__ Čermelj L.. Postarin; Dvorakova 6/U L J U B L J A W Dužnicima, pretplatnicima, koji duguju pretplatu za prošlu godinu. a i onima, koji nisu ništa još dostavili na račun ovogodišnje pretplate, poslali smo ovih dana opomene s čekovima. Molimo ih, da se odazovu i učine svoju dužnost prama svom listu. V Bro; 18. Zagreb, 5 maja 1933. Pojedini broj sloji 1.50 Dlnan Ovai broi našeg lista morali smo izdat! u skučenom obliku. O našim pretplatnicima, koji su jedini oslonac lista, ovisi opstanak i opseg lista. Ako budu svi pretplatnici plaćali list redovito, »Istra« će Izlaziti normalno. ^ _________ J GIASIIO SAVEZA JUGOSLOVENSKIIi EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE POSLJEDNJI NAŠ BISKUP Otišao je i on — posljednji naš biskup: biskup Karlin. Umro je pred Uskrs. U redu onih crkvenih dostojanstvenika, koji su sa našim narodom u Istri, Trstu i Goričkoj dijelili sudbinu u daljnjoj ili bližoj prošlosti, spominjat će se i njegovo ime. Dobrila, Sedej, Mahnič, Karlin ... Prva trojica su već na nebesima, sad se pridružio njima i posljednji — Karlin. Dobrila obilježava našu stanju historiju, Sedej našu najnoviju u svoj njezinoj tragičnosti. Mahnič i Karlin ulaze u kroniku našeg poslijeratnog zbiva-'nja u vezi s teškim, dogodjajima, u centru onih progona, koje je Italija provodila protiv našeg naroda 1919 « 1920. Mahnič je s tragovima muieništva iz tog perioda malo zatim umro. Karlin je fizički manje pretrpio od njega, ali njegov slučaj znači ipak slučaj o kojem će se govoriti i u budućnosti: kad je biskup Karlin bio protjeran iz Trsta, zato jer je bio Slaven ... Karlin, posljednji naš julijskokrajiški biskup, bio je tip pravog narodnog svećenika, onog starog i. idealnog tipa, koji se sve više prorjedjuje. Na tršćanskoj biskupskoj stolici, koja je bila i — Dobrilina, on je uvijek nastojao i uspjevao je, da ostane ne samo crkveni dostojanstvenik, nego da bude i pastir naroda. Bez političkih ambicija, on je bio pastir naroda u starom dobrom smislu. Naš ga je narod volio, ma da nije bio rodom iz krajeva današnje Julijske Krajine, nego iz unutarnjosti Slovenije. A volili su ga i tršćanski Talijani, jer su za vrijeme rata naročito upoznali njegovu miroljubivost i dobro srce. — Ma da je s njihove strane doživljavao i ranije ipak po neki put inzultacije, on je sve to mirno pod-našao. Ali po svršetku rata prilike su se naglo zaoštrile. Talijanske vlasti počele su 1919, malo iza svih onih svečanih obećanja o poštovanju naših nacionalnih i kulturnih prava, s terorom. Najprije je bila na udaru naša inteligencija i uplivnije ličnosti. Nekoliko stotina naših ljudi bačeno je u zatvore, druge stotine poslane su u progonstvo na otoke, u-ćiteljstvo je bilo šikanirano nemogućim odredbama, da bi ga lakše proganjali, premještali su i. otpuštali iz službe ili. pak jednostavno tjerali preko granice. Tršćanski talijanski listovi zahtjevali su čak od primorskih biskupa, da i oni pomognu svu tu bez-božnu akciju, jer je to, navodno, njihova službena dužnost! Knezu biskupu dru Sedeju tad još nisu mogli da se približe na onaj način, kako su to mogli deset godina kasnije, fer je gorička nadbiskupija bila još sva u našim rukama i čvrsta kao kula. Biskupa Mahniča, s okupiranog Krka, prevarom su odvezli u Rim i zatvorili u jedan samostan. Tršćanski biskup Karlin nije tako-djer htio da otstupa od svojih načela i živo se interesovao za progonjene. Ali bio je na najopasnijem udaru: u Trstu! Tršćanski listovi »Era nuova« i »Nazione« bijesno su ga napadali i javno zahtjevali, da se Karlin protjera preko granice, jer je »tudjinac«, ro-djen »s one sirane talijanskih granica«. U ono vrijeme, prije fašizma, nismo još pravo poznavali sve talijanske metode i gotovo ni-ko nije ni slutio, da će Talijani doista i. izvršiti svoje prijetnje, pogotovo, ako se uzme da je biskup spadao u katoličko] Italiji svakako medju najuglednije dostojanstvenike. Ali i to se dogodilo! Bilo je jedne nedjelje popodne, ako se ne varamo, — ljeti 1919. Po tršćanskim ulicama je galamila i urlikala grupa mladih Talijana, civilista i vojnika, koji su zahtjevali, da se po svim prozorima izvjese zastave, jer je bio najavljen dolazak nekih slavnih ljudi iz Italije. Tršćam su pak bili siti još iz ratnih dana Uh komedija i tek pred tom razuzdanom silom nevoljko su izvješavali zastave. — Kad su demonstranti došli pred biskupsku palaču, koja takodjer nije imala zastave i kad su našli vrata od biskupije zatvorena, počeli su užasno divljački urlikali i razbijati vrata. Ali to im nije uspjelo, nego su se uspeli preko balkona i provalili u stan biskupa Karlina. Porazbijali su pokućstvo u sobi za primanje, razbacali knjige, bacali su i pokućstvo i knjige kroz prozore na cestu, a zatim su iznutra otvorili vrata i u biskupiju su prodrli i oni, koji su na cesti ostali. Pred biskupijom se sakupila masa. Mnogi su bili indignirani ovim dogodjajem, ali nisu imali odvažnosti da Proteštuju, da izid ju u obranu biskupa: mefiti demonstrantima bilo je ne samo vojnika karabinjera i oficira, nego i naoružanih ardita s izvučenim bodežima! U biskupiji je nastala potjera za bisku-P°m. Našli su ga u pisarni i najbrutalnije napali. Padale su psovke, uvrede i pri-]etnje. Vodja demonstranata napisao je na rzu ruku izjavu koju j0 biskup Karlin, pod ciienu života, medju bodežima i revolveri-^a> sasvim iznemogao morao da potpiše. Ta 16 izjava glasila, da se biskup Karlin odn-e tršćansko-koparske biskupije i da će otrovati za tri dana preko granice, kam, go-oruk, prer) bijesnom i oružanom bandom, skup Karlin što je mogao da učini? Glas o prisilnoj ostavci biskupa Kar ma lroširio se naglo, a naš ga je narod primio Vr"> gorkim osjećajem., naročito zato, jer , POLITIČNI TEROR V KOŠANSKI DOLINI N. Sušica, maja. V Košanski dolini že zdavnaj ni miru. Fašistične oblasti nas zelo preganjajo. Ni dolgo temu kar so se vršile številne aretacije radi poškodb spo-meflika postavljenega fašistu Romeo Zi-vianiju. Pretečeni mesec so prišli v našo vas karabinjeri s tovornim avtomobilom, pod poveljstvom svojega brigadirja. Brigadir se je ustavil pri Zafredovih, karabinjeri pa so se razšli po vasj in prisili tako moške kot ženske, da so prišli k Zafredovim. Tu jim je brigadir narekoval v italijanščini razne stavke, večinoma »živel fašizem«, »živela Italija« in slično. Razume se, da je bilo naše ljudstvo izpostavljeno zasmeho- vanju in zaničevanju, samo zato ker absolutno ne obvlada njih jezika. Ko so v Novi Sušici zaslišali vse vaščane, se je brigadir odpeljal s karabinjerji v Staro Sušico. Brigadir se je ustavil pri Bengarju, karabinjerji pa so šli zganjat vaščane. Tudi tukaj so morali pisati, kar jim je pač brigadir narekoval. Vzrok takemu postopanju, pa je grozilno pismo, ki ga ie baje prejel naš podeštat Colombo, ali pa karabinjerji. Zato so morali slovenski kmetje pisati da bi potem oblasti primerjale pisavo. O kakšnem uspehu ni bilo slišati (rob) NOVE ARETACIJE NA GORIŠKEM Gorica, aprila 1933. Goriška polična policija je pretekli Četrfek zvečer nenadoma aretirala 31-letnega Petra Uršiča iz Gorice. Nekaj agentov se je pozno zvečer zglasilo v njegovem stanovanju v ulici Ra-stello. Izvršili so natančno hišno preiskavo ter zaplenili nekaj brezpomembnih pisem. Uršiča so takoj odvedli v policijske zapore. Istega dne je policijska sekcija v Kanalu po nujnem naročilu iz Gorice aretirala Marijo Bevčarjevo, ki stanuje v Kanalu št. 76. Tudi njeno stanovanje so prav tako temeljito preiskali Vzrok obeh aretacij ni znan. Ludje so spočetka menili, da je bila Bevčarjeva aretirana iz preventivnih razlogov. kakor je to pri italijanski varnostni službi običaj za vsak fašistični praznik. — Kakor znano, so fašisti pretekli petek praznovali praznik dela. Ko pa Bevčarjeva po nekaj dneh ni bila izpuščena, se ie razširilo mnenje, da je bila aretirana iz kakvih drugih razlogov. V Čekovniku nad Idrijo pa so fašistični policijski agenti dva dni pozneje ustavili na cesti 46-letnega kmeta Ivana F r a t n i-k a. Zahtevali so, da se legitimira. Kakor so pozneje izjavili na karabinjerski stražnici, se jim je Fratnik upiral in se celo s silo branil. Zato so ga aretirali. Ljudje pa, ki poznajo moža, dvomijo, da bi bil on povzročil kakršenkoli incident. Fratnika so odvelf v policijske zapore v Idriji. FASISTI POŽIGAJO NASE KMETIJE Na Tolminskem in Cerk Janškem fašisti zopet terorizirajo naše ljudi. Ljudstvo je silno prestrašeno, ker si ne ve pomagati proti nasilju svojih objestnih gospodarjev. V zadnjem času je nastalo v raznih krajih ob Bači, na Tolminskem in Cerkljanskem več požarov, pri. katedrih ni bilo mogoče doznati njihovih vzrokov. Ljudje so sumili, da jim neznanci podtikajo ogenj na njihovih posestvih. Vendar pa se ni nihče upal pritožiti ali prijaviti svoj sum policijskim oblastem, ker je sum povsod padal na fašiste. Sumničenja in govorice o fašističnih požigalcih pa so se, kakor kaže, pričet- kom aprila nenadoma potrdila. V nedeljo 9. aprila ob 15. uri je naenkrat nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika in mesarja Josipa Kovačiča, po domače Hlipa, v Idriji ob Bači. Požar se je širil z vso naglico, čeprav ni bilo ve,tra in v poslopju tudi ne tankih reči, ki bi pospešile ogenj. Ljudje, ki so bili večinoma vsi doma, so se v nekaj trenutkih zbrali okrog pogorišča in hiteli gasit. Takoj za n jlini pa so prihrumeli fašisti ter pričeli odganjati ljudi. Grozili so s silo vsakomur, ki se je branil in hotel še nadalje gasiti. Ljudje so se morali nazadnje umakniti, tako da je gospodarsko poslopje pogorelo do tal. RAD KONFINACIJSKE KOMISIJE U PULI Pula, maja 1933. — Kako javlja puljski »Corriere Istriano« prošlog tjedna, poslije dužeg odmora, zasjedala je opet komisija za konfinaciju na pulj-skoj prefekturi. Sjednicu je vodio puljski prefekt Foschi. Ispitano je 12 predloga za konfinaciju politički sumnjivih osoba. Puljski list ne spominje imena predloženih lica, jer je državni odvjetnik to zabranio. Osumnjičene su prija- vili tajni policijski organi, članovi »Ovre«. — Kvestor je zastupao mišljenje, da predložene treba konfinirati, ali su ipak bili osudjeni kaznom, koja je za stepen niža od konfinacije — to znači strogim policijskim nadzorom. Oni će biti strogo kontrolirani, prije stanovitog sata ujutro i poslije stanovitog sata uvečer neće smjeti na ulicu i morat će da se drže još mnogih sličnih odredaba. NASILNA SMRT NASILNIKA Vodice, aprila 1933. Svojedobno bili smo javili u našoj »Istri«, kako je nastradao naš trgovac Croato zbog svoje lakomosti za onim što nije bilo njegovo: Otimao je sirotinji, koja je teškom mukom par kg. neke robe prokriumčarila iz riječke slobodne zone, da si time zaradi koricu kruha. U sukobu s kriumčarima bio ie ranjen. — Ovog vam puta javljamo, da ie 9 o. mi. podlegao ranama, koje ie dobio. Bio je pokopan uz veliku fašističku počast, tako da su njegovom pogrebu prisustvovali fašisti iz Podgrada i Materije sa podešta-tima na čelu, a također prisustvovali su fašisti iz Buzeta, koje je doveo pokojnikov'’ zet Fakin trgovac na Livadama Na grobu prvi se je od njega oprostio podeštat iz Materije, koji je veličao pokojnikove zasluge za domovinu Italiju, drugi se ie go- vornik isto lijepo izrazio o njemu,, a taj ie govornik bio Buzečan Timeus Lucian, kojega mi vrlo dobro poznamo zbog njegovog nasilnog postupka da ga pozna cijela Ćićarija. — Ćić. OSUDE SIROMAŠNIH »KRIUMČARA« Rijeka, aprila 1933. Talijanske vlasti nastavljaju hajku na krijumčare iz slobodne zone, pa su prošlih dana izrečene slijedeće presude: Mihajlo Sankovič, na 700 Din globe; Marija Grbac na 160 Din; Josip Sušanj na 400 Din; Vinka Puž na 130 Din; Ljudevit Str-Pin na 490 Din; Ivan Čelin na 130 Din; Franjica Cuci na 130 Din; Antonija Jež na 790 Din globe; Marija Valčić na 6 dana zatvora i 920 Din globe; Marija Kinkela na 624 Din globe i Ivana Šuriian na 72 Din globe. je to bio jedan od najtežih slučajeva, koji je dokazivao, da je Italija zemlja bezakonja i da će naš narod biti prepušten sasvim samovolji onakvih banda, kakva je napala biskupa Karlina. Vlasti su se držale tako, da je bilo sasvim jasno njihovo slaganje s akcijom uličnih bandita. A to se je moglo o-paziti i po pisanju talijansko štampe, koja je zlodjela veličala kao herojstva i najplemenitiji rad za dobro domovine Italije. Duboko uvrijedjeni osjećaji našega nar roda u povodu teških dogodjaja u tršćanskoj biskupiji došli su do najljepšeg izrar žaja, kad je dan zatim, slovenska deputacija došla pred biskupa Karlina, da mu izrazi svoju bol zbog tolikog nasilja. Osobito je dirnula sve, koji su tom primanju prisustva* vali, riječ sad pokojnog Maksa Cotiča, direktora »Edinosti«, koji je govorio iz dubine svog velikog i plemenitog srca i molio biskupa Karlina, da ne bi ostavio svog stada u oluji, koja je tek započela. Suznim o- ćima biskup Karlin je odgovarao i izjavio je, da se nažalost ne može nadati nikakvoj pravoj pomoči od strane vlasti ni u Trstu ni u Rimu... Neće mu preostati drugo, nego da ode i nije mogao da zaželi drugo, nego da bi njegovim nasljednikom postao čovjek, koji će biti vlastima ugodniji od njega, a koji će ipak znati da štiti prava domaćeg ljudstva... Alt ni ta se želja nije ispunila, jer ni vojnički biskup Bariolomasi(koji je u ono vrijeme bio još više biskup nego fašista, a što danas više nije...) nije ostao u Trstu više od godine dana. On je doduše uputio radi dogodjaja u Julijsko] Krajini oštar protest Papi Benediktu XV., pa je čak Papa odgovorio Bartolomasiju poznatim historijskim pismom. Po odlasku Karlina i Bar-tolomasija prilike su se naglo pogoršale i i sad su kakve svi znamo: krvave i strašne. U vezi sa progonom dro, Karlina da spomenemo još jedan sramotan detalj. Polu- STROGE OBMEJNE ODREDBE Godovič nad Idrijo, aprila 1933. Naša in druge vasi. ki ležijo neposredno od meji imajo veliko' polja na jugoslovanskih tleh, Da so lahko obdelovali to polje, so imeli, vsaj pri vsaki hiši eden, potrebno prelaz-nico. Zadnje čase pa karabinerji zdaj od tega zdaj od onega zahtevajo, da se zglasi s preiaznico pri njih, da mu io odvzamejo. Takih slučajev ie bilo že več in so nekaterim celo prepovedali prositi za nove pre-laznice. Vzrokov ne navedejo in tako sklepajo naši ljudje sami o pomenu tega postopanja. Mogoče ie dana za to posebna odredba. ali ie pa samo slučajno muha gospoda brigadirja! (Agis) U ISTRI SE OŠTRO KAŽNJAVA PRAVLJENJE RAKIJE Pula, maja 1933. U malom mjestu u okolici Pule stanuje porodica Floris, na koju su tamošnje vlasti posumniale da se bavi fabrikacijom vina, i da ima u tu svrhu sve potrebite strojeve. Jedne večeri provedena je iznenadna premetačina baš u času kad su navodno Floris i njegovo društvo bili okupirani destilacijom vina. Stvar je predana puljskom tribunalu, koji ie izrekao slijedeće presude; Josip Floris i Eufemija Sgrabliić na 5 mjeseci zatvora i 4000 Din globe svaki; Petar Dobrila na 3 mjeseca zatvora i 4000 Din globe. FAŠIZEM IN NAŠE MALE VASICE Deskle pri Kanalu, maja 1933. — Naš splošno priljubljeni vikar Vinko Meža n, star 75 let, poide v pokoj. Govori se, da bo njegov naslednik Italijan. Sodeč po dosedanjem delu fašističnih in cerkvenih oblasti se tem govoricam ni čuditi. Gospodarsko krizo tudi mi silno občutimo. Kot še nikoli, poje tudi v naši vasi boben. V zadnjem času je bilo prodano na dražbi posestvo Ivančiča, p. d. »pri Kokču«. Svojčas je bil Ivančič bogataš in vejeposestnik; poslopje kjer se nahaja sodišče v Kanalu je tudi bilo njegova last. Ravnotako je bilo na dražbi prodano veleposestvo Rudolfa Kodelje p. d. »pri Štruklju«. Mihaelu Zimicu p. d »pri Žganjarju«, tudi grozi prodaja v najkrajšem času. Naše ljudstvo je gospodarsko vsak dan bolj uničeno iz z obupom gleda strahotno naraščanje dražb. Kot v ostalih krajih Julijske Krajine, tako tudi pri nas groze z raznimi kaznimi in silijo na vse načine, da bi se ljudstvo vpisalo v njih organizacije, posebno v »Dopolavoro«. Naše ljudstvo pa je zdravo in odporno. tako, da italij. oblasti ne žanjejo uspehov kakršnih bi si želele. Je pa tudi v naši sredi špijon in propalica in to Markič Albert Rutarjev, kapoškvadra milice v Anhovem. Na vse načine gleda, kako bi se čimbolj prikupil svojim »višjim«, seveda, na izključno škodo našega življa. — (rob). ŽALOSTNA VELIKA NOC Ozeljan, pri Šempasu, maja 1933. Za praznike je nekaj naših gostilničarjev prosilo za dovoljenje za podaljšanje policijske ure. Vložili so prošnjo na kolekovanem papirju in priložili so še 7 lir v gotovini, kot so zahtevali. Prošnja je bila odbita. Ko so se pa za praznike domačini zadržali malo del] časa v gostilnah, so to takoj zapazili karabinerji in naredili ovadbo. Sodnija Je kaznovala ta postopek z denarno globo 200 lir, kar ni ravno malo za današnje težke čase. Pred kratkim so se domačini šalili v gostilni, a karabinerji so jih obdolžili pretepa. Aretirali so dva domačina, od katerih eden ie baje kaznovan z globo 700 lir. Ker pa danes ni denarja niti za vsakdanje potrebščine bo moral kaznovani prodati kravo, če bo sploh zadostovalo. (Agis) MOLIMO NAŠE SARADNIKE, da nam oproste, što nismo mogli da u ovom broju štampamo sve članke i vijesti, koje su nam poslali. Nije nam to bilo moguće radi reduciranog opsega lista. Nadamo se, da će list moći normalno da izlazi, ako se pretplatnici dužnici odazovu, pa će i zaostale stvari biti štampane. službena »Era Nuova« je tjedan dana po odlasku dra Karlina počela da objavljuje nekakav biskupov »dnevnik«, očevidno sastavljen po ukradenim zapiscima, ali s mnogo nemogućih falsificiranih umetaka i izmišljenih detalja, podlo lažnih, da bi se dra Karlina prikazalo kao zagriženog slovenskog šovinistu, koji je iskorištavao crkvu u političke svrhe i koji je kroz crkvu spremao otpor protiv Italije. »Era Nuova« smjela je da taj apokrifni dnevnik objavljuje čitav tjedan dana, jer je to konveniralo tali jonskim vlastima. Tako je, eto, blagopokojni biskup Karlin završio svoj tršćanski period, tako je bio prognan iz ovog našeg grada, i tako je u-šao u red naših velikih biskupa, koji će ostati u historiji našega naroda. Po datumu svoje nedavne smrti on je posljednji u r» du tih divnih crkvenih dostojanstvenika, koji su živjeli i stradali s narodom — posljed-nij naš biskup .. - JUŽNI „MORAL" U NAŠOJ ĆIĆARIJI Vodice, aprila 1933. Predaleko bi zašli, g. uredniče, kada bi htjeli da vam opišemo sve naše duševne muke i patnje, koje podnašamo pod našim »kulturnim gospodarima«, za koje znade cijeli svijet što sve rade s nama Slavenima Ovog ćemo vam puta da kažemo par riječi o moralu naših gospodara. Odkako su vlasti u naše krajeve počele doseljivati narod iz južnog dijela Italije, nastao je ovdje veliki preokret u moralu Kod nas i u našim krajevima nikada nismo ni čuli, a kamo li vidjeli gnjusobe k6je vidimo, na žalost našu. sada. Direktno na cesti, napadaju naše siromašne djevojčice, tako da izgleda da su od strasti poludjeli ovi pokvareni južnjaci. Dne 21 o. mj. održao se je u našoj školi blagdan t. zv. »Rođenja Rima«. Ne samo da su ovoj proslavi morala prisustvovati naša djeca, nego smo i mi odrasli morali ostaviti svoj cpsao na našim poljima i prisustvovati pod prijetnjom novčane globe i zatvora. Govorili su mnogi govornici, a među njima i dvojica vojničkih inženjera, koji nose čast kapetana. Veličali su kulturu tog njihovog vječnog Rima, a napadali naše slavenske običaje. Napose spomenuo je jedan od ovih da moramo biti sretni i zahvalni tom njihovom vječnom Rimu što nas je izveo iz tmine barbarstva. Naglašujemo i dovikujemo ovom g. kapetanu da je nas Slavene taj njihov vječni Rim učinio robljem, a ne izveo iz tmine barbarstva. A kulturom i moralom Rim je još uvijek u tami. Moralniji smo u svakom pogledu nego su oni, s njihovim vječnim i kulturnim Rimom. — ćlć. I OVO JE NJIHOVA »KULTURA« I »MORAL« _ JEDAN KOJI SE ODRIČE SVOJIH DUŽNOSTI R-ileka, aprila 1933. Općinski tajnik u Jelsanama bio je neki Remo Lodi, doseljen bog te pitaj iz kojeg kraja Italije. Za vrijeme svog boravka u tom kraju on je onako, da »ubije dosadu«, stupio u prijateljske odnose sa domaćom djevojkom Anom Hrabar. Jednog crnog dana saznao je da ta ljubav nije bila bez posljedica, pa je djevojci obećao da će ju vjenčati čim se dijete rodi. Iza porođaja kćerke Lodi je jednog dana donio Ani Hrabar neki akt na potpis i protumačio joj kako on time priznaje dijete za svoje. Ana je potpisala, no nakon izvjesnog vremena stala je sumnjati o tvrdnjama svog prijatelja, i predala stvar u ruke vlastima. Izviđajima je ustanovljeno, da je Lodi prezentirao akt u kome izjavljuje da je dijete nezakonito. Time je njegova igra bila otkrivena, i Lodi je osuđen na 3 godine zatvora, no u vezi sa posljednjom amnestijom oproštena mu je čitava kazna SPREMEMBE V FAŠISTIČNIH ORGANIZACIJAH NA KRASU Trst, maja 1933. V zadnjih dneh so se izvršile po nalogu iz. Trsta po vsem tržaškem Krasu in na Pivki velike spremembe v posameznih krajevnih fašističnih organizacijah. Bukovje dobiva novo fašistično društvo. Za njenega tajnika je bil sedaj imenovan Bruno Paulis. V Hrenovici je podal ostavko dosedanji komisar dr. Giam-porcaro, njegov naslednik je Evgen Corno. Tudi z Zgonlku se 'e fašistični komisar Foggia odpovedal svoji funkciji in je za njim prevzel vodstvo organizacije Emilij Richetti. V Sežani, Senožečah, Bazovici, Divači, Nabrežini, Gro-padi in v Dutovlju so bili odstavljeni dosedanji direktoriji organizacij in imenovani novi. KAKO RASTE ŠTEVILO »FAŠISTOV« NA SLOVENSKEM KRASU? Trst, maja 1933 V Slavini jo imela fašistična organizacija baš na praznik dela svoj letni občni zbor. Tajnik je v svojem poročilu poudaril, da je letos napram prejšnjim letom posebno narastlo število članstva posameznih skupin. Vsekakor se temu ni mogoče čuditi, če se vpošteva, kako se je v zadnjem času, odkar se spet svobodno sprejemajo ljudje v fašistično stranko, baš v naših krajih propagiralo med ljudmi za fašizem. Vsi takozvani licencarji , lastniki ovisni od občine, pokrajine, države, od fašističnih podpornih institucij, od sindikatov itd. so morali pod grožnjo, da izgubijo svoje koncesije, podpore in vse mogoče druge ugodnosti, vstopiti v stranko. Na ta način je število organiziranih fašistov v slavinski organizaciji, ki ima zelo širok teritorialen delokrog, naraslo od 84 na 171, kar pri vsem fašističnem teroru ni niti od daleč tako velik uspeh, kakor bi ga v drugačnih razmerah in pod drugačnim režimom mogla doseči organizacija, ki razpolaga s tako ogromnim aparatom in tolikimi gmotnimi sredstvi. Pri ostalih skupinah je porast mnogo manjši, kar priča, da so bili pritisku izpostavljeni baš odrasli možje, ne pa tudi žene in naraščaj. Tako je skupina fašističnih žena pridobila le šest novih članic ter jih šteje sedaj 46. Mladih Italijank je 15, malih Italijank spričo pritiska v šoli 112, avanguardistov 11. mladih fašistov 63, »ba-lil«, ki so prav tako pod neprestanim vplivom fašističnih učiteljev, pa 84. zlato naših hranil TRŠĆANSKI „IL PICCOLO" NAPADA „ISTRIT UVODNI ČLANAK MARKA DRUŠKOVIĆA O NAŠEM LISTU Fašistička štampa već se više puta osvrnula na našu akciju, na pisanje našeg lista i iz tih se je osvrta moglo redovito da opazi, kako ovaj naš mali list smeta fašističkoj Italiji, kako joj ova naša publicistička akcija zadaje brige i kako bi naročito vodstvu fašizma u Julijskoj Krajini bilo najdraže, da naš list prestane s izlaženjem. Godinama su se tršćanski »Piccolo« i »Popolo« obarali na »Edinost«, »Istarsku Riječ« i ostale naše listove, dok su još izlazili u Trstu i Gorici. Sad, kad tih listova više nema, bijes tršćanske štampe koncen-trisan je na »Istru«, koja nastavlja borbeno u slobodi onu našu uništenu štampu. Ništa toliko ne muči fašističke prvake, koliko činjenica, da ovaj naš list precizno i ustrajno, dokumentovano Iznosi sva ona nasilja, sva ona nedjela, koja počinja fašistička Italija u Julijskoj Krajini. Njih najviše muči naša bogata i obilna rubrika vijesti iz Julijske Krajine. To je registracija one krvave stvarnosti, koju doživljava naš narod, a fašizmu bi bilo drago, kad o tome ne bi ne samo mi Jugosloveni, nego ni ostali svijet ništa znao. »Istra« o toj krvavoj stvarnosti vodi računa i to je fašizmu vrlo, vrlo krivo. »Istra« svojim pisanjem, a naročito svojim vijestima iz Julijske Krajine, upozorava javnost na terorizam, koji je neobuzdan i bezgraničan, — a to je neugodno fašizmu. — To je glavni motiv onog bijesa, koji fašistička štampa iskaljuje u svojim člancima protiv našeg lista. To je motiv i onog uvodnog članka, koji je donio »n Piccolo della sera« od 26 aprila. Taj je članak napisao poznati istarski renegat Marco di Drusco, koji se je pred par godina još zvao Drušković. On je u redakciji »Piccola« ekspert za jugoslavensku i uopće balkansku politiku, a vrlo često piše i o akciji fašizma za asimilaciju Julijske Krajine. Pod naslovom »Di corda in casa deli/ impicato« Drušković se osvrće u glavnom na broj »Istre« od 12. aprila, znači na Uskrsni broj. Taj je broj naročito morao da izazove bijes u redakciji »Piccola«, kad su Druškoviću naredili, da o njemu piše čak uvodnik! U tom svom članku Drušković upozorava, da fašistička štampa nije pokazala dovoljno pažnje »febrilnoj organizaciji emigranata« iz Julijske Krajine u Jugoslaviji. Drušković ističe da organizacije emigranata niču kao gljive, u svim krajevima, gdje ima i najmanji broj emigranata. U toj je akciji najvažniji rad lista »Istra«. Dalje govori Drušković o našem listu, a naročito se osvrće na vijesti iz Julijske Krajine. Ističe rad »Agisa« i »roba«... Daleko bismo zašli, kad bismo htjeli da citiramo sve ono, što »Piccolo« donosi. Ukratko: bijes je to zbog postojanja naše »Istre«. I dobro je učinio »Piccolo« da je citirao nekoliko vijesti iz našega lista, da bi tobože dokazao, kako je izmišljeno ono što pišemo, čitatelji »Piccola«, koji možda nisu nikada imali prilike da čitaju »Istre« — baš će po tim vijestima vidjeti, kako je naša akcija opravdana. Marko Drušković učinio nam je samo uslugu, jer je upozorio naš narod da o njemu vodimo računa i da ga ne zaboravljamo. FAŠISTIČNA SOLA V - BAZOVICI... O raznarodovanju našega ljudstva pod Italijo se je že mnogo pisalo. Vsemu kulturnemu svetu je znano postopanje italijanske šolske oblasti z našo, šoloobvezno mladino. Znano je, kako je zloglasni učitelj Sottosanti v Vipavi, pljuval našim otrokom v usta in jih zbadaj z iglo če so zinili le besedico v materinem jeziku; znano je postopanje didaktičnega ravnatelja Giraldija v Komnu, ki je uVedel denarno kazen za vsakega učenca, ki « svojim sošolcem spregovori v materinščini, znan je tudi, I naravnost podel pritisk na starše, da vpi- * Sejo svoje otroke v njih raznarodovalna društva. , Da bi se vse to ne zdelo morda pretirano, prinašamo sliko, ki dovolj jasno priča, kako izgledajo italijanski razredi po slovenskih krajih. Slika nam predstavlja 3. razred Ijùdske šole v Bazovici. Otroci drže v rokah italijanske zastavice, namesto knjig čitalo njim namenjene liste, — z jasno tendenciozno vsebino. V okvirju v bližini table in prosto na steni, je fašistovski znak Na tabli pa je napisano: »Viva il duce. Viva il fascismo«. — (rob). BILANCA RADA I TROŠKOVA „ITALIE REDENTE" ZA ASIMILACIJU DJECE U JULIJSKOJ KRAJINI TA USTANOVA TROSI GODIŠNJE 7 MILIJUNA LIRA! Trst, maja 1933. — »Italia Redenta«, zloglasna ustanova za potalijanči-vanje naše djece u Julijskoj Krajini, kojoj je na čelu Vojvotkinja d’ Aosta, objavila , je izvještaj o svom poslovanju u godinama 1931 i djelomično 1932. Taj je izvještaj sastavio poslovodeći delegat Tosti di Vaiminata, a obasiže 200 stranica. Godine 1931 »Italia Redenta« uzdržavala je u Julijskoj Krajini i Južnom Tirolu 237 dječjih vrtova, u koje je polazilo 11.423 djece, 10 škola za ženski ručni obrt, u koje je polazilo 466 djevojaka, 3 produžne škole sa 290 učenika, 10 pomoćnih škola sa 131 učenikom, 40 higijenskih stanica, koje je posjetilo 136.299 ljudi. Osim toga je u Južnom Tirolu uzdržavala 242 poljoprivredna tečaja za 7014 učenika i 600 večernjih tečajeva o domaćinstvu, koje je slušalo 140.612 ljudi. U dječjim vrtovima bilo je podijeljeno 398.539 objeda, a u pučkim školama 417.198 objeda. Za to je društvo u godini 1931 potrošilo preko 7 milijuna lira. Ministarstvo prosvjete je 1932 dalo društvu 2 milijuna 1 183.244 lira. Mussolini je pored toga doznačio još milijun i pol. Ostalo daju. druga ministarstva i općine, u. kojima »Italia Redenta« — »asimilira«, to znači, da i sam onaj narod, koji se odna-rođjuje mora jedan dio troškova da snosi. APRILSKO FAŠISTIČNO NAVDUŠENJE II. Bistrica. 25. aprila 1933. Kot vsako leto. tako so tudi letos proslavljali črnosrajčniki »Natale di Roma«. Tudi pri nas so posvetili 21 aprilu posebno pažnjo. Proslava se je vršila v poslopju kinematografa. Navzoče so bile vse lokalne vojaške in civilne oblasti, zlasti mnogo pa je bilo uniformiranih črnosrajčnikov. Navzoči so bili tudi okoliški podeštatje. učiteljstvo in drugi. Slavnostnim govorom in običajnim ceremonijam je morala prisostvovati tudi mladina, zlasti otroci v uniformah »ballile«, »avanguardie« itd. \ Naši otroci so pa tudi tokrat pokazali, da jim fašistična zgoja in šola še nista zastrupili mladih duš. Kljub strogim odredbam učiteljev in drugih, se ie skoro vsa mladina upirala prisostvovati gori navedeni proslavi. Starši so morali otroke s silo odvesti od doma in jih spremljati do šolskega poslopja. Otroci se ne morejo vživeti v tuje ceremo-jnije in se zlasti bojijo uniform. »Črni ^vant« nazivljajo dečki fašistično uniformo in se sramujejo, kadar so oblečeni v nji, ^zlasti če morejo mimo domačinov in znancev. Trdo šolo morajo prestajati naši najmlaj-3ši. A že danes imamo dovolj vzgledov iz «jkaterih lahko sklepamo, da bo med njimi malo odpadnikov in še te bo krila neomah-Ijivost večine, ki bo vstrajala s svojim kremenitim značajem skovanem in očiščenem v fašistični šoli-* (Agis) BEDA NA VIPAVSKEM Vipava, aprila 1933. Vipavci so bili ; svojčas znani kot dobrostojeći kmetje. ; Sočno pomladansko sadje, zelenjava, jesensko sadje in vino, vsega so obilo pridelali in vse vnovčili. Ni jim manjkalo , pogače, dobrega kruha, niti drugega ne. Danes je drugače. Naš kmet in posebno Vipavec, ki je bil vedno odvisen od izvoza, ne more prodati svojàh pridelkov in tako ie brez vsakih dohodkov. Pomanjkanje trpijo zlasti one družine, ki imajo ko- , pico nedorastbh otrok. Tako se je zgodilo pretekli teden, da je neki Vipavec, oče številne družine, spremil na^stareišo hčerko na Kras, kjer ji je preskrbel službo pni j nekem kmetu. Prehodila sta pet ur dolgo pot in ves čar nista drugega zaužila kot nekaj kruha, ki ga je oče kupi) z liro, ka- ; tero si je izposodil pri sosedu. Ko se je poslavljal od hčerke je dejal, da jo bo težko pogrešal pri delu, ali kaj hoče, ko nimajo doma niti toliko, da bi skuhali dvakrat na dan nezabeljeno polento z mlekom kot do sedaj. In mnoge družine res niti tega ne zmorejo. — (Agis). LJUDSTVO SE UMIKA BEDI Trst, aprila 1933. Iz Trsta se v trumah izseljujejo na deželo; večina se jih vrača > v domači kraj. Velika beda, ki vlada v Trstu jih sili v to. da se vračajo na domačije, iščejo mesta kolonov, da si tako zaslužijo ,1 vsaj za najpotrebnejšo vsakdanjo hrano, j Seveda, v Istri sploh ni nič boljše. _ Trst " nudi vedno žalostnejšo sliko in nič čudno ' ni, če srečaš na cesti na poi bose in bose ljudi, ki sicer kažejo, da so bili navajeni j boljše živeti. Ljudje zatrjujejo, da je položaj Trsta dane« hujši kot ie bil v času po j svetovni vojni, ko ni bilo živeža. Razlika , je le ena: takrat ni bilo živeža, danes ie pa 1 živeža na razpolago, le poštenega zaslužka ] in denarja ni več. (Agis) ZA DOMAĆINE NI VEĆ DELA Postojna, aprila 1933. Iz Košane po- ' ročajo. da so večji del domačinov, ki so bili zaposleni v okolici pri raznih vojaških in dragih napravah že odslovili in jih še od- ! slavljajo. Lansko leto. so številna podjetja j zaposlievala tudi domačine, ki so bili vpi- | sani v sindikat in so imeli potrebna pripo- j ročila. Letos pa ne pomaga več ne sindikat in niti nobeno priporočilo. Le nekateri so : še zaposleni a tudi tem se obeta, da jih bo- . do v kratkem postavili na cesto. (Ag's) i PODPORE LE ZA FAŠISTIČNE PODREPNIKE Iz Milj, maja 1933. Položaj našega ljudstva v Istri ie čimdalje bolj brezupen. Vlada je, kot smo že poročali, delila vsak *e'' deti podpore, ki bi se morale z marcem prekiniti. Ker pa je beda čimdalje večja in se ni položaj nič zboljšal, so izdajanje podpore podaljšali za 40 dni. Podpore so pa. kot že znano, deležni le fašisti in njihovi podrepniki. Če nisi danes v Italiji zvest pri* j staš fašizma, lahko pogineš na cesti kot pes in se ne bo nihče zmenil zate. (Agis) PROPADANJE NAŠIH PODJETIJ. Reka, aprila 1933. Naša, že izpred vojne dobro znana tovarna testenin »Pe* katete« v II. Bistrici, se že več let boni za svoj obstanak. Velika konkurenca italijanskih tovarn in gospodarska depresija čim dalje bolj onemogočujeta redno poslovanje domače tovarne, katere izdelki spadajo ; med najboljše vrste. Današnji lastnik je zastavil vse svoje moči tako, da tovarna še vedno obratuje in da zapoljuje pnibli- | žno isto število delavcev kot pred leti le delovni urnik je zelo padel. — (Agi s) SESTRADANO LJUDSTVO ČAKA PODPORE. Milje pri Trstu. Do preteklega me' seca smo dobivali enkrat na mesec podporo. Ljudje so določenega dne stali v vrstah in čakali, da so dobili nekake »bone« s katerimi so si potem lahko kupili živež' Toda koliko živeža? Enkrat na mesec i® dobila tričlanska družina en »bon«, s kate' rim si je lahko nabavila 1 kg testenin, Vi kg sladkorja, nekaj paradižnikove konzerve, 1 kg fižola, 2 kg koruzne moke, 'A kg soli in košček slanine. Družina s sedmimi člami je dobila dva bona a družina od 12 članov naprej pa tri bone na t^eie vrste giaamn, ki so kljub nizki izzivajoči podpori, če se to sme tako im novati, čakale po cele dneve, so brez vs kega strahu tudi glasno vzklikale proti r žJmu, ki jih je pahnil v tako bedo. Stra: triso upale ničesar, ukreniti proti ma! Večkrat se je bilo bati, da bo prišlo £ resnejših in velikih demonstracij. , E'e,a ni,,ne Pri sv Roku. ne v ladjede mcah sv. Marka. Pred nami zija negoto' in vedno strašnejša bodočnost.. Kot izziv; nje se nam zdijo razne nagrade ljudi, bede gotovo ne čutijo fn hočejo od na da se množimo. Zgodovina je že maŠČ' vala take primere njihovih prednikov. a hočejo, da jih res še enkrat udari ? -(Agis). PROMET TRŠĆANSKE LUKE I DALJE PADA. Trst. aprila 1933. — Prema najnovijin1 statistikama, koje su objavljene u fašisti'' ckim listovima, u prva tri mjeseca ove i0". dine prošlo je kroz tršćansku luku 6,836.044 kvintala robe, dok je u prva tni mjeseca lanjske godine promet tenosio 8,960 399 kvintala. Ovi su brojevi tim značajniji. ak<> se uzme u obzir, da je promet u Venecii* prema lanjskoj godini u porastu, sigurn® na račun Trsta- BROJ 18 fcTSTRA« STRAFA' 1 PISMO IZ PALERMA Predragi, pišem ti, ker čutim patce-bo pogovoriti se s prijateljem, ysiljujes se mi namreč občutek, da mi bo na ta, način vsaj za trenutek uspelo zmanjšati .veliko razdaljo, ki naju loči. Ko smo se peljali v Palermo, se mi je zdelo, da. ne bo .nikoli konec monotonega udarjanja koles. Vendar, zdi se, da tisti sto-tisbči udarcev koles ne moremo upravičiti velike razdalje, ali še boljše, velike razlike, ki je med našim domačim krajem in temi kraji. Da razlike! Ne morem ti povedanti kako mučno je vplivalo name, videti desetletne fantke in deklice, ki jih revni starši takorekoč prodajo lastnikom žveplenih jam, da si ‘tam služijo kruh. Revščina da ji v besedi ne najdeš izraza. Konkurenca ve lika; otroci se ponujajo skoro zastonj. Svojčas je bila v Siciliji močno razširjena sicilijanska avtonomistična stranka. Sedaj seveda o avtonomističnem gibanju ne more biti govora. Fašizem vedno reši vse s svojim znanim »consenso nazionale«. Tako je, da danes vsakdo gleda, da pride v eno ali drugo fašistično društvo, da morda na ta način dobi košček kruha. Povedal pa ti bom nekoliko o nas. Slovencev je tukaj precej. Vsi služimo Pri sanitejcih. Spoznali so najbrž, da se tako hitro ne prodamo, pa so nas zato deli k sanitejcem, ker so napram nam zelo nezaupni. će se jim pa zdiš nevaren te posijelo kar v Libijo ali Eritreo. Na matičnih listih vseh slovenskih fantov, ki služijo pri vojakih je napisano »allogeno« (drugorodec) kar pomeni pri Predstojnikih in tudi pri mnogih drugih tovariših toliko kot puntar, ali sovražnik, zato kaj pogostoma pade psovka faustriaco« ali »jugoslavo«. Po puljskem in tržaškem procesu pa se je naš položaj še mnogo poslabšal. Zanimivo je videti kako se obnašajo vojaki iz Julijske Krajine italij. narodnosti. Mnogi so* želeli Italijo, da bi jim prinesla narodno svobodo, danes pa ko so tudi oni; gospodarsko hudo prizadeti in razočarani, očitno kažejo svoje nezodovjstv»' in večkrat se je že pripetilo, da začnejo tržaški fantje ono himno, ki je vodila v Avstriji 97 regiment od zmage do zmage: »Zigheremo demoghela finché i’ ultimo sarà...« Mnogo se je govorilo, da so tudi častniški gojenci iz Trsta pe-ii na šoli to le himno, če to nima dru-Sega pomena, je vendar značilno, kako nialo uspeha ima fašistična propaganda celo pri tistih, ki so svoj čas želeli Prihoda Italije. Za enkrat o tem dovolj., Pozdrav... (rob.) NOVI NADBISKUP U ZADRU Zadar, maja 1933. — Pretprošle nedjelje svečano je ustoličen u Zadru no- vi nadbiskup. Ta je čast bila podljelje-dn dosedanjem apostolskom administratoru Petru Munzaniju. Ovo imenovanje Potsječa na prazno mjesto u goričkoj dadbiskupiji i slutnju, da bi Sirotti doista mogao da uzurpira mjesto blagopo-kojnog Sedeja. kako zavedna je GOSPODIČNA _ VERA! , Zalosto je to poglavje, a vredno, da ga beležimo. — Preteklo jesen je v tržaških zaporih se nahajajoči fant doma iz II. Bi-atrice bil nenadoma poklican k zasliševa-mu. Prečitali so mu novo obtožnico, v kamri je bilo v celoti prevedeno iz slovenščine v italijanščino njegovo pismo, ki ga Ie pred aretacijo pisal prijatelju. Obtože-bec se je nemalo začudil, ko je opazil, da 'e pismo prevedno tako, da ga obreme-muje. Ko le ni hotel priznati vsega, česar ga ie pismo obremenjevalo, trdeč, da ni Pravilno prevedeno, mu je komisar rekel, aa nai bo le brez skrbi, ker je pismo prevedla njegova »compaesana« Vera L. Obtoženec se je še bolj začudil in zahteval. Ja prevod pisma oskrbijo še enkrat potom 'tradne osebe. Uradnik Italijan, vešč slovenščine. je pismo prevedi dobesedno, iako prevedeno pismo pa ni .prav nič obremenjevalo obtoženca. Domačinka je torej nalašč tako prevedla, da je obtožen-Ca obremenjevalo. Tako žalostno službo ijAenaša nezavedna dekleta. — (A g is) MANUFAKTURNA IN MODNA trgovina JOSIP IVANČIČ UUBUANA Prešernova 54 ^olika izbira vseh vrst štofov za dam-lKe m moške obleke, razne svile, ze-llrie M teme, platno za rjuhe, gradi za CENE STROGO SOLIDNE! ^°.TAKI PODPIRAJTE! V BISTRICI NADALUJEJO Z UTRJEVANJEM Re-ka. aprila 1933. V II. Bistrici in Tr- ^ Pripominjamo še, da bo imelo s temi no- novem so pričeli z gradnjo dveh novih cest. ki so namenjene izključno vojaškemu prometu. Prva bo šla od vojaškega skladišča trnovske postaje, (kj je. kot smo že poroča-Ij,-'razširiena do Sv. Trojice), ob levi strani žetezniške proge vse do Kosez. Tu bo cesta speljana pod progo na državno cesto Bistrica—Reka. Nova cesta, ki ie predvsem v zvezi z utrdbami okrog Snežnika, bo omogočila reden promet pri razkladanju in razvažanjir vojnega materijala k utrdbam. Danes je s tem oviran ostali promet na civilni postaji, ali pa ovira ta vojaški promet. ki se čimdalje bolj množi. S to cesto bo vojaški promet na trnovški postaji popolnoma ločen od civilnega, poleg tega pa bo oddaljen in Skrit pred domačini. Druga cesta bo speljana od vojašnice v Trnovem (ki jo zidajo), preko trnovskega polja in ngv v »Zevnikih«, dalje na Stražo in trnovsk» gmajno. S to cesto bo nova vojašnica direktno zvezana s prostranimi trnovskimi gorami, kjer imajo vojaki vsako leto velike manevre. Stara pot, ki pelje iz Trnovega čez Krmico, jim gotovo ne odgovarja več. — Delo je že v najlepšem teku. --- wmi napravami Trnovo odnosno Bistrica 1-4 nove, izključno vojaške ceste. Prva: Tr-jflovo—vznožje Snežnika; druga: Trnovo— vznožje gore Tabor — Št. Peter — vojaške rtaprave na. Dulah pri Košani ter dve gori navedeni. Ce pomislimo, da so naredili nešteto drugih manjših cest. razne regulacije poleg 7 vojašnic, lahko trdimo, da bosta Trnovo in Bistrica v kratkem sličila pravim vojaškim utrdbam. (Agis) FAŠIZEM GRADI TRDNJAVE IN VOJAŠNICE IN NAPOVEDUJE VOJNO Trst, maja 1933. Italijanske vojaške gradnje v naših krajih so letos dosegle menda svoj vrhunec. I vseh krajev prihajajo vesti o teh delih in podeželskega ljudstva se je ponekod polastilo skoraj že panično razpoloženje. Povsod napovedujejo, da mora v kratkem izbruhniti vojna, pa čeprav je taka govorica še tako absurdna in neverjetna, da jo mora vsakdo, ki količkaj zasleduje razvoj dogodkov v Evropi z vso resnostjo zavrniti. Trdnjave in vojašnice, prevažanje težkega topništva po novih vojaških cestah in vsa mogoča druga tehnična dela so tako konkretni »dokazi«, da ljudi ne strezni nobena pametna beseda. NASE ZADRUŽNIŠTVO IN FAŠIZEM Sv. L u c i j-rom i ljubavlju uzgajala djecu, koja su joj bila povjerena. Ma da je njezin nastavnički rad^bio težak i naporan, uzorno je uzgojile i osmero svoje djece, koja su danas sva" zbrinuja i na dobrim položajima. — Km istaknuta Jugoslavenka morala je pod stare dane da napusti Istru. I ovdje u emigraciji (živi u Kostreni kod Sušaka) nastoji da nastavi s radom za nezaboravnu Istru i njezine ljude. Nastoji da pomogne našim bijednicima savjetom, preporukama itd. i u tom pogledu postigla je mnogo. — Gospodja Terezija Golmajer časno je vršila u životu svoju dužnost i danas može da s ponosom gleda nax svoju prošlost, na svoj trud, koji joj narod neće zaboraviti. Čestitajući mi joj želimo dug život i ugodnu starost u slobodi. IZ »TABORA« Društvo »Tabor« v Ljubljani bo, ob priliki proslave 25 letnice Narodno strokovne zveze v Ljubljani sodelovalo na tej prireditvi s svojim pevskim odsekom. Podmladek dram. odseka bo nastopil v Delavski zbornici 20 maja. PRAVO DARILO! Zlato polnino pero od Din 50.— dalje, dilaška peresa ocf Din 35,— dalje. Popravlja peresa vseh znamk: .P&tEL©© LJUBLJANA - MARIJIN TRG (vogal Wolfova) U FOND „iSTRK” ove goa 50." Ova rubrika nastavlja pod devizom: ^ »Da bi »Istra* izlazila svakog tjedna r dovilo u normalnom formatu.* * Biljeiimo ova nova imena plemen^1 darovatelja: Dr. I. Prudan, Novi Sad Prosvj. i potporno društvo Trst-Gorica-Reka-Skoplje* za rasprodane blokove / Da počaste uspomenu blagopok. brala i šurjaka škol. nadzor. Ive Sepiia gg. Saršon Ana i Rudolf, Maribor, daruju u fond »Istre* Mary Vidošii, Hoboken USA za rasprodane blokove U prošlom broju objavljeno 151-'' 50-" * 300." » 18.0^3 ■ UKUPNO D18.62K [1 IZDJCKUUC. — ruuivau u iiuiui — * - -----^ - -— ------------------------------ ■■ ■ -------— ............ t •Istra« Izlarl svakog tjedna n petak. " . “re^“l^° jk"p"7ol”^ai®, "odinu^^OglasT^o^afcunaju8 P^'cjćnikZ - Vlasn^^MidaiaarKONZOHOl J^TsTBA. ^ae^ykova8^'"»/!!0 /"ursdnlkll** S&.V»." ,....».».1.....™... «, - «. «.««« --