali in so se vsi hkrati pričeli smejati.
»Ti si malo udarjen, dragi moj! Goort sedi že ves dan tu pri nas in igra z nami karte. Doslej se še ni ganil iz hiše!«
»In zajci, ki tamkaj vise?«
»Sem jih včeraj kupil od nekega lovca v mestu,« je zatrjeval Janekin brat, ne da bi bil samo trenil z očesom.
»Mm, zdi se mi, da sem pravo strašilo za našega graničarja,« se je rogal Vrč. »Čeprav niti na polju nisem, pa vendarle vidi mojega duha bloditi naokoli!«
Graničar ga je grdo pogledal.
»Vi ste seveda pripravljeni vaše izjave s prisego potrditi?« je vprašal osorno.
»Seveda!« se je smejal Janekin oče, in vsi trije so mu drzno, brez najmanjše zadrege, izsmehujoč ga gledali v obraz. »Ako človek govori resnico, bo menda že smel vzdigniti svoje tri prste, ali ne?«
Graničar je pokimal in zopet si je moral priznati, da je bil poražen.
»Že dobro,« je rekel mirno, dasi mu je v notranjosti kar kuhalo. »Alibi je doprinešen. Seveda je vse skupaj smrdljiva, grda laž, toda nedolžnost je doka-
zana. Dobro, bo že še prišel tudi moj čas; le potrlje-nje! Ali je Jattekee doma?«
»Ne, je šla v vas nakupovat!«
»Tako... no, pa dober tek!«
»Bah, graničar, to je pač grdo od tebe, (da; nas ostaviš same. Pij vsaj kozarček žganja z nami!«
Toda poljski čuvaj se je bil že izgubil skozi vrata. Ko je šel mimo okna, je slišal, kako so se rtiOŽje v sobi cinično smejali, povlekel je za stremen na svoji puški in odšel. Blodil je po polju in travnikih, do skrajnosti razjarjen.... Ko je prišel proti večeru domov, je našel mrtvega zajca, obešenega za kljuko na zadnjih vratih, na repu pa je imel zajec pripet listek, na katerem je bilo v ležečih črkah zapisano: »Poklon od aalibeja!«
Ves divji radi tega očitnega zasmehovanja, je vrgel zajca čez plot, da je v velikem loku sfrčal daleč nekam na njivo. Cel teden se je nato znašal nad vsakomur, kdor se mu je le približal. In zopet je imela vas dovolj prilike, da se je pošteno režala. Od tega dne dalje mu je vsakdo pravil: »Alibi Holandec!« Graničar pa je s svoje strani dražil Vrča kolikor in kjerkoli je mogel, na ta način, da je vsako nedeljo 'spremljal Janekee po vaških gostilnah, kjer sta oba, smešila tega obešenjaka in zajedavca ter govorila o njem, da bo prihodnjič gost v hotelu »Pri leseni žlici«.
(Dalje prihodniii.)
Trbovlje
Nevoščljivi protežiranci
.»Delavska Pravica« se je v zadnji številki prav po jezuitski obregnila nad socija-liste, češ da kot zaupniki 11. skupine dodeljujejo stanovanja samo svojim somišljenikom. To je pač zopet ena od mnogih nesramnih laži, ki se jih dopisnik »Delavske Pravice« poslužuje zgolj iz strankarskega sovraštva napram zaupnikom II. skupine, ki so vedno' in povsod storili objektivno svojo dolžnost in se naj krščanski socijalisti o tem- prepričajo pri vodstvu zunanjega obrata in tudi pri vodstvu rudnika. Dopisnik trdi, da je neki somišljenik, ki se je komaj oženil, že prejel udobno stanovanje. Prvič je tisti, ki ga'misli dopisnik, že 23 let pri rudniku zaposlen in ima absolutno pravico do stanovanja. Glede udobnega stanovanja pa priporočamo dopisniku, naj si ga ogleda in če je mnenja, da je temna kuhinja in mala soba udobno stanovanje, potem se pač popolnoma strinja s svojimi predniki, ki so zidali katedrale, dočim je ljudstvo živelo v brlogih in hlevih. Nevoščljivi so stanovanje delavcu, ki dela 23 let, a sami pa nimajo ne enega pristaša, ki bi bil zaposlen 10 let, da bi še ne imel rudniškega stanovanja. Torej: pravica je samo za nje, za druge pa ne.
Intervencij strokovnih organizacij se Pa ni nikoli odklanjalo. Odklanjamo pa intervencije katehetov, ki so za intervencije v stanovanjskih zadevah pošiljali svoje vizitke. To se pa odklanja tudi iz razloga, ker odkar posluje sedanji zaupniški odbor v stanovanjskih vprašanjih, so že itak vsi klerikalci bili prestavljeni iz slabih stanovanj v boljše, iz temnih kuhinj v svetle, so Pa še vedno nevoščljivi stanovanj socijali-stom in to takih, v katerih sami niso hoteli stanovati. Klerikalcem se je v mnogih slučajih dodelilo boljše stanovanje tudi brez vednosti zaupnikov in so tako neupravičeno zasedli boljša stanovanja, dočim se radi tega morajo delavci s številnimi družinami stiskati v slabih stanovanjih.
Najbolj značilno pa je, da klerikalci kličejo TPD. ti a pomoč zoper socijaliste. Vprašujejo, da li ni od klerikalca napolnjeni voziček toliko vreden, kakor voziček napolnjen od marksista. Tu so nehote zadeli v živo resnico. I o pa iz razloga, ker so si klerikalci priskrbeli boljše službe pri rudniku, da jim ni treba garati, v jami. Pri vsa-i° u naletiš na klerikalca, ki je preddelavec, paznik, mojster in drugo.
so ti ljudje zasedli vse te službe, jlr" s.eveiia ni treba polniti vozičkov bodo tisti maloštevilni vozički, če sploh so, gotovo manjvredni, kot pa one stotine, Ki jih polni velika večina socialističnih delavcev', rudarjev v Trbovljah.
V	klerikalnem taboru je pa bilo tako,, da so govorili eno, mislili drugo in delali pa tretje. Da bi se pa bila katera nasprotna organizacija zatekla po zaščito k podjetniku, tako kakor so to naredili krščanski socijalisti, tega pa do sedaj v Trbovljah še ni bilo. Lahko vam javno povemo, da krščanski socijalisti že dosedaj niso uživali mnogo zaupanja med delavstvom, v bodoče ga bodo imeli pa še manj.
Kranj
Nameščenci in delavci, vsi imajo skupno težnjo, braniti se pred izrabljanjem, kabala. Zato bi morali biti tudi vsi v skup-borbi v skupnih strokovnih in kulturnih IiLi vili’ a,i vsaJ vzajemno sodelovati. Ko-Kokrat smo to dopovedovali na naših pre-avanjih in sohdi, a nameščenci so se kljub ‘emu smatrali vedno kot nekaj višjega in HpI ? .mogoče so bili vedno le priganjači elodajalca, njegovi verni sluge za preganjanje delavcev. Ie dni pa čitamo v kranjskih tednikih lamentacije, kako ie tekst na tovarna brezobzirno' vrgla na cess ne kega inženerja, druga zopet risarja i t, h se bohotno širokoustijo v tovarnah z v? sokimi plačami. Ali bodo vsaj takšne žrtve streznile nameščence in jim odprle oči? Bi-J° bi želeti, da se to zgodi čimprej« v njihovem lastnem interesu.
»Jugobruna« noče plačati ležarine. Pri žav iniem sodišču je vložila direkcija dr - vini, železnic proti tekstilni tovarni »Ju tožbo na plačilo zneska čez Dit.
vagonov, ki jih »Jugo-
20doftft" tož,)0 na P'3^0 zneska čez Din bruno Za ležarino vagonov, ki jih »Jugo-izDra i°b Priliki lanske tekstilne stavke ni
IZDrJl	PnilKl luiloKC ICfiolJIllv oia v	ii
ka r in vrnila železniški upravi. Tvrd-, a »Jugobruna«, ki je te zneske že ugovar-nProtiterjatev v tožbah zaupnikov le? • •	L*53 se brani Pla^ati ta denar že-
vei11!?1’ . š, da vagonov ni mogla izročiti de ' l si,e in da je zato ne more za-n 1 .pr/Wa- Železnica pa je mnenja, da to tv Sr- no*,ena višja sila, ker je bilo treba vrdki >'Jugobruni« samo izpolniti popolno-hii Unrav'čene zahteve delavstva, pa ne bi s.tavke in tudi ne nastale škode. Tega yJa ie tudi javnost.
impregnirane Hubcrtus-Za deco, ,dame in gospode razpošilja onlekcija ALBIN JAZBEC v Kranju.
»»“denci pri Mariboru
,°*.udenška »Vzajemnost« .priredi dne " j-- ln, ^' oktobra tragedijo »Magdo«. Re-iji in inscenacija bosta za delavski oder lav^' ^'Sj° sv°is^veneiJa. Zato vabimo de-vol-i' °'	te edinstvene predstave v
velikem številu udeleži.
vrna pri Prevaljah
njo m^/iško3rl^Patuberku|°zna liga za gor-Protituhprkni 10 razglaša, da se bodo v K “	dispanzerju v bolnici v
četrtek od 3	re^n? Pre'skave vsak
va se hn vrli! j ur? da|je- Prva preiska-1937 |' c Zf V Ce£tek' dlle 7- oktobra berkiilnv« ^ o? vrSl1 sPeciJalist za tuberkulozo g. dr. Simuneti iz Slovenjgradca.
Maribor
Zelo dobro uspel koncert delavskih pevskih in glasbenih
druStev
Preteklo soboto, dne 2. t. m. so priredila delavska pevska in glasbena društva, združena v »Zvezi delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev Jugoslavije«, s sedežem v Zagrebu, koncert v »Unionski dvorani«, ki pomeni za prireditelje lep moralen uspeh. Nastop posameznih društev je dokazal, s kolikšno vztrajnostjo in veseljem sodelujejo naši delavci v svojih pevskih in glasbenih društvih, čiijih dirigenti se morejo ponašati da so, vsak na svojem področju, ustvarili prav vpoštevanja vredno mnogoto dobrih pevcev in glasbenikov. Spored koncerta je bil prav posrečeno izbran in je poslušalce, ki so napolnili dvorano zelo zadovoljil.
Ob pričetku koncerta je prva zaigrala godba Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev pod taktirko dirigenta g. Schonherrja/par krasnih komadov, katerim je morala nadodati še dva komada skladb dirigenta g. Schonherrja, predno ie lahko, živahno aklamirana, zapustila oder.
Godbi so sledila pevska društva: Železničarsko pevsko društvo »Krilato kola« (dirigent Al. German), ki je prav dovršeno zapelo Sattnerjevo »Na planine« in »Triglav«; »Frohsinn« (dirigent g. Glabužnik) se je predstavilo s pesmama Vogričevo »Lah-
Prvl prosvetni vaier
v letošnji sezoni priredi mariborska »Vzajemnost« v sredo, dne 6. oktobra s pričetkom točno ob 8. uri zvečer v dvorani »Delavske zbornice«.
Za uvod predavanje o pomenu izobraževalnega dela za delavstvo.
Nato slede recitacije in nastop govorilnega zbora.
Sodrugi in sodružice, pridite na to kulturno prireditev v čim večjem številu.
-)(-
Nadaljnja predavanja »Vzajemnosti«
13. oktobra s pričetkom ob 20. uri predava g. dr. Drago Lončar iz Ljubljane o predmetu: »Slovenski kmet v boju z nemškim grajščakoni«;
20. oktobra s pričetkom ob 20. uri predava g. prof. Leon Detela o predmetu: »Človek — suženj in gospod prirode«.
27. oktobra s pričetkom ob 20. uri predava: s. Viktor Grčar o predmetu: »Bistvo moderne demokracije«.
ko noč« in Devovo »Gor čez jezero«, ki sta popolnoma dosegli zaželjeni uspeh pri poslušalcih; navdušila je »Grafika« (dirigent g. prof. Vrabec) s Horvatovo: »N’ča bom vin-ca piv«. Občinstvo je zlasti živahno akla-miralo solista in je moral zbor ponavljati. Sledil je nastop tamburaškega odseka pevskega društva pekovskih pomočnikov (dirigent s. Vihar), ki je lepo izpopolnil prvi del koncertnega programa. V odmoru je nastopilo »Prvo glasbeno društvo tekstilnih delavcev« dirigent s. Jbs. Bračko). Nastop je povsem zadovoljil, dasi je društvo šele
v	razvoju. Zelo ugajala sta pevska zbora »Enakost« (dirigent g. Maks Plevanč) in pa »Pevsko društvo pekovskih pomočnikov« (dirigent g. A. Horvat). Oba zbora imata jako dober glasovni materijal in rutinirane pevce. Zlasti dobro je odpela »Enakost«. »Želim si 'zvfezdne noči«, pekovski pomočniki pa »Soči«.
Kot vedno je tudi to pot deloval impozantno nastop skupnega zbora z Zajčevo »Slava delu«, pod taktirko g. A. Horvata.
Našim društvom priporočamo, da z isto vztrajnostjo kot doslej goje petje in glasbo, ki plemenitita srce i pevca i poslušalca, da jih bomo imeli priliko slišati še večkrat.
Zborovanje zaupnikov
Krajevni Medstrokovni Odbor v Mariboru poziva vse organizacijske funkcionarje in obratne zaupnike na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 10. oktobra ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici.
Udeležba je za vse obvezna!
Vrnite nabiralne pole! Do nedelje, dne 10. oktobra 1937 naj prinesejo vsi sodrugi in sodružice nabiralne pole (za odpuščene obratne zaupnike) v tajništvo Krajevnega Medstrokovnega Odbora. — Družnost!
—///—
Zavarovalna vročica se je polastila nekaterih pekovskih inojstrov v Mariboru in kar v procesiji obiskujejo zastopnika neke zavarovalnice. Pekovski pomočniki pa sedaj ugibajo, kakšno bo to zavarovanje, ali zoper omejitev nočnega dela, ali zoper kazni radi neizvajanja naredbe o omejitvi nočnega dela.
Trboveljski slavčki nastopijo danes, v torek, dne 5. oktobra ob 20. uri v dvorani »Union«. V sredo dopoldne ob pol 11. uri pa se bo istotam vršila mladinska koncertna matineja v počastitev spomina skladatelja Adamiča. Delavci, delavke, udeležite se
koncerta v torek!
—)(«-
Za izvajanje notnega počitka v pekovski obrti
Podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Mariboru je v pondeljek, dne 4. t. m. po svojih zastopnikih posetila obrtnega referenta g. dr. Senkoviča in zahtevala pojasnila, kaj namerava ukreniti oblast radi neizvajanja banske naredbe o odpiranju in zapiranju ilokalov in omejitvi nočnega dela v pekovski obrti. Prejšnji teden so bili sicer nekateri pekovski mojstri kaznovani, kazen pa očividno ni zalegla, ker še nadalje omalovažujejo tozadevna zakonita določila. Obrtni referent g. dr. Senkovič je zastopnikom živilskih delavcev izjavil, da je pravkar prejel telefonično obvestilo od banske uprave, da se določila naredbe ne bodo spremenila (s tem se namreč tolažijo pekovski mojstri op ur.) in se bodo gg. mojstri morali pokoravati zakonitim določilom. Značilno je, koliko časa traja predno se delodajalce lahko primora, da upoštevajo in
izvajajo zakonita določila, ki se tičejo zaščite delavcev. Že mesece in mesece obratujejo večje pekarne, Delavska pekarna, Scherbaum, Hartinger, in še nekatere druge, kakor to določa naredba, ne da bi bile radi tega utrpele škodo. Škodujejo pa pekarnam mojstri, ki se ne ravnajo po zakonitih določilih in vršijo takozvano »šmuc-konkurenco«. Radovedni smo, koliko časa še bodo oblasti pustile izigravati zakon.
-)(-
V	samomorilnem namenu, si je minulo nedeljo pognal kroglo v prsi 18-letni Florijan Horvat, pekovski vajenec v pekarni Feiertag. Reševalci so ga v nezavestnem stanju odpremili v splošno bolnico, kjer še sedaj zdravi. Kaj je tiralo mladeniča k temu dejanju še ni pojasnjeno, ampak bo to prav gotovo ugotovila preiskava.
Obsojeni ponarejevalci denarja. Radi ponarejanja denarja se je zagovorjalo pred sodiščem v Mariboru II oseb. Devet je bilo obsojenih. Glavni krivec, fotograf Rupnik je dobil 6 let in 7 meseca robije, ker je že večkrat sedel radi istega dejanja, Potočnik Ga-
šper in Franc Majcen eno leto robije, ostali pa od devet do štiri mesece.
Gledališče. Sreda, 6. oktobra ob 20. uri: »Marija Stuart«, premijera. — Četrtek, 7. oktobra ob 20. uri: »Revizor«. Red H
>1.
Moramo priznati, da celjsko delavstvo tudi v njegovem kulturnem, ne samo v stro-Kovnem delovanju, težko duši pritisk West-nove tovarne. S teni večjim zadoščenjem beležimo nase redkejše delavske prireditve, ki kljub težavnim razmeram in oviram vendarle dobro uspevajo.
I udi naša sobotna spominska svečanost podružnice »Vzajemnosti« je po svoji krasni udeležbi po,kazala, da je to delavstvo vendarle dostopno za idealizem, za duševno hrano in izobrazbo, samo če se mu v pravi obliki nudi. Obširni prostori restavracije »Celjskega doma« so bili popolnoma zasedeni in pozneje došli so le s težavo prihajali v dvorano. Videl si priproste delavce in delavke, nameščence in tudi nekaj inteligence je prišlo na to Zanimivo in lepo proslavo, katero je otvoril s primernim nagovorom predsednik s. Jaka Vodopivec, ter pozval navzoče, da vstanejo v znak sožalja za umrlim prezidentom Masarykom. Godba celjskih železničarjev .je nato čustveno zaigrala češko himno, »Kje dom je moj«.
Predavatelj s. dr. Reismau je v nad enournem govoru poljudno predočil Masa-ryka, predvsem kot prvega češkega inteli-genta, ki je v letih davno pred vojno propagiral med Čehi priznavanje delavskega razreda pot polnopravnega člana naroda in tudi vse njegove pravice za zboljšanje položaja, najsi bo o priliki stavk, proslave 1.
Calle
Lepa Masarykova proslava
majnika, ustanavljanja delavskega dnevnika ali delavske akademije. Delavci so sledili predavanju z največjo pozornostjo, zlasti ob slikanju Masarykovega dela kot pre-zidenta, v osvobojeni republiki, kjer se Masaryk ni nikdar niti za las odmaknil od svojih naukov pred vojno in obljub, ki jih je dal delavstvu ob nastopu vlade.
Godba je z Marseljezo in po zaključnih besedah s. Vodopivca učinkovito končala to lepo komemoracijo, ki je imela baš za celjske razmere še svoj poseben pomen in vlila delavstvu novega poguma za nadaljno delo, zaupanje v samega sebe, v samoizo-brazbo ter ponos na svojo pripadnost k delavskemu razredu.
Celje dobiva počasi nov obraz
Pod tem naslovom je napisal daljši članek v četrtkovem »Slov. Domu« njegov poročevalec ter opisal skoro vse večje že večinoma pred vojno pozidane stavbe, ki so se v tekočem letu delno renovirale ali ppebelile. Ob zaključku tujsko prometne sezone se nam zdi tako hvalisanje odveč, ker vsi vemo, da se je baš v Celju najmanj zidalo, vsled česar se ponašamo v vsej drža-
vi	z najdražjimi stanovanji. Upravičeno sumimo, da nosijo vsaj delno krivdo oni, ki jim je bil namenjen slavospev pod gornjim naslovom.
Posledice slabe gospodarske politike občutijo najbolj stanovanjski najemniki, ka-
TržU
Delavski shod v sodu?
Ta teden se je vršila pri okrajnem sodišču razprava v tožbah dveh odpuščenih zaupnikov iz lanske tekstilne stavke proti tekstilni tovarni Glanzmann & Gassner, katero tožita zaupnika za plačilo mezde od časa zopetnega obratovanja po stavki do volitve novih zaupnikov, ker sta bila po njunem zatrdilu neupravičeno odpuščena. Pravda je vzbudila seveda veliko zanimanje po Tržiču in tudi drugi tekstilni tovarnarji se za pravdo zanimajo, ker hoče tvrdka Glanzmann čc Gassner glasom njenih izpovedi pri razpravi na podlagi te pravde razčistiti vzroke izbruha in potek stavke pri njenem podjetju. Tvrdko sta zastopala pri razpravi odvetnik dr. Saboty iz Kranja, ki zastopa v podobnih pravdah tudi znano češko tekstilno tovarno »Jugobru-no« v Kranju in še tovarniški pravni svetovalec dr. Eberl. Tožeča zaupnika pa je zastopal dr. Avg. Reisman iz Maribora. Zaupnika sta vztrajala pri svojih trditvah, da sta vedno v polni meri vršila svoje za-upniške dolžnosti, tudi v času stavke in da so nasprotne trditve tvrdke, ki ima baje v tem pogledu že podpisane protokole, popolnoma neresnične. Zastopnika tovarne pa sta med drugim navajala in ponujala tudi dokaze za to, da sta bila baš tožeča zaupnika voditelja stavke in povzročitelja ter da je eden ob izbruhu stavke sklical celo v tovarni sami delavski shod v nek sod. Na začudenje sodnika, kako je to mogoče, je izjavil dr Saboty, da je to res in da je tisti1 sod zelo velik. Tržiška tekstilna stavka bi se torej naj skuhala na delavskem shodu v sodu. Sodnik je razpravo preložil in bo najprej zaslišal priče, ki bivajo sedaj izven domačega sodišča.
Baron Boni toži državo. Vrh prelaza Ljubelja je dovolila uprava nekemu gostilničarju, da si je postavil ob državni cesti poslopje za restavracijo. Ta restavrater tudi plačuje najemnino državi za uporabo tistega prostora. Sosed, lastnik veleposestva, g. baron Boru pa je vložil sedaj proti gostilničarju tožbo, da mora odstopiti tisti prostor s poslopjem vred njemu, češ, da je tista zemlja njegova, t. j. g. barona Borna, ne pa države. Gostilničar je to tožbo sporočil državnemu pravobranilstvu kot zastopniku Državnega zaklada, ki je vstopil v proces in bodo imeli sedaj vsi navedeni v kratkem veliko razpravo vrh Ljubelja, kjer bo sodišče s pomočjo izvedencev in prič odločilo, čigava je sporna zemlja in na njej postavljena lastnina. (Da bi le poprej ne zapadel sneg. Op. ur.).
LeSe-PrevalJe
Delavska kulturna zveza »Vzajemnost«
na Lešah priredi v nedeljo, dne 10. oktobra vinsko trgatev v gostilni Marije Valentinčičeve na Lešah (pri Najberžu). Pričetek ob 15. uri (3. uri) popoldne. Vabljeni vsi, ki so voljni gmotno podpreti leško - »Vzajemnost«, ker je čisti dobiček namenjen za nabavo društvenega invefitarja.
kor tudi ostali revnejši sloji. Nadalje član-kar sicer našteva nekatere hibe, ki niso v diko lepemu Celju, pozabil pa je omeniti podzemsko Celje, kjer hirajo cele družine in z njimi naš cvet, — mladina v najbolj nezdravih zatohlih in brezsolnčnih stanovanjih, katera morajo slednjič še drago plačevati. Omenil tudi ni na novo preurejene velike stavbe tv. VVesten, iz katere so vrgli okrog 80 družin s številnimi otročički. Iz malih stanovanj so naredili sedaj velika, večsobna stanovanja, ki stoje danes prazna, kakor v zasmeh celjski javnosti, da ve, kaj si lahko privošči priseljenec, kateremu je slovensko delavstvo nakupičilo milijone. Hvalisanja in obljub je že dovolj, treba je pogledati resnici v obraz.
Nimamo namena grajati samo sedanje uprave mesta (ki tudi ni izvoljena), posebno v pogledu, reševanja stanovanjskega vprašanja, ker občina vso povojno dobo, izvzemši mestne elektrarne, ni zgradila nobene stanovanjske hiše. Sedaj pa, ko šteje mesto že približno 20.000 prebivalcev, ter vsled stanovanjskie mizerije propada pred našimi^ očmi mnogo prebivalcev, je pa že skrajni čas, da se vsaj načne debata o zidanju, pa če je to hišnim posestnikom prav ali ne. Dobro se zavedamo, da imajo nekateri resno voljo, vemo pa tudi, da so v manjšini proti špekulantom s stanovanji. Nobena protituberkulozna liga, kakor tudi ostala nebrojna humanitarna društva ne bodo mogla niti zaustavljati bolezni, ki jih rodi pomanjkanje zdravih stanovanj, kaj šele jih preprečiti, če ne odstranimo vsaj glavnih gnezd tuberkuloznih bacilov. Večni izgovori na krizo, finančno kritje in ne-rentabilnost ne držijo več, ker že vsak la-jik ve, da je gradnja stanovanj v Celju zelo rentabilna. Če privatna iuicijativa iz razumljivih razlogov ne gradi, je dolžnost občine, da skuša najhujše socijalno zlo vsaj olajšati, ker ga zaenkrat res ne more povsem odpraviti. Žal pa vidimo, da se niti za podrto hišo ni postavilo nadomestilo, kar bi lahko bil najlepši spomenik za imenovane gospodarje.
1 onašati se z maloštevilnimi zgradbami malih privatnih hišic pač ni umestno vi casu. Ko postaja vse mesto ena sama veli-
bolnica, v sredini letoviščarske okolice.
Kdor se proti vi stanovanjski gradbeni akciji občine, ga je treba javno ožigosati. Naše opozorilo ni žlohotna kritika, temveč resen opomin, sicer bodete kmalu morali napisati še članek z naslovom »Celje dobiva žalostno lice«.	Svit.
ZohteuoRe oedno In poDsod M in pecivo iz Delavske pekarne v Horn.
Izjave k sporazumu združene opozicije z Zagrebem
Pera Živkovič, vodja JNS: Samo ena oblika sporazuma je, ki bi jo jaz odobril: pod mojo komando!
Boško Jevtič, druyi vodja JNS.: Mislimi, da bi se s temi laže sporazumel kakar s svojimi jenesarji.
Nikola Uzunovič, bivši vodja JNS: Sporazum? Brez vlade ni to nič.
Pucelj, senator JNS: Škoda, da sem danes senator JNS. Če bi ne imel baš zdaj te funkcije, bi bil vladin človek.
Dr. A. Kramer: Moji najzvestejši pristaši se že spet na vse strani sporazumevajo s sporazumaši.
Dr. Diflko Puc, bivši Jevtičev ban: Brez nas, starih ljubljanskih »radikalov« menda vendar ne bo šlo? Saj morajo upoštevati našo realno politiko.
»Slovenčarji«. Če smo znali najti udeležbo v vladi, ki je začela še-stejanuarsko dobo, moramo gledati, da tudi pri sporazumu med Hrvati in Srbi ostane absolutna moč nad Slovenci v naših rokah.
Vsi jerezarji in jenesarji, ki bi radi bili v vsaki vladi, pa se boje, da morda enkrat le padejo »iz kombinacije« : Ni ravno tako hudo s temi sporazumom, kakor smo se takoj splašili. Seveda pozdravljamo sporazum, samo to- moramo vedeti, doklej sega. Vsa stvar bo še dolgo trpela. To mora biti vse natančno izdelano, napisano, korigirano, prepisano in podpisano. In potem se še vedno ne ve, kdo bo dobil vlado. Skratka, nič se še ne ve, kaj vse bo. Ne bodo se' tako lahko sporazumeli. Medtem se pa lahko še marsikaj zgodi...
ZAKAJ ESPERANTO?
ZATO DA spoznaš življenje svojega delovnega tovariša.
ZATO DA spoznaš uspehe in delo svoje sindikalne organizacije po svetu. ZATO DA se seznaniš s kulturnim napredkom in uspehom delavcev.
V ogledalu
Ljubljanski »Slovenec« za demokracijo?
V sredo je objavil »Slovenec« kot uvodnik govor Roosevelta s pripombami. Roosevelt odločno nastopa proti diktaturam in korup-cionističnim kapitalistom. Samo demokracija je zmožna, da izvede reforme s čim manjšo škodo za skupnost. Še ni dolgo tega, ko je »Slovenec« koval fašizem v zvezde ter trdil, da se z naukom cerkve skilada avtokratična oblast. Kdaj je imel prav? In čitatelji: enim je .prav to, enim ono. Končno je vsem ustreženo.
Dinar nazaj. V nekem industrijskem kraju naše ožje domovine je šel nek cerkovnik po »biro« za sebe in gospoda. Prišel je k nekemu revnemu upokojencu, kateri triu je dal dva dinarja, z izjavo, da je eden za cerkovnika, eden pa za gospoda. »Gospod« so bili nad tem majhnim darom tako ogorčeni,- da so takoj kupili poštno nakaznico in dotičnemu vpokojencu poslali tisti dinar nazaj. Pa pravijo, da gospodje niso materijalisti!? Revež, ki je v resnici potreben, bi tega ne napravil. Tisti, ki poznate sv. pismo, primerjajte prispodobo o ubogi vdovi, ki je dala poslednji belič in potem sodite.
Sladki vrh
Smrt zavednega delavca. Dne 16. septembra je preminul agilni član SDSZJ in obratni zaupnik s. Kraner Andrej, kovač v tovarni. Kako je bil priljubljen med delavstvom in ostalim prebivalstvom je bila dokaz udeležba pri njegovem pogrebu, dne
19.	septembra, saj ga je spremilo na zadnji poti okoli 500 oseb, kar je za naš obmejni kraj nekaj izrednega. Pogreba so se udeležili tudi uradniki tovarne z g. ravnateljem na čelu. Bil je tudi med ustanovitelji delavske godbe na Sladkem vrhu, za katero je bil tako vnet, a žal, da ga je proletarska bolezen tuberkuloza, tako hitro zmrvila. Naši vrli godbeniki so se mu od-doglžili s tem, da so ga spremili na zadnji poti in igrali žalostinke, da je bilo marsikatero oko solzno. Dragi s. Kraner, s Teboj smo izgubili enega najboljših članov našega delavskega pokreta na Sladkem vrhu. Ohranili Te bomo v najboljšem spominu in delali po Tvojih nasvetih, s katerimi si bil vsak čas na razpolago. “Naj Ti bo zemlja lahka! Ostalim naše sožalje.
H gibanju strojnikov in kurjatev za kok ki iv no pogodbo
V	Zvezi strojnikov in kurjačev so danes organizirani strojniki.in kurjači v dravski banovini skoraj do zadnjega moža. Ne zaostajajo tudi ne v drugih banovinah, vendar je na prvem mestu sekcija v drav. banovini.
Dne 2. junija t. 1. je zveza predložila osnutek kolektivne pogodbe za strojnike in kurjače Zvezi indu-strijcev v Ljubljani, v katerem zahteva ureditev mezdnega in delovnega razmerja ter spoštovanje socialo oiitične zakonodaje, to je, zlasti tudi strokovnih pravilnikov, kakor o opravljanju parnih naprav, zaposlovanju tujcev, penzionistov in ne-izprašanih moči. Zveza industrijcev je odgovorila, da se po zakonu o minimalnih mezdah nima pravice pogajati v imenu delodajalcev za sklenitev kolektivne pogodbe, ki bi veljala za vso industrijo v dravski banovini. Zveza bo sedaj vložila svoje zahteve za posamezne panoge industrije, posebej za tekstilno, kovinsko, lesno in ostale industrije. Člani zveze pač pričakujejo več uvidevnosti od strani delodajalcev in pristanek na ureditev službenih razmer, ker je tudi zakonodajalec smatral strojniški in kurjaški posel kot specialno stroko. Na podlagi zakonitih izpitov, znanja in odgovornosti za redni obrat v podjetjih, ki zavisi največ od vestnega strojnika in kurjača, je naša pozicija važna. Kakor smo že omenili, sta strojnik in kurjač v obratih glavna faktorja tudi glede štednje s kurivom, stroji, z
oljem itd. Pripominjamo, da so naši člani na gornje koristi obratov vedno gledali in prihranili lastnikom obratov marsikake tisočake. Iz navedenih razlogov pričakuje članstvo zveze uvidenost glede minimalnih zahtev, ki so že skrajno potrebne u-reditve z ozirom na socialne razmere teh nameščencev, kakor tudi zaradi konkurenčenih možnosti, ki so na dnevnem redu ob neurejenih razmerah. Zveza skrbi tudi za strokovno izobrazbo članov.
V	ta namen je bilo že več ekskurzij v razna industrijska podjetja in vršilo se je več strokovnih tečajev.* Zadnja ekskurzija je bila 19. septembra t. 1. v tovarno Hutter v Mariboru, ki se jo je kljub slabemu vremenu udeležilo 80 članov. Ker je med člani zanimanje za take ekskurzije, v{stanovi zveza poseben fond za ekskurzije z majhnim prispevkom. Višji strojniški tečaj, ki ga bo vodil inšpektor parnih kotlov g. inž. Gulič, se bo vršil letošnjo zimo ter se prične najbrže že sredi novembra v Ljubljani. Na tečaju se bo predavalo o strojih in elektroznanstvu. Tečaj se bo vršil ob pondeljkih od 18. do
20.	ure v strojni tehniki, ob petkih ob istem času pa o elektrotehniki. Vsi interesenti, ki žele obiskovati tečaj, se naj priglase Zvezi strojnikov in kurjačev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 a, I. nadstropje, vsak torek ali četrrek od 18. do 20. ure ali ob nedeljah od 10. do 12. ure, kjer dobe vsa pojasnila.
Kako se godi poliedelsklm delavcem,
hodijo v Nemčijo
Treba paziti, da človek ne nasede
»Het Volk«, osrednje glasilo holandske socijalne demokracije (z dne 10. septembra), poroča, da so se pred kratkim vrnili na Holandsko poslednji poljedelski delavci, ki so v nadi, da bodo imeli dober zaslužek, odšli za delom na Mecklenbur-ško. Pri odhodu v Nemčijo so jim obljubili, da bodo imeli tedensko vsak po 20 holandskih goldinarjev. V res-nlici pa so dobili po odbitku M 4.50 za hrano, stanovanje in zavarovanje, samo po 10 mark.
3 marke' so jimi pisali .v dobro, češ, da jih dobe samo delavci, ki ostanejo do 15. septembra. Delavci
It F
pa so raje pustili 36 mark — čeprav predstavljajo za uje celo premoženje — v Nemčiji in so odšli, kajti hrana je bila pod vsako kritiko. Dobivali so pokvarjen krompir s kislo repo ali kompotom iz rabarbare, brez trohice masti in majhen komadič slabega »črnega kruha.«
Holandci svare pred rosredcva-njem holandskih delavcev v Nemčijo-. (Tudi naši delavci se vračajo iz Nemčije gladili in razcapani, brez prebite pare, o čemer smo1 že pisali. Op. ur.) Tako je povsod, kjer imajo topovi prednost pred maslom.
III
Delavski pravni svetovalec
Motenje posesti
Vprašanje: Sosed ima tako postavljeno gospodarsko poslopje, da pada opeka z njegove strehe na moj svet. Ravno tako se odpirajo vrata na moj svet, tako da vedno hodi po mojem svetu. Ali mu lahko to preprečim?
Odgovor: Ko je sosed postavljal gospodarsko poslopje bi pri komisijskem ogledu morali uveljaviti ugovore proti načrtu, zlasti, da se postavi poslopje tako blizu Vašega sveta in da se vrata odpirajo na Vaš svet. Sedaj lahko zahtevate le povračilo škode, ki Vam nastaja s tem, da pada opeka na Vaš svet in da se vrata odpirajo na Vaš svet. Tožiti pa morate soseda, da nima pravice hoditi po Vašem svetu, ker bi sicer po 30. letih pridobil služnost hoje po njem.
Prevzem posestva — Pogrebni stroški (Litija)
Vprašanje: Ali more oče, ki je izročil posestvo dvema sinovoma, naknadno še izročiti del že izročenega posestva še enkrat drugemu sinu?
Odgovor: Čim sta prevzemnika postala lastnika, moreta veljavno razpolagati z dodeljenimi posestvi le onadva in je vsako razpoaganje očetovo neveljavno.
Vprašanje; Kdo plača pogrebne stroške po materi?
Odgovor: Če oče še živi in je on lastnik posestva, je dolžan plačati on, če pa je mati zapustila kaj zapuščine, se pa poravnajo stroški iz zapuščine.
Kleveta — odškodnina za protizakonito ravnanje državnih uslužbencev (Železniki)
Vprašanje: Nekdo širi o meni neresnične vesti. Ali ga lahko tožim?
Odgovor: Zoper raznašalca neresnič-
nih vesti o Vas, lahko vložite zasebno tožbo radi klevete v roku 3 mesecev, odkar ste izvedeli za govorice. Če se nasprotniku ne bo posrečil dokaz resnice, da je res to, kar trdi o Vas, bo obsojen in kaznovan.
Vprašanje: Od koga lahko zahtevam odškodnino, če me državni uslužbenci poškodujejo?
Odgovor:	Odškodninsko tožbo lahko
naperite zoper državnega uslužbenca in obenem tudi zoper državo, če je državni uslužbenec povzročil škodo v izvrševanju svoje službe. Tožite pri okrožnem sodišču.
Dedščina po materi (Kranj) Vprašanje: Po pok. materi smo ostali kot dediči oče in otroci. Koliko pripada njene zapuščine očetu in koliko otrokom, ker je mati umrla brez oporoke?
Odgovor: Očetu pripada po zakonu četrtina zapuščine, ostale tri četrtine pa se razdele po enakih delih med otroke.
Masarykove proslave
V bližnjih dneh prirede podružnice delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« nadaljnja predavanja o pokojnem prezi-dentu Čehoslovaške republike, Osvoboditelju T. G. Masaryku s spominskimi svečanostmi:
v nedeljo, dne 10. oktobra t. 1. v Trbovljah ob 9. uri v »Delavskem domu«;
v nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. v Hrastniku ob 9. uri v kino dvorani.
Predavatelj s. dr. Avg. Reisman.
V nedeljo, dne 17. oktobra t. 1. v Smledniku, predava s. Jakob Vehovec.
V ostalih krajih pozneje. Društva, ki se zanimajo za ta predavanja, naj se takoj Priglasijo, da moremo urediti pravočasno radi predavatelja.
Mednarodni kongres krematorijev
v Londonu
se je vršil od 24. septembra do 2. oktobra v Londonu. Kot najvažnejše je bilo na dnevnem redu vprašanje ustanovitve Mednarodne zveze društev za vpepeljevanje mrličev.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako še ne, stori takoj svoio dolžnost!
Neresnične vesti o spremenjenih poštnih pristojbinah. Vesti, da so spremenjene poštne i>ristojbine za inozemstvo s 1. oktobrom naprej in sicer tako, da bi bile različne po razni oddaljenosti držav in vsled tega za Avstrijo znižane, za Čehoslovaš-ko pa zvižane, itd. Tudi na poštah so prvotno nasedli tem vestem in ljudje so že pridno lepili znamke s povišano’ tarifni. Nam se je zdela vesa malo verjetna, ker smo vendar z državami male antante vezani na lanski dogovor v Bukarešti za enotno frankiranje. Sedaj smo ugotovili, da je bila vest ljubljanskih listov gladko izmišljena in radi tega opozaria-mo, da so poštne pristojbine za inozemstvo ostale neizpremenjene.
Športna rubrika
Ljubljana
Lahkoatletska sekcija SK Svobode priredi v nedeljo 10. oktobra ob 10. uri dopoldne na igrišču Primorja ob Tyrševi cesti propagandni lahkoatletski miting,
na katerem nastopijo po daljšem presledku lahkoatleti Svobode kakor tudi lahkoatleti drugih športnih klubov v večjem številu.
,r?y Je’ da ie Svoboda začela gojiti tuui lahkoatletiko in je tako omogočila delavskim športnikom, da se lahko vežbajo pod okriljem delavskega kluba, in ne iščejo več zavetja v meščanskih klubih.
Pozivamo prijatelje Svobode, da se te prireditve v čini večjem številu udeleže ter tako moralno in gmotno podpro delavski šport.
Štajerska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru vabi na IZREDNI OBČNI ZBOR,
ki se bo vršil v soboto, dne 23. oktobra 1937 s pričetkom ob 6. uri zvečer v sejni sobi Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ul. 9-1.
z dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika rednega občnega zbora;
2. prečitanje računskega zaključka za 1. 1936. in sklepanje o razrešnici;
3. sklepanje o nadaljnjem poslovanju zadruge:
4. razno.
Načelstvo.
MALI OGLASI
NaSI čitatel|i knpn* 1e|o naf cenefše pri naših Inaerentltil
Franc Karmannov nasiKarl Ro«
Maribor, Gosposka n lic a 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh rr»t. Nal-▼ečia izbira in naiboliit aakuip.
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domum z.
Maribor. Frankopanora nflca t.
FRANC REICHER, MARIBOR
TržaSka c. 18, se priporoča cen). občinitT« za izdelavo oblek za gospode Ln dama po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in *olid*a izidelava, Bogata izbira modnega blaga.
Stroje, kovine, vsakovrstno železo, uporabljivo ln neuporabljlvo plačam po najvišjih dnevnih cenah
Justin Gustlntl! - Maribor
nakup in prodaja vsakovrstnih železnih predmetov
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predst avitelj Viktor Eržen v Mariboru.