ftiikdjcr WttsaMatt.
*«
g»0»
|	Snljoll: I. Vermählung des Kronprinzen. — II. Izvanredno sveto leto. — III.
^	Literae	Encyclicae	archiep.	Strigoniensis	de	matrimoniis	mixtis	et matrieulis. — IV.
De statu ecclesiae catholicae in Bosnia atque Hercegovina. — V. Kanonische Visitation und Firmung. — VI. Konkurs-Verlautbarung. — VII. Chronik der Diözese.
I.
ü mn ti fi f u n i] cf c s äto n p r i n z e n.
a.) An den Iiochwnrdigcn piibcfnttklcrtts.
Im Monate März des verflossenen Jahres durchklang das weite Oesterreich die frohe Kunde, daß Seine kaiserliche Hoheit der durchlauchtigste Kronprinz Erzherzog N u d o l s sich mit Ihrer königlichen Hoheit der durchlauchtigsten Prinzessin Stephanie von Belgien verlobt habe. Dieses Ereignis hat in den treuergebenen Herzen, welche in der ganzen Monarchie dem Träger ihrer Zukunft entgegenschlagen, den freudigsten Wiederhall gefunden. Noch höher schlugen Herzen, als vor wenigen Wochen alle Ländergebiete des weiten Reiches die überraschende Mittheilung durcheilte, daß schon am io. Mai dieses Jahres das Eheverlöbnis zum Ehebunde sich festigen, dem Eheversprechen die feierliche Vermählung folgen, der Bund der Herzen durch den Segenseiufluß des Himmels besiegelt werden solle. •
Die Völker Oesterreichs schicken sich an. diesen Tag mit Kundgebungen festlicher Freude zu feiern. Wie die silberne Hochzeit des Allerhöchsten Kaiserpaares, wird sich auch der Vermählungstag Seiner kais. Hoheit des durchlanch-tlgsten Kroupriuzen zu einem Familienfeste der österreichischen Völkerfamilie gestalten. Wohl waltet der Herrscher unseres Mächtigen Reiches in voller männlicher Kraft und Rüstigkeit feines schweren Amtes und die Hoffnung ist bewahrt in me,llem Busen, daß seiner Regierung noch eine lauge Reihe glücklicher Jahre beschiedeu sein werde. Aber der Flug der patriotische,: Wünsche schweift über die gegenwärtige Phase der Geschichte Oesterreichs und seines Kaiserhauses in die Zukunft hinüber. Mit regstem Interesse richten sich daher die Blicke aller Vaterlandsfreunde auf den hoffnungsvoll herangereiften Thronerben, welcher rückgekehri vom Grabe dcö Erlösers, wo er dem Herrn der Heerschaaren seine Huldigung darbrachte, zum Traualtare schreitet. Es thut dein Herzen wohl, wenn es mitten unter der Beweglichkeit aller irdischen Verhältnisse und staatlichen Gebilde einen festen Punct erblickt, au den das Vertrauen auf beit sicher» Bestand kev irdischen Dinge sich auklamrnert: Ein solcher Punkt und zugleich fester Aukergrnnd der Hoffnung ist für die Völker csterreichs eben die kaiserliche Dynastie und deren glückliche Fortdauer durch die Reihenfolge der Geschlechter. Daher 16 andachtsvolle freudige Bewegung, in welcher vor Kurzem die Getreuen mit dem erlauchten Pilger an der Grabes-1 a«e des Heilandes im Geiste vereint beteten und nun seinem Vcrmähluugstage cntgegenjubeln.
Die Gläubigen unserer Diözese waren stets dem allerhöchsten Kaiserhanse mit tiefster Ehrfurcht und inniger te e ergeben mm sie werden sich gewiß gedrungen fühlen, bei Gelegenheit der Vermählnugsfeier diesen Herzensgesin-un9en den freudigsten und feierlichsten Ausdruck zu geben. Vor allem wollen wir aus dem Grunde unseres Herzens en' der Allgütige himmlische Vater, der Geber alles Guten, in seiner Erbarimmg unsere heißesten Segenswünsche Wohl des durchlauchtigsten Brautpaares in Erfüllung gehen lasse, uud über den Ehebund Ihrer k. und k. Hoheiten o'uuc seiner Gnade ergieße. (Praececlentia etiam populo fideli ex ambone praelegi possunt.)
Zu diesem Ende wird hiemit angeor'inet, daß an diesem allgemeine» Jubeltage, d. i. am 10. Mai in jeder ^u= und Klosterkirche ein Hochamt mit größtmöglichster Feierlichkeit gehalten und der Gottesdienst mit dem ambrosianischen bo h kefchMfen werde. Von der Abhaltung dieses feierlichen Gottesdienstes sind die christlichen Gemeinden am ^ergehenden Sonntage von der Kanzel und die Schulleitungen mit anfmuuterudcn Worten rechtzeitig in der ortsüblichen Cl'c öu verständigen und ist die bestgeeigncte Stunde fiir diesen Gottesdienst zu wählen, damit derselbe so zahlreich als
möglich besucht werde und Allen Gelegenheit geboten ist, ihren patriotischen Gefühlen Ausdruck zu geben und in gemein* schaftlicher Andacht ihren Schöpfer um Glück, Heil und Segen für das geliebte höchste Brautpaar zu bitten. An Orten, wo Behörden ihren Sitz haben, sind diese zur Theilnahme an dem Festgottesdienste geziemend einzuladen.
Vom fürstbischöflichen Ordinariate Laibach am so. April issi.
Chrysostomus.
b) Visokofastiteimi duhovstvu in vernim Ljuhljanske skofije.
Z 10. majnikom se nam Axstrijanom bliLa slovesen in vesel dan.
Slovesen dan, ker z vsim sveticnim velicastvom se bo praznovala na Dunaji poroka sinu svitlega naäega cesarja, nadvojvoda Rudolfa z Belgijsko kraljevo princezinjo Stefanijo.
Vesel pa nam je Avstrijanom tudi ta dan. Kakor velika dvuzina smo mi vsi podloLniki naäega svitlega cesarja, ki stanujemo po raznih kronovinah Avstrijske velike ocetnjave. Vsi smo udje te druzine in glava njej je nag ljubljeni cesar, nag vladar. Kaj je lepäega, kot srecna druäina, ki jej stoji na celu moder hiäni oce! Glejte, ljubljeni v Gospodu, tak moder hiäni oce, ki je vec kakor cetert stoletija ze gospodar veliki rodovini Avstrijskih narodov, pa je na§ cesar Franc JoLef. V najkrepkejih moäkih letih je §e cesar Franc -Iozef in najterdnejega zdravja: zato upamo in prosimo Boga, da ga njegova mila previdnost ge dolgo nam ohrani ob vladarskem kermilu.
£alost in veselje, ki hiänega oceta zadeva, cuti pa vselej vsa druLina v hiäi. — In dragi v Gospodu, sedaj ni äalost, ki je dosla v to naäo veliko Avstrijsko druLino. Nenavadno veselje pretresa te dni naäega cesarja serce. Edin mu svitli sin, torej kedaj naslednik na slovesnem cesarskem prestolu, si je izbral tovaräico za zivljenje, Belgijsko kraljevo princezinjo Stefanijo.
Ljubljeni v Gospodu! Med tem, ko se v burnem zivljenji ljudstev in deiiav mnogokrat prevraca vse in vertinci, üeljno iäce cloveäko oko, kje bi kaj stanovitnega naälo, da bi si v miru moglo odpociti. Tak mogoöen, stanoviten steber sredi svetnih razburjenih navalov pa so nam vladarji iz milosti Boche; v naäej domovini Avstriji je torej to naä ljubljeni cesar. In kar o posvecenej osebi naäega cesarja, to isto velja o prestola nasledniku, nad-vojvodu Rudolfu. Dobro de sercu, ko vidi, uterjeno cesarsko hiäo talco, da za ocetom pride sin: nov rod versteö se za preteklim. Cesar s cesarskim sinom in cesarsko hiäo, to je tisti reäilni otok v nemirnih valovih spreminjajoöih se dnevnih menitev, ki se ga — kadar ga zazre — razveseli oko. Cesar je tisto sredotocje za svoja ljudstva, krog katerega se v sre6i in nesrcci socutno zbiramo vsi. Cesarjev prestol je edinosti in milosti srediäce; tu sern se zatekamo; tu nas vsliäuje naäega vladar ja cutece serce. Tu ob cesarjevem prestolu utihnejo neukrotenih strasti serditi glasovi; tu smo vsa ljudstva eno; tu si podajejo vsi podloLniki bratovsko roko; tu pri ocetovskem cesarjevem serci smo mi vsi rodni brache; le eno cutje veje krog terdnega cesarjevega prestola: cutje ljubezni!
Ljubljeni v Gospodu! ko bote tedaj v duhu gledali 10. t. m. che v glavno mesto, v cesarski Dunaj, mislite si cesarskega sinu, ki je pred le malo dnevi klccal kot romar pri Gospodovem grobu v Jeruzalemu in stoji ta dan pred Gospodovim altarjem, namenjen v nerazvezljivo zvezo izvoljenej si nevesti, kraljevi princezinji Stefaniji podati roko. — Meni bo dana zaüelena sreca gledati ga pred zarocilnim altarjem in v druzbi druzih avstrijanskih viäih pastirjev 2e poprej izreci njemu in visoki mu nevesti svoja in v Vaäem imenu tudi vseh vas najboljäa voäcila. — Vsi pa, ki smo se ga spominjali, ko je bival tarn dalec v izliodu ob svetih krajih, v molitvi — vsi, Vi in jaz, hocemo ga tudi ta dan spremljati ob njegovih stopinjah do zarocilnega altarja. Vsi hocemo prositi Boga, naj 8 svojimi obilnimi darovi blagoslovi to zvezo dveli kraljevih serc, ki ju je v svoji milosti eno za drugo bü vstvaril. Prositi hocemo Boga, naj milostno v nespremenjenej zadovoljnosti ohrani svitlega cesarjevica Rudolfa io njo, ki je v teh mladih letih zapustiväi svoje kraljeve stariäe v zvesti ljubezni podala se iz dalnje deMe ter v naäo Avstrijo priäla cesarjeviöa Rudolfa osrecit in nas: — naj mili Bog tudi za vse njeno prihodnje Zivljenje sreön« stori med nami iskreno pozdravljeno nam princezinjo Stefanijo. Prositi hocemo ta cesarskej hiäi, vsej Avstriji io nam pomenljivi dan: naj Habsburäko hiso naäih vladarjev, ki nam ie stoletija in stoletija milo gospoduje in so nas ljubezni do nje ucili Le stoletija in stoletija naäi ocetje; — prositi hocemo, naj uterdi mili Bog Habsbursk« hiäo naäih nam prirojenih cesarskih vladarjev. *)
*) Praecedentia populo fideli in occlesia congregato ex ambone pvaelegi antur. — Seqnitur deinde promulgatio adornands9 festivae celebrationis diei nuptjalis, prout supra verbis germanicis continetur.
Kn. skotijski ordinarijat v Ljubljani dne 30. aprila 1881.
Krizostom.
II.
Izvanredno sveto leto,
dovoljeno od sv. Oöeta pape2a Leona XIII. za leto 1881.
Sveti Oce papez Leon XIII. so z apostolskini pismom od dne 12. marcija 1881 1., oziraje se	na	sedanji resni polozaj in stiske sv. Cerkve, ter	na hude sovraznike ne-le katoliske, temuö sploh
öloveske druzbe, blagovolili razpisati sveto leto za ves katoliski svet in podeliti pod posebnimi pogoji vsem vernim obojega spola popolnoma odpustek, da bi, v hrepenenji po njega zadobitvi, serca kristijanska bila uzgana k vecjej poboznosti, ter da bi po oöisöenji v zakramentu sv. pokore sprosila v iskrenej ln zaupnej molitve pred sedeLem usmiljenja in milosti bozje lepili in jasnih dni namestniku Kristusovemu in vesoljnej svetej Cerkvi.
Za naso skofijo je doloÖeno, da traja obrok za pridobitev odpustkov sv. leta od bele nedelje, ko se je sv. leto povsod slovesno razglasilo, pa do praznika vseh svetnikov vstevno. Da tedaj vsi verni natanko zvedö, kaj da jim je storiti, ter da se	duhovni pastirji	pri	izyersevanji svojega	vzvisenega
spovedniskega posla izognejo vsakej dvomljivosti,	naj ponovimo in	razjasnimo pogoje,	pod	katerimi	je
m°goce	zadobiti odpustke	sv. leta in dostavimo nekatere	opomnje o	svetoletnih	pravicah spovednikov.
Od vsakega, ki lioce zadobiti popolnoma odpustek	sv. leta se	zahteva, da	izpolni sledece tirjatve:
1) Da obisöe troje cerkva po dvakrat, ali	dvoje cerkva po trikrat, ali pa eno cerkev sest-
kiat	-—	po razmerah kraja in po dolocbi cerkvenih	predstojnikov. Ako se cerkve obiscejo v sprevodih
Pod vodstvom duh. pastirja zmanjsa se stevilo obiskovanj na polovico;
2) da moli pri vsakem obiskovanji cerkve pobozno po nekoliko öasa v papeLev namen;
3) da si en dan, ob katerem je dovoljeno mesne jedi uzivati, izvoli za post, tako da tisti dan ne je mesnega, in da se veö ko enkrat ne	naje;
4) da v tem obroku vredno prejme v	ta namen zakrament	sv. pokore in
5) sv. resnjega telesa; ter
6) da po svojem premoLenji podeli kaj milosöine revnim ali pa v dobre namene.
Ker je sv. penitencijarija svoja pojasnila o odpustkih, razglasena o priliki sv. leta 1879 tudi za ^osnje sv. leto po ukazu sv. Oöeta poterdila, naj na podlagi teh razjasnil tu bolj na drobno !azkazemo zgoraj nastete pogoje.
A.	Dela, ki se tinajo za pridobitev odpustka.
1)	Cerkvenih obiskovanj je vse skupaj sest in sicer, kjer so tri cerkve v to doloöene, naj se vsaka dvakrat, kjer ste dve cerkvi, naj se vsaka trikrat, in kjer je le ena cerkev, naj se ta sestkrat	obisce. Izjema je	le, ako se ta obiskovanja gode	v sprevodih.
Po apostolskem	pismu od dne 12. marcija t. 1.	je namreö	skofom podeljena pravica, da smejo
piteljnom. kongregacijam in bratovsöinam zmanjsati stevilo obiskovanja cerkvä, kadar se taka obisko-'anja gode v sprevodih (processionaliter). Isto pravo se raztegne tudi na vse vernike, ako obisßejo, a bi zadöbili odpustek sv. leta, cerkve v sprevodu, bodisi s svojim zupnikom, ali pa s kakim drugim uhovnom, po zupniku v to pooblascenim.
"V sied te skofove pravice velja pri nas, da tisti, ki bi imeli po razmerah farne troje cerkvä P° dt akrat obiskati, — z enkratnim obiskom, oni ki bi imeli dvoje cerkva po trikrat obiskati, — z ratnim, in oni, ki bi imeli eno cerkev sestkrat obiskati, s trikratnim obiskom izpolnijo ta pogqj, se tirja za pridobitev odpustka, ako namreö obisöejo cerkve v sprevodu s svojim zupnikom, ali z ovnom, po njem v to odloöenim.
Vsakemu je pa na voljo dano, da obiske cerkve izpolni, ali na en dan, ali pa, da jih na veö dni porazdeli. Obiskovalna cerkev (cerkve) se za vsako obcino posebej doloci in vsak farän je zavezan, da se na to derzi. Ako pa kdo biva po svojem poslu za nekaj dni na drugem kraji, in alco bi hotel ondi izpolniti nekatera ali vsa cerkvena obiskovanja, lahko to tudi stori, le da ne prezre doloöil, v tistem kraji veljavnih. — K bistvu se steje, da se sestkrat, — oziroma trikrat ali stiri-krat — v cerkev gre. Ne veljalo bi tedaj, ako bi kdo hotel to tirjatev izpolniti s tem, da bi v cerkev le enkrat sei, pa tarn sestkrat molitve opravil, velja pa za sestkratno obiskovanje cerkve, ako kdo sestkrat zaporedoma, po vsakokrat opravljenej inolitvi, iz cerkve stopi in se potein zopet örez cerkveni präg v cerkev vraöa. Ravno tako bi ne zadostilo, ko bi komu v cerkvi na misel prislo (n. pr. med sv. maso) molitve za sv. leto opraviti, ter tako izpolniti ob enem dolznost obiskanja cerkve; strinja se pa namen, da kdo lioöe biti pri sv. masi, (in ko bi bilo tudi v nedeljo, ko je dolzan pri sv. masi biti) z namenom, da zadosti tirjatvi sv. leta glede obiska cerkve, Le na poti v cerkev ta namen obudi in potem v cerkvi potrebne molitve opravi.
2) Molitev. Kadar se cerkev obisöe, naj se ondi vsakikrat pobozno moli po nekoliko öasa (per aliquod temporis spatium), in sicer vselej „za blagor in povisanje sv. katoliske Cerkve in apostolskega stola, za iztrebljenje krivih ver, za spreobernenje vseh zmötenih, za sloznost kersöanskih poglavarjev, za mir in edinost vsega vernega ljudstva, kakor tudi v nas (papezev) namen.“ Posebne molitve niso doloöeue in tudi ni ukazano, da naj se na vsaki teh namenov posebej moli. Zadosti je tedaj, ako se po nekoliko Lasa molijo katere si bodi pripravne molitve (n. pr. navadne molitve za od-pustke), ali pa tudi le nekaj (vsaj po pet) oeenasev v namen sv. Oöeta. — Verjetna misel je, da naj bo molitev ustna, vendar ni dolzna biti glasna.
3) Post. Pod tem postom se razume priterganje pri jedi in pa zderzanje od mesnih jedi. Gleda naj tedaj vsak na to, da tak dan le enkrat do sitega sme jesti, in da ne uziva tistega dne niti mesnih, niti s svinjsko masLobo beljenih jedi.
Taki dnevi pa, ob katerih se ne bo mogel opraviti post za sv. leto, so pri nas vsi petki, kvaterne siede in kvaterne sabote, binkostna sabota, dnevi pred prazniki sv. Petra in Pavla, pred vnebovzetjem Marijnim in pred vsemi sveti. Postne jedi so na tak dan nepogojno zapovedane. Mleko in jajca veljajo pri nas za postne jedi (cibi esuriales) in nikomur jih ni zabranjeno uzivati, ko obhaja post za sv. leto.
Ako izvzamemo dneve, ki	so ravno	nasteti, se dan za post lahko izvoli svobodno.
4) Spoved je tudi tedaj	potrelma,	ako si prav nismo svesti smertnega grehq. Ne	tirja	se
pa odveza, ako je spovedanec v stanu milosti bozje (in statu gratiae), in tedaj naj spovednik absolucijo opusti,	ce ne naj de za-nio zadostne	tvarine.	— Spoved mora biti vredno opravljena. Kdor	bi tedaj
svojo	spoved za sveto leto nevredno	opravil,	naj se se enkrat vredno spove, da zadobi odpustek.
Vernemu ljudstvu naj se raz priznice naravnost oznani, da z eno spovedjo in sv. obhajilom nikdo ne zadosti ob enem velikonoönej dolznosti in pa tirjatvi v pridobljenje odpustka sv. leta.
Ravno tako naj se razloöno pove, da se popolnoma odpustek zamore tolikokrat zadobiti, kolikorkrat kdo za sveto leto zapovedana dela opravi, da pa posebne pravice, ki so podeljene spo-vednikom za Las sv. leta, glede vernikov le enkrat veljajo, to je, kadar so pervikrat za sv. leto pri spovedi.
5) Sv. obhajila ni nihce dolzan prejeti v farnej cerkvi, temuc kjer je komu drago. — Ako ga je prejel nevredno, naj vdrugiö, da zadobi odpustek, vredno pristopi.
6) Milo s ö ina, „za uboge, ali v kalt drug pobozen namen“, kakor: za zavode v razsirjenje vere, za sv. detinstvo, za sole na jutru, za bolnice, hiralnice, sirotniee, cerkve, za sv. Oöeta itd. pa ne
obstoji samo v denarji, ali v stvareh, ki imajo denarno ceno (Mto, obleka i. dr.), ampak je lahko tudi kako drugo telesno delo kerscanskega usmiljenja. — Na voljo je vsakemu dano, koliko da podari. — Nihße ni dolLan osebno vbogajme dati, temuc za redovnike, otroke, pösle itd. lahko dajo z njih vednostjo m v njih imenu tudi predniki, starisi, gospodarji itd. *j
Vsa ta dela niso, razen obiskovanja cerkvä	in molitev,	niö	navezana na noben	kraj, in zato
Jih lahko vsak opravi, kjer jih hoce. Izpolniti pa je	dolzan vsak	vsa	dela, kdor hoße odpustek dobiti,
(tako se morajo postiti otroci in bolniki, inilosöino dati po svojera stanu tudi ubogi itd.), ako izvzamemo SV- °bhajilo. — Tudi se morajo opraviti vsa dela ob predpisanem in od skofa doloöenem öasu. Tako bi 11. pr. spoved pred belo nedeljo pri nas ne veljala kot spoved za sv. leto. Le potujoöim (navigantes et iter agentes) je dovoljeno, da tudi po preteöenem obroku sv. leta zadobe odpustek, ako opravijo, precej ko se vernejo ali kje ustanove, predpisana dela, ne da bi opustili obiskovanje stolne, glavne ali tarne cerkve. — Vsa ta dela (opera), ki jih tirja sv. leto, naj se tudi opravijo iz tega namena, da se ustreze tirjatvam sv. leta, iz namena, da se zadobi odpustek. — Gotova versta pri tem ni dolööena. — Verni naJ se poduöe, da so dolzni biti vsaj pri zadnjem delu, ker takrat se le postanejo odpustka delezni, v stanu milosti boLje. Kdor bi se bil tedaj po opravljenej spovedi za sv. leto smertno pregresil, ta naj ^re k spovedi se enkrat, preden poslednje svetoletno	delo izversi.	—	Odpustek se zamore	oberniti tudi
v Pri(^ dusam v vicah. Med casom sv. leta ohranijo	vsi drugi odpustki svojo veljavo.
B.	Pravice spovednikov.
Po svetoletnem apostolskem pismu imajo obiskovalne cerkve dolociti skofje, njih namestniki m P°oblas6enci, oziroma tudi zupniki. Sicer so pa spovednikom v sv. letu podeljene posebne pravice, ki zadevajo dela za pridobitev odpustka, uderzanosti (reservata), obljube (vota) in nepravilnosti (irregularitates).
1. Kar se tiöe del za sv. leto, nemajo spovedniki gledö opravljanja spovedi nobene posebne pravice ; otroci tedaj, ki se niso za spoved, ne morejo delezni postati odpustkov sv. leta. — Sv. obhajilo pa smejo spovedniki spregledati (ne pa v kako drugo dobro delo spremeniti) otrokom, ki se niso bili pu-sceni k pervemu sv. obhajilu. Drugim vemikom pa ne smejo tega niti spremeniti niti spregledati. Kdor tedaj iz kakorsnega vzroka koli ne more prejeti sv. obhajila, ta ni v stanu zadobiti odpustek sv. leta.
\ sa druga dela pa zamorejo ali popolnoma, ali deloma, bodisi spregledati (dispensare), bodisi v druga dobra dela spremeniti (commutare). To pa velja le za tista dela, katera doticni spovedanec po posebnih razmerah svojega zivljenja (redovniki, jetniki), ali zarad svojili telesnih lastnost (bolniki, sla-botni), ali pa iz kakega vzroka sploh, tizicno ali moralicno doprinesti ne morejo („praestare nequiverint“). Ako .le samo nepripravno in tezavno kako delo izpolniti, to se ne da povoda, da se spremeni. — Do-ti^no delo lahko spovednik spremeni v drugo, v kakorsno mu je ljubo, samo da ni to za spovedanca znatno manjse (opus notabiliter minus). Priporoöalo bi se v tem slucaji, da naj se voli, ako je moc, del°, ki je podobno od papeza zapovedanemu. Namesto te spremembe se sme spovedancu dovoliti, da lzversi delo, ki ga zdaj ne more opraviti, pozneje, tudi po preteklem obroku sv. leta (Prorogatio in aliud Proximum tempus).
2. Kar zadene uderzanja, imajo spovedniki v svetem letu oblast odvezovati od vseh skofu ali Papezu uderzanih grehov in kazen (kakor so: izoböenje, suspenzija, interdikt i.t. d.), tudi od vseh kazen posebej
Peciali modo) uderzanih, brez ozira na to, ali so prisle same po sebi (ipso facto), ali pa po cerkovnej
kn ^	, *' Dobro bi bilo, da bi se miloäfina, ki se bo nabrala v izpostavljenih cerkvenih skrinjicah ali kako dragaöe, poäiljala
1 “anjatu, ki bo skerbel za primemo razdelitev v poboZue namene.
obsodbi, ter naj si bodo tajne,	ali oöitne. Pri odvezi od krivoverstva	naj se pazi na to,	da se mu	spo-
vedanec prej odroti (abjurat) in ga prekliöe. Tisti pa, ki so bili po	iinenu kaznjeni ali	ocitno denun-
cirani, se smejo odvezati samo tedaj, ako ob öasu sv. leta, (in le ko bi spovednik spoznal, da takrat niso v stanu, kakor liitro je mogoöe), opravijo zadostenje. — Crimen confessarii sollicitantis ostane v sv. letu kakor je bilo prej, da je skusanec dolzan ovaditi (obligatio denunciandi); ravno tako ostane tudi nezinoz-nost spovedniku sokrivega odvezati (inhabilitas absolvendi complicem) in uderzanje, ako ga poskusa odvezati (attentata absolutio complicis).
3. Ob oblj ubali. Spovedniki iinajo pravico proste obljube, tudi ko bi bile s prisego po-terjene, spremeniti v drugo delo, ki je za spovedanca zelo enaka vrednosti (opus non notabiliter minus). Izvzete so vendar te obljube: a) votum perfectae et perpetuae castitatis (ne pa votum non nu-bendi ali virginitatis ali pa votum perfectae castitatis za nekaj öasa); b) votum religionis, t. j. ako se je kdo zaobljubil, da hoöe vstopiti v red poterjen od Cerkve (ne pristeva se pa sein oblj uba vstopiti v kako od skofa ali papeza odobreno kongregacijo ali zdruzbo); c) obljube, ki so tretjemu v prid storjene, kar pa zopet	ne velja, ako jili ta, komur so v korist,	ni sprejel, ali pa, ce	se jiin je	pro-
stovoljno odrekel; d) obljube	v kazen, to so t?ke, ki varujejo v	prihodnje grehov; a tudi te	sme
spovednik spremeniti tedaj, ako naj de kak pripomoöek, ki ima po njegovi sodbi enako mofi zoper doticni greh, kakor „materia voti“. Te stiri obljube se pa sine jo spremeniti tudi v slucaiih, ako so storjene le po-gojno (postavim, ako bi kdo obljubil vedno in popolno eistost pod tem pogojem, öe se to in	to	zgodi),	ali
nedoloöno (öe obljubi stopiti v kak red, a ne v kateri), ali (^sjunktivno (da	hoöe postati	klarisa	ali
karmelitanka), ali pa ne popolnoma prosto (ko bi kdo storil obljubo v prid tretjemu iz straliu, da bi ta ne razodel njegovili skrivnih grehov). — Da se vredno spremene obljube v svetoletuej spovedi, ni potreba nobenega posebnega vzroka, temuö zadosti je zelja spovedanceva.
4. Kar se titfe nepravilnost imajo spovedniki pravico oprosöevati samo od nepravilnosti, izvirajoße ex violatione censurae, ako je ona tajna.
Rabijo se pa nastete pravice tako-le: Zapovedana delaza sv. leto smejo spovedniki spreminjati pri spovedi in zunaj spovedi, a v poslednjem slucaji le pri svojih spovedancih. Kar pa zadeva pravice o uderzanjih, obljubah in nepravilnostili, smejo se jih posluziti veljavno (valide), le tedaj, kadar kdo vpervic spoved opravi za sv. leto, tedaj ne zunaj spovednice in tudi ne pri kakej drugej spovedi. Po tem takem pridejo te pravice ob moö pri spovedancu, ki nema namena, da bi zadobil odpustek, temuö ki hoöe le porabiti priloznost, da bi se oprostil kazni. — Vse te pravice veljajo le spovednikom, ki so dejanjsko od skofa poterjeni (confessarii actu ab Ordinariis approbati), in sicer v tej meri, kakor daleö sega po-terjenje. Ako je nunam dovoljeno izbirati si za svetoletno spoved med väcimi spovedniki, ki so poterjeni pro monialibus, se sme to zgoditi le med takimi spovedniki, ki so od skofa	poterjeni	za	isti samo
tan, v katerm zive, ali pa, ki so posebej poterjeni za Cast sv. leta.
Kn. sk. ordinarijat v Ljubljani dne 25. aprila 1881.
III.
Literae Encyclicae
Cardin. Fresbyt. Principis archiep. Strigoniensis de Matrimoniis mixtis et matriculis.
Pispositiones de mixtis matrimoniis et matriculis cum respectu ad §§ 53. et 60. art. XL. a. 1879*) sive Codicis poenalis de transgressionibus ddto. 11. Aug. 1880. N. 3900 dimissae, habita ratione tardius mihi redditi in
*) In Hungaria leg. art. XL. a. 1879. continet noviim codicem poenalem de transgressionibus (Polizeistrafcodex), qui 9 1. Sept. a. 1880. vim suam exercere coepit. Quum Codex ille poenalis praeprimis §§. 53. et 60. libertatem et independentiam Ecclesia®
eodem objecto Decreti 8. Congregationis S. Officii in aliquibus, signanter quoad dispensationem in vetito mixtae religionis nupturientium modificatae et auctae, in subnexo Circularibus Dioecesanis litteris inseruntur, et pro directivo notitiae statu et observantia republicantur:
Doctrinam Ecclesiae de mixtis matrimoniis, conditiones porro, sub quibus talia matrimonia inire Catholicis integrum est, pastoralem denique in bis proeedendi modum tum ex antiquforibus praesulum encyclicis litteris, tum e decretis conciliorum provincialium, in patria nostra recentiori aevo celebratorum, probe noscunt pastores animarum. Restat, ut ea iterum iterumque relegant, et dispositiones Ecclesiae fideli populo solerter omnique zelo commendent.
Ecclesia catholica mixta matrimonia numquam probavit, nec probat sed tolerat tantum, ut minus malum iu* evitanda mala majora; nec igitur benedictionem bis matrimoniis impertitur, nisi praescriptis abs se conditionibus Per partem catholicam satisfiat, quarum praecipua est: securitas de omnibus utriusque sexus prolibus in catholica löligione educandis.
Lex quidem patria anni 1868 LIII. §. 12. disposuit, ut proles masculae patris, femellae matris religionem sequantur, adeoque lex ista a praememorato et notissimo catholicae Ecclesiae, utriusque sexus prolium catholicam educationem urgentis, postulato recessit. Ast praxis eam legi huic dedit interpretationem, quod considerata fuerit illa pro talibus nonnisi casibus lata, in quibus nupturientes jure suo naturali minime sunt usi, nec quidquam praevie statuerunt de futura suscipiendarum prolium educatione. Plurimi namque firmiter tenuerunt, ad jus parentum pertinere de religiosa prolium educatione congrua statuere; nec opus esse legali norma, nisi tune, ubi litis circa haec nefors decisio a statu publico postulata fuerit. Haud pauci proinde desponsorum se jure suo parentali uti posse crediderunt, et utriusque sexus prolium catholicam educationem sponte statuerunt, imo obtulerunt; consequenter, fide partis catholicae a perversionis periculo caeteroquin in tuto collocata, nuptialis etiam benedictionis participes reddi potuerunt. — Sic in praxi intellectam fuisse legem, ipsum projectum codicis poenahs de transgressionibus, Quod Exc. R. Ministerium Comitiis regni proposuit comprobare -videtur. — In hoc namque legis projecto §. 53. art. XL- nonnisi in illos animarum curatores erat poena statuenda, qui contra voluntatem et citra consensum parentum aut tutorum susciperent minorennes proles in aliam, quam quae lege anni 1868 LIII. praescripta est, confessionem. P1’0 his, qui cum consensu parentum id facturi essent, legis projectum nullam statuit poenam.
Sed projecto legifc lex lata, et altissima etiam sanctione munita non consonat. — Lex enim illa nunc Slc sonat: „Wer entgegen den Bestimmungen des G.-A. LIII. vom Jahre 1868 eine minderjährige Person, die ihr l8- Lebensjahr noch nicht vollendet hat, in eine andere Confession aufnimmt, ist mit Verschliesung, welche sich bis auf zwei Monate, und Geldstrafe, welche sich bis auf 300 Gulden erstrecken kann, zu bestrafen.“ (§. 53. art. XL- a 1879.)
Dictamine hujus legis in eos, qui minorennes decimum octavum aetatis suae annum nondum egressos 111 aüam, quam quae lege anni 1868 LIII. praescripta est, confessionem suscipiunt, poena carceris et muleta pecuniaria statuitur ita, ut reclusio usque duos menses extendi, muleta autem usque tercentos tiorenos assurgere possit.
Videndum igitur, quid agere debeant animarum curatores, quidve declarare fidelibus mixtum matrimonium m his rerum adjunctis inire intendentibus.
Ante omnia cum prudentia charitate et zelo fatigari nescio conentur illos a proposito isto retrahere; nec se in transversum agi sinant excusatione nupturien tium asserentium, non per se stare Ecclesiae mandatis obsequi, verum se, etsi vellent, lege publica arceri a satisfaciendo Ecclesiae postulatis. — Etsi enim lege prohi-eantur, in his Ecclesiae praecepta implere, liberum tarnen ipsis manet a tali matrimonio prorsus abstinere. — 1 uon abstinent, sed in concepto proposito leguni Ecclesiae salutisque tarn suae, quam prolium suscipiendarum incurii -— ultro perseverant, Ecclesia iis quidem compatitur; a suis tarnen principiis ne latum quidem unguem lecedere potest. — Hinc dispensatio in bannis, in vetito mixtae religionis, aut quibusvis aliis impedimentis seu pedientibus, sive dirimentibus in regula dari non poterit. Dispensatio enim sufticientibus ex causis iis nonnisi ri clui legibus sanctae matris Ecclesiae se obedientes exhibent.
Notae enim vobis sunt cautiones, quas Ecclesia Catholica a desponsis mixtae religionis semper postulavit, Post ulare non desinit, scilicet: 1. Ut partes veras cautiones praestiterint, quibus se coram Ecclesia obligent ad
^*Un"UV'a multinaode laedat Primas ejusdem regionis Joannes Simor normas pro novo rerum statu sequendas cum suis raro ^ ^piscopis et Clericis communicavit, quarum notitia hujatis dioecesis quoque animarum curatoribus utilis dicenda est, quum non S iti Hungarici inter nos matrimonia oontrahant.	Red.
ea, quae ab iisdem ipsa Ecclesia exigit, inier quae praecipuum locum tenet catholica educatio univevsae omnino prolis absque ulla exceptione sive restrictione. 2. Ut superior Ecclesiasticus moralem certitudinem habeat, sive de cautionum sinceritate pro praesenti, sive de earum adimplemento pro futuro. 3. Ut cautionum exhibitio notoria sit, vel saltem talis esse possit ad omne scandalum removendum, quae quidem cautiones, ut jussu s. m. Pii IX. ad omnes Archi-Episcopos, et Ordinarios die 15. Novembris 1858 disertis verbis edictum est „remitti seu dispensari nunquam possunt, cum in ipsa naturali ac divina lege fundentur, quam Ecclesia et haec 8. Sedes sartam tectamve tueri omni Studio contendit, et contra quam sine ullo dubio gravissime peccant, qui promiscuis hisce nuptiis temere contrahendis se ac prolem exinde suscipiendam perversionis periculo committunt.“
A regula igitur superius allegata exceptioui tune dumtaxat locus esse posset, si Vobis alioquin notae, et hac vice iterum in memoriam revocatae conditiones sive cautiones in tuto positae forent, in quo quidem diju-dicando maturo consilio opus est. Quapropter cuncta ineundi ejusmodi matrimonii momenta religiosa plane libranda sunt trutina, ne improba dissimulatione laqueus salutis paretur incautis. Dis])oniinus itaque, ut de singulis mixtorum matrimoniorum casibus ad Officium Nostrum referatur.
Promulgationes trinae matrimoniis Ins pra emittantur. — Si canonico ligaminis, voti solemnis, aut ordinis majoris impedimento irretiti*) pararent matrimonium inire cum persona catholica matrimonium tale non opus est promulgare: ut quid enim interrogaret Parochus de impedimento, quando tale adesse ipse optime novit? Quae porro in promulgatione mixtorum matrimoniorum servanda veniunt, uberius proposita sunt in circularibus diocesanis ddto. 30. Decembris a. 1868 Nr. 5356. litteris, instructionibus item ibidem citatis, quarum reliquae etiam dispositiones, quae nempe ad passivam mixtis matrimoniis assistentiam et bujus praestandae modum, sacramenti porro poenitentiae dispensationem, impertiendamque mulieri post partum benedictionein referuntur, ad amussim observentur est necesse.
Advertant curatores animarum, dispositione §. 53. legis, de qua sermo est, non in illos statui poenam, qui minorennem personam in alia, quam quae lege arm! 1868 LIII. praescribitur confessione educant aut educandam curant, sed in illos qui minorennem in baue aliam confessionem suscipiunt, ac proinde in Ecclesiae ministros. — Expressio in lege occurrens „aufnimmt“ ambigua est; — quamprimum super sensu Mus interpretatio seu authentica, seu usualis edita fuerit, **) hoc ipsum animarum curatoribus indicabitur. Caeterum omni dubio caret, Sacramentorum administrationem Nobis ceu ministris Christi et dispensatoribus mysteriorum Bei inftimbere.
Praeter §. 53. codicis poenalis adhuc etiam §. 60. propius adtinet ad curatores animarum, qui sic sonat: „Mit Einschliessung, die sich bis zu einem Monate, und mit Geldstrafe, die sich bis auf 300 Gulden belaufen kann, ist zu bestrafen jener Matrikenführer, der: 1) ein, aus einer im Sinne des Staatsgesetzes legitimen Ehe geborenes Kind — obgleich ihm dieser Umstand bekannt war, in die Matrikel als nach den Gesetzen des Staates legitimes nicht einträgt; oder umgekehrt, das illegitime Kind als legitim einträgt; 2) der in dem Falle, dass ein in die Matrikel als illegitimes eingetragenes Kind durch die competente Behörde für reehtsgiltig legitim erklärt wurde, die Anordnung der Bohörde die Legitimerklärung oder Legitimirung in die Matrikel einzuführen, nicht erfüllt,“
Ecclesia catholica matrimonia inter illos inita, quorum alteruter impedimento ligaminis vel saeri ordinis, vel religiosae professionis laborat, tamquam valida ac legitima agnoscere, et proles ex bis matrimoniis susceptas pro legitimis habere, ac qua tales matriculis suis inserere non potest ;*sed nequit etiam impedire, quominus civilis potestas etiam has proles pro legitimis declaret ac habeat. Animarum curatores itaque, donec aliter dispositum non fuerit, proles, quas certe norunt civiliter legitimas esse vel legitimatas fuisse, verba ipsius legis adhibendo „im Sinne des Staatsgesetes legitim“ matriculae inscribant, quibus verbis satis indicatur civilis dumtaxat, et non etiam ecclesiastici juris legitimitas. — In dubio ad Ordinariatum recurrendum est.
Quae pro directivo notitiae statu et observantia cum eo proponuntur, quod codex poenalis prima die mensis Septembris anni currentis vigorem vimque obligantem jam nactus sit.
STRIGONI1, die 8. Novembris 1880
*) Eegnum Hnngar. nullam habet propriam legem matrimonialem, sed dijudicat matrimonia catholicorum jnxta lege8 Ecclesiae catholicae, matrimonia vero mixta juxta utriusque religionis praescripta. Potest proinde ibi contingere, nt matrimonium mixtum pro parte cath. aliquando reputetur invalidum, pro parte acathol. vero validum, qui casns potest recurrere, quando impedi' mento dirimenti irretitus (ut in textu) ad religionem acath., quae hujusmodi impedimentum non cognoscit, transit, et in hac constitutuS cum femina c.ath. matrimonium mixtum inire pertentat, quod consequenter pro parte viri validum repntatur a Civitate. Ue«l.
**) Ad quaestionem de sensu et pondere istius vocis Minister jnstitiae Episcopis respondit attendendam esse praxiw Tribunalium.	Reil.
IV.
De statu ecclesiae catholicae in Bosnia atque Herzegovina.
(Gurrend, consistor. archidioec. Strigon.).
Bosnam seu Bosniam, ut novimus, Bela II. Hungariae Rex a. 1131. in suam redegit potestatem, moxque dlani auxit regione, quae a fluvio, in Adriaticis montibus scaturient. Rama dicto, nomen accepit, quae ad ea usque tempora pars fuit Dalmatiae inalpinae. Reges Hungariae occupatam provinciam per constitutos abs se Banns guber-nabant, quorum unus Stephanus nimirum saeulo XIV. Bosniae fines ultro protulit, adjiciendo eidein 8. Sabbae ducatum, alio nomine Herzegovina dictum. Ludovicus Magnus a. 1376. Stephano Tuartko Bosniae Bano, cui affinitate junctus erat, regis titulum concessit, quem deinceps caeteri quoque Bani gesserunt. Regum Bosniae ultimum Stephanum Thomascum sive Thomam Mehemetes II. Turcarum Sultanus a. 1463. devictum contra datam fidem jugulandum jussit, imo prout alii volunt proprii ipse manibus jugulavit. Bosnia sub jugum suum missa, cujus quidem aliquas partes Mathias Corvinius e manibus Turcarum eripuit, quae autem a. 1527. Turcis rursum in praedam cesserunt, Qui ad nostra usque tempora toti dominabantur Bosniae.
Incolis Bosniae fidei christianae lumen mature illuxit; iis enim saeculis, quibus Dalmatae ac Pannon Bosnenses etiam fidem Christi amplexi sunt, qui cum mediate saltem ad Imperium Orientis pertinuerint, mirum haud est, quod Photii schisma ad ipsos quoque penetraverit, in quo tollendo Reges Hungariae multum laboraverunt Majus adhuc periculum Ecclesiae in Bosnia impendebat ab immigrantibus illuc Pat’arenis, qui nefarios veterum Manichaeorum errores novis, iisque perniciosissimis erroribus cumuleverunt, quive sicut Ecclesiae Catholicae, ita Begibus quoque Hungariae, ac horum in Bosnia dominatui erant infensissimi. Nihil curae, industriaeque praetermissum fiiit a Romanis Pontificibus, a Legatis Apostolicae Sedis, ad Episcopis, quos inter Archi-Episcopi Colocenses hac ln re eminebant, atque a Regibus Hungariae, ut sectam foedissimam exterminarent, quae totam Bosniam invasit, et annos fere tercentos hujusmodi impuritatum et flagitiorum colluvie obrutam oppletamque tenuit. In id egregam plane constantemque operam navarnnt Patres tum Dominicanae, cum Franciscanae familiae, quorum non pauci ab haereticis interfecti, gloriosam pro Christo mortem oppetierunt. Quod speciatim ad Patres adtinet Franciscanos, hi Vlx non ab incunabulis sui ordinis in Bosnia existunt, suntque eorum ibidem de re Catholica immortalia merita. ®°stquam enim Turcae regnum illud subegissent, ut doctissimus observat Farlatus ’) Christiana incolarum institutio, et rerum sacrarum procuratio ad Patres praedictos devoluta est, qui etiamuum apud eas gontes Parochorum officio ^nguntur; caeteris enim rei christianae Curatoribus abeuntibus, illi soli nullis incommodis aut periculis deterriti, ln na, quam susceperant, cura et custodia domiriici gregis constantissime perseveraverunt. Fratres Vicariae Bosnensis, Vadingus, post devictum a Turcarum Rege Bosnae regnum — etsi triginta et plura loca perdiderint, multique ex ’psis trucidati sint, nihilominus, quod bonorum erat virorum praestare non destiterunt, et Christianos in fide continuerunt. Ut adeo, quidquid reliquum est in Bosnia Christiani nominis ac religionis, id omne ab indefessa ^gilantia ac solertia assiduis curis et laboribus Patrum Ordinis Minorum 8. Francisci repetendum est. Ex horum gremio delecti fuerant. atque etiam nunc deliguntur, qui ibidem Episcopi onus et munus gerunt, Vicarii Apostolici ^ti, quorum ab aliquot decenniis duo existunt. unus pro Bosnia, et alter pro Herzegovina, 8. Congregationi de Propaganda fide subjecti, ab eademque adjuti. Vere proinde scribere potuit P. Philippus3): „Post invasionem Turcarum in Bosniam, qui fuerunt de nostro ordine, sive Episcopi, sive Administratores Episcopatus Bosnae, hi soli reipsa tales fuerunt. Caeterum quotquot fuerunt extra Ordinem, nullus unquam fuit re, sed nomine solum, Episcopus Bosnae, quia nullus eam lustravit, nec ingressus est.“ Subacta armorum vi per Turcas Bosnia, magna Dobilium pars in Dalmantiam emigravit. E remanentibus in Patria haud pauci, ne fundos suos immobiles amittere debeant, a fide Christi ad religionem victorum defecerunt, quos ipsi Turcae sua lingua Balle, quod ignavum denotat, aPpellatos contemptui habuerunt, reliquus Christianus populus, amissa terras possidendi facultate, jugo servitutis Subjectus est. Qui rerum status cum ad nostra usque tempora perduraverit, Christianum Bosnensem populum j^serrimum esse patet. Christiani in Bosnia a pluribus jam decenniis plena perfruebantur religionis exercendae uertate, poterantque tarn aedes sacras, quam scholares exstuere ac erigere. Nihil enim a veritate magis est alienum, ^Uam asserere, quod Turcis idcirco etiam indic bellum debuerit, quod Christianis liberum religionis exercitium nagaverint. Ignotos fallunt, et nobis sunt derisui, qui hoc sub praetextu atrocissimo Turcas bello aggressi sunt, lUe$n praetextum solemnissima hypocrisi illi proferre non verebantur, qui ab excitatis, imo indesinenter continuatis atholicorum persecutionibus sunt notissimi. Quominus autem Catholici in Bosnia aedes sacras vel scholares aedi-re potuerint, et quominus nunc, plene matuta jam facie rerum possint, obstitit et obstat summa populi illius
7
•pauper tas ac egestas, cui insuper a saeculis onus incumbit, illas, quas habuerunt, cultui divino et habitationi pastoris animarum deservientes domos aedificandi ac conservandi, suosque sustentandi Parochos, qui ipsi quoque pauperes sunt, filii quippe mirabilis illius sancti viri, de quo in Missali legimus: Franciscus pauper et humilis, coelum dives ingreditur.“ Nisi ergo a Catholicis aliorum regnorum domestici fidei Bosnenses adjuventur, libertate, qua jam plena gaudent, struendi aedes sacras etiam magnificentissimas, frui non poterunt. Muhamedani Bosnenses amplissimas habent sic dictas Moscheas, graeco ritui addicti incolae a Bussis adjuti pariter splendidas plane possident Ecclesias ; soli Catholici sunt, quorum paupertatem vel ipsae sacrae aedes in quibus cultum divinum publicam persolvunt, loquuntur. In ipsa Begni capitali civitate Seralio alias Serajevo exiguam non tarn Ecclesiam, quam potius Capellam dumtaxat habebant, et hac anno mox praeterlapso privati sunt, quippe quam grassantis ibidem incendii flammae absumpserunt, cujus loco aedicula exstructa est e ligno, in quo nunc cultus divinus publicus peragitur. Novimus, quia in publicis ephemeridibus legimus, quod Augustissimus Imperator, et Bex Noster Apostolicus cum Augustissima Imperatrice et Begina Nostra, Serenissimi item Archi-Duces plura millia florenorum obtulerint pro exstruenda pro Catholicis in praedicta Capitali Civitate Ecclesia, quae digna sit Majestate Dei, qui in nostris adoratur Ecclesiis, digna sanctissim:s, quae in illis celebrantur mysteriis. In hoc regiae munificentiae actu non exemplum solum nobis proponitur, quod imitemur, sed provocatio enim, ut illud sequamur. Concurramus igitur ad opus tarn salutare, tarn augusto inauguratum auspicio, quod profecto cedet ad majorem Dei gloriam et Catholicae Ecclesiae decus et amplius mcrementum. Cui multum datum est, abundanter tribuat, qui parum habet, etiam de modico largiri stipem haud negligat; conflatis enim plurimorum denariis maxima perfecta fuisse opera novimus, atque nostro quoque tempore experti sumus. Si DD. Curati parochianis suis proposuerint, quae fuerit conditio Catholicorum per quatuor saeculorum intercapedinem in Bosnia, intelligent profecto, quare illi aedibus sacris, hoc nomine dignis, careant, quodve diu adhuc carendum ipsis sit, nisi aliorum ope ac subsidiis suffulciantur.
V.
Kanonische Wtation und Mrmung.
I» der ersten Hälfte des Monates Juli d. I. wird die kanonische Visitation und Firmung in den nachfolgenden Pfarren der Dekanate Littai und Moräutsch stattfinden: St. Martin bei Littai, Hotic, Vace, Sava, Sveta Gora, St. Lamprecht, Zagorje, Dobovec, Batece. — Die für jede Pfarre entfallenden Monatstage werden in der nächsten Nummer des Diözesanblattes bekannt gegeben werden.
VI.
Konkurs-Verlautbarung.
Die Pfarre St. Georgen, im Dekanate St. Marein,	ist	durch Todfall in	Erledigung gekommen,	und wird
dieselbe unterm 26. April d. I. zur Bewerbung ausgeschrieben.
Die Gesuche sind an die hohe k. k. Landesregierung	für	Kräht zu Laibach	zu stilisiren.
VII.
Chronik der Mozele.
Herr Johann Svetina, Doktorand der Philosophie wurde als I. Präfekt des Knabenseminars angestellt.
Herr Franz Porenta erhielt am 24. April d. I,, die kanonische Investitur auf die ihm verliehene Pfarre Sora. Der Pfarrkooperator in Altenmarkt bei Laas, Herr Martin Koncnik wurde als Administrator der Pfarre Javorje im Dekanate Litija angestellt.
Herr BoÄiö Alois, Pfarrkooperator in Kamnik wurde als solcher nach Cerklje übersetzt.
Gestorben ist am 22. April d. I. der Pfarrer von St. Georgen bei St. Marein, Herr Anton AnM, welcher hiemit dem Gebete des hochw. Diözesanklerus empfohlen wird.
Vom fürftbischöllichen Ordinariate Laibach am 30. April i88i.
Herausgeber und für die Redaction verantwortlich: Martin Pogacar. — Druck der „Närodna tiskarna“ in Laibach.