V/S. Od - - -----•—• Koledarček » flniM stetap Itotera za prestopno leto Na svitlo dala družba sv. Mohora. V CELOVCU 1867. Na prodaj ima drnžbinc bukve: v Celovcu J. Leon, • E. Liegel in F. žl. Kleinmayr; v Ljubljani J. Giontini, J. Lerchcr, H. Nlčman in M. Gerber; v Celji K. Sobar, J. Geiger in L. Warneke; v Mariboru Ed. FerKnec in F.Leyrer; v Gorici K. Sobar; v Terstu H. Schimpf; v Ptujem XV. Blanke; v Radgoni J, Weitzinger; v Gradcu Leuscliner in Lubenski. ¡Pf?" Glej opombo 11a zadnji strani. Književno oznanilo. Pri navadnih družbinih kniigarjih se morejo do . po pristavljam ceni sledeče družbine bukve: O Življenje svetnikov in svetnic Božjih, spisal dr. J. Rogač I. pol. I. dela 2) — — II. pol. I. dela .....'" 3) Koledarček za 1. 1868 . . .' 4) Fabiola ali sv. cerkev v katakombah. Poslovenil A. Zupančič ••...., 5) Utopljenci ali potovanje na Ostrovid; poslovenil M. Ravnikar Poženčan ..... 6) Umni vinorejec. Spisal Fr. Jančar 73 Poboljšani sosedje ali sadjereja v pogovorih; spisal J. Tomšič 8) Slov. večernice XV. zvezek 9) - - xvi. „ 10) — — I. in 2. zvezek vkup 11) — — 3. in 4. zvezek vkup 12) Marije rožen cvet. Molitevne bukve s premišljevanjem v počešenje najsvetejših sere Jezusa in Marije 13) Huiubertove resnice sv. vere v premišljevanje 1859........' g|d. i 14) Pesmarica za šolo in dom. Z napevi vred 15) Božidar. Pripovesl za ntfadost .... i 16) Elizabeta ali pregnanci v Sibiriji. Povest za mlade in odraščene ljudi ...... 17) Ogledalo čednosti v povestih 18) Kraljedvorski rokopis, poslovenil Fr. Levstik 19) Zgodbe svete cerkve. Spisal A. Lesar 1863 . 30) Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov 1863. Spisal J. Cigler..... 21) Hado brezno ali gozdnarjev rejenec. Povest za mlade in odraščene ljudi 1864. Spisal Fr. Erjavec 22) Juri Kozjak, slovenski janičar. Povest iz XV. stoletja 1864. Spisal J. Jurčič .....j 23) Oglenica ali nedolžnost in hudobija. Za Slovence predelal Fr. Zakrajšek........ 24) Prilike patra Bonaventure, I. del, poslovenil A. Lisar : 25) Slov. večernice zvezek 9, 11, 12, vsak po J Dalje se dobe tam iz „Cvetja iz dom. in tujih logov po šestkah ali posameznih zvezkih sledeče bukve: I. versta (zv. 1-9): a) Šiljerjev Viljem Teli, poslovenil F Cegnar, po 80 kr. h) Platonov Kriton in Apologija, po slovenil J. Božič, 30 kr. c) Babica od B. Nemcove, pos Fr. Cegnar, po 1 gld. in d) Ksenofontovi Spomini na So Koledarček raJibe sv, za prestopno leto 1868. Na svitlo dala družba sv. Mohora. Z dovoljenjem vis. čast. Kerškega knezoškojijstva. V CELOVCU 1867. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani. Prepovedani dni, ob kterih se po cesarski postavi ne smejo ne igre, ne plesi, ne druge očitne veselice obhajati: Na pepelnico. — Na sv. Jožefa dan.— Na dan Marijinega oznanjenja. — Sv, veliki teden in na veliko noč. — O binkoštih. — Na dan sv. rešnjega Telesa. — Na dan rojstva Marije Device. — Na dan vseh Svetnikov. — Tri zadnje dni adventne. — Na sveti dan ali božič. Znamenja za lunine krajce. Mlaj @ J Šip ali polna luna @ Pervi krajec 1 Zadnji krajec (T^ Nebeška znamenja. Oven TI «f lev SI bik vi & de™a va> $$ dvojčki j ^Jj vaga Lrij HK rak @|4K škorpijon ^ Irakori 1. 1868 strelec kozel ^ vodnar Leta 1868 bode solnce dvakrat merknilo, luna pa nobenkrat. Pervokrat merkne solnce 23. februarja. Začetek ob 0 uri 1 m., konec ob šestih 10 min; pravi čas opoldne. To merknjenje je vidno tudi v Evropi razun severnega Nemškega, Angleškega, Skandinavskega in Ruskega; dalje v Afriki, zapadni Aziji ter v srednji in južni Ameriki, Največe merknjenje znaša samo l'/lt palca. Drugokrat merkne solnce 18. avgusta. Začetek ob treh 28 min. konec ob osmih 43 minut pravega časa zjutraj. Vidno bo to merknjenje samo v južnem delu Turškega, v južni Aziji, vzhodni Afriki in skoraj v celi Avstraliji. - -■ ■ Januar ali prosinec ima 3i dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji e K 1 Sreda 2 Četertek 3 Petek 4 Sobota Noro leto. Obrez. Gospod. Ä Lunini ¡premini. Makarij, opat Genovefa, devica. tfif 3) Pervi krajec 3 dne ob treh 13 min. Tit škof. vreme. ® Šip 9. dne ob desetih 3 min. zvečer. Stanovitno lepo vreme. C Zadnji krajec 16. dne ob štirih 14. min. zvečer. Lepo iu merzlo. @ Mlaj 24. due ob šestih 29. min. zvečer. Sneg in vetrovno. Nebeško inamenje. Solnce stopi 20. dne v znamenje v o d-narj e v o. Kast dneva. V tem mescu zrast« dan od 8 ur 5 minut Jezus se verne iz Egipta. Mat. 2. 5 Nedelja l 6 Pondeljek 7 Torek 8 Sreda 9 Četertek 10 Petek 11 Sobota N. pred Razgl. Sv. Simeon st. Sv. 3 kralji ali Rargl. Gosp. Valentin, škof. Severni, opat. Julijan in Bazilisa, nuie. Pavel puščavnik. Pavlin, šk.; Teodozij. rt* n M HK «K «P Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 12 Nedelja E 13 Pondeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četertek 17 Petek 18 Sobota 1. ned. poRazgl.Arkadij, m. Veronika, n. Hilarij, škof. Maver, opat. tf t sh Honorat, šk. Anton puščavuik Sv. Petra stol; Priska d. m. sh Od ženltnine v Kani galilejski. Jan. 2. 19 Nedelja E 20 Pondeljek 21 Torek" 22 Sreda 23 Četertek 24 Petek 2. ned. po Razgl. Sv. ime Jez. Pabijan in Boštjan, muc. Neža, dev. Vineencij, ume. & SF SP & Device Marije zaroka, Timotej, škof (k do 9 ur 11 minut. 25 Sobota Spreobr. Pavla ap. «¡i Jezus odravi gobovega. Mat. 8. 26 Nedelja E 27 Pondeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četertek 31 Petek 3. ned. P» Razgl. Polikarp,šk. Janez Zlatoust., cerkv. uc. Marjeti», devica Frančišek Šaleški, šk. Janez m iloščinar, škof. Peter No laški, ep. ««K rt» rt» ipf Februar ali svečan imn 20 tint. Dnevi 1 Sobota fioderi in nedeljski erangelji Ignacij, šk. in muc. Jezus pomiri vihar na morji. Mat 8. 2 Nedelj« E 3 Pondeljek 4 torek 5 Sreda 6 Četertek 7 Petek 8 Sobota 4. ned. po Raigl. Srečnica Blaž, škof. in muc. Andrej Korzin. šk. Agata, dev. muc. Rotija, dev. mnč. Bomuald, opat. Janez Matajski, sp. Prilika o delavcih v vinogradu. Mat. 20. 0 Nedelja E 10 Pondeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četertek 14 Petek 15 Sobota jLpredpep. ned. Apolonija Solas tika, dev. 7 začeto, reda sluiabn. Dev. M. Evlalija d.; Melecij, šk. Katarina, dev. Valentin, muč, Favstin in Jovita, mu6. 1f "S-rt rh Prilika o sejavou in temenu. Luk. 8. 16 Nedelja E 17 Pondeljek 18 Torek 19 Sreda 20 Četertek 21 Petek 22 Sobota 2. predped ned. Julijanad. m Silvin, sk.. Flavijan, šk.; Simeon, šk. m. Konrad, spok. Elevterij, škof. Leonora, kr. Stol Petra apoat. Jezu« ozdravi slepca. Luk 18. 23 Nedelja E 24 Pondeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četertek 28 Petek 29 Sobota 3. predpep. ned. Marjeta K. Prestopni dan. Matija apost. (Pust) t Pepe lili ca. Valburga. Aleksander, škof. Leander, šk.; Baldomir sp. Roman, op. Luiii ■prtmni. 5> Pervi krajec 1. dne ob petih 26. min. zveier. Jasno merzlo vreme. @ Šip 8. dne ob osmih 46 min.zjutraj. Vihamo in merzlo. C Zadnji krajec 15. dne ob osmih >7 min. ajutr^j Vetrovno in merzlo. • Mlaj 23. dna ob enej 31 min. o poldne. Sneg z dež jem. Nebtilt uameDjc. Bolnce stopi 19. dne v znamenje rib. Raii dneva. V tem mescu zrast« dan od 9 ur 14 minut do 10 ur 92 minut. H - s3*'.wën 'Mm* ■ ■ . • .. I * í Marec ali sušeč ima 3t dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangelji ca Jezus od hudiSa skušan. Mat. 4. Lunini tpremim. CD Pervi krajec 2. dne ob troh 59. min. zjutraj. Vetrovno in vihamo. © Sip 8. dne ob sedmih 30 min. zve-cer. Dež in sneg. C Zadnji krajee 16. dne ob dveh S!) min. zjutraj. Neprijetno spremenljivo vreme. 1 Nedelja D 2 Pondcljok 3 Torek 4 Sreda 5 Četertelc ' 6 Petek 7 Sobota 1 postna ned. Albin, sk. Simplicij, šk.; bi, Karol. Kunigunda, ces. t Kvatre. Kazimir, sp. Friderik, op. f Kvatre. Fridolin; Katar. B. f Kvatre- Tomaž Akv. 5» i* •m ft> Jezus so spremeni na gori. Mat. 17. 8 Nedelja DJ2- post. (kvat.) ned. Jan. odB. 9 Pondeljek Ciril in Metod, slov. apoet. 10 Torek |40 mučeneev t t ¡H 11 Sreda IHeraklij in Cozim, nmž. 12 Četertek ¡Gregor, pap. ne. 13 Petek ¡Rozina, vdova; Evfrazijh, dev. 14 Sobota (Matilda, kr. rh iP © Mlaj ii. dna ob šestih 9 min. zjutraj . Vetrovno in deževno 2) Pervi krajec 31. dne ob ednajstih S 6 min. prei poldnem. Mnogo dežja. Nebeiko inammjf. Jezus izžene hudiSa iz mutca. Luk. 1 i. 15 Nedelja D|3. postna ned. Longin m. 16 Pondeljek [Heribert, šitof. 17 Torek iJedert, dev. 18 Sreda Narcis in Afra; (Sredpost.) 19 Četertek Jožef, že». Mar. Dev. 20 Petek Joahim, oče Mar. dev. & cj. A A. 21 Sobota -'Benedikt, opat. s Soince stopi 80. dne v znamenje ovnov o. — Začetek spomladi 20. t. m. ob osmih zjutraj. Rasi dneis. V tem mescu ¿ras! t dan od 10 ur Bi minut do IS ur 48 minut. Jezus nasiti 5000 mož. Jan, 6. 22 Nedelja D14. (sredpostna) ned. Oktav. 1® 23 Pondeljek Ironpj; Viktorija m. I2K 24 Torek |Gabriel, arliang. jif# 25 Sreda Oznanjenje Marije Device 26 Četertek 'Teodor, škof. Ludger. W 27 Petek j Rupert, škof. j «P 28 Sobota ¡Janez puše; Ksist, p. Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan, 8. 29 Nedelja W 30 Pondeljek 31 Torek 5. pest- (tiha) ned. Jona, m, Angelika Fol, (Božje glave) Modest, sk.; Amos pr. M M April ali mali traven ima 30 rttti. Dneri Godovi in nedeljski erangeljl a H Lnniai «premini. 1 Sreda 2 Četertek 3 Petek 4 Sobota Hugon, škof. 1 "iS Frančišek Pavi. sp. Riliard, škof; (7 žal M. D.) |lf Izidor, škof. | ^ Šip 7. dne ob Šestih 11 min. ajutraj Spremenljivo. £ Zadnji kraje« 14. dne ob devetih 45 minut zvečer. Spremenljivo vreme. @ Mlaj 22. dne ob sedmih 30. min. zvečer. Vetrovno in spremenljivo. Q) Pervi krajec 29. dne ob petih 28 min. popoldne. Stanovitno lepo vreme. Jezus ¡Sastito jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. 5 Nedelja D 6 Pondeljek 7 Torek 8 Sreda 9 Četertek 10 Petek 11 Sobota Cretn. ned. Vineencij Fer. Celestin, p.; Sikst. pap. m. BI. Herman; Epifanij, šk. Albert, šk.; Dionizij, šk. Vel. četrt. Marija Kleof. Vel. pet. Mehtilda, nun. Vel. sob. Leon vel. pap. > rh rt •i? m jp if Jezus vstane od smerti. Mark. 16. 12 Nedelja D 13 Pondeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četertek 17 Petek 18 Sobota Vel. nož. VstajenjeGosp. |eil« inamenj«. Solnce stopi 20. dne v znamenje bikovo. Rait dneva. Vtem mescu zrast« dan ed 12 ur IS minut, do 11 ur 10 minut. —vC3S2r>— Jezus se prikaže pri zapertih vratih. Jan. 20. 19 Nedelja D 20 Pondeljek 21 Torek 22 Sreda 23 Četertek 24 Petek 25 Sobota I. (bela.)ned. po t. noči Neža Pule.; Simplicij, m. Anzelm Kant. šk. Soter in Kaji p. in m. Adalbert (Vojteh) šk. (Sv. Juri.) Juri, muč.; Fidelij m. Marka evang. » rf i* H> t* Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. 26 Nedelja D 27 Pondeljek 28 Torek 29 Sreda 30 Četertek 2. ned. por.noil ;Klet, pap. Sv. Cita, dev. Didim in Vital, m. I Peter, mui.; Robert op.. 'Katarina Sienska,d. H ■iS •m «r *f Maj ali veliki traven (Min 3M dni. Dne?! Godovi in nedeljski etangelji 1 Petek 2 Sobota Filip in Jakop, ap. Sigismund, kr,; Atanazij šk. Jezus napoveduje svoj odhod. Jun. 16, 3 Nedelja D 4 Pondeljek 5 Torek 6 Sreda 7 Četertek 8 Petek 9 Sobota 3. ned. po T, nož. Najd. sv. kr Florijan m.; Monika, v. Pij V. pap., Gothart, op. .Janez cv. pred lat. vrati Stanislav, šk.; Gisela, kr. Prikazen Mihela arkangelja Gregor Nac. šk. Jezus obeta učencem ar. Duha. Jan. 26. 10 Nedelja D 11 Pondeljek 12 Torek 13 Sreda 14 Četertek 15 Petek 16 Sobota 4. ned. po r. noči Izidor. Mamert šk., Gandolf. sp. Pankraeij, m. Servacij, šk. Bonifacij, m.; Pahomij m. Sofija, m.; Hilarij, op. Janez Nep., m. Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. 17 Nedelja D15. ned po r. noči. Paškal. 18 Pondeljek |Venancij, m. f K . 19 Torek Ivo duh. { ££ 20 Sreda Bernardin sp. 21 Četertek Vnebohod.Krist. Feliks K. 22 Petek Julija d. m,; Helena, dev, 23 Sobota Deziderij šk.; Evzebij šk. 24 Nedelja» 25 Pondeljek 26 Torek 27 Sreda 28 Četertek 29 Petek 30 Sobota 6, n. po T. II. Mar. dev. p o in. Urban p.; Gregor VII. p. Filip Neri, sp. Magdalena Paz., dev. Vilem, spok. Maksim, šk. if Ferdinand, kr. tik. A Jezus govori o pričevanji sv. Duha. Jan. 14. «f *r t Jezus govori o »v. Duhu in ljubezni. Jan. 14. 31 Nedelja D Biukošti. Prih. sr. Duha. Lunini i premini. © Šip 6. dna ob petih 47 min. po poldne. Lepo vreme. C Zadnji krajec 14. dne ob petih 56 min. po poldne. Stanovitno lepo vreme. © Mlaj 22 dne ob petih 46 min. zjutraj. Deževno vreme. 5) Pervi krajec 28 dne ob desetih 52 min. zvečer. Jasno in toplo vreme. Nebeik» lumnji. Solnce stopi i I. dne v znamenje dvojčkov. Rast dnevi. Dan zraste v tem mescu od 14 ur 40 minut de 16 ur 4 minuta. Junij ali rožnik ima 30 a—i. Dnevi Godovi in nedeljski erangelji s N Lunini ipremiii. @ Šip 5. dne ob sedmih 52 min. pred poldnem. Vetrovno ln deževno. © Zadnji krajoo 13. dne ob ednajitih 11 min, pred poldnem. Precej dežja. © Mlaj 20. dna ob treh 43 min. popoldne. Spremenljivo vreme. © Pervt krajec 27. dne ob žestlh 48 min. zjutraj. Vetrovno in deževno. 1 Pondeljek 2 Torek 3 Sreda 4 Četertek 5 Petek 6 Sobota Binko&tnl pond. Hilarij, šk. Erazem šk.; Marcelin m. i Kvatrft. Klotilda, kr. Kvirin, šk.; Optat, šk. t Kvatre. Bonifacij, šk. m, t Kvatre. Norbert, šk rt « HK & & «3. Meni je vsa oblast dana. Mat. 28. 7 Nedelja » 8 Pondeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četertek 12 Petek 13 Sobota 1. pob.Sr. Trojica. Robert op. Medard, šk. Primož in Felicijan, m.; Marjeta, kr. Sf. reinje Telo. Barnaba, ap. Janez Pak. sp. Anton Pad. sp. 3* ¡K A « » 5R Prilika o veliki veSerjl. Luk. 14. 14 Nedelja D 15 Pondeljek 16 Torek 17 Sreda 2. pobinkoštna Baziiij, šk. Vid m.; Krescencija m. nt It* Francis o k Reg. Rajner sp,; Lavra n. Nebeili Hamaje. 18 Četeitek 19 Petek 20 Sobota Marka in Marcelijan m. Gervazij in Prot. m.; Jez.serce. Silverij, p. f# i* M Solnce stopi 21. dne v inametija rakovo. — Začetek poletja 21 t. m. ob petih rjntri^]. Rut dom. V tem mescu zraste dan od 10 uri min. d0 16 ur 23 minut in se potem skeril do 18 ur 18 minut. Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 13. 21 Nedelja 0 22 Pondeljek 23 Torek 24 Sreda 25 Četertek 26 Petek 27 Sobota 3. pobinkoitna Alojzij «p. Ahacij m,; Pavlin, šk. Zenon, šk. JanezKerstnik, m. Prosper, škof. Janez in Pavel m.; Rudolf, šk. Hema, vd.; Vladislav, kr. * tf <*f îr » rt 0 velikem ribjem vlaka. Luk. S. 28 Nedelja D 4. pobinkoitna Leon n. p. 29 Pondeljek Peter in Pavel, »p. Ema kr. 30 Torek Spomin Pavla ap.; Donat m. rt HK SK Juli ali mali serpan ima 3i fini* Dnevi Godovi in nedeljski evangelji B S« 1 Sreda 2 Četertek 8 Petek 4 Sobota Teobald, pušč, Obiskanje Mar. Dev,; Oton,šk. Heliodor, šk. Urek, šk.; Berta, d. 4P SP & ■SS, 0 farizejski pravičnosti Mat, 5. 5 Nedelja D 6 Pondeljek 7 Torek 8 Sreda 9 Četertek 10 Petek 11 Sobota 5. pobinkoštna Filomena, d. Izaija, pr. Benedikt I. p.; Vilibald, šk. Elizabeta, kr. Cenon, šk., m.; Ciril, šk. Amalija d.; Rufina d. m. Pij I. p.; Veronika, d. 4» tfi ih. A Ä 33< Jezus nasiti 4000 rooz. Mark. 8. 12 Nedelja B 13 Pondeljek 14 Torek 15 Sreda 16 Četertek 17 Petek 18 Sobota. 6. pobink.Mohor inFort m. Marjeta c. m.; Anaklet p. Bonaventura, šk.; Just m. Henrik, ces. Marija škap.; F&ust m. Aleš, sp.; Mareelina, d. Friderik, šk. 10 Pondeljek 11 Torek 12 Sreda 13 Četertek 14 Petek 15 Sobota 10 pobinkoitna. Roman. m. Lovrenec, muč. Filomena, d. m.; Suzana, d. Klara d.; Hilarija, m. Hipoiit in Kasijan, m. f Kvzebij sp.; Anastazija, d. tel, gospojn Vnebov. M ir P. k? M* t* « .j&c "IK Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. 16 Nedelja l» 17 Pondeljek 18 Torek 39 Sreda 20 Četertek 21 Petek 22 Sobota 11. pobink. Joahim oče M. D.ll Liberat m.; Helena, c.; Agapit, p. i" Ludcvik Tol. šk.; ji' Štefan, kr.; Bernard op. uč. • sH Joana Frančiška, vd.: Donat m.j V Timotej, m,; Hipoiit šk., m. Ish Od usmiljenega Samaritana. Luk. 10. 23 Nedelja » 24 Pondeljek 25 Torek 26 Sreda 27 Četertek 28 Petek 29 Sobota 12 pobinkoštna. Filip Ben.sp. Jernej, apostelj. Ludovik, kr.;Evzebij m. Cefirin, šk.; Egon. Jožef Kal. sp.: Natalija. Avguštin, šk. uč.; Obglav. Janeza Kerst,; Sab. m. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. 30 Nedelja «¡13 pob. angelji Tarhi.RozaL.lfii 31 Pondeljek |Rajmund, sp.;-Amat, šk, Lonini ipremini. ® Šip 3. dne 49 minut, po dvanajstih popoldne. Viharno in deževno. 3 Zadnji krajec 11. dne ob enej 2 P, min. opoldne. Spre-! menljivo vreme. © Mlaj 18. dna ob šestih 9 min. zjutraj. Vetrovno, sicer lepo vreme. 3 Pervi krajec 25. dne ob enej 44 min. zjutraj. Stanovitno lepo vreme. Nebesko tnamenje. Solnce stopi 22 dne v znamenj« deviïino. Krajšanje dnevi. V tem mescu se skerČi dan od 15 ur 15 min. do 13 ur 31 minut. - September ali kimovec •m« 30 ttni. Dnevi Godovi in nedeljski erangelji B SS 1 Torek 2 Sreda 3 Četertek 4 Petek 5 Sobota Tilen, (Ilij) op. Štefan, ki. Evfemija in tov. d. m. Rozalija d.; Ida, gr. Lovrenec Jus t., šk.;Viktorin šk. Ä » rf Jezus razlaga Božjo previdnost. Mat. 6. 6 Nedelja D 7 Pondeljek 8 Torek 9 Sreda 10 Četertek 11 Petek 12 Sobota 14 pobink. Hermogen in Fort. Regina, d. m. Wal. gospojn. Rojstvo M. D. Korbinijan šk.; Gorgonij m. Miklavž Tol. sp.; Pulherija. Prot in Hiacint, m. Macedonij šk.; Tobija. V* ** ** t* •4J6 •m Jezus obudi mladenča v Najmu. Luk. 7. ,3 Nedelja D -j 4 Pondeljek j5 Torek ■|6 Sreda l7 Četertek |8 Petek ,9 Sobota 15. pobink. Ime M D. Virg. m. Povikš. sv. križa; Notburga d. Evfemija m.; Nikomed m. tRvatre-Ludmila, vd.;Kornelij Lihart, d.; Lambert, šk. t Rvatre. Tomaž Vil. šk. t Kratre. Januarij, šk. UP t i? ih sh HK Jezus ozdravi vodeničnega. Luk 14. 20 Nedelja D 21 Pondeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Četertek 25 Petek 26 Sobota 16. pobink. Evstahij, m. Matevž, ap. Mavrici), m. Tekla, d. m.; Sofija d. m. Mar. D. rešn. jet.; Gerard Kleofa, sp.; Firmin, šk. Justina, d. m.; Ciprijan m. « & & ¿P «J. A Od najvece zapovedi. Mat. 22. 27 Nedelja D 28 Pondeljek 29 Torek 30 Sreda i7-pobink. Kozma in Dam m. Veneeslav kr. m.; Evstahija d. Mihael, arhangel. Jeronim, uč.; Honorij, šk. A. A Ä «a* Lanioi ipremini. © Šip 2. dno ob štirih 55 min. zjutraj. Spremenljivo. C Zadnji krajec 9. dne ob ednajstih 1 min. zvečer. Lepo vreme. © Mlaj 1«. dne ob dveh 17 min. popoldne. Spremenljivo. CDPervi krajec 23. dne ob štirih 19 minut popoldne. Lepo vreme. Nebeiko tnameuje. Solnce stopi 22. dne v znamenje tehtnice (vage).— Začetek jeseni 22. t. m. ob sedmih zvečer. Krajšanje dneva. V tem mescu se skerči dan od 13 ur 31 minut do 11 ur 41 minut. Oktober ali vinotok ima 3t tlni. Dne ri 1 "Četertek" 2 Petek 8 Sobota Godori in nedeljski eTangelji Remigij, šk. Leodegar, šk.; Kandid, m.; Evald, ni. Jezus ozdravi mertvoudnega. Mat. 4 Nedelja D 5 Pondeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četertek 9 Petek 10 Sobota 18. pob. Rožcnkr. Franc. S. Placid in tov. m. Brunon, sp. Justina, dev. Brigita, vd.; Simeon, sp. Dionizij, šk. m. Frančišek Borg. sp. Prilika od kraljeve ženitnine. Mat. 22. 11 Nedelja D 12 Pondeljek 13 Torek 14 Sreda 15 Četertek 16 Petek 17 Sobota 19. pohenk Burkart, šk. Maksimilijan, šk. m. Koloman m., Edvard, kr. Kalist. p.; Domicijan, šk. Terezija ,d.; Lenart V. sp. Gal, op.; Maksima, m. Hedviga, kr.; Viktor, šk. Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. 18 Nedelja D 19 Pondeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četertek 23 Petek 24 Sobota 20. pob. PosTec. cerkT. Luk. Peter Alkant., sp.; Etbin op Felicijan, sk. m.; Vital, sk. Ursula, d. m. Kordula d. m.; Hilarijon, p. Janez Kapistr. sp.; Severin sk, ßafael arkang.; Fortunat, op. ««e t? 4% A A Prilika od kraljevega računa. Mat. 18. 25 Nedelja D 26 Pondeljek 27 Torek 28 Sreda 29 Četertek 30 Petek 31 Sobota 20- pob. Krišpin, m, Evanst, p.; Demetri, m. Frumencij, šk.; Sabina, m. Simon in Juda, ap. Narcis, šk.; Teodor, op. Klavdij, m.; Marcel m. f Volfgang, (Volbenk), sk. Laaini spremili. @ Šip 1. dne ob osmih 5fi min. zvečer. Vetrovno in spremen. Ijivo. C Zadnji krajec 9. dne ob sedmih 11 min. zjutraj. Vetrovno z dežjem. © Mlaj 15. dne ob ednajstih 59 min. zvečer. Jasno in lepo vreme. 3 Fervi krjyec 23. dne ob ednaj-stih 40 min. pred poldnem. Deževno • ® Šip 31. dne 3 min. po dvanajstih o poldne. Mnogo de^ja. Nebeil« inamtaji. Solnce stopi 23. dne v znamenj« škorpij onovo. Krajianje dneva. V tem mescu s* skerči dan od 11 ur 36 min. do 9 ur 48 minut. —v^SSi— November ali listopad t ti nt 3 o fin ». Dnevi (■odori in nedeljski evangelji n N Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat. 20. 1 Nedelja D 2 Pondeljek 3 Torek 4 Sreda 5 četertek 6 Petek 7 Sobota 22. pob. God Tseh svetnikov Vseh vernih duš; Just, m. Hubert, šk.; Genezij op. Karol Borom. škof. Cakarija m.; Emerik, kr. Lenart šk.; Sever, šk. m. Engelbert, šk. M ■frk . m/* "TSR HB6 ff t? Jezus obudi Jairovo hier. Mat. 9. 8 Nedelja 1) 9 Pondeljek 10 Torek 11 Sreda 12 Četertek 13 Petek 14 Sobota 23. pobinkoštna Bogomir šk. Božidar, m.; Benon, m. Andrej Avel. sp. Martin, šk.; Mena m. Martin, pap.; Nil, p. Stanislav Kostka; Bricij Serapion, m.; Klementin m. *f t A sH « Prilika o ženofovem zernu. Mat. 13. 15 Nedelja D 16 Pondeljek 17 Torek 18 Sreda 19 Četertek 20 Petek 21 Sobota 24. pobink. Leopold, vojv. Edmund, šk. Gregor, šk.; Otmar op, šk. Odon op.; Evgen, šk. Elizabeta, kr. Feliks Val. sp.; Darovanje Mar. Dev. IP ¿P A A 0 gnjusobi razdjanja. Mat. 24. 22 Nedelja D 23 Pondeljek 24 Torek 25 Sreda 26 Četertek 27 Petek 28 Sobota 25. pobink. Cecilija d. m. Klemen p.; Felicita. Janez od križa, sp. Flora d. Katarina d. m.; Jukunda, d. Konrad, šk.; Peter, šk. m. Virgil, šk.; Valerijan šk. Eberhard šk.; Sosten m. -su ffi» mf Od poslednje sodbe Luk. 21. 29 Nedelja D 30 Pondeljek ¡1. adventnu Saturnin, šk. ¡Andrej ap.; Kastul, m. t* ** Lunini (premini. C Zadnji kraje«! 7. dne ob dveh 44 min. zjutraj. Lepo prijetno vreme' . @ Mlaj 14. dne ob ednajstih 58 {min. pred poldnem. 3 Pervi krajec'22. dne ob sedmih 44 min. zjutraj. Neprijetno in merzlo vreme. ® Šip 30. dne ob enoj 58 min. zjutraj. Spremenljivo vreme. Nebeško znamenje. Solnce stopi 22. dne v znamenje streike v o. Krajšanje dneva. V tem mescu se skeriSi dan od 9 ur 48 min. do 8 ur S3 . minut. December ali gruden lui n 3 i fini. Dnevi I Godovi In nedeljski eTangelji 1 Torek 2 Preda 3 Četertek 4 Petek 6 Sobota Klipij, šk.; Oltar. to "ibiana. m.; Kromacij, šk. -S6 Frančišek Ksav. sp. -96 Barbara d. m.; .Peter Kr., šk. Sava (Sabas) op.; Krišpin m.|( ~ Janez Kerstnik v ječi. Mat. It. 6 Nedelja 1) 7 Pondeljek 8 Torek 9 Preda 10 Četertek 11 Petek 12 Sobota 2. adventna Miklavž, šk. + Ambrnž, šk.; Krišpina, vd. Crec Spočetje War. ftevice Sir, šk.; Valerija d. m. Evlalija, dev.; Melbijad, p. namaz, p.; Tasnn, op. Sinezij m.; Kolumb, sp. Janez Kerstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. 13 Nedelja D 14 Pondeljek 15 Torek 16 Sreda 17 Četertek 18 Petek 19 Sobota 3. adrentna Luciia, d m. Spiridion, šk.; Nikazij, šk. Kristina d.; Irenej, šk. t Hvatre Eviiebij,šk.Albina m. Lazar; Berta, d. t Rvatre. Gracijan, šk. t Kratre. Nemezij, m. & si? & sS. A tK A Janez poklican v prerokovanje. Luk. 3. 20 Nedelja D 21 Pondeljek 22 Torek 23 Sreda 24 Četertek 25 Petek 26 Sobota 4. adrentna. Libérât m.; Dom. Tomaž, ap.; Anastazij, m. Zenon, m.; Flavijan m. Viktorija, d. m. t Adam in Eva ; Herinina, d. Potic. Rojstvo Gospod. Stefan, m.; Dionizij. «F «i* M» Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. Luk. 2. 27 Nedelja D 28 Pondeljek 29 Torek 30 Sreda 81 Četertek Ved- pred nov. I.Janez ap. Ne do Ižni otroci; Teodor, op. Tomaž, šk.; Marcel. Evgenij, šk.; David, kr. Silvester, p.; Pavlina m. tit ■#5 -m Laiioi «premini. Zadnji krajec 6 dne ob desetih SI min. zvečer. Lepo vreme. ® Mlaj 14. dne ob dveh 81. zjutraj. Viharno s snegom. 3 Pervi krajec 22. dne ob petih 24 min. zjutraj. Sneg. @ Šip 29. dne ob dveh 45 min po poldne. Lepi zimski dni. Nebeško znamenji. Solnce stopi 21. dne v znamenje ko z I o v o.— Začetek zime ob enej popoldne Krajšanje dneva. V tem mescu se skerči dan od 8 ur 23 minut do 7 ur 59 min. in zraste spet do 8 ur 5 min. Deželni patroni. Sv. Ciril in Metod (9. marca) naMoravskem; sv Jožef (19. marca) po slov. deželah in na Tirolskem; sv. Rupert (27. marca) na Solnograškem; sv. Marka (25 aprila) na Beneškem; sv. Janez Nep. (16. maja) na Češkem; sv. Ladislav (27. jun.) na Erdeljskem; sv. Mohor (12. julija) po^ slovenskih deželah; sv. Elija (20. julija) na Hrovaškem; sv. Štefan (20. avg.) na Ogerskem; sv. Tilen (1. sept,) na Koroškem; sv. Venceslav (28. sept.) na Češkem; sv. Mihael (29. sept.) na Gališkem; bv. J ust (2. nov.) na Teržaškem; sv. Leopold (15. nov.) na Av-strijanskem in sv. Spiridion (14. dec.) na Dalmaškem. Rodopis cesarske rodovine. Cesar avstrijanski: Franc Jožef Pervi, rojen na Dunaju 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. Cesarica: Elizabeta Evgenija Amalija, hči vojvoda Maks Jožefa na Bavorskem , rojena v Posenhofnn 24. decembra 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju. Cesarevič naslednik: Rudolf (Franc, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858. Cesaričini: 1. Sofija (Friderika,Doroteja), rojena 5. marca 1855, umerla v Budi 29. maja 1857. — 2. Gisela (Ludovika, Marija), rojena 21. julija 1856. Bratje Pij. Veličanstva cesarja. 1. Nj. velič. nadv. Ferdinand Maksimilian (Jožef, rojen v Schonbrunn 6. julija 1832, poročen v Briiselu 27. julija 1857 s Karolino, hčerjo kralja belgiškega — cesar meksikanski, umeri 19. junija 1867. 2. Nadvojvoda Kari Ludovik (Jožef Marija), rojen v Schonbrunn 30. julija 1833, poročen 4. maja 1857 z Margareto, hčerjo kralja Joana Saksonskega, rojeno 24. maja 1840, umerio 15. sept. 1858. 3. Nadvojvoda Ludovik Jožef (Anton Viktor), rojen na Dunaju 15. maja 1842. Starši Nj. Veličanstva. Frane Karol, rojen na Dunaju 7. dec. 1802, poročen na Dunaju 4. nov. 1824 s Sofijo, rojeno v Monakovem 7. jftn. 1805. Očetorl bratje in sestre. a) Ferdinand Pervi, rojen na Dunaju 19. aprila 1792, je postal cesar 2. marca 1835, se cesarstvu odpovedal 2. dec, 1848, poročen z Marijo Ano Karolino, hčerjo Viktorj» Emanuela, kralja sardinskega, rojeno 19. sept. 1803. b) Marija Klementina, gospa zvezdokrižnega reda, rojena 1. marca 1798, poročena z Leopoldom, kraljičem sicilisn-i skim, vdova od 10. marca 1851. c) Marija Ana, rojena 8. junija 1804. I. Štempelj za do 75 8. :ez 75 „ 150 „ „ 150 „ 225 „ „ 225 „ 375 „ „ 375 „ 750 „ „ 750,, 1125 „ „ 1125 „ 1500 „ „ 1500 „ 3000 „ „ 3000 „ 4500 „ „ 4500 „ 6000 „ „ 6000 „ 7500 „ „ 7500 „ 9000 „ „ 9000 „ 12000,, „ 12000 „ 15000 „ „ 15000 „ 18000 „ „ 180i)0 „21000 „ „ 21000 „ 24000 „ „ 24000 „ 27000 „ „ 27000 „ 30000 „ menjice. — fl. 7 kri ( XX. Štempelj za pobotnice. do 20 fl. — fl. 7 kr. 5 „ - 6 „ 25 „ 7 „ 50 „ 10 „ - „ 12 „ 50 „ 15 „ — „ H „ - „ 20 „ - „ 22 „ 50 25 „ — „ 13 čez 20 tt 40 rt — „13 19 tt ( tt 40 tt 60 n — „19 32 rt \ ( tt 60 tt 100 rt — „32 63 t> ( 100 tt 200 tt — „63 94 tt tt 200 tr 300 tr — „94 25 tt ) n 300 tt 400 tt 1 „25 50 tt > » 400 rt 800 tr 2 „50 75 tt n 800 tt 1200 tr 3 „75 „ 1200 „ 1600 „ 5 „ - „ „ 1600 „ 2000 „ 6 „ 25 „ j „ •2000 „ 2400 ,, 7 „50,,' „ 2400 „ 3200 „ 10 „ - „ i „ 3200 „ 4000 „ 12 „ 50 „ „ 4000 „ 4800 „ 15 „ - „ „ 4800 „ 5600 „ 17 „ 50 „ „ 5600 „ 6400 „ 20 „ - „ „ 6400 „ 7200 „ 22 „ - „ „ 7200 „ 8000 „ 25 „ - „ III. Štempelj za pri vato a pisma. čez 800 do 1000 fl. 6 fl. 25 kr. „ 1000 „ 1200 „ 7 „ 50 „ „ 1200 „ 1600 „10 „ -" „ ' „ 1600 „ 2000 „12 „ 50 „ „ 2000 „ 2400 „15 „ - „ „ 2400 „ 2800 „17 „ 50 „ „ 2800 „ 3200 „ 20 „ - „ „ 3200 „ 3600 „ 22 „ 50 „ „ 3600 „ 4000 „ 25 „ — „ do 10 „ — „ 7 kr ier. 10 tr 20 „ — n 13 „ n 20 tt 30 „ — „ 19 „ rt 30 tr 50 „ — „ 32 „ tt - 50 tt 100 „ — tt 63 „ tt 100 tr 150 tt — rt „ tt 150 tt 200 tt 1 tr 25 „ rt 200 tt 400 tt 2 " ' tt 400 tt 600 tt 3 „ 75 „ rt 600 tr 800 tt 5 n — n Družbino postave in vodila. (Družba sv. Mohora poterjena od mil. gg. knezoškofa Kerškega 5. junija 1860 in od sv. Očeta papeža obdarovana r, obilnimi odpustki.) A. Postave. §. 1 Namen druibe st. Mohora je: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom ; v ta namen se bodo na svitlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve. §. 2. Kako stopi in se sprejme kdo t to drnžbof Pravico, v to bratovščino stopiti, ima vsak katoliški kristjan obojega spola, vsakega stanu in vsake starosti, da le dotične dolžnosti spolnovati more .in hoče. Sprejme "se pa vsak v to bratovščino s tem, da se pri kakem družbinem predstojniku oglasi in se njegovo imž v braterne bukve zapiše.. Kdor se je v to družbo tako sprejel, ostane njen družnik tako dolgo, dokler očitno ne naznani svoje volje, da iz družbe stopi, sam pri kakem predstojniku, ali pa dokler se zavoljo za-nemare družbinih dolžnosti iz bratovščine ne dene. . §. 3- Dolžnosti dražoikov: 1. Vsak družnik naj vsak dan moli en „Očenaš", eno „Češčeno Marijo", in zraven naj pristavi besede: „Sveti Mohor, prosi Boga za nas"; to naj odmoli v ta namen! da se katoliška vera sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom, ohrani in razširja. Vsak duhovnik, ki pristopi, naj pa še zraven tega tudi, ako je mogoče, 12. julija, kakor na praznik sv. Mohora, mašuje za vse žive in mertve družnike. 2. Vsak družnik plača tedaj, kedar v družbo stopi in potem vsako leto naprej, en goldinar avstr. veljave, da družba more na svitlo dajati dobrih bukev. Kdor po večkratnem opo-minjevanji svoje letuine ne plača, ta se ne bo več imel in štel za družnika; dalje se pa zavoljo tega ne bo več tirjeval ali pa toževal. ' 3. Vsak družnik se zaveže, da si bo po svoji moči in po svojih okolščiuah prizadeval, naj 8e dobre bukve med Slovenci razširjajo; vendar ta zaveza ni taka, da bi kdo svojo vest težil-in si grehov nakladal, če tega ne dela. xxxn §. 4. Dobički druŽnikOTi 1. Vsak družnik, ako vestno spolnuje pogodbe, postane deležen vseh odpustkov, ki so je sveti Oče Pij IX, v svojem pismu od 18. maja 1860 podelili in so ti-le: a) Popolnoma odpustek na dan, ko kdo v bratovščino stopi, ako se zgrevano spove in sv. rešnje Telo vredno sprejme. b) Popolnoma odpustek za smertno uro vsakemu, ako se zgrevano spove in sv. rešnje Telo vredno prejme, aH pa, če tega storiti ne more, vsaj presladko ime „Jezus" zgrevano izgovori, ali pa vsaj v sercu pobožno izdihne. e) Popolnoma odpustek vsakemu družniku, ako se zgrevano spovč in sv. rešnje Telo prejme in na dan svetega Mo-hora ali pa na eden, kteri si bodi izmed sedem sledečih dni braterno cerkev, ali pa, če je ni, svojo farno cerkev obišče in tam pobožno moli za edinost kerščanskih vladarjev, za pokončanje vseh krivih ver in za povišanje svete katoliške cerkve. d) Odpustek sedem let in 280 dni (sedemkrat štirdeset dni) štirikrat vsako leto, ako družnik kak rsednii dan ali kako nedeljo braterno cerkev, če pa je ni, kako drugo od škofa poterjeno cerkev, kakor zgorej, obišče in pobožno moli. e) Odpustek šestdeset dni, kolikorkrat je družnik pri sveti maši aH pri kakem drugem cerkvenem opravilu v braterni cerkvi ali kapeli pričujoč; aH pa kolikorkrat kako od škofa poterjeno procesijo ali presveto rešnje Telo, naj se že v procesiji okoli nosi aH kakemu bolniku na dom nese, pobožno spremlja, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj tedaj ko zvon zasliši, en Očenaš in češčena si Marija za rajno družnike odinoli ali pa slednjič ktero si bodi dobro in ljubeznjivo- delo stori. Ti odpu&tki vsi se morejo po pri-prošnji tudi za verne duše v vicah zadobiti. 2. Vsak družnik se vdeleži vseh molitev in daritev sv. maš, ki se v namen te družbe opravljajo. 3. Od vsakih bukev, ki jih izda družba, dobi vsak družnik po enem iztisu za svoje plačilo. Kdor pa letnino plača po dvojo troje itd., dobiva tudi po dvoje, po troje itd., izdanih bukev. 4. Vsak družnik ima pravico, take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbinim odbornikom priporoeevati, naj je na svitlo spravijo. §. 5. Toditev družbe- 1. Kakor cerkvena družba te škofije stoji ta družba vselej pod nadgledstvom knezoškofa Kerškega, in pod vodstvom od ravno tega knezoškofa poterjenega odbora, kterega si v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe izvolijo. 2. Po krajih, kjer so fajmošter družnik, so oni tudi njen predstojnik za svojo faro, Ako pa niso družnik, izvoli diužbin odbor koga drugega (ako mogoče kakega duhovnika) za predstojnika. Ta oskerbuje družhina opravila: on prejema nove ¿rožnike,^ izročuje jim družbine bukve, in pobira in zarajtuje njih letna plačila. B. Vodila opravilnega reda. §. 1. Da doseže družba ali bratovščina sv. Mohora svoj imenitni namen, zat6 bo izdajala vsako leto: a) Dvoje slovenskih „Večernic", namenjenih za priproste kmečke ljudi, ki bodo obsegale inične povesti, čedne pesmice, zanimive obraze iz življenja raznih narodov, mnogotere poduke o natoroznanskili resnicah in druge reči za poduk in kratek čas mladim in starim; b) majhen družbin „Koledarček", ki bo zapopp.dal razun navadne pratike imenik častitih družnikov, vse družbine račune in mnogotere krajše nravnopodučne spise za mladost in za odraščene ljudi; c) kolikor bodo pripuščale dnarna moči, še kake druge bukve priprostemu kmetu v požlahtnovanje ali častiti duhovščini v koristno rabo. Vsi spisi, ki je misli družba na svitlo dati, morajo pa v čisti, lahko umevni slovenščini zloženi in po kakem visoko časti-tem škofijstvu poterjeni biti. §. 2. Razpošiljale se bodo družbine bukve trikrat v letu (mesca marca, mesca julija in mesca novembra) *) po tistem potu, po kterem jih vsak družnik prejemati želi. Navadno se bo to godilo po vis. čast. dekanijstvih , kterim se bodo bukve za vse družnike v njihovem okraju po pošti pošiljale. §. 3. Da si pa družba lože pridobi dobrih bukev in spisov, plačevala bo gg. pisaveem izvirne sestavke po 9 gld. za tiskano polo v majhni obliki, kakor jo kažejo „Večernice", poslovenjena pa po 6 gld.; če se bodo tiskali na veliki osmerlii, dajala jim bo za polo po 3 gld. več. Če pa število družnikov v kakem letu čez 1000 naraste, plačevala jim bo za izvirne sestavke po 5, za prestave pa po 3 gld. več za tiskano polo.**) §. 4. Im6 vsakega družnika se vpiše v družbine ali brsterne bukve in se mu pošlje v znamenje njegovega pristopa podoba sv Mohora, — Kdor se pa hoče za vse žive dni izuebiti letnega *) Da se čast. gg prejemnikom manj poštnine prizadene in «1 tudi družba prevelikih stroškov za štempljanje voznih lističev prihrani, samo enkrat v letu in sicer mesca julija. **) Ako so spisi popolnoma pravilno pisani, plačuje se zdaj ca polo po tri goldinarje več, Koledarček 1868. m plačila, plača v družbino matico v kovanem dnarji ali v bankovcih 15 goldinarjev na enkrat ali pa 7 gold. 50 kr. vsaj dvakrat v teku enega leta; kdor pa svojega polovičnega plačila v družbino matico pred pretekom ustanovljenega obroka ne dopolni, zgubi pravico do pervega polovičnega plačila. S tem plačilom postane vsakdo dosmertni družnik, ter si pridobi pravico do družbinih bukev za vse žive dni, šolske in farne bukvarnice pa za vse čase svojega obstanka. Ime vsakega dosmertnega družnika se ne vpiše samo v braterne bukve, ampak tudi v ma-, tični zapisnik in se mu pošlje v častno znamenje, da se šteje; med utemeljitelje družbe sv. Mohora, listina s podobo svetega Mohora, ki jo podpišeta razun vodja in tajnika, vsaj še dva druga odbornika. §. 5 Matica je zakladna glavnica ali zakladni kapital, ki; se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja in letnina letnih družnikov se smejo obračati v natiskovanjs družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala bol pa matica: a) po plačilih dosmertnih družnikov; b) po dobrovoljnih darilih ; c) po darilih tistih gg. pisavcev, ki družbi svoje spise brez plačila prepuščajo ; in d) po tistih denarjih, ki jih bo vsako leto vergla kupčijska razprodaja družbinih bukev. §. 6. Družbina opravila bo oskerbovalo devet v Celovcu! bivajočih odbornikov, ki pa morajo letni ali dosmertni udje biti. Sklepali bodo po čezpolovičnici glasov. Eden izmed njih je družbin vodja, eden vodjev namestnik in oskerbnik družbinega premoženja, eden pregledovavec družbinih računov, eden tajnik in vrednik družbinih spisov, ostali pa bodo skerbeli za naglo it natančno razpošiljanje družbinih bukev. §. 7. Ako bi se družba sv. Mohora iz kakega posebnegi vzroka kedaj razvezala, im& vsak živi dosmertni družnik pravici do vloženega plačila; kaj se pa ima z ostalim premoženjem zgoditi, razsodi z visokim družbinim zavetnikom družbin odbor. Ta vodila se smejo le po dogovoru in po črezpolovičnen dovoljenji vseh živih dosmertnih družnikov prenarediti. V Celovcu 24. junija 1860. Družbin odbor Semnji na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Na Kranjskem. V Bistrici na Pivki, poned, po sv. Jurji in po sv. Martinu. V Bohinju, 24. jun. in 6. dec. Na Bučki, 24. febr., 25. apr., poned. pred kresom, poned, pred sv. Mihelom in 11. nov. V Cerkljah, 17. jan., veliki petek, 16. avg. in 21. okt. V Cérknici, 24. febr., 4. poned, po veliki noči, 26. jul, in 2. nov. V Čermošnicah, 12. marca, 24. jun. in poned, po roženkr. nedelji. V Černomlji, vsak kvaterni torek, véliki torek, po sv. Petru in Pavlu in po sv. Simonu in Judi. V Doberničah, velikon. torek, 4. maja in sredo po sv. Jakobu Na Dobravi, 14. febr., véliki poned, in 29. avg. V Dobu, 14. febr., 15. jun., 10. avg., 28. dec. DVoljih, 20. jan., 3. poned, po veliki noči, po ned. pred sv. Lorencem in 29. sept. V Grahovem, 9. febr., in 17. apr. V Hotedražici, 10. okt. in 21. nov. V Idriji, véliko sredo, 16. maja, 15. okt. in 4. dec. V Idriji spodnji (pri Fiiri), 3. maja, 17. avg. poned, po roženkr. ned. in 11. nov. Na Igu, 27. febr. 20. marca, 2. poned, po veliki noči, binkoštni četertek, 10. avg., in 11. nov. V Št. Jerneji, poned, po sv Trojici, 24. avg. in poned, po vernih dušah. Na Jesenicah, 22. jul. in 2. nov. V Kamni gorici, 10. avg. in 4. dec. V Kamniku, 20. jan., 12. marca, 9. jun., 24. avg. 25. okt. in 4. dec. Na Kerki, poned, po sv. 3 kraljih, 16. maja, 5. jun. in poned. po roženkr. ned V Kerškem, 3. febr., pustni pondeljek, 18. marca, 4. maja, 4. jun., 2. avg., poned, po sv. Luki in 25. nov. V Kočevji, 20. jan. 4. maja, 15. jun., 25. jul., 24. avg., 30. nov., 31. dec. V Kostanjevici, poned, po tihi ned., po sv. Jakobu, po sv, Mihelu in kvat. poned, v adventu. V Kranjski gori, ponedelek pred žegnanjsko ned. m* V K ra nji, 25. apr., 1. avg., 21. sept., 18. okt. in 11. nov. V Krašnji, 5. avg. in 21. dec. V Kropi, 12. jul, in 6. nov. V Leskovcu pri Kerškem, poned, pred sv. Jurjem in 14. avg. V L i t i i, poned, po 4. ned. v postu. 4. maja, poned, po sv. Telesu, po sv. Mihelu in po sv. Miklavžu. V Ljubljani, 3. poned, po sv 3 kraljih, 1. poned, m. maja, poned, po sv. Petru in Pavlu, po mali gospojnici, in po sv, Leopoldu, vsak semenj terpi ves teden. V Logatcu doljnem, 3. jan., 12. marca, 24. okt. V Logatcu gornjem, petek po nebohodu Krist., 'poned, po roženkranski nedelji in 13. dec. V Loki, 17. marca, 24. apr., binkoštni torek, 24. jul. 24. avg., 29. sept. in 25. nov. V Ložu, 4. maja, 16. avg, in 28. okt. V Lukovcu, v Berdskem kant., 3. febr., 26. marca, 27. apr. in 9. sept. V Mengšu, 9. febr., 17. marea, 25. maja, 29. sept., 6. nov. in 13. dec. V Metliki, torek po sv. kraljih, po svečnici, po sv. Jožefu, po beli ned., po binkoštih, po sv. Marjeti, po vélikem šmarnu, po sv. Mihelu, po sv. Martinu in po sv. Miklavžu. Na Mirni, 24. jun. in 3. nov. Na Mirni peči, 20. marca, 31. maja, 30. jun,, 29. sept. in 29. dec. V Mokronogu, sob. pred tiho ned., sob. pred sv. Jernejem, 28. okt. in 9. dec. V Moravčah, 24. febr., véliki poned., 16. maja, 21. jun. in 11. nov. V Motniku, 12. febr., 3. poned., v postu, 22. apr. 2. jun. in sredo po roženkr. nedelji. V Novem mestu, torek po sv. Antonu P., pred sv. Jurjem, po sv. Jerneji, po sv. Lukžu in po sv. Andreji. V Planini, 24. apr., 12. jul., 16. avg. in 30. nov. V Polhovem gradcu, poned, pred tiho ned. in 13. jun. V Postójni, poned, po nebohodu Krist,, 24. avg., 18. okt. in 3, dec, V Radečah, 1. pond. v postu, poned, pred sv. Jurjem, 28. jun., 1. Sept. poned, po sv. Martinu in 27. dec, V Radolici, 12. marca, 24. apr., binkoštni torek, 26. jul, 28. okt,, 13. dec. V Razdertem, 14. febr. in 11. nov, V Ratečah, pri Kranjski gori, poned, po žegnanjski ned. V Ribnici, 2. jan., 2. poned, po veliki noči, 24, jun., poned, po 2. avg. in 21. sept, V Rov t ah, poned, po tihi ned,, 24. jun., 10. avg. in 29. sept. V Senoáécah, binkoštni četertek in poned, po kvat. nedelji jeseni. Na Skarúáini, 15. apr., 1. sept. in 28. okt. V Slapjem na Vipavskem, véliki poned, in 22. nov. V Sodražici, poned, pred sv Gregorjem, 22. jul, in 15. okt. V Sorici, 1. maja in 18. okt. V Starem tergu, v Černemeljskem kant, 13. jun. in 1. okt. V Svibnjem, 1. maja in 25. maja. V Šmartnem, pri Litij, poned, po sv. Jakobu in po sv. Martinu. V Storji, na Vipavskem, 1. febr., poned, po beli ned. in sredo po roženkr. ned. V Ternovem, na Pivki, poned, po sv. 3 kraljih, po sv. Petru in Pavlu in 19. okt. V Teržišču, (pri sv. Trojici), poned, pred nebohodom Krist., po sv. Trojici in 23. jun. V T e r ž i č u , 18. marca, véliki četertek, poned, po sv. Trojici, 30. nov. in 21. dec. V Toplicah, pri Novem mestu, 21. l'an., četertek po sv. Matii, sv. Florijanu, pred vnebovzetjem Marije D. in po roženkr. ned. Na Trebélnem, sob. po veliki noči. V Trébnjem, 13. jun., 12. jul. in 16. avg. V Turjaku, 12. marca in 30. nov. Na Uncu, 17. jan. in 1 poned, m. marca. Na Vačah, v litijskem kant., poned, po beli ned., torek po sv. Trojici, 16. avg. in 30. nov. Na Verhniki, kvat. poned, v postu, velikonočni torek, poned, pred nebohodom Krist. po sv. Trojici, 25. jul., 6. nov. in 27. dec. V V erb polj i, na Vipavskem, 22. jan. in 9. jun. V Št. Vidu, pri Zatičini, velikonočno sredo, binkoštni torek, 15. jun., poned, po malem šmarnu in po roženkranski ned. V Št. Vidu, na Vipavskem, 14. marca, 15. jun. in 14. avg. V Vipavi, pustni poned:, velikonočni torek, poned, po angeljski ned. in 28. okt. V Višnji gori, vsak poned, po kvaterni ned., véliki poned., 24. jun., 26. jul., 1. sept. in poned, po vseh svetih. V Zagorjj za Savo, 9. febr., 12. maja, 30. jun., 2. nov., 31. dec. V Zagorji na Pivki, 17. jan., vel poned., binkoštni poned, in 11. nov. V Zatičini, véliki četertek, poned, po nebohodu Krist., 20 avg. in 25. nov. V Železnikih, 17. jan. velikonočni torek, 10. avg. in 30. nov. VŽireh, 17. jan. srédpostno in véliko sredo, 4. jul. in 21. oktobra. xxx vin V Žužemberku, 3. febr., 12. marca, 24. apr., 9. jun., dan. po nebohodu Krist., 14. sept., 28. okt. in 6. dec. Na Štajerskem. V Gradcu, 4. poned, v postu in 1. sept.; vsak semenj terpi tri tedne. V Št. Andražu pri Ptujem, 20. jan. in 30. nov. V Arnožu, 20. ian., cvetni petek in 24. sept. V Arvežu, 24. febr., križev poned. 20. jul., 24. avg., poned, po sv. Milielu in 21. nov. , Pri sv. Barbari, 20. marca, velikonočni torek, 5. maja. 15. jnn., poned, po škapul. ned., 10. avg. in 29. sept. V Bistrici slovenski, 24. febr., 27. marca, 4. maja, 25. jul. 24. avg. in 29. sept. V Braslovčah, poned, po sv. Matiji, cvetni petek, krizevo sredo in poned, pred sv. Matevžem. V Bržžicah, 14. febr., po sv. Florjanu, 14. jun., 10. avg. 6. novembra in kvat. sob. v adventu, V Brnku, poleg Mure, 1. poned, v postu, binkoštni torek in 11. nov. V Celji, srédpostno Bredo, 1. maja, 15. junija, 10. in 28. avg., 21. oktobra in 30. novembra. Na Doberni, poned, po svéénici, poned, po roženkr. ned., 6. decembra. Pri sv. Duhu, v Ločah, veljkon. torek in 13. jun. Pri Št. Florjanu. 4. maja, vsak kvat. poned, veliki četertek in 21. dec. V Frauhajmu, 26. jul. in 21. sept. V Fi ršten feldu, 2. poned, po božiču, križev poned., 24. jun., 28. avg., poned, pred vsemi svetimi in pred sv. Miklavžem. V Gomilici, 25. jan., 30. jun., in 14. nov. V Gornjem gradu, 6 februarja, 4. maja in 1. sept. Na Hajdini, v mariborskem kant., 5. sob. po veliki noči, 1. maja in 30. avg. V Hočab, 23. apr. V Ivnici, cvetni petek, 23. apr., 22. jul., in 14. sept. Pri sv Jakobu na Dolih, 10. marca, poned, po sv. Jurji, 31. jul., poned, po sv. Mihelu. V Št. Janžu, 17. jan. in poned, po sv. imenu Marijinem. V Jarenini, 3. febr., véliki četertek, križev poned., 10. avg., 16. avg., in poned, po roženkranski nedelji. V Judenburgu, petek po nebohodu Krist. in 21. okt. V Št. Jurji, v št. lenartskem kant., 23. apr. V Št, Ju rji, v mariborskem kant., 23. apr., in 8. jul. V Št. Jurji, pod Rifnikom 12. marca, 23 apr., 4. maja, poned, po sv. Trojici, 22. jun., po kvat. ned. jeseni in 28. okt. V Konjicah, veliki četertek, poned, po sv. Jurji, križevo sredo, 24. jun., 31 Jul., poned, po sv. Mihelu in 3. nov. V Kostrivnici, 10. marca, 25. apr,, 15. jun, 30 jul. V Kozjem, 16. apr., 25. jul. in 7. sept. Na Laškem, 24. febr., veliki četertek, 23. apr., binkoštni torek, 24. jun., 21. sept., 11. nov. in 21. dec. VLembergu, 4. poned, v postu, cvetni petek, 1. apr., poned, po sv. Urhu in 5. avg. V Št. Lenartu, v Slov, goricah, poned, po beli ned„ 24. jun., 2. avg. in 6. nov. V Lip niči, poned, po svečnici, 1. maja. 25. jul. in 11. nov. V Ljubnem, na gornjem Štaj., 25. jul. in 30. nov. Na Ljubnem, 1. maja in 19. nov. V Loki, 22. maja, poned, po sv. imenu Marijinem. V Št. Lovrencu, na ptujskem polji, 10. avg. in 29. sept. V Št. Lovrencu, v puščavi, 4. maja in 10. avg. V Lučah, velikon. in binkoštni torek, 10- avg., 21 sept. in 6. dec. V Lutenbergu, velikonočni in vsak kvat. torek. V Mariboru, sob. pred svečnico, 4. jul. in sob. po sv. Luki. V Marenbergu, 4 poned, po božiču, cvetni poned, in binkoštni torek, 29. sept. in 11. nov. V Marijinem Celji, na gornjem Štaj., petek po nebohodu Krist., in 16. avg. Pri Materji Božji v puščavi, poned, po vél gospojnict.^ V Mozirji, 5. apr., 15. jun., poned, pred malo gospojnico. 16 avg. in 18. okt. V Mureku, 16. marca, 16. maja, 14. avg., 29. sept. in 6. dec. Pri Novi cerkvi, 10. avg. Pri Novi Štifti, 18 marca, velikonočni torek, in 2. jul. V Ormužu, cvetni petek, poned, po sv. Jakobu in 11. nov. Pri sv. Petru, pod sv. gorami, 7. sept. Na Pilštajnu, 9. jun., 16. avg. in 29. sept. Na Planini, 1. marca, 12. maja, 15. jun., 13. jul. 15. okt.in 3. dec. Pod srédo, tiho soboto, 3. maja, binkoštno sob., 24. jun., 21. sept. in 19. nov. Pod četertkom, 16. marca, velikonočni torek, 10. avg. in 21. novembra. V Ptuj i, 23. apr., 5. avg. in 25. nov. V R a 'i g o ii i, 14, dni pred pustom, binkoštni torek, 10. avg. in 15. nov. V R aj h en bergu, véliki četertek, poned pred binkoštmi poned, po sv. Telesu in 40. jun. V Rogatcu, 24. febr., 21. marca, poned, po béli nedelji, križev poned., 25. maja, 13. jun., 12. jul., 24. avg., 14. sept. in 30. nov. V Rušah, poned., četertek in soboto po mali gospojnici. V Selnici, v mariborskem kant., véliki poned., 3. maja in 6. novembra. V Selnici, na Savi, 14. febr., cvetni poned., velikonočno sredo in 22. jun. V Slovenjem graden, 25. jan., 4. in 6. soboto v postu, 12. maja, 10. avg. in 10. nov. V spodnji Poljskavi, 10. marca in 30. ¡un. V Središču, 14. febr., binkoštni torek in 24. avg. V Rvičini. v mariborskem kan., 16. marca, 4. maja in 30. nov. V S e t a 1 i h , v mariborskem kant., 24. jun,, 25. jul. in poned, po vel. gospojnici. V S m ar j i, poned, po sv. 3 kraljih, 3. poned, po veliki noči, poned, po sv. imenu Marijinem in 4. dec. V Soštajnu, vélikon. torek, 22. jun., 12. jul. in 29. sept. V S trasu, v Upniškem kant., 26. marca, 24. jun. in 28. nov. V Svambergu, 12. marca in 24. jun. Na Teharjib, 21. jan., 26. marca, 13. maja in 26. jul. Pri sv. Trojici, 4. maja, 28. maja, 16. avg., 28. avg. in 24. septembra. V V ele nji, 1. maja, križev poned, in 24. avg. V št. Vidu, 15. jun., 6. sept. in 6. nov. V Vita nji, srédpostno sredo, 25. maja in 20 jul. V Vojniku, poned, pred svečnico, po beli ned, 16. maja, 4. jul. in 18. okt. V Voitsbergu, 1. torek v postu, velikonočni petek, 24. avg., 29. sept. in 28. okt. Na V ranskem, velikonočni torek in 2. sredo po veliki noči. V Vildonu, 24. febr., velikcn. torek, 2. jul., 22, jul., 2i>, sept. in 25. nov. Na Koroškem. V Africi, tihi četertek, poned, pred sv. Lukom in po sv. Katarini. V Althofn u, velikonočni in binkoštni torek in poned, po sv Martinu. V št. Andražu, cvetni petek, 3. maja, 28. avg. in 30 nov. V Beljaku, poned, po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrencu. V Blajbergu, nemškem, 21. avg. V Cülovcu, poned, po sv. Janezu N. in po sv, Uršuli; vsak »emenj 14. dni. XLI V Čemi, poned, posv. Florijanu in po so Jerneji. V Doberli vasi, poned, pred sv. Lukom. V Dravbergu, doljnem 21. sept. V Dravbergu, zgornjem, na pepelnico, srédpostni petek, velikonočni torek, 4. maja, 14. in 28. jun., 9. in 24. nov. V Eberštajnu, torek pred cvet. ned., pred binkoštmi, 29. sept. in 27 dec. V Frežah, 3. febr., 1. maja, 24. avg. in 28. okt. V Gmindu, sob. po sv, treh kraljih, 1. torek v postu, poned, po mali gospojnici, po sv. Luki in 25. nov. V Gradišči, poned, po beli ned., po mali gospojnici, po sv. Marjeti in 30. nov. V G rajf e n bu r gu, 15. in 28. jun., 29. sept. in 26. nov. V Grebinji, poned, po sv. Jožefu. V Gutstajnu, 23. apr., 24. jun. in 28. okt. Pri sv. Hemi, na Kerki, 20. jan., binkoštni torek in 11. nov. V št. Jakobu, v Rožu, poned, po mali gospojnici. V Kapi i, 1. maja, 2. jul. in 28. okt. V Kotičah, 3. febr., petek po nebohodu Krist., 24. avg. in 2. poned, m. okt. V Kotáricah, pustni poned., 26. jul. in 21. okt. V Labodi, 12. marca, 4. maja, 24. avg. in 7. dec, V št. Lenartu, velikonočni in binkoštni torek, 10. avg. in 28. okt. V M a v t n u, 25, apr., poned, pred. sv. Mihelom. V M i 1 š t a t u, sredo po sv. 3 kraljih, 4. torek v postu, 23. apr., 18. okt. in kvat. sredo v adventu. V št. M o h o r j i, cvetni poned, torek pred binkoštmi in 28. okt, V Naborjetu, poned, pred vsemi svetimi. V P at e r n i j o n u, pustni poned., 8. jul. poned, pred. sv. Martinom in kvat. poned, v adventu. V št. Pavlu, 25. jan., velikonočni in binkoštni torek in 29. septembra. V Pliberku, 8. jun., 1. sept. in 6. nov. V Podgorjah, binkoštni torek. Pod kloštrom, 4. maja in poned, po vseh svetih. V Pontablu, 30. jun. in 16. okt. V Pusarnici, véliki poned, in 29 sept. V E aj h e n f e 1 s n, 25. jul. V Renvegu, velikonočni torek, 1. maja in kvat. četertek jeseni. V Rož ek u, 29. sept. V Saksenburgu, 1. maja, 25. jul. in 28. okt. V Spi tal n, 4. poned, v postu in poned, po sv. Martinu. V Strasbergu, poned, po sv 3 kraljih; 1. četertek v postu., 25. jul., 10. avg. in 6. dec. XLn V Tergu, pond. po najdbi sv. križa in 24 apr. Na Terbižu, 1. sob. m. aprila 30. jun. 16. okt. in 1. sob. m. oktobra. V Trebnjem, poned. po sv. Matij in po poviševanji sv križa. V Vel i ko v o it, 27. marca in 6. dec. V št. Vidu, poned. po sv. imenu Jezusovem in 29. sept.; vssk semenj po 4 tedne. V Volfsbergu, poned. po sv. Telesu in 13. okt.; vsak semenj po 4 tedne. V Zgornji Beli, 3. poned, v postu, 21. sept. in 14. nov. Na Primorskem. V Ajdovščini, 10. marca, križev petek, 24. jun. in 15. okt. V Akvileji, 26. do 28. marca, 11. do 13. in 19. do 21. dec. V Boljuncu, v koperškem kant., 1. sept. V Bolcu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept. V Brezovici, 28. apr., 3. jul. in 17. okt. V Bujah, v Istri, 17. jan. in 8. sept. V Buzetu, v Istri, poned. po sv. imenu Marijinem. V Cerkni, 24. febr. in 21. okt. V Červinjanu, poned. po sv. Martinu, 3 dni. V Čresu (Cherso), 1. do 8. avg. V Dolini, 4. jul. V Devinu, 24. jun. V Gorici, 16. marca 8 dni, 24. maja 14 dni, 1. okt. 8 dni in poned. po bv. Andreji 14 dni. V Gradiš ki, 25. marca, 1. sept. in 25. okt. V Kanalu, poned. pred sv. Martinom. V Karminu, 25. jun. in 4. sept.; po 3 dni. V Kastvu, 22. maja, poned. po roženkr. ned. in 13. dec. V Kerku (Veglia), v Istri, 10. avg. V Komnu, 20. marca in 12. nov. V Kopru, v Istri, 21. sept. in 21. okt. Pri sv. Križu, poned. po sv. Telesu in 14. sept. V Labinu (Albona), 30. jun. in 7. okt. V Lokvi, véliki poned. in 9. nov. V Monfalkonu, 20. marca in 6. dec.; po 2 dni, V Moščenicah, 3. febr. in 29. nov. V M u j i, 7., 8. in 9. okt. V Novem gradu (Kastelnuovo), v Istri, 16. apr., 28. jun. in 27. novembra. V Paznu (Pisino), v Istri, 2. avg. XLOI V Piranu, v Istri, 24. apr. in 15. sept.; po 2 dni. V Poreč» (Parenzo), v Istri 21. nov. V P o v i r u, poned. po sv. Antonu Pad. in po sv. Frančišku Ksav. V R o e i n u, v kanalskem kant,, 30. nov. V Rovinji, v Istri, 11. do 20 nov. V Sežani, 3. maja, 14. sept. in. 12. vsacega mesca. V Slivji, 15. apr. in 26. sept. V Š m ar j i, v teden po jesenskih kvatrah, 3. febr. in 22. nov. V T e r s t u, prvi teden v novembru razun praznikov. V T o m i n u, 15. apr., 21. sept. in poned. po sv. Miklavžu. V Turjaku, v monfalk. kant., 20. apr., 10. okt. in 9 dee., po 2 dni. V V o d n j a n u, 10. avg. in 13. dec. V Vdovskem, v Istri, 16. maja. Imenik dosmertnih družnikov in družbini računi. I. Novi dosmertni družniki, Do 31. majnika t. 1. so na novo stopili v družbo sv. Mohora kot dosmertni udje in so plačali v matico: 208. Posečnikova hiša v Martinem verhu (pla čal dr. J. Zupanec) ..... 209. Mina Noč v Kranjski gori . . 210. Anton Bartol, kmet v So^ražici , 211. Brancetov dom v Vojniku . . . 212. Farna knjižnica pri sv. Mavriciju . 213. Juri Bezenšek, kaplan v Žolcbachu . 214. Franc Lipoid, modroslovec na Dunaj 215. Marija Janček, kuharica v Gorici . 216. Družina Val. Staniča, kmeta v Bati 217. Janez Kolavčič, sem. duhoven v Goric I. polovico........ 218. Ivan Wolf, poddružnik v Kanalu . 219. Frančiška Kostel, kuharica v Katinari 220. Farna šola v Št. Jakopu (plačal fajm Serajnik L. na Žili) . 221. Janežičeva hiša št. 4 v Št. Jakopu 222. Jakob Janežič, bukvovez vCerknici I.polov 223. Učiteljska bukvarnica v Ipavi . . 224. Svetčeva rodovina št. 77 v Podgorj (plač. kom. L. Svetec)..... 225. Slov. čitalnica v Kranju I. polovico 226. Knjižnica višegimnazijevLjubljanil.polov 227. MatijaDebelak c.k. gimn, prof. vLjubljan 228. Micika Pance, posestn. hči na Viču 229. Miha Bogolin, kaplan na Trati . . 230. Tone Eant; kin. sin naMartineni verhu 231. Farna šola v Starem tergu (plač. g kpl. dr J. Sterbenec) I. polovico 232. Farna šola na Bohinski Beli . . . 233. Marjeta Urbašio z družino na Dovjem gld. |kr. 234. 235. 236. 237. 238. 239. 240. 241. 242. 243. 244. 245. 246. 247. 248. 249. 250. 251. 252. 253. 254. Božičeva hiša v Lescih I. polovico France Dolinar, kaplan v Laščah . . Uršula Miklavčič, km liči na Kerki Jernej Zore, kaplan v Trebnem . . . Šimen Pleničar kaplan v Trebelnem . Grof Barbo Waksenštaj nski Jožef, grajščak pri sv. Rupertu........ Farna šola pri sv. Rupertu .... Stantova hiša pri sv. Joštu .... Jakob Kačič, fant v sp. Polskavi I. polovico Jožef KormanBergarjev priMar. dev vPušč. Božidar Burcar, kapi. pri sv. Marjeti . Franc Sernec, km, sin v Rušah . Katarina Očkerl, km. hči pri sv. Ja- kopu v slov. gor........ Farna šula pri sv. Jakopu v slov. gor. Farna šola pri sv. Marksu .... Farni fantje pri sv. Marksu .... Farne deklice pri sv. Marksu .... Farna bukvarnica pri sv. Emi . . . Jerica Bolkovič, nagornjakinja pri Mali nedelji ........... Katra Fifnja, želarkinja pri Mali nedelji Pikčeva hiša št. 6 v Sodražici . . AnaTrojer, služabnicavKamnjahII. polov. Matija Vuti, kmet v št. Lenartu II. polov. Kramarjeva hiša v Kamniku II. polovico JoanaElias, devica vTernovem II. polovico Dragotin Melcer, c. k. gimn. prof. daruje Matici.......... M. DobovŠek, fajm. v. pokoji na Terbižu daruje Matici ........ Ostanek iz leta 1866 ...... Vsega vkup . 732|8 Družbina matica se je torej pomnožila, kakor ie vidno iz pričujočega kazala, za 732 gld. 8 kr. a, v. XLVI II. Družbini dohodki leta 1867. a) Letnina 6843 letnih družnikov in družnic b) Obresti od matičnega denarja 4850 v obligacijah ........ . . . . c) Plačila knjigarjev za družblne bukve i. 1866 ............ d) Plačila udov za Življenje svetnikov (I. snopič) in druge družbine bukve leta 1866 e) Za veznino in poštnino....... f) Ostala gotovina iz lanskega leta .... Vsi prejemki vkup ........ gld. |kr. 6843 — 242 50 145 31 353 50 29 5 41 68 7655 4 III. Družbini stroški leta 1867. I. Slovenske večernice XV. zv. 6000 iztisov II. „ „ XVI. z v. 1500 „ III. Fabiola ali cerkev v katakombah 6500 iztisov........... IV. Umni vinorejec, 6000 iztisov V. Poboljšani sosedje ali sadjereja v pogovorih 6000 iztisov......... VI. Utopljenci ali potovanje na Ostrovid 2000 iztisov.......... VII. Življenje svetnikov itd. I. dela 2. pol. 6000 iztisov......... VIII. Koledarček za 1. 1868 —7250 iztisov gld. |kr. 428 65 208 — 1224 9 552 49 374 72 242 1856 15 1527 24 IX. Darilo sestavkom : „O koleri1', „Poslopje za slepce", „rastlinska hrana" in ,.ker-ščanstvo pod rimskimi vladarji" . X. Za izbo, razpošiljavo in listovino z markami vred......... XI. Voznina tiskovin in vezanje nekaj starših bukev...... . . Razni stroški (darila listonoscem, vpisovanje novih udov, Vogelnova legenda in drugi manjši izdavki...... 7% davek od matičnega premoženja od 1. 1861 — 1867 ....... XII XIII. 16808 92 Vsi stroški torej Ako se stroški primerijo dohodkom ostane gotovine 846 gld. 12 kr., ki se bo porabila za natisko-vanje „Življenja svetnikov" v 2. natisu. IV. Matica. Konec pervega leta 1860 je iznašala drnžbina matica 950 gld.; 1. 1861 je narasla na 2250 gld., 1. 1862 na 2650 gld., 1. 1863 na 3250 gld,, 1. 1864 na 4500 gld., 1. 1865 na 4650 gld., 1866 pa na 4850 gld. kakor je razvidno iz prejšnih razkazkov. Tekoče leto je priraslo matici 732 gld. 8 kr., za kteri denar so se nakupile tri deržavne obligacije 1, 1854 a po 250 gld. in dve obligacije narodnega posojila a 100 gld t. j. 950 gld. v obligacijah; po tem takem šteje zdaj matičino premoženje 5700 gld. v obligacijah. xLvm Razpis družb inih daril za 1. 1868. V povzdigo domače književnosti in v omiko slovenskega naroda razpisuje s tem družba sv. Mobora za leto 1868 sledeča darila : a) sto in dvajset goldinarjev za najboljšo nravno-poduČno povest v obsegu petih tiskanih pol, kterej naj se vzeme tvarina iz domače zgodovino ali vsaj nasloni nanjo; celo djanje pa naj se tako razplete, da bode delo mikavno za domačo mladež in za priprosto ljudstvo slovensko. b) sto goldinarjev za najboljše gospodarsko delo o kaki važniši panogi slovenskega kmetijstva, n. pr. o živinoreji, o ratarstvu, o sadjereji ali o kakem dragem gospodarskem predelu. Beseda bodi skoz in skoz prav domača in priprostemu kmetu lehko razumljivav obsegu petih tiskanih pol. Vsi spisi naj bodo prav lahko umevni in zanimivi, da bodo mladino in odraščene pošteno razveseljevali ter jim um in serce požlahtnovali. Rokopisi naj se pošljejo družbi franko vsaj do 1. decembra t. 1. brez podpisanega imena in sicer toliko gotoviše do tega časa, ker se v prihodnje ustanovljeni obrok ne bode več podaljševal. Darila se izplačajo na Vodnikov dan (2. febr.) 1868. leta. V Celovcu mesca februarja 1867. Odbor droibe sr. lohora. častitih p. n. družnikov in družnic 1. 1867. --XX»- Zavetnik: Milostljivi gospod gospod VALENTIN WIERY, dr. bogoslovja itd. itd., knez in škof kerške škofije. I. Goriška viša škofija. 1. Dekanija Bovec. Dekanijski predstojnik: V o grič Janez, dekan. Bovec. Vogrič J., fajm. in dekan; Leban A., kapi.; Likar J., kapi.; Volerič T., poduč.; Kavs J., terg.; Lici T., tkalec; Sorč Katarina, Jonko Terezija, Kravanja Terezija, posestnice; Juh Amalija, učiteljica; Sorč Marija, Komac Jožefa, Mleku« Suzana, Fon Ana, Kenda Alojzija, učenke; Mlekuž Liza, Černuta Jožefa, Mlekuž Liza, Kravanja Marija, Šulin Ana, deklice; Pirih Marjana, Leban Ana, kuharici; Zornik Marija, Mlekuž Katarina, Mlekuž Marija, Klavora Liza, Mihelič Ana, vdove; Skočir Marija, kerčm.; VVagentruc Marija, kmetica, Kravanja Katarina, km. hči; Sorč Marija, šivilja; Cernuta Marija, kmetica. Scrpenica. Flander A., vikar; Gaberščik S., kapi., Primožič A., Hrovat F., kupca; Trebše A., cerk.; Berginec A., Žagar Farni predstojniki so razperto, dosmertni družniki pa z ležečimi eerkami natisnjeni. Vsak, kdor se je pred koncem mesca majnika oglasil in ob enem denar poslal, pa ne najde svojega imena v pričujočem imeniku, naj blagovoljno tajniku naznani, d» se pomota popravi. Vredn. Koledarček 1868. IV. L A., Žagar V., posestniki; Hrovat A., štacunar; Melihen J., mlinar, Knez A., Trcbše J., Žagar A., Primožič A., Berginec A., kmetje; Hrovat J., kovač; Kavčič Neža, kuharica; Trebše Ana, služabnica; Hrovat Ana, vdova; Ostan Terezija, stacun.; Trebše Mica, Lazar Mica, Braz Mica L, Knez Mica, Žagar Mica, Primožič Katra, Braz Mica II., Knez Liza, Trebše Katra I., Primožič Katra, Trebše Katra II., Berginec Ana, kmetice; Rot Mica, kerčmarica. Čez -Soča. Peternel A., vikar. Soča. Gaberščik J., kurat. Log. Hvalica A., vikar; Kavčič Ana, kuharica. Kobarid. Jekše A., fajm.; Žnidarčič A., kapi.; Juvančič Marija, posestnica; Kokole J., kerčmar; Rakušček J., fant; Mazur Marija, dekle; Masera Marjana, posestnica; Perinčič M., mizar; Gruntar Marjana, Sekli Ana, posestnici; Žnidarčič Vincencija, dekle; Uršič And., Uršič A., tergovca; Gruntar Janez, pos.; gospa Pagliaruzzi Marija, pos.; Gaberščik Ana, pos.; Krajnc F., pos.; Breska Marija, kmetica; Gaberščik Marija, dekle; Soudât Ana, kmetica; Stres Marija, dekle; Manfreda Terezija; Kučna A., kmet; Berginec Lucija; Uršič J., kmet; Miklavič J., kmet; Uršič J.; Koren J.; Skubin Marija, Manfreda Katra, Soudat Katra, Rob Ana, dekleta; Fon J., pos.; Kurinčič A., fant; Ručna J., zidar; Konavec A., Volerič A., Uršič J., kmetje; Ručna Ana, dekle; Kurinčič Ana, dekle; Kurinčič A., fant; Sivec A.; Groser Mica; Tratnik Katra, dekli; Stres F., fant. Kreda. Lapajne J., vikar. Sedlo. Kobal P., vikar; Lazar J., kmet. Breginj. Podrieka J., fajm.; Čiuš P., čevljar. Logé (Longh). Melineo Matevž, vikar. Livk. Perdih M., vikar; Sekli M., pos.; Hrast Marija, pos.; ŠeklivJ., pos.; Hrast A., Hrast S., Masera J., posest.; Šturm M., Šturm J., kram.; Hrast A., pos.; Dreščik Katra, pos.; Šturm Katra, pos. ; Faletič Marija, pos. ; Faletič J., kramar; Bazina J.; Kavčič Marija; Luzoik Marija; Perdih J.; Medved J., posestnik. Štev. družnikov: 139. 2. Dekanija Cirkno. Dekanijski predstojnik: J orani Jožef, dekan. Cirkno. Je ram J., dekan; Brežan J., kapi.; WesterJ., kapi.; Rovsio J., o. k. davkar; Wagentrutz Jožefa, pos.; Baielj J,, košan; Podobnik P., kmet; Kosmač Neža, Platiše Ana, Golob Marjana, Brišar Marija, Hojeo Marija, dekleta; Stuoin J., mlinar; Golja Marjana, dekle. Šebrelje. Kacin A., župnik; Lapanje T., o. k. častnik v pok.; Klemenčič J., župan, kmet; Lapanje J., šivar, Ozebek J., kmet; Močnik J., kmet; Matuo Marija, Lapanje Marija, km. hči. Bukovo. Spik J., umetalnik; Kafol A., hlapec; Čelik J., kmet; Močnik J., kmet. Jageršče. Juh J., kurat. Novake. Selak A., vikar. Štev. družnikov: 28. 3. Dekanija Čer niče. Dekanijski predstojnik: Sovdat Jožef, fajm. Kamnje. Sovdat J., fajm.; Trojer Ana, služ.; Rebck P., km. mlad.; Rustia Marija, Rustia Marija II., Slokar Terezija, km. dekl.; Kertel Jožefa, Rustia Marjeta, Vodopivec Jožefa, kmet.; Rustia A., km. mlad.; Pirjeveo Marjana, Rebek Terezija, kmet.; Slokar M , Vodopivec A., Vodopivec F., kmet.; Vodopivec J., terg.; Vodopiveo Terezija; Vidmar J., gozd. čuvaj; Batagelj J., kmet. mlad.; Gerželj J., kmet; Slokar A., kmet; Besednjak Jovana, kmet. dekl.; Bunec F., učit.; Rustia A., Rustia A., Rustia F., Favetti A., Favetti Ana, Rustia P., posestn., Jarc J., kapi.; Valio J., župan; Bizjak J., čevljar. Černica. Juh A., kapi., Košuta A., učenec; Vodopiveo F., no.; Batio A., cerk.; Pignatari Marija, pos. hči; Lojk S., mizar; Kosavel Marija, kmet.; Marinčič J., kmet. Šempas. IHaion B., fajm.; Vuk L.,vkapl.; Pavlin Filomena, Živec Marijana, Bele Marijana, Spacapan F., Humar F., Riaveo F., Gleščič A., Hrovatin A., Polak J., Humar A. Batu je. Terčon J., fajm.; Pirjeveo A., kmet. Sv. Križ. Suanik L., fajm.; Stanič J., Kalin Jožefa, Kravo» Jožefa, Kravos Jovana, Mrevlje F., Mrevlje T. Lokavec. Okorn Fidel. Štev. družnikov : 62. 4. Dekanija De vin. Dekanijski predstojnik: Doliak Štefan, dekan. Devin. Doliak Št., dekan; Rejc J., kapi.; Persoglia F., župan; Bukovsky O. M., dvorni uo.; Tance P., gost.; Ples Ivana, pos.; Sardoo Karolina, pos.; Pongrac Helena, dvorna kuh.; Ln Peric J., Radešie A., Kocman J., Legiša A., Pahor A., Se-mulič J., Petelin J., kmetje; Stepančič Katarina, Boneta Katarina, kmetice; Legiša J., Pahor J., kmet.; Devinska šola. Mavhinje. Nardin M., vikar; Širca J., Pipan J., kmeta. Šent Polaj. Pr i možic M., vikar; Zaharia V., organist, Vo-dopivec J., kmet. Zgonik. Pel iz on J., fajm.; Milic J., župan; Rebula J., svetv.; Škerk M., kmet; Grilanec M., zbornik; Grilanec Jožefa, šivilja; Gabroveo Maria; Milič A., kmet; Gruden A., kmet. Nabrežina. Marušio J., vikar; Gruden T., župan; Zaharia J., pos.; Zaharia Jak., Zaharia Jož., Zaharia Mat., Zaharia Mart., Radovio J., Gruden M., Pertot J., Gruden J., kmetje; Tnmelj J., gost.; PlaperJ., pos.; Pertot M., kovač; Juvančič J., šolski učitelj. Kostanjevica. Fabiani A., vikar; Urdih J., krom.; Rogelja J., uo.; Trampuš J., posest.; Trampuš Jož., kerčmar. Temnica. Stepančič A., vikar. Opatja sela. Rogelja J., vikar; Brežan Št., kapi.; Marušio A., župan; Peric Št., kmet; Jelen A., org.; Pahor Terezija, km.; Jelen A., Ferfolja G., Pahor J., Devetak F., Marušio J., Marušič A., Marušič F., Jelen J., Stepancič A., Žužek Katarina, Peric J., Pahor Št., Marušio J., kmetje. Doberdob. Grusovin A., vikar. Brestovica. Humar J., vikar; Fejgel A., uč.; Ferfolja J., kmet; nedeljska šola; Pangos A. Štev. družnikov: 81. 5. Dekanija Gorica. Dekanijski predstojnik: Matej Pire, stolni vikar. Gorica. Njih prevzvišenost g. g. Gollmayer And., viši škof itd. v Gorici; Kociančič S t., prof. bogoslovja; Pavletič A., vodja gluhonemih; Furlani J., Sfiligoj A., mestna kaplana; Kafol St., revident cerkv. rajting; Šober J., katehet; Kavčič Marija, posestnica; Belinger Ana, hišna; Vilhar Margarita, služabn.; Sirk Uršula, posest.; Pavšič Katarina, Gabrijevčič Ana, Jug Katarina, služabnice; Abram J., kanonik; Tavčar J., sodnijski služab.; Raab R., bogomili brat; Fiegl Uršula, služab.; Bratina V. vertnar, mal. sem.; Markie Fr., kmet; KraglNeža, služab.; Samec Mihael, učitelj; Grusovin J., kmet; Foroešin J., pek; Pire M., Legiša A., stolna vikarja; Pertout Lovro, prof. gimnaz.; Zoratti Fr., mestni kapi.; Kumar A., vodja mestne šole; Marija Jegličeva; Mahnič A., četertošolec; Tuni J., kanonik; Moos A., poštni uradn.; Toman A., učitelj; Solar J., gimnaz. prof.; Obrekar A., nožar; Budal J., stolni dekan; Marušič J., katehet normalke; Bensa Št., nadškoflj. kancler; Brenarjeva Antonija; BolterM., semeniški podvodja; Respet A., prof. bogoslovja; Jug J., pervošolec; Mežek Neža, Mežek Magdalena, hišne; Globočnik J., nadškof, tajn.; Hrast J., dr. in prof. bogoslovja; Kravanja M., kancelist; Marušič A., prof veroznanstva; Vuk J., duh.; Mercina J., tretjošolec; Zorn A., dr. in prof. bogoslovja; Pavletič F. učenec realke; Gregorio Katarina, služab.; Goljevšček F., šolar; Strekelj J., fajm.; Sirk A., posestnik; Kumar Neža, Gabrijevčič Terezija, Pavlin Terezija, Lipušček Marija, služabnice; Krobat Ivana, hišna; Lahajner Ivan, dervar; Janček Marija, kuharica; Vončina P., duh.; Zavadlav J., petošolec; Kumar V., učitelj; Pegan A., petošolec; Kusmin Ana, učnica; Kovee Marija, služab.; Hladnik Frančiška, kuharica; Goljevščik A., učitelj; o. Alfons Krašovec, vikar kapuc.; Belingar Marija, Brumat Marija, Nanut Marijana, Žakelj Neža v Gorici; Ko-dermae A., kmet; Dovgan A., sedmošolec; Klauzer V. teleg. uradnik; Ñamar Fr., normaleo; Buda J., zidar; Šorli M., poštni uradnik; Kolavčič J., sem. duh.; Ravnikar J., Roblek J., Trepal T., Barbalic I., Butkovié N., Hrovat J., Francetié M., Jereb J., Žic P., Varto J., Zakotnik J., Narobe J., Može D., Matanic A., Hebat F., Ladavec J., Peternelj J., Kragelj J., bogoslovci; Pipan A., bogosl. in mašnik; Velikanje J., Volaric J., Stres I., Tomažič F., Močibob S., KastelecvJ., Hrast S., Juranie A., Lukežič J., Filipič J., Kerkoč St., Bresausig V., bogoslovci; Smrekar F., bogosl. in mašnik; Vertió J.,vPervajne M., Stubelj V., Bašelj T., Semrov M., Gregorčič Š., Skočir A., Humar D., Urbančič A., Jenko St., Rebolj M„ Benedik J., Mlekuš J., Gerin N., Vončina L., Jug A., HarmelCeket F., Franki A., Zgur A., Štrukelj M., Omers J., Červ J. Nep., bogoslovci; Vončina J., petošolec; Kovačič Fr., šestošolec; Gregorčič A., Pirjeveo J., četerto-šolca; Rudež A., petošolec; Čopi J., tretješolec; Godnik J., petošolec; Poniž B., drugošolec; Pirih I., Pahor T., petošolca; Ozebek B., Globočnik A.. Kragelj J., četertošolci; Senčar J., Jordan A., bogosl,; Goljevščik Fr., šolar; sem. knjižnica. Cepovan. Rutar L., vikar; Šuligoj Katarina; Grosar; Pod-gornik Marijana; Kafol, km. sin. Peuina. Kobal Katarina, Mikiluš Katarina, Sosel Katarina, šiva-rice ; Primožič Marija, kmetica. Št. Andrež. Peternelj Ign., vikar; Nanut J., srenjski sve-tovavec; šola v vasi; Marušič J., kmet.; Brajnik F., kmeč. sin; Pisk J,, kmet; Zavadlav Anton, kmet. Solkan. Makuc St., km. fant; Valentinič St., gimnazijalec; Ma-rušič Jožefa, kupčevalka; Jug Ana, posest.; Po dreka Fr., fajm.; Milost M., kapi.; Dražček A., učitelj. Podsobtin. Pinter M., srenjski svetovavec. Bata. Keber A. vikar; družina Stanič-a V., kmetovavca. Kostanjevica. O. Ozimek Evstahi, deflnitor in učitelj; o. Grds-nik Krissolog, vikar; o. Honigman F., gvard.; o. Arko Kor-neli, učitelj; o. Jelenec K., bogosl.; br. Venedig H., br. Medio K., br. Hribar A., bogoslovci; br. Kimovec S., br. Vidic F., br. Fabian P., br. Jerančič V., br. Legat H., br. Potokar A., br. Jereb J., br. Roblek A,, osmosolci; br. Schopl K., Kopitar F., Klobčič D., Peterca D., bogoslovci; Bizavičar J., br. Bregar V., br. Hrovat F., br. Benigar A., br. Simčič L., sedmošoloi; Kumar V., služabnik. Št. Maver. Mašera J., vikar; Figelj A., posest.; Doljak Št., posest'; Bensa A., Figelj J., kmeta. Lokva. Winkler A., župan. Sv. Gora. Cermelj J., spovednik. Ravnica. Rijavic B., vikar; Širok J., Podgornik J., Pavlin Št., kmetje. Gargar. Pavšič J.,Budin V., Kuljat J., kmetje; Žbona Št., župan. Karmin. Winkler A., okr. predstojnik. Štev. družnikov: 223. 6. Dekanija Grradiška. Dekanijski predstojnik: Kodermac Juri, kurat. Gradiška. Kod ermac J., Bizjak J., kurata v jetnišnici; Budal J., učitelj; Soban J., jetnik. Štev. družnikov: 4. 7. Dekanija Kanal. Dekanijski predstojnik: Wolf And., dekan. Kanal. Wolf A., dekan; bukvarnica sv. Serca Marije Device; Wolf I., poddružnik; Vogrio J., učitelj; Širca J., podučit, in organist; Kafol V., cerkov.; Berlot A., učenec; Berlot J., Tomažio A.. Skodnik A., Znidaroio I., Valentinoio A., kmetje; Makarovie A., km. sin; Jerončio Marjana, posestnica. Ročinj. P ahor A., vikar; Brezovšoek A., duh. pomoč.; Fortu-nat T., kmetica na Doblarju. Liga. Ukmar A., vikar. Zapotok. Budin B., vikar. Gorenje polje. Strukcl G., vikar. Deskla. Durjava J., vikar. Baujšica. Mercina J., vikar. Lokovec. Košuta F., vikar. Kal. Pervanje J., vikar. Lom. Golja J., vikar; Pavšio I., gostilničar; Šavli Marija, Levpušček Neža, Pavšio Helena, km. hčere; Pregl Marjana, kmetica; Štrukelj A., kmet. Levpa. Kragl J., vikar. Avče. Komao A., vikar; Komac Alojzija, kuharica. Štev. dručnikov: 34. 8. Dekanija Komen. Dekanijski predstojnik: Kooman Andr., dekan. Koinen. Kocman A., dekan; Mozetič Št., ČentakoA., kaplana, Mozetič E., učitelj in organist; Rebula J., Jurca M., Kovačič J., Štolfa J., Metlikoveo F., Rebula A., kmeti. Gabrovica. Pelicon V., vikar; Lujin Jožefa, kmetica. Kobilaglava. Zuchiatti M., vikar; Rudež J., šivar; Rudež Karolina, km. hči; Lukančič Jožefa, služabnica; Rudež Vin-cenca, kmetica; Ostrovška F., šivar; Abram J., kmet; Abram A., posest.; Germek J., Germek F., kmeta; Pipan Joana, km. hči; Abram Jožefa, kmetica. Št. Danici (Štanjel). Brezovšček A., vikar; Gulič A., kmet; Škerk F., Švagelj F., km. sina; Zega A., kmet; Mahnič J., kmečki sin; Hočevar A., tergovec. Hihenberg. Pire J. Nep., fajm.; Roje M., farni pomoč.; Juh T., učitelj in organ.; Ličen F., šolski ogleda; Birsa A., kmet; Anderlič J. cerk.; Birsa A., km. hči; Birsa J., km. sin; Černigoj Terezija, kerčmarica; Furlani I., grajšinski oskerb.; Furlani Ivana, posest.; Gerzej F., km. sin; Gvardjančio Marija, km. hči; Ličen Katarina kmetica; Ličen J., km. sin; Možina Terezija, km. hči; Možina J., kmet; Pavlica Marija, kmetica; Pavlica Jožefa, km. hči; Piro F., posest.; Prinčio A., kmet; RobičA., podžupan; Sever Marjana, kmetica; Vidmar J., kmet. Štijak. Lumber A., vikar; Voga P., ohojnik; Seražin Alojza, kmetioa. Gabrije. Mihelj A., vikar. LVI Šmarje. KoČevar J., duh. pomoč.; Polšak P., župan; Polšak J., kmet; Furlan J., kovač; Orel A., Samič P., kmeta; Lisjak Alojza, kmetica; Hmeljak A., Orel F., Polšak J., kmeti; Jejčič Marjana, Samic Terezija, kmetice. Škerbina. Mozetič J., kurat; Komavec A., učitelj. Lipa. Šlunder J., vikar. Vojščica. Pipan J., vikar; Pahor J., km. sin; Zavadlav Urša, km. hči; Milanič M., km. sin; Pipan Franca, km. hči; Zavadlav J. km. sin. Gorjansko. Doljak V., vikar; Štrekel F., Štrekel J., posestnika; Štrekel Fr., kmet; Pangos F., km. sin. Velikidol. Markola J., vikar. Pliskovica. Fabjani J., vikarjŠucF., učitelj; Širca J., Lupinec J., posestnika. Dornberg. 21 ndov (med njimi Stepančič F., kapi.; Bassa A., kmet; GanzKati, Brenkovič J.; druga imena niso došla). Štev. družnikov: 111. 9. Dekanija L o 6 n i k. Dekanijski predstojnik: Koršič M., fajmošter. Kviško. Koršič M., fajm.; Tomanin V., duh. pomočnik; Kumar J., kmet; Kumar J., organist; Marinič A., MariniČ J., Vendramin J., Marinič J., Kumar A., Vcndramin J., kmet. Kožbana. Juh A., kurat; Juh Katarina, kuharica; Gruden Marjana, kmetica. Št. Florijan. Malič A., vikar; Rožič Terezija, kmetica. Cerovo. Marinič Št., vikar; Cotič Frančiška, posestnica. Krasnje. Marinič J., kmet. Biljana. Loger J., fajm.; Bajec J., duh. pomoč.; Kožlin J., cerkovnik; Kristančič A., pos.; Simoič A., kmet; Simčič J., posest.; Markočič Žeža, kmetica; Kokelj B., čevljar; Stlligoj B., župan; Vendramin Marija, kmetica; Zorzut Št., kmet; Terčič J., Sflligoj J., posestnika. Vedrijan. KoronF., vikar; ZnidarčieA., cerkovnik; SimoičF., posest, sin; Cartič A., posest., Zorzut A., Koncut J., kmeta; KonCat J. km. sin; Zorzut M., posestnik. Fojana. Vižintin J., vikar; Makorič A., kmet; Zamur M., Žamur V., posestnika; Brigantič A., šivar; Jusio V., kmet; Makuc M., šivar. Vipolže. Kociančič J., Skolariš J., posestnika; Simčič A., šivar. Medana. Pahor J., vikar; Toroš Marija, posest.; Cukiati F., posest.; Kurtin F., posest.; Sfiligoj A., duh. v pokoju; Bal Ana, služab.; Bastianoie Jožefa, Kristančio Jožefa, Bužinel Terezija, km. hčere; Simšič Marija, kmetica; Kraševec Jožefa, Mugerli Tereza, km. dev. Kozana. Cibič A., vikar. Št. Lovrenc. Škod ni k Št., administ.; Šavorin Št., kmet; Ma-kuc M., šivar. Gradno- Ho ter J., vikar; Sirk M., posest,; Kristančič J., odbor.; Simčič J., čevljar; Kristančič M., posest.; Simčič J., organist. Mernik, Perko A., kurat. Moša. Fiegl A., župnik. Št. Martin. Prinoio St., fajm.; Vendermin J., Figar J., Muiio A., Mužič J., posestniki; Simčič K., šivar; Simčič J., pos.; Jakončič Karolina, posest.; Simčič J., varh; Jeretič J., Persoglia A., posestnika. .Verhovlje. Samar A., beneficiat. Bala. Vendermin Alojz, Rožič F., posestnika. Gunjača. Simčič A., kmet. Imenje. Simčič J., Simčič J., km. sinova; Sirk Ana, poseBtnica; Gasparini Marjana, Simčič Jožefa, dekle; Gasperini A , posest.; Gasparini A., kmet. v Štev. družnikov: 95. 10. Dekanija S t. Peter. Dekanijski predstojnik: Pečenko F., župnik v Renčah. Št. Peter. Fornazarič J., Merljak J., Turelj M., kmetje. Sovodnje. PelizonJ., delavec; Pelizon Uršula, dekla; Lukežič J., čevljar. Vertojba. Mozetič F., vikar; Cejan J., Faganel Št., bogoslovca; Reščič B., kmet; Pavlin J., km. sin; Podveršič zidar; Batistič J. posest.; Maraš F., kmet; Podveršič F., šivar. Gradiskuta. Kosta F., vikar. Pervačina. Merkelj A., žup.; Zorn A., učitelj; Vodopivec A., Gregorič V., kmeta; Šemole Jožefa, Peršič Marija, Leban Uršula. Renče. Pečenko F., fajm.; Božič A., kapi.; Bajeo A., učitelj; Lašič Terezija,v posest.; Lukežič Marija, kmetica; Hebat Ivana, kerčm.; Šinigoj J., kup. služab.; Fagonel J., učitelj; Lašič Alojzija, Lukežič Klara, Lašič Jožefa, Znidarčič Emi- Lvrn lija; Hebat Jožefa, Mozetič Frančiška, posestnici; Perozzi A., šempeterski župan; Lukežič J., krojač; Mozetič Karolina, posestnica; Turelj Terezija, Arčon Urša, šivilje; BatičFran-oiška, kuharica; Mozetič J., čevljar; Stepanoič F., krojač; Mozetič Alojzija Marija. Merna. Eleršič J., fajm.; Lukežič A., kapi.; Sola v Meroi; Klanšič J., Foganel V., posestnika; Beltrom J., mizar; Spacapan J., čevljar; Havzner J., posest.; Kolavčič A., kmet; Florenin J., čevljar; Spacapan M., strojar; Lestan Ana, kmetica; Mozetič M., mlinar, Tribuson T., pos.; Ferletič A. Hupa. Pavletič J., pie.; Jakelj J., posestnik. Štev. družnikov: 63. 11. Dekanija Tom in. Dekanijski predstojnik: Doljak Jakop, dekan. Toniin. Doljak J., dekan; Pencin Dr., duh.'pom.; Lazar A., duh. pom.; Kogoj P., izgl. uo.; Furlani J., poduč.; Janež F., šivar; Vogrič J., klobučar; Ilinčio Marička, Prežel Marioka, gospodične; Tuta Blaž, log. čuvaj; Lakovič Marija, kuhar.; Breznik Ana, gospodična; Bagon Marija, Sfiligoj Jožefa, Prežel Tereza, pos.; Gaberščik Jožefa, gosp.; Gaberščik Marija, pos.; Leban Ana, gosp.; Lazar Ana, kuh.; Oblak Marija; Gregorčič Marija, gosp.; Kavčič A., krom.; Kragl J., pos.; Kavčič L., km. fant; Kazafura Kristina, gosp.; Kavčič A., km. fant; Kranjc Marija, pos.; Leban T., km. fant; Pod-veršič M., pos.; Lužnik Katarina, pos., Kavčič J., pos.; Kla-bučar A., pos.; Rutar Marija, Rutar Marija, Rutar Marija, pos.; PerdihMiha, srenj, svet.; Klinkon A., pos.; Benedejčič P., pos.; Gaberšček Jožefa, km. hči; Bajt Lucija, km.; Li-pušček A., km. fant.; Kazafura J., pos.; Gaberšček Ana, km. hči; Jarec Jožefa, km. hči; Gregorčič Apol., km. hči. Volée. Pe tern el A., fajm.; Makarovič A., kapi.; Jug J., pos.; Gaberščik V., pos.; Hvala Dr., orlist. Kozarišče. Fortunat M., mizar; Štrukelj A., šivar; Uršič L., mizar; Stih M., kmet; Krajnik M., km. hči; Štrukelj Mioa, km. hči; Jug Mariana, km.; Krajnik Katrica, šivilja; Fon Lenart, kmet. Sela. Kragelj Mica, km. hči; Jug Mica, km. hči. Foni. Fon A., kmet, Leban Neža, kmetica. Sv. Lucija. Rutar T., fajm.; Vales M., duh, pom.; Kovačič Karolina, pos., Monfreda J., pos. Idrija pri Bači. Leban J., karat. It oni. Cenčič M., previdn.; Hvala J., pos.; Rejec A., pos.; Obrekar Marija, Strukl Marija, Strukl Marija, km. hčere; Spodnja Tribuša. Knštrin J., previdn.; Tušar M., ključar; Sova Št., cerkovn.; Oblak Apolonija, km. hči; Bremec M., Franjka A., Jež A., Tušar T., Kafol J., kmetje. Šentvidska gora. Kavčič A., fajm.; Vodopivec Ljud., duh. pom.; Lapanjc F., cerkovn.; Ozebek M., pos. Pekina. Žbogar V., vikar; Mrak J., Laharner J., Bičio J, Pisk Mohor, Mrak J., kmetje. Ponikva. Gregorčič A., vikar; Lapanje A., pos. in župan; Spik Miha, pos.; Pirih A., pos.; Hvala Tereza, Lapanje Marija, Stroki Anica, kmet. hčere; Jermol Marijana, kmet. Podinevec. Pirih M., fajm.; Skočir J., duh. pom.; Bratuš Marija, Kustrin Marija, Leban Marija; Laharner A., kovač; Kos Terezija, kmet. hči; Laharner J., pos. Grahova. Bevk Jane«, vikar. Nemški Rovt. Kramar Filip, fajm.; Brelih J., pos.; Klobučar Luka, posestnik. Steržišče. Močnik Luka, vikar. Obloka. Močnik A., vikar. Podberdo. Rutar A., fajm.; Golja J., duh. pom.; Straus J., podžupan, Beguš L., ključar; Kezar G., ključar; Torkar J., cerk.; Koder M., kmet; Čufer J., kmet; Cufer V., kmet; Podbrdška šola. Libllšina. Čeru J., vikar; Vuga A., duh. pom.; Sivec S., kmet; Sivec Iv., kmet; Skočir A., kupec; Rutar Iv., krčm.; SmrekarJ., štac.; Berginec Iv., čevljar; Fon Marija, km. hči; S turni Marija, km. hči; Sivec M., Gaberščik M., Kafol M., Ivančič Iv., Skočir A., kmetje. Drežnica. Nau A., vikar; Rakušoik T., kmet; Koren A., kmet; Kranjc Marija, kmetica; Kranjo J., srenj, svetov. Štev. družnikov: 145. Število vseh družnikov goriške više škofije: 985. II. Kerška škofija. 1. Dekanija B elab. Dekanijski predstojnik: Lesjak Valentin, mestni kapi. Belak. Lesjak V., m. kpl.; PušlA., kat.; Einšpieler L., m. kpl. LX Pod kloštrom. Sivic J., fajm.; Birtič J., VVallner L., kmet. Loče. Aleš M., fajm.; Černut J., učit.; Prosen J., kmet; Pric B., kmet; Katnik Alojzija, Katnikova; Gajler B., kmet; Božič Neža, Mačic Urša, kmet.; Švinger J., mlinar; Božič J., sodar; Samonik J., kajžar; Božič F., gost.; Kovačič Neža, kajž.; Baumgartner Marija, kmet., Ferčnik Katra, dekla; Mertl Marija, kmetica. Šteben. Mišic J., fajm.; Vigele F., učit.; Fleis Šimen, šolski ogl.; Valušnik F., kmet; Pintar J., kmet; Oficia O., žebljar; Gašparin J., rok. učen.; Grobar Meta, Lepuščeva; Mikelj Madlena, Magrova; Valušnik Urša, Krajnčeva; Vigele Marija, Vigelnova; Mušet Neža, mežn.; Kobvarič Meta, dekla; Vigele Barbara, Erjanova. Žila. Serajnik L., fajm.; Mortl Al., župan; Markovič M., sv.; Elar F., učit.; Trupe A., Gailer J., Ažgan J., Trunk Marija, Pirker Marija, Fric Ana, Fric Marija, Primik Alojzija, Ajhol-cer Neža, Fric Jožef, Nepokoj F., Butej F., Pečar A., Abruč Katarina, Petric J., Štanca Tuder, Ogriz Jera, Šubic A., Erat Urša, Unterveger Marija, Markovič Meta, Božič L., Has P., Gašparin Marija, Gašparin Elizabeta, Gašparin Marija, Serajnik Marija, Jamnik Marija, Otovie J., Valušnik J., Stisen Ana, šola na Žili, Valušnik El., Gaser J., Gaser J., Ro-gačnik Meta, Rogačnik M., Rastner J., Rapec Marija, Kauf-mann Ljuta, Fric Marija, Frio G,, gimnaz. Št. Lenart. Gailer F., učit.; Vuti Matija, kmet; Pintar P., Ze-lanov; Ojcel J., kmet; Wegscheider H., Koman F , Majcgar-jev; PodlipnikJ., mlinar; Vuherer J., Orazev; Frošel Marija, fužinarjeva, Katnik Tereza, mlinarica; Pintar Marija, Zelanova; Gregori Marija, Pečarjeva; Kavalar Urša, gostja; Rom Jo-ana, šolarica, Mavrer Ana, Ferličeva; Neža Kugi, Kovačeva; Tarman Urša, Jerpejeva. Štev. družnikov: 99. 2. Dekanija Celovec. Dekanijski predstojnik: Rebernik Jak., prošt in dekan. Celovec. Rebernik J., prošt in dekan; Pihler P. A., stolni dekan; Razpotnik A., stol. korar; dr. Miiller V., sem. vodja in viši ogleda ljudskih šol; Dtirnvviri K., špiritval; Rup F., Centrih F., Šimen Kališnik, Pobožnik F., Jošt G., Stembov D., Lubej J., VVieser J., Knaflič J., Jerman J., Strojnik J, Lindner M., Vidovec J., Kesnar A., Peterman J., bogoslovoi; Mihor D., Vidrih J., Fuker F., Šercer T., osmoš.; Leskovnik J., Karpf V., Zemrosser J., Kuhar J., sedmošolci; Vank J., petoš.; Petek F., Dobrovnik J., oetertošoloa.; Rabič M., Rošer J., PlešavnikJ., d i j.; Reéicky Al., kn. šk. tajnik; Einspieler A., o. k. prof.; Serbicelj M., knezošk. kapi.; dr. Ñemeo V., prof. bogosl.; Jakobió J., fajm. pri nunah; Šašl M., nunski spov. in kateh. slov.; Krasnik J., c. k. uradnik v pokoji; Božič vredn.; Jenko S., kap. brat; o. Robida K., prednik Bened. in c. kr. prof.; Janeiič A., o. kr. prof. više realke; Somer Gr., Lasnik M., Germič F., učitelji; Polak G., terg. pomoč.; Pesjak F., terg. opravnik; Rosbacher B.C., terg.; Binspieler A., Marijaniščan; Lučovnik R., Einspieler G., četertošolca; Frió G., Él. Dietrich V., gimnazialca; Einspieler Marija| kuharica; Peharec Julijana; KrakerJ., Aleš B., sem. služabnika; Galè P., Ušnik J. in Kropil A., realci; J. Jereb. Gospa sveta. Tavčar A. kap. dekan; Možič M. kanonik. Št. Juri. Stockl S., farni oskerbnik. Vetrinj. Holiber M., fajm., Kušej J., urad.; Učič G., župan; Wieser J., učitelj; Klacer M., ZimaS., Piskemik F., kmetje. Poreče. Čare P., fajm.; Serajnik L., učitelj; Straus Lona; Straus Liza; Tomančker Marija. Breza. KolarJ., fajm.; Čemernjak, kmet; Ceihcn Neža, šolarica; Resman J., Has J., mežnar. Št. Rupert. Kometer M., fajmošter. Štev. družnikov: 85. 3. Dekanija Dobe rl ave s. Dekanijski predstojnik: Lijavnik J., prošt. Doberlaves. Lijavnik J., prošt; Činkovec J., Nesler M., kaplana; Plišovnik K., km. sin; Lijavnik Ana, km. hči; Bergman Marjeta, Haberlnova hči;v Stare J., kmet; Stare S., čevlj. mojst.; Glinik J., kmet; Šac P., km. sin; Fr. Mihel., Fr. Harih., učenca; Môrtl J., Paternuž J., kmeta; yKovačeva hiša; Kranjc Ana, km. hči; Povoden, Kranjc P., Šumah J., kmetje; Kumar M., Temelj S., km. sina; Šturm P., kmet; Somirak Marija, km. hči; Peter Lucija, vdova; Lošnik Marija, Lužnik Helena, Strimlak Marija, km. hčere; Kariš J., Toplic Urša kmetica; Kariš Marija, Toplic Lena, dekle; Šluet Reza, Čičmanova hči. Št. Kancijan. Šluet J., fajm.; Brežan A., kapi.; Komar T., srenj, predst.; Picej V., Mohor J., Silan J., Kusmiler J., Jernej L., Petelin J., Plaveč T., Ročičjak M., Povodevn K., Ruš M.; Perkonik A., Hofmajer A., kmetje; Povoden Špela, kmetica; Komar P., Kuster M., Sternad J., Plišovnik Št., Ožmolec J., PukartJ., Vank S., kmetje; Volk Mic., kmelica; Glndel J., Povoden U., Gregorec S., Gregorec K,, Kurnik J., Jernej M,, Rožun B., Silan B., kmetje. lxii Kamen. Kronik F1., fajm.; Smolak Marija; BurjakAgata; Ho-lavšnik Eva; Huderc G.; Huderc Marija; Stare Helena, kuharica; Meidel B., kmet; Meidel Meta; Kuhling J., kmet; Urak Meta, kmetica; Šelander J.; Hafner P., oerkov.; Cehner Meta, kerčmarica; Urak L.; Čiše Meta; Deucman L., kmet; Deučman Meta, kmetica; Pušnik Mica; Koražnik Ana; Važ-nik F.; Keber T.; Žgajnar J., čuvaj železn.; Kuhveis Urša. Št. Vid. Keber J., fajm.; Jernej S., Korašnik P., Miče V., Mežnar M., Butej J., kmetje; Mohar Katra, Kovač Lena, kmetica; Kovač F., km. sin; Lindorfer J., kmet; Mičej Mica. Št. Lisp. Tr ampuš J., fajm.; Breznjak J., kmet; Tercek J,, učitelj; Naveršnik J., Škrutel G., kmeta; Rigel S., hlapec; Žager T., kmet; Urih J., Rakeb V., Kandur P., bajtarji; Sušnik Katra, dekla. Globasilica. Černic D., fajm.; Vertnik J., Hutar P., Kunec M., Pušnik S., kmeti; Košir J., kerčm.; Konrad J., kmet. Rebcrca. Taičman L., Comtur; Urban J., Hanžuk J., kmeta; Mihevcc J., km. sin; Cimpaser J., kmet; Ogriz Liza, Partej Liza, kmetice; Mrahek Cecilija, Trobej Lena, Habner Katra, Kunet Marija, Pogačnik Marija, Vihar Barbara, Brumnik Barbara, Trobej Katra, km. hčere; Vidrih S., kmet; farna šola. Železna Kapla. Kenda Št., fajm., (3 izt.) ; Čitalnica vKapli; farna šola; Babnik R., stroj, pomagač; Brumnik M., knap; Demšar G., zidar; Dovjak P., dervar; Drabalin T., lesar; Dular O., kmet; Erjavec M., dervar; Gasparin A., mojster; Haler J., Haler M., kmeta; Haller Mica, km. hči; Jurač J., kov. mojst.; Karničar J., šiv. mojst.; Voglar J., hlapec; Male L., jam. predstojnik; Miklav J., dervar; Mubi Katra, kerčm. hči; Mubi T., kerčm. sin; Nahtigal J., siv. mojster; Ročnik J., Sadovnik M., Štefan S., kmetje. Št. Ožbalt. Vrankar Št., fajm.; Muri P., posest.; Muri Marija kmetica; Muri A., km. sin; Stuler Roza, Stuler Katra, kmetice; Šenk J., kmet; Murn Marjeta, vdova; Košir Neža, kerčm.; Skuber Helena, osebn. Št. Andraš. Sok o J., fajm., (3 izt.);vViernik penz. fajmošter; Stnler P., posest.; Roblek Marija, Šenk Jera, kmetice; Štu-ber Katra, km. hči; Gros B., čevlj.; Rozman F., bajtar. Obirje. Tavšič J., fajm.; Karničar M., posestnik. Šitaraves. Košir B., fajm.; Zec J., Korpič N., Skrutelj J., Kapus B., kmetje; Topej A., šolar; Tacol M., kovač; Topar N., kmet; Tacol J., kovač; Bregar Uršula, kmetica. Moliliče. Jetmar E., fajmošter. Štev. družnikov: 194. Lxm 4. Dekanija Kanalska dolina. Dekanijski predstojnik: Valentinič Anton, dekan. Terbiž. Val entinič A., dekan; Dobovšek M., duh. v pok. Žabnice. Ferčnik L., fajm.; Ambrož M., kapi.; Kren J., kpl.; Možic T., učit.; Elsbacher J.; Elsbaeher A., župan; Šnabel A., Pemeo; Kravina J., mizar; Zima Marija, Fajfarjeva, Sluga J., kcrčm.; Zima Jakob, učenec. Lipaljaves. Vulec Magdalena. Ukve. Škarbina J., fajm.; Erat J., Erat Jož., Janah J., kmetje; Janah J., župan; Kanduč G., kmet; Kandut J.; Kolarič M.; Mešnik M., kmet; Trink L., kmet. Ovija vas. Mikoš J., pos.; Vedam A., pos. Martineo Magd. Štev. družnikov: 27. 5. Dekanija Pliberk. Dekanijski predstojnik: Westermayer Jak., dekan. Pliberk. Westermayer J., dekan; Fric J., kapi.; Glinik J., mladeneč; Sipei N., Stavdekar P., Skubl J., Strojnik V., Korper K., Šimun A., Vokravt F., Skuk M., Burjak J., Riedi M., Sonjak V., Podgornik V., Skuk L., Strojnik K., Laznik L., Nuk F., Fidej J., Slanic J., Muhi U., Strojnik T., Mače-dolnik S., Benko J., Drosk Št., Leskovec J., Lužnik Mojca, Trampuš J., Mazelj A., Partelj F., fuž.; Eostvein R., fuž.; Simon M., km. hči; Piko T., kroj., Šlindar M., kmet; Pikalo F., kroj.; Kužej Š., kmet. št. Mihel. Ledvinko A., kapi.; Kristan G. Št. Daniel. Plahuta M., fajm.; Pečnik J., Gerdej M., Rano Mojca, Rezar A., pos.; Močnik J., kmet; Pečnik Neža, km. Mizice. Igero Lona, Stopar Mojca, Kubold F. Švabek.y Mežnar L., rešetar; Hrasnik A., Gabernik O., Visočnik J., Štefan J., kupč. Strojna. Kokic J., fajm.; Brnsnik Marija, Emi G. D. Marija pri Jezera. Bergman V., fajm.j Žerjav M., Bizjak A., učit.; Matvoz Helena, kmečka hči. Koprivna. Lakner J., žup.; Potočnik M., Podovšnik Zefa. Stev. družnikov: 64, LXIV 6. Dekanija Rož (spodnji). Dekanijski predstojnik: Čuden Matevž, dekan. Kapla pri Dravi. Čuden M., dekan; Wieser A., kapi.; Katnik J., učit.; farna šola; Singer T., mesar; Kiršner Uršula, Raveo Lucija, Krasnik Št., Cavsnik M., Mörtl J., Uršič Marija, Miškulnik Ana, dekla,v Hafner Ceno, Schmied Tereza, Zablatnik V., Singer Neža, Šlemec A., Hafner J., Mišic S., Vrabl L., Pošinger V., Ravtnar J., Milar V., Speh Elizabet, Hafner L., Schmied M., Serajnik J., Pošinger Marija, Parti J., Parti V., Šitelkopf M., UmnikM., Singer J., Uršič Marija, Harniš F., Wender F., mizar; Pogačnik Neža, Cernič P., Šenlib B., Kogler G., Singer L., Valentin Magdalena, Izop O., Rebernik J., mlinar. v Biljčoves. Oradičnik S., župnik, Gradičnik A., Senlieb P., hlap.; Ogriz M., Mosvicaž Lena, dekla; Ogriz B., Miklavž, kmet. Žilipolje. SmeričnikB., župnik; Supanec Št., kmet; Supanec M., Somer M., Bergmann J., Ogriz M., kmetje; Mačnik Gr., učit.; Izop A., krojač; Šleiher J., km. sin; SolerJera, dekla. Slov. Plajberk. Mu den Š., župnik; Ogriz M., rudar; Ogriz A., rudar; Ogriz Urša, služabn. Glin je. Godec J., prov.; Vidmar J.; Zablatčan L., mizar; Za-blatčan M., mizar. poni.; Suhlič J., kmet; Košutnik J., žag.; Esterl M., čevlj.; Hus V., Tratnik Marija, Magedin G., kajž. Golšovo. Rakeb J., provizor; Šerbicelj M., kmet; Dobnik J., gost.; Petrič J., čevljar. Sele. Reichmann Š., fajm.; Kelih J., Juh V., Smeričnik A., mežnar, Kelih M., Kogler V., Užnik J., Užnik J., Užnik Nuža, kmet; Ogriz P., kmet; Gregorič O., mizar; Dovjak A., čevlj. Bajtiše. Reichmann J., fuž.; Kuraš G., fuž.; Lager P., fuž. Borovlje. Legat V., fajm.; Kozjak F., JHajher Ana, Mak L., NagelcvL., Perkovnik R., Rabič P., Šajnik A., Soršak M., FugarŠ., Incko J., Novak G., Ogriz Lucija, Pobeheim Marija, Prešern B., Prešern J., Rupnik Ana, Saši J., sola Borovška, Toner Katarina, Pošinger J. Št. Janž. Kiršner A., fajm.; Serajnik V., učit.; Svajger V., najemnik; Male T., kmet; Balthauzer T., fuž. in pos.; Ka-lišnik J., kmet; Incko Neža, km.; Kropivnik T., kerčmar; Štih B., mlinar; Hafner T., kmet; Rutnik Magdalena, kuhar.; Štartinjak M., kmet; Kropivnik J., kmet. Švede. Dobaj nikar Š., fajm.; Žavnik B., kmet; Zavnik Urša, kmetica; Markovič Barba, fuž. delavka; Andrejčič Helena; Fejnik J.; Partei L ; AžbeB., gipsarski mojst.; Stare Klara, babica; Lavseker P.; Einspielcr Meta; Sponring M.; Blatnik R., fuž. clelav.; Obilčnik J.; Pak A., fuž. delavec; Žavnik O.; Pcrmož Mojca; Einspicler G.; Obilčnik M.; Einspieler L. Kotlliaraves. Milar A., fajm.; Belčnik F., učitelj; Zablatnik P., župan; ICropivnik L.; Koban T.; Kropivnik T., kovač; Bremec A., škafar; Mišie A., mesar; Pak A.; Kropfič J.; Hedenik J.; Modric P.; Nemec J.; Lajčaher J.; Jesenko M.; Koban M.; Adamič J.; Jakobič Terezija; Brodnik J.; Korn-prat A.; Adamič J.; Valentin J.; Lampichler M.; Hedenik S.; Preseker Št.; Gaser L.; Jesenko A.; Kotmirska šola; Modric J. Št. Marjeta. E inspielerJ., fajm,; Koglck J., učit.; Veračnik M., kmet; Sorgo Katarina, km. hči; Lah M., župan; Božič A., kmet; Zablatean Ana, kmet.; Lučovnik B., kmet. Stev. družnikov: 186, 7. Dekanija Rož .(zgornji). Dekanijski predstojnik: Tomažič Matija, dekan. Hožek. Tomažič M., dekan; Kancian J., km.; Fukcr Tercza, kajžn.; Opresnik Marija; Hochkofler J., km. sin. Pečllica. Aleš L., fajm.; Pcčnik K., Pcčnik Jak,, Pečnik Jan., kmetje; Pečnik Urša, Pečnik Ana, km. hčere, Arnejc J., Sumper B.. kmetje; Anderbald Terezija, kajž. hči; Šaler Terezija, šivilja. Na Dravi. VVucherer L., kurat. Skočidol. Sumper J., fajm.; Marinie A., pos,; Štoe P., pos.; Oraš Liza, posestnica. Na Stcrmcu. Bucela Izidor. , tiozdanje. Majhar J., fajm.; Bratovšina sv. Urše; Drešar Fr., ne.; Dragašnik J., Kafer A., Vergl Š., Švarc P., Švarc B.; Majhar Urša, kuh.; Kopajnik Rozalia, služ., Puksbaum Ana, Zakoparnik Urša, Lipič Marija, Čemernjak P., Sumper Mar., kajž.; Sumper M., kajž.; Biirger U., Ulbing J., čevlj.; Ambruž Ili, kovač; Vacenik S., Aihvald Klara, Vaccnik Marija, šolska mladost; Veber Urša. Dvor. Lesjak B., fajm., Lipič T., mlinar. liflgaves. Viconik Fr., fajm. Št. Jakop. Treiber F., fajm.; Janeiičeva hiša št. 4; farna šola} Janežič J., km. sin; Serbicel M.; Valentinič Urša; Ambruš F„ km.; Esel O., Esel M., Šuster F., km. sin; Rožič F., kajž.; Pipenbach Urša, pevkinja; Bucela R.. učitelj; Koledarček 1868. V. Mikula J., gostivn.; Šerbicel A.; Pucel J., Jurec J., ml. uč.; Štikar P., km.; Kravcar S., km.; Torkar L., kajžn.; Kobentar Urša; Torkar Ana; Iz op M. Lebnov; Trap Lucija, Fuker J., km.; Gabriel Š., Serajnik F., Primož J., Primož Mojca, gostija; Resman J.; Sitar Mojca, kmetica; Ambruš Mina, vdova; Petrič J., kmet; Ploževa kajža; Mavec. Podgorje. Pečnik J., fajm.; Pečnik Mv., učit.; Fukar T., čevljar; Auer Marija, km. hoj; Agad Š., kmet.; Torkar And., kajž.; Martnjak J., čevlj.; ŠusterT., kajž.; Janežič G., pos.; Ajtonič M., kmet.; Klemnjak J., km. sin; Knafelj Ig., kmet.; Matic J., mizar; Klemnjak P., km. sin; Klemnjak T., km. sin. Št. III. Polak M., fajm.; Sumper P., Ropač P., Rajnar V., km.; Mežnar Marija, dekle. Domačalje za 4 ude. Lipa. Marinič J., fajm.; Heber J., Lobe M., Ulbing J. Štev. družnikov: 111. 8. Dekanija T i n j e. Dekanijski predstojnik: Kuher Jak., dekan. Tinje. Rebernik Jak., kapi.; ŠacA., kapi., Kiinstel J., kmet, Volvih V., Vedenik J., Hudelist M., hlap.; Hanžič J., Heroog B., Dornik M., tkavec; Harih Katra, Pernuč Neža, Vedenik Anna, Kriegl M., Holcar J., Stuk M. Grabštajn. VVister T., fajm., Šuster J., kapi.; Meznar Fr., kmet; Karule Urša, Mikula Fr., kovač; Cvander A., pos., Veračnik A., Veračnik J., Hamruš J.,vVeguš Ana, kerčm.; Marks Š., kmet; Tavsid H., Nastran Št., Štumf F., Knez J., TavšičyJ., Folte J., srenj. služ.; Kremsa A., kovač; Li-puš Ana, Šumar Neža, Miki Liza, dekla; Veračnik F., kmet. Medgorje. Čibašek J., fajm.; Drobivnik M., Drobivnik Juri, mežnar, Martinčeva hiša. Gradišče. Drobivnik J., župan; Ogriz L., kmet; Krof Urša, Krof Mojca, km. hčeri. Pod Kernosom. Pečnik Š., prošt; Kapun V., kapi., Mortl J., učit.; Hofsteter M., kmet; Kutnik T., kerčm. Žrelec. Muller J., exposit. Otomanje. Zablatnik J., kaplan. Timenica. Prešern D., učit. Št« Tomaž, Kofler T., kmet; Dobernik J., kmet; Koler J., Schweigerl J., kmet; Goričnik G., Jerolič T. Lxvn Pokerte. Cepeo Fr., farni oskerb.; Trabe J., Žerjav Marija, Pajer J., kmet; Enoi Blaž, kmet. Št. Lips. Dobernik Prim., rokod. Stev. družnikov: 65. 9. Dekanija Trajberg. Dekanijski predstojnik: Kogelnik Mat., prošt. Trajberg. v Kogelnik M., prošt; Štiberc J., kapi.; Černut J., učit.; SatenbauerL., sten. učeno; Sraertnik BI., tkavec; Mori Barba, km. hči. Sv. Lavrenc. Pirš M., župnik; Ravnjak M., kmet; Guče S., kmet; Šuler J., tkaveo; Kancijan Lena, km. hči. Labod. Sternad J., kapi. Ettendorf. Jerala M., župnik. Libeliče. Puh er V., župnik; Lačen Polona, učenka; Steharnik Zefa; Hrastnik G., kmet; Zagernik Maria, dekla; Pernik M., čevlj. mojster. Ojsterica. Grom J., župnik; Suler J., kmet; Popijal V., tkav. Cerneee. Škerbinec J., farni oskerbnik; Kušej A., posest.; Jajčnik J. Libeliče. Cofel Tomaž, kmet. Štev. družnikov: 26. 10. Dekanija Velikovec. Dekanijski predstojnik: Aljančič Andrej, dekan. Velikovec. Aljančič A., dekan; Krofič M., kanonik; Torkar Iti., zač. kanonik; Dr. Pavlič, c. k. pravdosredn. Št. Juri. Stroj A., fajm. Št. Marjeta. Travnik V,, fajm.; Jelen Franca, kmetica. Kerčailje. Sket J., fajm.; farna bukv.; Slamanik J., org.; Kovač A., km.; Rader W., km.; Onič A., prist.; Majrič Juri, km. sin; Blažič Meta, km. hči; Blažič Franca, km. hči; Blažič Al., učen.; Šalekar T., hlapec. Gr. Kloster. Oberkiroher, fajm. Gorenče. Osvald A., fajm.; Burger J., srenj, župnik; Reich-mann J., kmet; Hribernik J., tkavec; Konjavec Maria, kuh.; Kiemenjak F., hlapec. Grebenj. Huter J., fajm.; Blažič Al., kmet. lxviii Obre. Jcrala A., fajm.; Lužnik Maria, km. lici; Jakopič T., krojač; Rupnik J., učit,; Napcčnik K., kmet; Janko F., km. sin; Melhior A., mizar; farna šola; Juh Juri, kramar. Kneža. llobel A., fajm.; Havser A., ligo BI., Relicrnik F., kmetje; Ambroževa hiša; Pustotnik J., oskerb.; Zaveršnik J., kmet; Plečnik Avg., hlap.; Ravnik M., hišni krilec; Mlinar D ruta, goitja; Ladinik Katra, Gradišnikova hči; ŠusterVal. Št. Peter. Slamanik M., km. sin. Št. Štefan pri Trnšiijah. Gotzl N., fajm.; Fabijan Al., km.; Hrust Marija, dekla. Hnda. Glinšek J., fajm.; Jcromelj A., Drobeš A., kapi.; Lavre Barbara; Stcrnad Eva; Komac Terezija; Koše Marija. Dješke. Valjavec J., fajm.; Švikaršič G., zač. uč.; Urnik II., kmet; Pokeršnik F., kramar; Kasel J., kmet; Kranjc M., krojač; CerkvBalt,, kmet; Slamanik Val., hlapec; Vernik F,, kroj. pom.; Sprahman J., kmet; Kasel Ana, km. hči; Pečar nik Ig., kmet; Janko J., kmet. Štev. družnikov: 72. 11. Dekanija Zilska dolina. Dekanijski predstojnik: Levičnik Jernej, dekan, Št. Mohor. Levičnik J., dekan. Št. Štefan. Ožgan F., župnik; Sccbacher J., duh v počitku. Hlače. Sever L., farni oskerbnik. Bistrica. Kronik J., župnik (3 izt.) C'ače. Vavtižar L., župnik; Turman L., kmet; Staudacher Lena, kmet., Pušič V., kmet. Molbiče. Kovačič A., učitelj. Herdo. Kanduč J., župnik. Štev. družnikov: 13. 12. Druge dekanije. Teisenek. Leskoviek Fr., fajm. Glodnica. Cernic J., fajm. Št. Pavel. O. Vencdig H., c. k. gimn. prof.; o. Mlakar M., ». Pire Fr. S., duh. benedikt. samost.; Fik Fr., fajm. v Rnjah. Božič Val., fajm. v Konatičah; Incko Sim., kaplan v Požarnici; Paher F., sodar v Glinjah; Schaubach J., dijak v Celovcu in Glnhočnik J,, kapi. na Pcravi. Štev. družnikov: 11. Število vsi»h družnikov kerške škofije: 953, III. Lavantinska škofija. 1. Dekanija sv. Barbara v Halozah. Dekanijski predstojnik: VeiksI J., dekan in župnik. Sv. Barbara v Halozah. VeiksI J., dekan in žup.; Raičev B.. kapi.; Vučnik F., učit.; Emcršjč J., gorman; Jurgcc F., km.; Podhostnik Marija, mesar.; Zihar J., mizar; Flis Ana, gormanica; Belšak F., km.; Golob J., miz.; Kokol J., kmet; Arbeitar A., km.; Emeršič Ana, gormanica; Majhen J., km,; Rakuš J., vino. sin; Rakuš F., km. sin; Čcrnivec F., kmet; Majcenovič F., km. sin; Kodrič A., km.; Berlek J., gorman; Gavcz F., km.; Gomilšak M., učenec; Kranjci M., viničar; Bczjak J. Gruskovski, kmet; Kolednik A. Slatinski; Zavcc Neža; Korenjak J., Mejski, kmet; Plohi F., gor.; Mereč Marija; Klinec Andrej, žnp.; Petrovič J., pos.; Mihaljič J., štac.; Raknš Hedviga, gospodična; Milošičeva Micika z Okiča; Vidovičeva Micika, učenka. Sv. Miklož v Zavreli. Stranjšak M., žup.; Trampuš I., kpl.; Postrnžnik A., učit.; Kokot M., žup. Turški; Jurgcc J., gor-njak v Turškem vrhu; Kotolcnko St., žup. Zavrčki; Vuk J., žup. Gorenski; Belšak M., gornjak; Žiher J., šiv.; Majhen J., Korenjački; Majhen F., sodar; Kranjc M., vin.; Kokot J., Turški; Cestar Helena, kmet.; Ivančič I., gor.; Žnidarič F., km.; Rižnar J.; Žuran F., km.; Bombek F., gor.; Kokot J., Gorenski; IvanoičyJ., Turški; Sikaček V., gor.; Victum J., Gorčki; Bratuša Št., vin.; Kokol J.; Kokol J., km.; Topolšak Katra. Sv. Andraš vv Leskovcu. Mlinaric J., žap.; Učilnica v Lesko vcu; Šmigoc A., Hvaleč B., kmeta. Sv. Vid pri Ptuju. P. Orni k J., župn.; P. Sovič A., kapi.; P. Sva j g ar G., kpl.; Nendl F., uč.; Vavpotič O., poduč.; Vidovič M.. Tušek M., SkerbinšekA., kmetje; Pihler J., Sostarič F., posestnika; Kerček M., km.; Kojc M., vojšak; Rogina A., km.; Angel A.,vgojzdn.; Jcrenko J., km.vsin; Svenšek F., hlap.; Selinšek Š., km.; Pen M., km. sin; Sivila Marija, Kukavic Ana, Majhen Helena, Hostnik Ana, Novak Marija, dekle; Marija Kerček, Mendaš Lucija, Trafela Ana, Mlakar Jerca, Bindiš Katra, Kukuvič Marija, Artcnjak Tcrcza, Jerenko Katra, Trafela Liza. Hriberšek Ana, Pen Marija, Jerenko Marija, km. hčere; Hernefi Marija, Krajnc Jera, šivilje; Turk Marija, Vidovič Ana, Levičnik Katra, kmetice; Knrež Marija, Selinšek Neža, Muzek Uršula. Habijanič Marija, km. hčere; Haladca Ana, kmetica; Ivančič Uršula, pos.; Voglar Ana, Tominec Ana, Ca- futa Tereza, Horvat Marija, Kmetec Marija, kmetice; Alt Marija, dekla. 8v. Trojica v Podlehniku. 0. Kancler P., žup.; o. Hrtiš B., o. Šalamun K., kaplana; Murko B., Ornik A., učitelja; Munda A., podučit.; Svenšek Jera, Svenšek Mica, Svenšek Neža, Rus Lucija, Vidovič Ana, Strucl Ana, Hren Neža, gorm. hčere; Pavrio Mica, Sirofnik Liza, Papež Apoionija, km. hčere. SatlerJera, kmetica; Rus J., vin.; Štrucl Št., km. Fin; Šan-telj Mica, kovačica; Kdovič Liza, šiv.; Sirofnik Mica, kmet.; Jus G., kerčm.; Hren Jera, vin. hčer; Stermšek S., kmet; Podgoršek J., gorm.; Cafuta F., žup.; Hervat Liza, vin. hž.; Sardinšek J., kmetica; Rodošek J., Zumer A., gorm.; Lulek Mica, dekla; Nemec Mica, gor. hči. Leskovec. Košar M., za se in 19 udov. Štev. družnikov: 170. 2. Dekanija Bistrica s loven ska. Dekanijski predstojnik: Dr. Vošnjak J. Slov. Bistrica. Dr. Vošnjak J., okr. zdravnik; Limavšek P., gostil.; Walter F., kapi.; Gajšek Št., km.; Ačko Jera, Kašel Mica, kmetice; farna knižn.; Stuhec F., učit.; Pliberšek A., učenec; MuršeC J., učitelj. Šmartno. Repnik M., Žigart F., Kobale A., kmetje; Cene G., fajmošter. Tinje. Dvoršek J., Blažič J., kmeta; Studenčnik J., samec; Jan- žič F., kmet; Dovnik J., tkalec. Sv. Venčeslj. StepišnikL., mlin.; Bralno društvo pod Pohorjem, Prihova. Ratej F., km. sin. Čadram. Bučar A., Kvas R., kmeta. Kebl. Bedenčnik P., Topolšek G., kmeta. Studenice. Altman J., fajm,; Jurančio B.; Pinter A.; Pinter N.; Korun J.; Avguštin J.; Vovk Lucija; Otrožnik Katra; Černoga Mica; Matjašič Liza; Golob Mica; Kosirnik Ana. Gornja Polskava. Trafenik F., žup.; Brelih F.,kapi.; Raušer F., žup.; Marčič F., Keršič J., posestnika; Skobl F., mlin.; Rober J., km. sin; Ingoličv Katra Kramer Marija, km. hčere; Veranič B., učit.; Pernat S., žup.; Kodrič J., vin.; Veranio Treza, pevka; Raušer Drša, km. hči. Spodnja Polskava. Novak V., fajm.; Orthaber F., bogosl.; Veranio G.; Hrastnik Š., Blažič M., posestnika; Cafuta Ma- rija, Paj Ana, Jakše Barbara, posestniee; Amon J , Kotnik J., Verbek Št., posestniki; Kacič J., fant. Št. Jakop. Šabot J., kaplan. Štev. družnikov: 65. 3. Dekanija Braslovče. Dekanijski predstojnik: Paprej M., dekan in fajm. Braslovče. Paprej M., dek. in fajm.; ŽličarF., Poznio B., kaplana; Braslovška bukvarnica; Vrabiž Št., Kok A., Sternad J., Strožer F., Rojnik M., Marout G., PergerM., posestniki; Prislan F., km. fant; Novak Jera; Vovšek A., usnj.; Agrež J., učit.; Meklav J., v Paki; Leskošek M., Rančigaj J., kmeta. Št. Andraž. Bukvarnica farna. Št. Pavi. FeichtingerF., faj.; VidicJ., uč.; Šparhakl J., kpl.; Ocvirek P., pos.; Kolario A., km.; Mica Jug; Vinter B., trg. Reka. Cizcj P., fajm.; Hribar F., pos.; Bratovščina sv. rožen-kranca; Dolar M., km. fant; Potočnik Tereza km. hči. Sv. Juri podTabrom. Globočnik F., faj.; Št. Jurskabukv.; Jeriša L., kapi.; Lončar J., km.; Zupan Marija, dekla; Južna V., Pošebov A., kmeta; Habian Urša, dekla; Lukman Helena, km. hči; Kozmel F., km. fant; Jerše Marija, učenka. Vransko. Stuller J., fajm.; farna bukv.; Kožel J. Goinilska. Stvarnik A., kurat; Cizej A., km.; Šorn G., Orožen J., posestnika. Sv. Martin. Filež A., žup.; KlančnikJ., kpl.; Stifter V., cerk.; Kolenec Urša, km. hči; Butej Liza, dekla. Štev. družnikov: 53. 4. Dekanija Celje. DekanijBki predstojnik: Vodušek M., opat in Krušič I., g. prof. Celje. Vodušek M., opat; Krušič I., gimn. prof.; Soler J., vikar; Žuža I., kapi ; Hafner F., gimn. učit.; Znidar M., km.; Skerta J., kat. glav. šole; Krušič F., pos.; Kline F., Cizej F., Smodiš I., Knez A., Ostrožnik A., Zickar J., Leber F., osmošoloi; Flis A., Kukovio A., Selak F., Gorišek G., sedmo-šoloi; Apačnik M., Dernjač J., Ribar A., Smole J., Haderlap F.. Malis F., šestošolci; Praprotnik F., Terglav J., Potočnik A., Lipold D., Kitak F., Vaš L., petošolci; Stergar M., Pin-terič M., Pukl J., Janežič G., Svečnik J., Lazič K.. Sianeo K., Dolšak J., Vainberger A., Stifter F., četertošolci; Kosi A.. Sevnik I., Janžekovič A,, Rojnik St., Prcsečnik G., Ple-teršnik F., Poklic R., Breznik F., Borsečnik A., Pevec I., Toplaki., tretješolci; Krošcl A., drugošol.; Krušio M., osmoš.; Ahio M., cerk. eluž.; Žnidar A., km., Čitalnica celjska; Ravnikar L., c. k. derž. pravd.; Kapus F., trgov.; Žuža I., rud. posest.; Hren J., c. k. derž. pravdn. namest.; Kočcvar St., dr. zdrav.; Skoflek J., učit. c. k. glavne šole; Strašek M., sedmoš.; Pušnik A., pervoš.; Tribnik G., učitelj. Žavec. Plevnik A., fajm.; Kunej J., kapi.; Sirca E., tergovec ; Terglav M., pos.; Scnica A., obertn. pos.; Kudcr Liza, pos.; Kač Mica, gospodinja; Vališ Mica, Pilili Jožefa, Posedov Antonija. Steiner Mica, Bizjak J., Kočcvar Lena, km. hči; Ko-ccli Frančiška, gospodinja; Antloga Jožefa, dekla; Kajbič Helena, pog.; Krulej Neža, dekla; Spes V., kolar; Apnar J,, km. sin; Kovač F., izgl. učitelj; ValcntiničK., podučit.; Svet J., km. sin; Roter Mica, Kač Mica, km. hčere. Frmikolovo. Jeretin T,, žup. (2 izt.). Št. Peter. Vodušck Št., fajm. Galicija. Matoh J., fajm.; Selič V., kapi.; Bcbcr Neža, kmetica; Sklamba J.; Pepel A.; Veber J., kmet, Antloga Helena, sam.; Škct T., učitelj. Teharje. Trobiš A., fajm.; Dolinšek B. Št. Juri. Terstenjak D., žup.; Stanjko A., kapi.; farna bukv.; Žveglar J., kmet. Št. II. Sedovnik A., srenj, predst. Hajlienberg. Zičkar Marija, kmetica. Polzela. Pinter M., fajm. Griže. Globočnik F., fajm.; Sorglehner J., kapi.; Farna bukv. (2 izt.); Rešnik M., pos.; Dušak J., mostnar; Janežio J., rud. urad.; Jug F., rudar; Vogrinec J., račun.; Zupan J., rud.; KarničnikT., mašinar; Golavšek J., Ocvirek P., Holobar M., posestniki. Stev. družnikov: 124. 5. Dekanija Cerkovce. Dekanijski predstojnik: Nagy A., dekan. Cerkovce. Nagy A., dekan; Sparovec A., Drozeg A., kaplana; Farna bukv. (3 izt.); Bkart Marija, km. hči; Pavman J., km.; Dvoršek Katarina, dekla; Korošec J., km.; Frangež Marija, km. hči. Ptujska gora. Švarc J., fajm.; Košar J., kapi. lxxiii Št, Ja II ž. Glavnik A,, fajm Frajhaill, fíat h Fr. S., žup.; Divjak P., Uranjek J., kmeta; Kranjc T., žup.; Roženkranska bratov.; Koren J., Koren F., kmeta; Vešner B., km. sin. Št. Lovrcnc. Korošec Marija, kmetica. Slivnica. Kragl M., kapi.; Farna knižnica; Pire A., žup. v pok. Štev. družnikov: 26. 6. Dekanija Gornigrad. Dekanijski predstojnik: Florianoio Jožef, dekan. Gornigrad. Floriančič J., dekan; Pribošič J., kapi.; Pcčnik J., kapi.; Wolf R., c. k. bilježn.; Herodcž A., c. k. uradn.; Kolar M., uradn.; Jcrše F., uradn.; Špende J., predst. okr. zastopa.; Pišcr P., Kranjc J., Mchtik M., Mermal J., teržanjc; Vogel J., terg.; Mavric J., Požarnik A., Žmalec J., Rcmšak J., kmetje; Stiglic J., teržan; Remšak BI., Potočnik J., km.; Dreenik M., hlap.; Hren Marija, terž. kerčm.; ŠtorgclJ Marija, kmetica; Pikcl Jožefa, km. hči; Remšak Mica, Žmalec Urša, Pintar Ana, kmetice; Volovšek Apolon., Požarnik Ana, Pod-linšek Mica, Šemprimožnik Ana, Požežnik Urša, km. hčere; Stiglic J., kmet; Slatinšek J., kmet; Kreps J.; Pečnik a., kmet; Zehel J., terški žup.; Presečnik A., kmet; Petek J., Potočnik P., km. sina; Zabreznik J., hlap.; Trepel A.,„hlap.; Ramšak M., km. sin; Stamfel Jožefa, terška hči; Zmalec Jera, kmetica; Mehtik Maria, zasebnica; Zabreznik Maria, km. hči; Mrak Ana, kuharica; MikušvJera, teržanka; Ber-glez Mica, Špeh Barba, km. hčeri; Zehel Ana, Fale Ana, kmetici; Kolenec Fr, terški sin; Berložnik J., km. sin; Za-breznik Lucija, dekle; Zavolovšek Maria, Volovšek Rotija, kmetici; Kruleč J., log.; Sabota L., delav.; Firšt Mica, ml. Mozirje. Kalin J., župnik; Lipoid J., derž. posl.; šolska mlad. (2 izt.); Močnik A., kov. pom. Št. Mihci. Pivec Gr., kurat; Leskovšek J., šolar; Rozoničnik Franca, Goličnik Lena, km. hčeri; Hudej L., posestn. Maria JVazaret. O. Merk Zofroni, kurat; o. Krajnik Atanazi, vikar; Banač Mariofil; Gradišnik Benedikt; Bratje: Gregcl Norbert, Vuga Aleš, Erjavec Krizostom, Mam Teodorik, Dolinar Bazilij. Rečica. Jug A., župnik; Slatinšek A., kapi.; Kupanek J., uč.; Mačeradnik N., Praznik J., Žuntar Ig., Tlakar J., Veršnak F., Zeleznik F., posestniki; Slatinšek R., km. sin, Krefl F., km. sin; Dobrovec F.; Zver N., krojač; Stavt A., krnet; Stiglic Mica, kmetica; Filaceva Polona, perica. Ljubno. Sribar J., kaplan. Lllče. Ž che I J., župnik; Vodeb A., kapi.; Kmet Lena, kuhar.; MaličnikJ.. mizar; Dežman Gr., km. gin; Hojnik A., kerčm.; Prepadnik L., kmet; Kladnik J., kmet; farna bnkvarnica. Zolcpah. Bezeniek J., kapi.; Olšovnik P., hlapec; Herle A., cerkov.; Plesnik F., kmet; Opresnik Klemen, kmet; Burja M., pastir; Radušnik Barba, km. hči. Novaštifta. Dornik K., župn.; Sternad A., Podpečnik F., kmeta. S v. Frančišek. Kleine Fl., župnik (2izt.); Jamnik A., rok.; Zalc/nik F., kmet; Valte Fr., krojač. Št. Martin. Weiss Neža. Štev. družnikov: 132. 7. Dekanija H o Če. Dekanijski predstojnik: Murko Anton, nadfarmešter. Hoče. Murko A., nadfarm.; Hočka farna bukvarnica; Stoklas M., kaplan; Curič J., kolar; Breznar M., VisočnikJ., Kreitner M., Kac L., kmetje; Majcen P., učitelj; Terstenjak J., učit.; Šunko S., posest.; Weixel A., kovač. Sv. Marija v Puščavi. Potočnik L., farni predst.; Karničnik P., Korman J., km. sin; Tominec J., čuvar pri železnici; Irgolič M., Lesnik Iv., Korman J., Kormot A., Karničnik Neika Omevčnikova. Sv. Lovrenec. S m r e č n i k Fr., kapi.; l?arna šola; roienkranska bratovima %a farno bukvarnico ; Svajger Fr., Svajger J., Miglič Gr., kmetje; Peitler L., Osvald J., Slavs A., Kasnjak A., Brezočnik A., Osvald J., Viltoinik J., Skerbs J., km. sinovi; Osvald Marija, km. hči; Tomaiič Marija, želarka; Horner Ana, Mavric Marija, dekla; Kasnjak Marija, km. hči; Svajger M., km. sin; Kerlatec J., terg.; Mahor J., km. sin; Kerlatec Katarina, gospodinja; GoršinekMarija, ter-žanka; Brisel Jera, kmet. hči; Koper Joana, km. hči; Pavlic Fr., Pavlic BI., kmet; Jager L., kočarski sla; Slivnikar V., želar; Kraner J., farni učit., Podlesnik Magdalena, žel.; Podlesnik Marjeta, dekla; Lavrenčič J., hlapec; Pavlec Ana, želarka, Vraber Liza, km. hči; Petrič Kuna, dekla; Kupeo Jerica, Kupec Alojzija, teržanka; Cebin Terezija, Kmetec Marija, Cebin Ana, dekla; Blažič Marija, teržanka; Vicman Marija, km. hči; MumelvA., hlapec; Požarnik F., km. sin; Bezjak Marija, km. hči; Šloser Ig., hlapeo; Šmid M., zidar; Slatinek M., hlapec; Švajger Marija, kmetica; Petre N., čevlj. hči; Podlesnik J., čevljar; Vraber Marija, km. hči; Pasjak K. mežnar; Tavšič Mihel, km. sin; Koper Joana km. hči. Marija v Rasah. Sernec Fr., km. sin; Kocmut J., učit.; Bibič D., podučit.; Hleb Luka, Grizold O., Lampert K., kmetje; Glažar P., terg. sin; Serneo G., km.; Lešnik M., Eigner M., Romat S., kočarji; Zavec J., konjar; Goljufan A., hlap.; Glažar A., učeneo; Videč A., hlap.; Eigner J., kočar, sin; Kranjc A., miz.; Kalšak A., služ.; Dogenik J., plavničar; Raje A., mlinar; Serneo Marija Maroltinja, Lampret Terezija, Fcrš Jožefa, kmetice; Ozim Elizabeta, Kamelišar Marija, kočarici; Šantl Kunigunda, šivilja; Grizold Elizabeta, Glaz&r Katarina, Skerbs Ivana, Dobnik Apolonija, Serneo S^arija Zampova, Serneo Jožefa, Sernec Neža, Sernec Marija Dremlova, Pajnik Marija, Rataj Antonija, km. hčere; Lastnik Neža, vdova; Ro-bio Apolonija, Klinar Marija, Toš Julijana, Ramšak Ana, Re-bernik Marija, kočar, hčere; Lobničar Aloizija, rejenka; Martini Eva, Segan Terezija, Godec Marija, Vodnik Marija, Ro-bič Marija, dekle; Maček Cecilija, vinc. hči; Ramšak Marija, Mrak Uršula, služabnici; Kramberger J., mlinar. Lembah. Herg L., župnik; Pečnik P., kapi.; Farna bukvarnica; Robič F., srenj, predst.; Robič J. in Jauk J., cerk. ključarja; Kosi A., učit.; Korošec K., Režman K., Germ S., kmetje; Osim L., km. sin; Hude J., zidar; Rosman F., čevlj.; Herg J., pos.; Plohi F., mlinar; Stampfl Antonija, vdova; Lešnik Elizabeta, Moder Elizabeta, kmetici; Kurnik Jožefa, Majhenio Julijana, km. hčeri; Rep Marija, kmet.; Kreuh Marija, dekla; Mule S., kmet. v Štev. družnikov: 152. 8. Dekanija Jarenina. Dekanijski predstojnik: Modrinjak M., dekan. Jarenina. Modrinjak M., dekan; Kraner A., Berglez J., kaplana; Udi D., izgl. učit.; Smirmau] J., Benger J., RoškerJ., Polančio S., Banjgerl J., Jager J., Supanič J., posestniki; Drozg F., km.; Hauptman F., pos.; Puhernik J., BajngerlJ., Supanič J., kmetje; Šauperl S., Plateis D,,ynagornjaka; Kar-ner J., čevlj. detio; Senekovič F., kolar; Šavperl J., vincar; Fras J., nagorn.; Pinič A., nadnie.; Supanič A., Sirk A., km. sina; Polak A., nagor. sin; Pišlerič F., vin.; Bračko A.,mež.; Onič J., nagor. sin; Sauperl J., km.; Fluher Liza, Gornik Marija, Sekol Marija, Kraner Marija, km. hčere; Vuk Marija, nagornica; Supanič Marija, Eiscnhut Marija^ Kramberger Marija, km. hčere; Karnet Tereza nagor. hči; Žunko Marija, Lorber Jožefa, Brus Barbara, vin. hčeri; Ahman Neža, nagor.; Kocbek Tereza, Moherl Tereza, nag. hčere; Verblač F., čevlj.; Berjak T., vino.; Spindler J., oskerb.; Drozg Marija, km. hči; Živko Frančiška, dekla; Znuderl K., kov.; Rokaveo F., kmet. Sv. Jakop. Kepa F., fajm.; Roškcr F., podžupnik; Kol man J., učit.; Weingcrl F., pos.; Fluhcr J., pos.; Polančič Margareta, ključarica; Očkerl Katarina, km. hči, Bračko Jožefa, dekla; Kristl Rozalija, kmetica; Farna šola-, Spindlcr J., Fluhcr F., kmeta; Kapun A., vehar. fant; Ferlinec Lonka, gor. hči. Sv. II. Svarc Fr., kapi.; Druzovič F., žup. v Spiclfeldu; Damiš Marija, dekla; Pec Jožefa, Hauptman Jožefa, km. hčeri; Ciin-pcrc F., HcrcogvB., posestnika; Mertl A., km. sin; Hofcinzcr Lucija, dekla; Sel Marija, km. hči; Pitnerjcva hiša; Janiš L., km. sin; Ledinek Marija, km. hči; Kranjc J., vincar. Spodnja sv. Kunigunda. Klcmenčič A., župnik; Mernarič A., duh.; Scrnec F., učit.; Fluhcr Terezija, km. hči; U1 M., tes.; Iloškcr J., kmet; Grahornik Marija, km. hči; Grahornik I., km. sin; Pijavcč Marija, ključarica; Tajlimajster M., kmet; Jančie Jula, km. hči; Stravs Jula, ključarnica. Sv. Juri na Pesnici. Pukšič F., kurat; Magdič S., fajm. v pokoji; Druzovič J., učit.; Golob A., Pestemer F.. VValher A., pos.; Gornik A., podob.; Topler J.,vkolar; Finstcr F., urar; Mustcr J., Skrinar J., Kožuh J., Šerbinek J., Lebcr J., km. sinovi; Bračko Jožefa, Koib) Marija, Lilek Marija, llauptman Marija, posestnice; Sinonik Liza, Šmonik Suzana, štacun. hčeri; Skriner Joana, Ropnik Marija, šivilji; Za-vec Ana, Kopeti Ana, Pukl Neža, dekle; Repolusk M., žnid.; Marko J., čevlj. Svičina. Košir J., kapi.; LopičMarija, Kren Marija, Stindl Marija, km. hčere; Kremavec T., vinc. sin; Trobos Jožefa, Pinič Marija in Fiuher Joana, vinc. hčere; Fluher Elizabeta, Fluher Neža, km. hčeri; Gebhart J., vinc. in zidar; Brus F., Rejh J., stanovnika; Kopič Marija, Skerget Julijana, vinc. hčeri; Lilek A., km. sin; Nerad Marija, vinc. hči; Ferk V., malar; Marko V., km. sin; Štuhec M., kapi. Stev. družnikov: 138. 9. Dekanija Konjice. Dekanijski predstojnik: Rozman Jožef, dekan. Konjicc. Rozman J., dekan; Krener Iv., kapi.; Geršak V., kpl.; Korošec Liza, Konec Neža, Škorec Miiia, Naglic Ana, Pučnik Ana, Flis Ana, Čretnik Neža, Ratej Neža, Podpcča-nova Tereza, Kovačeva Neža, Turman Ana. Lamut Mica, Klančnikova Mica, Potočnikova Tereza, Pavričeva Ana, km. hčere; Rubin Tereza, Šprogar Liza, Pregar Tončika, Maher Mica, Joravšekova Zefa, dekla; Perklic Mica, Stopar Katra, Breznik Zofija, Berglez Mica, Ratej Mica, Napotnik Ana, Brueelnova Neža, Pec Ana, Gosak Neža, Lipač Mica, Olup Mica, Mažera Mica, Cvahte Franca, Jurše Ana, Ralej Marjeta, dekle; Kovač Uršula, Zohar Ana, Kostevec Katra, Furman Terezija, gospodinje; Jeravšek Lucija, Zelčnik Mica, Leskovar Katra, samice; Golčar F., Prevernik B., gornika; Napotnik J., Vodenik Martin, Pec F., Hribernik A., kmetje; Crešnar Liza, pos., Valant Liza, pos.; Beznik Katra, kmet.; Pučnik A., kmet; Stermšek Neža, km. hči; Rozman Mica, km. hči; Podplatan Mica, Podplatan Neža, kmetici. (■oče. Virk J., fajm.; Miglič J., učit.; Kokol Fr., pos.; Sitar J., župan; Novak M., pos., Pušnik Fl., pos., Ostric J., km. sin; Lemcž F., km. sin; Breznik Nežka, šivilja; Vezcnik Neža, Strajzah Jožefa, km. hčere. (Jadram. K ti noj J., fajm.; Pintar M., kapi.; Malenšck B., učit. Prihova. Pevec J., fajm.) Modec J., kapi.; Flis M., Dobcrsek J., Stanovšek J., Zorko A., kmetje, Gril Mica, kmetica. Stranice. Korošec Št., kurat; Arzenšek A., učit.; Kralj F., mlinar; Konec J., kmet; Fijavš M., kmet; Fijavš F., mizar; Klančnik J., kmet; Stergar Lena, kuharica. Št. Jernej. Kinčič J., kurat. Žreče. Arlič J., fajm.; Sovič J., kapi.; Kovač J., krojač; Hla-stec A., Zelezingar J., Hren M., kmetje; Berdnik M., km. sin; Pirtošek Jv., kovač; Fidel L., hlapec; Švab V., hlapec; Vodenik Ana, Šloser Ana, km. hčeri. Št. Juiigert. Vanio A., fajm.; Kamnatnik K., kapi.; Draksler K., rokod.; Obrul M., Obrul J., Potnik L., kmetje; Gričnik J., Škorjanec A,, km. sini; Perklio Franca. Špitalič Jaklič Dr., fajm.; Sivka A., učit.; Podgoršekova Mica, km. hči; Podergaj Tončeka, km. hči; Zidanšek Miha, Sotlar J., Fink M., km. Štev. družnikov: 117. 10. Dekanija Kozje. Dekanijski predstojnik: Košar Franc, dekan. Kozje. Košar F., dekan (2 izt.); Erjavec P., Stermšek Fr., učit.; farna šola; Zelenko A., odv. pisar. Pilstanj. Lenarčič A., župnik; Poznič Fr., živinski zdrav, in pos.; Kolar V., duh. pom. Zagorje. Terjašek Dr., kurat. Št. Vit. Dvoršek A., župnik. Planina. Novak J., začasni ekspnsit. Lxxvra Dobje. Marinka J., župnik; Novak J., Blatnik J., kmeta; šola farna. Žuseni. Ciringer J„ župnik; Ivanšek M., duh. v pok.; Cvirn J., učit.; Turnšek F., km. sin; Pertinačeva Maria, Hostnikova Ana, Lesnikatova Maria, Zakošekova Lena, km. hčere; Tepež M., kmet; Žlofova Maria, km. hči. U linije. Arzenšek J., župnik; Stravs A., km. sin. Podčetertek. SredenšekJ., župnik (3 izt.); Beheim J., uč.; Verbošek A., kmet. Buče. Koren M., župnik; Bovha J., kmet; Rebov Ana, kuhar.; Žlender A., Žlender F., km. sina; Žlender Uršula, km. hči. Sv. Miklavž. Srednik Ant. Št. Peter. Zev ni k M., fajm.; Koren M.; bukvarnica; Kacjan Fr., usnjar; Petan F., kmet; Jazbec M., klobuč.; Uzar M., kmet; Koren M., kmet; Knežer T., učit.; Domitrovič J., Agres J. iz Lasnič, Ulčnik J., Stadler J., Stefančič J., Novak A., kmetje; o. Topolnik Emanuel, frančiškan v Klanj ru; Babic M.; Robek Jedert. Podsreda. Bratanič J., župnik (3 izt.); Kajtna A., kapi. Štev. družnikov: 64. 11. Dekanija Laška. Dekanijski predstojnik: Žuža Anton, dekan. Laška. Žuža A., dekan; Guzaj J., kapi.; Šavperl Dr., kap).; Flis A., učit.; Hrastnik M., Drože J., Sevšek V., kmetje; Pirnat A., rudar; Weiss J., dom. učit.; Rotnik BI., kurat. Sv. Jedert. Prekoršek G., župnik; Pajmon T., kapi. Dol. Kveder J., župnik. Širje. Lesjak K., kurat. Sv. Rupert. Arzenšek M., župnik; Kocuvan A., kapi.; Obržan M., Hrastnik J., kmečka sina; Zelič Ana, Zelič Neža, Zelič Mica, km. hčere. Sv. Rupert. Gaber J., učit.; Vrešak Urša, km. hči. Sv. Miklavž. Stagoj Mat., župnik. Šinarjeta. Rotnik BI., župnik. Jurjevi klošter. Vrečko M., župnik; farna bukvarnica-, Mihe-lič J., učit.; Kraljic Dr., c. k. grajš. oskerb.; Zupan J., km.; Guček Poršenski Fr., Zalezina Fr., km. sini; Pertjač Jera, kmetica; Zorko Jožefa, dekla; Hladin Jera, km. hči. Loka. Ripsl Dr., fajm. Terbovlje. Hašnik J., župn.; Spenger, G., podžupn.; Berdajs J., umet.; Bedenik A., km.; Oamar J., Jožefa in Marija, km. hčeri; Durnik Jer., Durnik J., Dumik M., Gričar J., kmetje; Kralj P., Krevlj J., kmeta; Lanišnik Katarina in Neža, km. hčeri; Plavša Jožefa, likebova hči; Polak F., Potrata M., Pust M., Račk J., Zadobošek, Selevšek J., Sovin J., Strovs J., Strovs J., kmetje; Topolovšek Anton in Barbka kmetiška; Vavtikar J., Strovs J., kmeta. Štev. družnikov: 61. 12. Dekanija Maribor. Dekanijski predstojnik: MatiašiČ J., stol. in mest. župnik. Maribor. MatiašiČ J., stol. in mest. žup.; dr. Vogrin L., ogl. ljud. šol; Sorčič F., Kežman F., korarji; Očetje frančiškani; Cank M., korvik.; Velebil K., namest.; Flek J., kapi.; Bo-hinec J., Kovačič M., dr. Ulaga J., prof. blagosl.; Kandut K., špirit.; Brezovšek, Fideršek, Fiseher, Heržič, Kramberger, Krušič, Lempelj, Merčnik, Merkuš, Planinšek, Simonič, Tom-bach, Cilenšek, Ferk, Gorečan, Kavčič, Kolenko, Križanič, Lacko, Lapuh, Lenart, Plaskan, Probst, Pust, Rodovšek, Vizovišek, Voh, Vraz, Zidar, Zmavec, Dupelnik, Hernah, Jan, Janžek, Lednik, Rojko, Sivec, Slander, Vitmajer, Zdolšek, Žajdela, Bocheim, Ducman, Hirti, Hribovšek, Janžekovič, Ke-lemina, Kreft, Kruleč, Lendovšek, Meško, Škerbec, Škorjanec, Šošterič, Suhač, Urek, Zalezina, Gmajner, Baumgartner, bogoslovci; Zupan F., hišnik; Globočnik, Sili, Valentan, Luž-nik, Dremota, sem. služabniki; KojcP., sluga biškop.; Maj-ciger J., Šuman J., Vodušek, gimnaz. profes.; dr. Prelog; Šinko B.; Dr. Srebry; Rapoc F.; Muarič; Miklošič, učitelj; Dr. Dominkuš; Lacher J.; Jedlička J.; Berdajs D.; Kopriv-šekov Poldek; Dr. Žagar F., prof.; Dr.vOrozel J., adv. konc.; Slavinec B.; prof.; Zemljič J., učit.; Citavnica Mariborska; Stramič F., Feuš F., Šegula J., Reisman A., Berlič M., Poz-nič F., Toš A., Ceh V., Vengar K., Muršec J., Munda J., Cobel J., Filipič K., Zlambergar A., Stuhec V., Slavič F., Golob A., dijaki; Bračič J., Vraz A., osmoš.; Herio J., petoš.; Bogosl. knjižnica; Bratuša M., def.; Voh Jožefa; Arnuš Liza. Sv. Magdalena. Treplak J., župnik; Tnrkuš J., kapi. Sv. Martin. Mihelič F., župn.; Repotočnik R., kapi. Sv. Marjeta. Drajsibner F., župnik; Burcar B., Kosi M., kaplana. Gornja sv. Kungota. Magdic S., župn. Kamnica. Pernavsl Št., župn.; Drobnič J., kapi. Selnica. Trafela Št., župn.; Baumkircher M., kapi. Sv. Barbara blizo Vurberga. Cvetko P., župn.; Ilolo J., kpl.; Vrabel A., podučit.; Šijanec P.; Magdič M., zelar; Nedelska učilnica; Stubar F., km.; Kos Rozalija, doki.; Vijačko Neža, Šabeder Magar., km. hčeri; Sekol Elizabeta, dekla; Simonič Marija, Baši Gerca, želaski hčeri; Juranič Katarina; Mihelič J., petoš.; Hojnik J.; urad.; Terš Julijana, dekla. Sv. Križ. Verlic F. župn.; Viher T., učit.; Auer Joana, gospa; Hiter A., Urbas J., Krois A., kmetje. Sv. Peter. Glazer M., kanonik in faj.; Pavša M., kapi.; Ozmec P., kapi.; Fluhcr J., srenj, predet.; Ferk J., km.; Klemcnčio Liza, kmetica; Fluher Marija, Fras Marija, Purgaj Marija, posestnice; Likovič Neža, šivilj.; černko Marija, Vuga Katarina, Valentan Marija, kin. hčere; Stravs Tona, Majcenič Zefa, vinc. hčeri; Nedeljska šola; Vsakdanja šola; Vrlič J., nedel učenec; Nerat Marija, nedel. učenka; Vahl J., učen. vsakd. šole; Kranjc Marija, vinc. hči; Purgaj J., Černko F., kmeta, Štev. družnikov: 179. 13. Dekanija Marnberg. Dekanijski predstojnik: Groskopf M., župnik. Brezje. Groskopf M., župn.; Jerič J., Šojko A., hlapca; Mrav-ljak M., kmet. Sobota. Trampui J., župnik; Farna bukvarnifia; Terstenjak M,, učit.; Golob J., kmet; Tratinek Eva, km. hči. Pernice. Poterč L., kurat. Railona. Peršoh V., župnik. Mata. Klobasa M., fajm Marnberg. Jakopič J., kapi. (3 iztise). Štev. družnikov: 15. 14. Dekanija Nova cerkev. Dekanijski predstojnik: Juvančič F., dekan. Nova cerkev. Juvančič F., dekan; Sumar M., Korošeč M., kaplana; Farna bukvarnica; Divjak Ana, km. hči; Feiician J., km.; StingelcF., mlin.; Felician A., rokod,; SmrekerA., km,; Mastnak J., Cerkov.; Novačan km. sin. Vitanje. Dietrich U., župnik; Farna bukvami«?»; Kertna M., kapi.; Križan F., teržan; Štimulnk M., kmet. Doberna. Mikuš F., župnik; Balon A., kapi. Sv. Jošt na Kozjaku, Počni k J., kurat, Vojliik. Oabrov dom na Lipovcu; Brancetov dom v škofji vesi; Jazbec A., Terstenjak J., kaplana; Jošt A., mizar; Vidmar G., Zupanec M., kmeta; Pokelšek Jera, pintarica; Kroflič K., Crepinšek M., km. sina; Stolec JM krojač; Kožuh J., km. sin; Trije Sitarj. fantje; Avfentavšek Mica, Krameršek Barbka, Lužar Mica, km. hčerev; Kožuh Mica, šivilja; Jošt F., kmet; Podergajs J., Jošt K, Spes V., km. sinovi; GajšekJ., podob.; Ahtik Neža, šivilj.; Bobnar Neža, Divjak Tereza, Gmajnar Mica, Kroflič Zefka, Lnžar Lena, km. hčere; Belah Lena, Regvaršek Franca, šivilji. (kresnice. Kačičnik Ana, km. hči. Šinarten. Cocej J., kapi.; Veber J., pos.; Kranjc Mica, kmetiea. Fran ko vije. Itoderman F., učit.; Gorenšek M., km.; Šibanec F., km. sin; Vrenko J., podobar. Štev. družnikov: 67. 15. Dekanija Ptuj. Dekanijski predstojnik: Dr. Vošnjak J., prost. Ptuj. Dr. Vošnjak J., prošt; Vuk A., vikar; Ornik A., mest. hči; Caf J., Ferk M., benefic.; Rola M., mest. kapi.; Slana Urša, dekla; Lempl Miea, km. hči; Cehnar A., hišnik. Hajdin. Sparavec A., kapi.; Vrajenko J., učit.; Majhen J., poduo. Sv. Marks. Bezjak F., fajm.; Simonič J. A., kapi.; Strelec M.; km. sin; Zuran Marija; Večerovič Ana; Farna šola-, Farni fantje; Farne dekline; Slajnc M., učit.; Pehajm F., poduč.; Zemljarič M., Horvat F., Kekec S., Kočevar M., Strelec V., Petrovič F., Cigler J,, kmetje; ŠumenkoJ., Zupaniyč J., Toplak 0., želarji; Kolarič M., Pivko V., km. sina; Švarc M., hlap.; Korošec Marjeta, Šumenko Ana, kmetici; Cimerman Ana, vdova; Bezjak Lena, Bezjak Marjeta, Golob Mica, Ko-stanjevec Mica, Kirinčič Liza, Meznaric Mioa, Pivko Veronika, Znidarič Barbara, Zupanič Mica, Zemlarič Jerea, Cimerman Urša, Veršič Marjeta, device; Simonič F., šestošol.; Simonič Mica, Janežič Mica, kmetici. Sv. Marjeta. Kranjc F., župn.; Simonič J., podžupn. Sv. Lovrenee. Meško J., župn.; Trunk B., kapi. Sv. Andrej. Šantl M., kapi. Sv. Urban. G rab ar M., župn.; Breznik A., kapi.; Horvat F. Janš; Rašl F.; PoterčJ.; Urban Rois; Perložnik Marija; Fur-bus Marija; Toplak Marija; Zelenik Mioa, km. hči; Simonič Marija; Tažnar Marija; MarkežAna; Muršec Jerica; Kocmnt Jerioa; Zelenik Alojzija; Ceh Jerica; Kos Apol.; Bilec Jeroa. Koledarček 1868. VI. lxxxii Wurmberg. Vraz J., kapi.; Tašnar J., učit.; BizjakvJ., krojač; Domitar Neža, samica; Lešnik J.; Stergar Liza, Štubar Marjeta, samici. Sv. Peter in Pavel V Ptuji. O. Majerič M.; KojecP., vratar; o. Petanjek L.; o. Aleksič P.; o. Veršič M.; Ratek Barbara, Lenart Apolonija, km. hčeri; BezjakNeža, želar. hči; Potero Uršula, dekla; Sluga U., krom.; SvajglD., učit.; Kos I., poduč. Sv. Andrej. Černivcc M., fajm.; Sernec V., učit.; Vogrin J., celim.; Čnček M., Gregorec A., Strah J., Pučko J., kmetje; Čuček P., Braček j., Pekonja j., Pras J., Strah j., želarji; Pekonja M., Šiško J., Nedelko A., Kukovec J., mlad.; Petek Terezija, samica. Štev. družnikov: 113. 16. Dekanija Rogatec. Dekanijski predstojnik: Centrih Anton, dekan. Rogatec. Centrih A., dekan (2 izt.); Orač R., izgl. učit.; Kristan j., mizar; Fric J., Korez M., Korez P., Ozvaldec J., Mikuž Jožefa, posestn.; Vele Marija, pos. hči; Vele Zofija, pos. hči; Polajžar Zofija, km. hči; Bukšek S., km. sin; Bukšek J., Bukšek T., Koražija S., Gobec J., Skrabl Ant„ Kitak j., posest.; Mikolič M., Kunštek A., Kitak St., km. sini. Sv. Križ. Orožen I., nadžup.; Belšak A., kapi.; Gostenčnik P., kapi., (3izt.); Tramšek A., Ogrizek J., Serbak S., Prah A., Ž u rman j., Pobežin J., predst.; družba sv. križa; Bancinger Vil. Sv. Peter. Wolf A., župnik; Plešnik M., kapi.; Žurman Ana, Hajnšek P., Černoša J., Verk Gr., Strašek Neža., Korl Jera, Kolar j., Skodič A., Pere M., Žerak Polona, Inkret And., Drofenik Urša, Stojan J., Strašek A., Mešiček J., Tramšek A., posest.; Novak Urša, šivilja; Škorec Liza, km. hči; Strašek M., posest.; Ogrizek A., Zabav M., Novak M., Ko-stajnšek J., Stiplovšek A., Stiplovšek Jur, posestn.; Kregal1 j., srejn. predst.; Peperko Fr., tkalec; Mestinšek J.; Imenšek Fr., Topolovšek M., Šoster Mica, Lipovšek Ana , posest.; Inkret Mica, km. hči; Otorepeo A., km. sin; Zbil Liza, dekla; Hajnšek BI., čevljar. Kostrivnica. FerenžakFr., župnik; Kolarič J., kapi.; Kolarič A., posest, pri sv. Lorencu; Kolarič M., posest, v Pustikah; nedelska šola; Fajs Ema, posestn. Sv. Florijan. Gajšek Dr., župnik; Trafenik Luka, učit.; farna bukvarnica; Fric Gr„ Tramšek J., Kunstek Polona, posest.; Stojnšek Jožefa, km. kči; Plavčak A,, učenec. Lxxxm Sv. Eilia. masten ./., kapi.; farna bukvarnica; Končan Val., učit.; Peperko Fr., kmet; Drofenik Marija, dekla; Harinski Marija, Šeligo Urša, km. hčeri; Šeligo Ema, dekla; Masten Uršula; Kajba T., kmet. Štev. družnikov: 97. 17. Dekanija Skale. Dekanijski predstojnik: — Škale. Novaki»., kapi.; Vegund J., učit.; Meh Š., Gaberšcek Š., kmeta; Krajno Mica, Kvartič Tereza, Hlep Tereza, Dobelšek Barbara, Dobelšek Mica, Navodnik Ana, km. hčere; Jerič Mica, kmetica; Dobelšek Ana, šivilja; Kaligaro Ant., dekla; škalska šola. Št. Janž. Križan Henrik, fajm. (30 izt. za farne ude). Št. Martin. Lempl J., km. sin; Lempl Jera, km. hči; Jan J., Zabukovnik BI., km. sina; Stropnik J., posest.; Zark Ferd., teržan v Velenji; Barbara Srebotnik, teržanka v Velenji. Št. Mihel. Zorko J., kapi.; Musi P., izgl. učit.; Budna F., uo.; Stanovšek Neža, županova; Pribošie J., podžupn.; Sotlšek A., župnik; Cocaj J., kapi.; Vošnjak M., teržan; Vošnjak Fr., pos. in o. k. poštar; Nekerman Fr., okr. zdravn.; Has Ferd., c. k. komit. komisar; Horvat J., duh.; Krajnik Fr., terški pek; Tičar A., teržan; Četina J., cerk.; Terbul M„ farni cehmešt.; Torinek J., Slomšek J., Perovec M., kmetje; Lušnec A., mlinar; Kosovel J., pek. uč.; Srale J., Drel L., Marko Gr., Napotnik M., Tajnik M., km. sinovi; Apat Ana, Golob Mica, Stropnik Ana, Stropnik Neža, kmetice; Ferder Marija, Slivnik Jožefa, terške; Smolčnik Ana, dekla; Belunšek Mica, Hrastnik Mica, Drel Jožefa, Hrasnik Mica, Kurmanšek Mica, Pisko Helena, Fužir Mica, Ocepek Ana, Mežel Ana, km. hčere; Napotnik J., Meveo V., km. sina; Goršek M., Meljanšek M., kmeta; Napotnik Katarina kmetica. Belevode. Grobelnik Dav., župn.; Zepič A., cerk.; Hudej J., kmet; Jerak BI., služ.; Ramšak BI., Govtnik Miha, km. sin.; Pavlin Lucija, deklica; farna bukvarnica. Štev. družnikov: 106. 18. Dekanija Šmarje. Dekanijski predstojnik: Ivanec Martin, dekan. Šmarje. Ivanec M., dekan; Jan Ferd., kapi.; Rataj K., kapi.; Brinšek ,J., učit.; Stumberger Mih., grajščinski oskerbnik. lxxxiv Zibika. Stus Fr., fajm.; Petan Fr., kapi.; Zibška farna šola; Peperko T., posest.; Šega J., Smole M., cehmešt,; Zupanec Uršula, šivilja; Žolgar Mica, km. hči; Arbajter Mica, vdova; Pevec J., posestn, Št. Štefan. Fe rme A., fajm.; Sket M,, kapi., Kristan A., uč. Slivnica. Kunej Jan. Nep., kapi,; farna šola (Z izt.); Čedna Jož., učitelj. Kalobje. Rak Sim., kapi. Dramlje. Šuc J., fajm.; Pintar Fr., kapi.; vfarna čitalnica; ZupaneC A., kmet; Kostajnšek M., posest.; Cretnik J., hišn.; Avžner Blaže, km. sin; Verbič M., km. sin. Ponkva. Hajšek A., farni namest.; Vošnjak L., kapi.; farna šola-, Bekuš M., srenj, predst., KoržeJ., Zdolšek Fr., srenj, predst.; Berglez F., Bibič F., Korže F., Mlakar F., Podgor-. šek F., Župnik F., Skrabl M.. Slatenšek M., Belak A., Za-bnkošek A., Zdolšek A., Leber A., Fidler J., Fidler BI., Vovk K., kmetje; Štor J., lončar; Ravter A., železn. čuvaj; Zabukošek J., Galuf A., Zdolšek A., Slatenšek J., SekoleC J., km. sinovi; Zdolšek Ana, Leber Urša, kmetice; Pintar J., Zidanšek Ajta, km. hčeri. Šent-Vid. Ulaga J., fajm.; Vavpotič M., kapi.; Lindič Terez. Sladka gora. Vere s A., župnik; Ogradi F., kapi.; Gobec M., učit.; Glavač Fl., km. sin; Klajne J., Lah J., Šuc J., kmetje; Sili I., lončar; Topolovšek F., kmet; Svetelšek Fr., km. sin; Berglez L., hlapec; Teršek J., krojač; Verbovšek J., km. sin, Cvenk Mioa, kmetica; Ogradi J. Gornogradu. Štev. družnikov: 81. 19. Dekanija Št. Juri pri Sčavnici. Dekanijski predstojnik: Kotzbeck Georgi, dekan Sv. Jari. KotzbeOk G., dekan; Urbas G., kapi.; Belec P., Fekonja S., km. sin; Križan Fr., služabn.; Lačen M., km. sin; Omuleo Joan, žnidar; Voglar M., nagorn.; Zajdela J., želar; Strajnšak Jerica, vinc. hči; Farkaš V., želar; Andrašič J., poduč.; Zorman M., poduč.; Breznik Marija, žel. hči; Budija J., zidar; CizerI Ana, žel. hči; Golinar S., želar; Hrašoveo J., km. sin; Holc Marija, nag. hči; Korošak Jož., kmet; Kocmut J., želar; Posaveč J., kovač; Potočnik Al., žel. sin; Sijanec J., kmet; Tišler A., žel. sin; Verbnjak A., tkalec; Zorko T., srenjski predst.; farna bukvarnica. Sv. Peter. Kurnik J., župnik; Rantaša J., podž.; Ferenc J., podžup.; Burcar S., kmet; Mulec Ana, kmetica; Strah Ana, dekla; Bajs J., nagornik; Jagerič L., kmet; Senekovič Fr., kmet; Kajdič Marija, nag. hči; Simenčič Ana, km. hči; Zni-darič Fr., kmet; Golob, Fr,, viničar; Kolar Fr., žel. sin; Bajs Terezija, nag, hči; Bratko Katarina, nag. hči; Burear J., nagornik; Fekonja Marija, žel.; Wolf A., nagornik; Adanio Fr., km. sin; Kavčič M., nagornik; Bratko Ana, žel. hči; Brajtšaft Jožefa, dekla. Sv. Magdalena. Perger Fr., podžupnik. Sv. Križ. Stiper J., podž.; farna bukvarn.; Knkoveo J., kapi.; Stuhec Marija, km. hči; Slavic Matija, km. sin; Kolbelj Iv., žel. sin; Himelreich Katarina, žel.; Šalamun Eva, kmetica; Kosi Urša, Kosi Marija, kmetice; Kelemina Terezija, dekla; Horvat Fr., kmet; Filipic Frančiška, žel. hči; Šostaric Neža, km. hči; Spindler Marija, km. hči, Novak Ana, kmetica; Stuhec Marija, kmetica; Korošak Marija, žel. hči; Kavčič Marija, Ljubej Ana, km. hčeri; Pučko Ana, žel. hči; Drobnio Uršula; Domanjko Ana; Ojsterc Marija, kmetica. Mala nedelja. Lovrenčič Fr., župnik; Suhač A., kapi.; Slana A., kmet; Petek M., nadg.; Zmavec Marija, Makoter Ana, ned. učenke; Hedjek Rad., ned. učen.; Trafenik Marija, nag.; Strajnšak Liza, km. hči; Kocmut Jera, nag.; Bolkovič Jerica, nag,; Fifnja Katra, žel.; Andrašič A., srenj, predst.; Švarc M., nagornjak; Spindler Ana, štacun.; Majcen Marija, nag.; Krajnc M.,vlončar; Zajdela Terezija, žel. hči; Bohanee Marg., nagornj.; Špindler A., km. sin, Borko L., želar; Fifnja Jerica, km. hči; Gregorič Mica, km. hči; Špindler A., km. sin; Božič A., želar; Perša Iv., želar. Sv. Anton. Klobasa Fr., župnik; Erman J., želar. Lotmerk. Dr. Klemenčič A., župnik; Antolič J., Vojsk J., kapi.; Polanič Helena, mešč. hči; Brumen A., nagornjak; Lorger J., meščan; Murza M., km.; Stanjko L., žel. hči; Filipic A., km.; Kovačič M., želar; Prelog Urša, nag. hči; Kolbelj Ana, km. hči; Drobnič A., km. sin; Lorger Tereza, mešč. hči; Herec J., kmet; Dojnko L., žel. sin; Spindler V., km.; Rakuša Marija, vinarica; Lah Maria, žel. hči; Kram-berger J., žel.; Kosi J., kmet; Lasbaher M.; Rajh J., kmet; Rajh Alf., km. sin; Pevec Kat., km. hči; Majdič J., žel. sin; Čajnko Ana, dekla; Jurkovič Tereza, km. hči; Vargazon J., km.; Kiker Marjeta, km. hči; Lemon Tereza, dekla; Osterc Marija, km. hči; Nemec Marija, vinc. hči; Bežan M., kmet; Marinič Jožefa, dekla; Postružnik Gab., učitelj; Prelog Marija, km. hči; Murkovič Fr., km.; Hoter A., km.; Šijanec učit.; Cimerman Marija, km. hči; Gomilšek J., uradn.; Smodiš J., km. sin; Cajnko Marija, km. hči; Puconja J., km. sin; Pnšcnjak J., km. sin; Rozman Drag., Hercc J., želar; Škerlec Marija, žel.; Bedekovič Marija, km. hoi; Skerget Št., Puoonja M., Markovic J., km.; Novak M., km.; Donaj Urša, kmetica; Bežan A., km.; Slavineo F., nag.; Hanžel Neža, kmetica; Gaberc Mat., Špindlcr Marija; Bohinec And., inežnar; Glavnik Jož., nag. sin; Novak M., Frie J., nag. sin; Zavratnik J., nag. sin; Vatroslav Mohorič, mlinar; Hedjek A., žel. hči; Jesih M., posestn.; Kokol Fr., kmet; Zavratnik, želar; Nemec Joh. Veržeje. Strajniak A., kurat; Bruinen M., c. k. lajt.; Kralj Iv.; Jnrinec Fr., Filipio J., Sonaja J., varaščanje; Jurinec Alojz, mladenič; Strajnšak Katarina, kuharica; Reiner Alojzija, Gaberc Katarina, Cof Marija, varaške hčeri; Stanetič Fr., kmet, Zemlič Št., kapi. v Belatincih; Milfelner Fr.; Gaberc Fr.; Pušenjak A.; Horvat And.; Osterc Iv., varašč.; Budja Al., kmet; d. Marko, tkalec; Brumčič Kil., sabol; Sterniša Neža, šivilja. v Stev. družnikov: 197. 20. Dekanija Št. Martin pri slov. Gradcu. Dekanijski predstojnik: Novak Franc, dekan. Št. Martin. N ovak Fr., dekan (Z iz t.); Zičkcr A., kaplan, Urek A., kapi. Sloveni Gradec. Bosina J., župnik. Podgorca. Par Bal., farni namest. Pameče. Rožanec T., župn.; Rebernik Maria, Civnik Marija, Paradiž Ana, km. hčere; Rotonik Apolonija, kuhar.; Verh-njak J., kmet; Šuler Cena, Civnik Franca, km. hčeri; Jelen Lena, kmetica. Šentjan. Wozu P., župnik; Ramor Iv., kapi. Šentil. Zohar A., župnik; Kos Al., kapi.; Cepelnik J., Rutnik R., Urbancel J., Brezlan Zefa, Kopic Treza, Lazar Lena, Kumar Antonija, Tašler Ana, Zaveršnik Mica, Peh Ana. Sv. Florjan. Einsiedler J., kurat; Pajenk P., kerom.; Vivod V. Št. Vid. Trobaj J., župnik; Sešel L., kmet; Napačnik Jak., kmet; Vivod J., mlinar; Ovčar L., kmet; Pejavnik P., kmet; Krajnc A., kerčm. Stariterg. Bruner J., župnik; Zabukošek F., kapi.; Zupančič Ana, km. hoi; Sole Jera, km. hči; Poplar P., kmet; Ger-šovnik Mica, km. hči; Trobe Valentin. Zavodna. Kene Fr., kurat; Kene Marjeta, Grabenšek Mica, dekla; Pečar Neža, dekla. Štev. družnikov: 50. 21. Dekanija Št. Lenart. Dekanijski predstojnik: Tutek Juri, dekan. Št. Lenart. Tutek J., dekan; Šrol Fr., kapi.; Jager J., učit.; Mlasko Dav., kmet; Lube Mica, gospod.; Rola Joana, Dvor-šak Mica, Ješovnik Jerca, km. hčeri; Cirič Mica, dekla; Mlakar Mica, verh. hči; Tavšič Apolonija, vinc. hči; Kocbek Mica, km. hči; Skof Mica, km. hči; Rojko F., kmet; Damiš A., km.; Damiš A., km.; Kraner J., km. sin; Narat T., km. sin; Reišp Jožefa, km. hči; Tomažič Neža, km. hči; Kurnik A., kmet; Postrak Mica, dekla; Firbas Mica, km. hči; Eileč Mica, vinc. hči; Čolnik Ana, verh. hči; Lorenčič Mica, km. hči; Purgaj J., kmet; Senekovic Jula; Kurnik Liza, kmetica; Rop Dr., km. sin; Rola Jerca, km. hči. Sv. Benedikt. Miloši« M., duh, oskerb.; FerkJ., uč.; Čeh F., učit.; Čolnik Dom., pos.; Jagrič Jan., kmet; Jagric Jož., km. sin; Kolbelj J., pos.; Urbanič Fr., kmet; Ješovnik M., tesar; Zemljič J., šivar; Zemljič M., kmet; Roškar Blaž, mizar; Elbelj J., kmet; Šiško M., Roškarič V., verhovšaka; Kapfer Ferd., šivar; Bauman Liza, žel. hči; Slaček Ana, šivilja; Rozman Marjeta, verh. hči; Krambergar Lena, žel. hči; Babic A., zidar; Benediška šola; Jostl Jožefa, žel. hči; Holc J., verhovšak; Šrol Marija, verh. hči. Sv. Hupert. Strah J., župnik; Gregorec Lav., kapi.; Ješovnik Š., učit.; Vraz M., kmet; Rues J., zidar; Pehan A., zidar; VerličJ., kmet; Ješovnik J., kmet; Lovrenčič Fr., grajenski; Mesarec Liza, šivilja; Vraz Tereza, zaverška; Vraz Ana, gočoska; Zavec Jvula, klunoška; Voglar Liza, čermlenska; Kos J., čevljar; Žmavee M., Kmetic J., Čolnik F., kmetje; Zmavec Tereza, šivilja. Sv. Bolfank. Slanic Fr., župnik; roženkranska roža ternovska; Kajsersberger Miha, kmet; Poterč J., kmet; Braček F., želar; Poterč J., verhovšak; Kramberger J., mlinar; Zelenik Apol.; Pečko Marjeta,vFras Apolonija. km. hčeri; Rojko Mica, šivilja; Furbos Š., verh. sin; Čuček Al., km. sin. Sv. Trojica. Samostan frančiškanski; KrajncJ., učit.; Kovačec P., učitelj; Najglič S., kmet; Potočnik A., škrinjar; Fras A., sluga; Breznik J., sluga; Poterč Urša, samična; Roškar Katarina, dekla; Mulec Marija, dekla. Sv. Ana. Divjak J., župnik; Letnik M., kmet; Suman And.; kmet; Bauman J., želar; Krajnc F., šivar; Divjak Mica, km. hči; Letnik Mica, kmetica; Rošker Mica, km. hči; Zemljič M,, kmet; farna bukvarnica. Lxxxvm Sv. Jnri. Dolinšak J., župnik; Pucko A., kapi.; farna bukv.; Rajšp M., učit.; Domajnko A., Košar Iv., Damiš Fr., kmetje; Lorber Joana, Helbelj Franca, Kurnik Neža, Glunec Liza, kmetice; Varazin Marija, Roškar Alojzija, Šnajder Joana, žela-rioe; Mihelič Jula, Krajnc Jula, Štiftar Marija, vinčarice; Bohi Alojzija, nagorska hči; Kurnik Iv., godec; Caf Joana, šivilja; Zelenko Fr., kmet; Rotar Marija, kmetica; Kurnik Fr., kmet. Negova. M und a Vido, župnik; Jančar Fr., kapi.; Suen Fr., šolski namest.; Forko Marija, učit. vdova; Fekonja J., km.; Šturm A., kerčmar; Perko Martin, kmet; Serd Tereza, šivilja; Pavlic Fr., verh. sin; Dokel M., žel. sin; Ferenc Marija, dekla; Ester Alojz, mizar; Kolmanič J., želar; Ploj J., kmet; Ješovnik Liza, vino. hči; Sipek Urša, km. hči; Satlar J., kmet. Štev. družnikov: 148. 22. Dekanija Velika Nedelja. Dekanijski predstojnik: Verbnjak J., podžupnik. Velika Nedelja. Verbnjak J., podžup.; Lah A., km. sin; Sen-jur A., sam; Vesjak J., km. sin; Dovečar J., nagor.; Petek T., miz. mojster.; Petek A., terg.; Petek J., tek.; Meško A., Kavčič L., kmeta; Goč A., želar; Cajnko F., nag.; Vavpotič Jera, dekla; Cajnko Neža, km. hči; Cajnko Neža, žel. hči; Radek S., želar; Poplatnik F., km.; Sova Marija, km. hči. Sv. Miklavž. Fric M., fajm.; Jerebic A., kmet; Pokrivač J., nagor.; Repič M., učit.; Verbnjak F., terg.; Dolinar M., nag.; Kotnik A., kmet; Tomažič J., Dajčbauer J., Dajčbauer L., nagor.; Pavličič J., kmet; Pavličič Jera km. hči; Lukman M., mizar; Robič A., terg.; Terstenjak J., nag.; Jurkovič Treza, nagornica. Serdišče. Simonie J., fajm.; Lorenčič A., kapi,; JuriničJ., pos.; Dečko Marija, posestnica; Lukman Jera, žel. hči; Bedjanič J., Spešič M., kmeta; Ploh M., pos.; Vorko Terezija, Senj-kovič Marija, posestnici; DogšaJ., km.; Filipič Marija, pos.; Sever M., km.; Dominkuš J., žel.; Lukman Marija, žel. hči; Sinko J., učenec; Klobučar Katarina, posest.; Kolarič Urša, želarka; Stiberc J., km.; Cerček J., Letunja J., želarja. Ormož. Vovk J., župnik; Fras J„ kapi.; dr. Magdič A.; Han-želio Treza, huhar.; Kristanič Treza, dev.; Stöger F., posest. Sv. Tomaž. Mavčič J., župnik; Rižnar J., čevlj.; Munda J., Hole F., kmeta; Viličnjak M., žel.; Ritonja A., km.; Ritonja L., žel.; Slana A.. Kupčič F., posestnika; Antoiič M., čevlj.; Antolic Marija, žel. hči; Janžekovič Vido, Kostanjoveo F., predst.; Stibero J., Ravšelj I„ Rep A., Obran L., Ravšelj V., Škrinjar B., kmetje; Marinič J., Marin F., Mavko M., želarji; Erhatič V., post.; Karba Marija, Cvetko Marija, Majcen Jera, Markrab Polona, želarke; Petrena M., žel.; ŽrnigooL.,hlap.; RakušaV., hlap.; Marin M., pos.; Rojht A., vinc.; Zmavec M., želar; Perko M., kmet; Novak Iv., želar; Adamič J., učit. iz Polenšaka; Trunk B., posest. Štev. družnikov: 98. 23. Dekanija Videm. Dekanijski predstojnik: Rejec A., dekan. Videm. Rejec M., dekan; Sternad M., kapi.; Zupanek J., učit.; Bernardič F., kmet; Znideržič, terg.; Ban J., Matore J., Lapuh J., Planinec F., Ponik F., kmetje; Zdovee Ana, km. hči; Volčanšek Mica, pos.; Zorko A., Deržanič J., Sternad A., posestniki; Ječ Apolonija, kmetica; NovoBeveC Neža, osebenka; Arnšek F., pos.; Mirt J., kmet; Pribužič V., terg.; Duler F., km.; Habinec F., pos.; RosteherMica, posest.; Kovačič Mica, km. hči. Zdole. Ljudska šola; Šket Mica, kuhar.; Pleterski M., km. sin; Novak J., kmet. Bizelj. Zabukošek J., župnik; Rakoše M., kapi. Pišeče. Kamor F., župnik; Ljudska šola; Vertovšek A., Suš-nik A., Leskušek M., kmetje; Kokot A., učit.; Sever J., kpl.; Pleteršnik Treza, pos.; Kene T., Kežman J., šivarja. Koprivnica. Zupančič F., župnik; Bizjak V., kapi.; Drozek J.; učit.; Kink Mica. Brilej Neža, Bračun Neža, Samonišek Urša, Božičnik Urša, Čerkuč Neža, km. hčere; Kozole M., vdova; Zvar F., Cerjak B., vZemlak J., Aman F., Bračun M., km. sinovi; Sotošek L., Svajgar J., Pečnik A., kerčmarji; Mešiček M., Dušič A., Mirt F., Pečnik J., Toplišek M., Omerzel A., Pihler F., Kozole A., Kostajnšek , Klakočer F., posest.; Mirt Mica, Ašio Mica, posestnici. Sevnica. Burja F.; Pajek J.; Družba sv. križa. Brežice. Otorepeo F., župnik; Dr. Razlag J., za-se in za 3 uč. f4 izt.); Turin J., kapi.; Ferenčak Urša, km. hči; Her-vol A., Vogrinec J., Molan M., Šetinec M., Rožman F., Bra-tanič J., Urek M., Lapuh A., Godler M., Lapuh F., Stergar A., Matjašič J., Zorko F., Setinec M., Radnovič J., Frančeko-vio F., JelčičJ., km. sinovi; Narad M., mež.; Ferenčak Mioa, Šetinec Ana, Ratej Neža, Opravž Ana, Cizelj Marija, Šcrbec Ana, km. hčeri; Živio Ana, dekla; Jeržio Ana, Peterkoo Ana, xc Deržič Marjeta, Šetinec Neža, Gereo Ana, Vimpolšek Marija, Hefler Ana, Voglež Mica, Vimpolšek Lena, km. hčere; Lapuh Ana, purg. hči; Krejačič J., Jošt J., km. sina. Reilienberg. ltalin F., župnik; Stiplovšek V., kapi.; Krajnc M., km.; Marinčič J., km. sin; Kadivnik Ana, Vovk Ana, Jurkovič Mica, Kostanjšek Mica, Boste Ana, Omerzel Mica, Soln Jožefa, km. hčere; Pečnik Ana, kmetica; Lubi Neža, Omerzel Mica, km. hčeri; Cvirn J., km. Sroinle. Viher F., kapi.; Sotler J., pos.; Turk T., učit. Arfiče. Span A.; Kočevar J., kapi. Dobova. Smolič F., fajm. Zabukovje. Farna bukvamica; Stritar J., Jazbinšek J., kmeta. Štev. družnikov: 142. 24. Dekanija Vozenica. Dekanijski predstojnik: Satler M. in Gajšek J., kaplana. Vubret. Satler M., provizor; Sojnik J., oseb.; Šojke L., šiv.; Robnik A., Končnik M., kmeta. Št. Priuiaž. Pongrac Uršej, posest. Ribnica. Gajšek J., kapi.; Derzečnik L. Vinšekov (2 izt.); Košir M., Razdevšek A., Osranik Š., služabnik; J. Osvald Vetuškov; Osvald Liza; Miklavec J., kerčm.; Miklavec A., dnin. (2 izt.); Jakob Terezija; Derzečnik Mica; Tratnik N. Štev. družnikov: 20. Število vseh družnikov lavantinske škofije: 2395. IV. Ljubljanska škofija. 1. Dekanija Cerknica. Dekanijski predstojnik: Anžlovar F., dekan. Cerknica. Anžlovar F., dekan; Peterlin P., Ponikvar A., duh. pomočnika; Skof Marjeta, dekle; Ileršič F.; Verli Alojzija, dekle; Hren A., km.; Turšič M.; Janeiič J., bukvov.; Kra-šovec A., pos.; Spamblek B., gostiv.; Mekina J., sedi.; Slovensko društvo; Kebe M., Skerl A., kmeta; Jernec Jera; Premrov, Mekinda Urša, dekleti; Mekinda Reza mlinarica. Stariterg. Križaj J., fajm.; Smole J., Oblak J., kaplana; Sker-beo J., mežn.; Križaj Jera, Kukeo Urša, kuharici; Bencina J., kupč. strežn.; Žnidaršič A., gostiv.; Svajgar M., zdravnik; Stritof M., pos.; Palčič T., hlap.; Sterle A., km.; Žnidaršič J., fant; Perušek F., posest.; Škerbec J., opek.; Truden J., fant; Pianecki J., gostiv.; Janežič A., mal.; Namre J., km.; Sežon J., župan; KrašoveoJ., mal.; Nelec M., čevlj.; Kondare A., Mlakar J., posestnika; Mlakar Alena, gostivn.; Vilar J.; gostiv.; Pianecki J., sluga; Turk J., gostiv.; Preveč V., mestn.; Kovač F., Hlapše F., kupca; Debelak S., sodn. sluga; Šuin-rada A., Šumrada J., kmeta; HojkarD., pošt.; Zajec Št., kup.; Raktelj B., učit.; Logar M., c. k. urad.; Golf J., pisar; Medja A., učit.; Intihar G., sodn. sluga. Bloke. IHazi A., Turk A., posestnika; Gregorec F., hlap.; Mani F., fant; Borštnik J., učit.; PečekJ., pos.; Lavno A„ kupec; Gruden F., kmet; Kočcvar Neža, Žnidaršič Neža, Hribar Mica, posestnice; Vesel Luka, župan; Pakiš Reza, kmetica. Sv. Trojica. Jan Š., fajm.; Bregar T., gostiv.; Kovačič Mica, kramarica. Babino polje. TrohaJ., žup.; Hudolin V., logar; Žagar A., km. Prezid. Pugelj Katarina, hišna. Grahovo. Žerovnik T., fajm.; Telio A., kmet. Begne. Ahčin A., kurat; Hren F., župan; Ljudska šola; Pra-protnik A., učit.; Turšič J., podžupan; DebevecJ., km.; Meden M., mlinar; Bonač M., km.; Intihir J., čevljar; Debcvec Neža, Debevec Marija, Lovko Marjeta, kmetice; Meden Ana, mlinarica; Kastelec Drsa, posestnica; Debevec Marija, Hren Helena, km. hčeri; Martinčič Marija, tergovka; Vidmar Ana, km. hči,; Rožanec Urša, šivarica; Debevec Marjeta, Rožaneo Jera, Škerl Ana, Vidmar Micka, Turšič Micka, pevkinje; Svigelj Joana, km. deklica. Planina. Potočnik A., fajm.; Jakelj G., kapi.; Endlicher R., c. kr. okr. urada tajnik; Kogovšek Marija, pos.; Prek Marija, šivilja; Planinska šola; Florjančič Marija, štacun.; Do-lenec J., pos.; Božič Marija učiteljeva, Nič Neža uradnikova, Mader Marija zdravnikova, gospe;.Ape Josipina, gospodičina; Štrekelj Marija, Juvančič Margarita, devici; Kušlan F., perica; Večaj Štefan, cerkv.; gospodičina Albertina žl. Hoffern, notarjeva; MilavecNeža, kmetica; PetrioMarija, km. hči; gospA Alojzija Koren, posestnica; Ambrožio M., sluga. Studeno. Germck J., fajm. !Va Uncu. Brence J., fajm.; Unška šola; Jeršan Reza, Modec Joana, Bonač Neža, posestnice; Debevec Ana, šivilja; Urbas J. Štev. družnikov: 136. 2. Dekanija Idrija. Dekanijski predstojnik: Kovači6 J., dekan. Idrija. Kovačič J., dekan; Gregorič Ig., Mogolič M., mestna kapi.; Strel L., pošt. odprav.; Eržen Joana, gospodičina; Žni-daršič Joana, ošt. hči; Gostiša F., rud. pisar; Gnezda J., org.; Logar St., hišnik; Brus T., Poliska G., provizij.; Rejec T., rudar; Pisler T., dninar; Tominec A., km. sin; Margreiter Polona; Lapajne Marija, terg. hči; Logar Antonija, hišnica; Polanec Katra, rud. žena; Respet J., malar; Šinkovec Do rotea, hišnica; Podobnik A., c. kr. hutnik. Spodnja Idrija. Močnik F., fajm.; Germ J., Pogorelec A., kaplana; Leskovec B., župan; Lampe J., teržan; Žonta J., rudar; Mažgon T., hlap.; Možina M., čerkov.; Leskovec Mi-cika, teržanka; Vesel Neža, kuhar.; Velikajne Neža, gostja. Žire. Majnik J., fajm.; Gorišek F., kapi.; Frelih T., cerkovnik; Seljak L., Otrin J., kmeta; Gantar A.,vmlinar; Albreht V., izsluž. učit.; Primožič F., šol. ogleda; Žirovska šola; Ažbič J., Tratnik J., kmeta; Kopše Marija, posestnica. Černiverh. Aleš L., vikar; Osana A., kapi.; Poženel J., učit.; BončaJ., Rudolf B., posest.; Rupnik Terezija; Cigale G., Mi-kuš F., posestnika; Furlan Terezija; Rupnik J., pos. Godovič. Svetličič F., fajm. Ledine. Rome J., fajm.; Novak J., kmet. Zavrac. Pivek J., oskerb.; Kavčič M., km. sin. Gore. Aichholcer V., Iokalist. Vojsko. Ogrič J., kovač. Štev. družnikov: 61. 3. Dekanija Ipava. Dekanijski predstojnik: Grabrijan J., dekan. Ipava. Grabrijan J., dekan; Dekliška družba; Učiteljska bukvarnica; Tomažio I. E., kapi; Kete J., župan; Kermelj A., umet. vertnar; Lekan I., Lekan M., Premeri J., Nad-lišek A., posestniki; Meden M., čevlj.; Gerljeviž F., mežnar; Princez G., Urdih F., Domenik J., Kodelja M., ČukvA., posestniki; Dužnik D., tkaveo; Rušt T., Polšak A., Živec J., Petrič J., Petrič St., posestniki; Kociančio A., kmet; Planinec F., Polšak T., Petrič J., Hrovatin T., Jež M., Planinec J., Tomažič F., Repič J., ŽgaveeJ., posestniki; FurlaniMarija, posestnica; Peterlin Marija, Bajec Marija, Ferjančič Marija, Smuc Joana, Durn Marija, Kariž Jožefa, Novak Ana, Furlan Jožefa, dekleta; Petrič A.; PlsaneevM.; Dekleva J.; Kranjc J.; Pavlin A.; Petrovčič J.; Poniž Št.; Ferjančič A.; Durn A.; Jež F.; Cotie Joana; Kostanjevic Marija; Pegan Matilda; Fabijan Marija. Verlipolje. Lovrenčič M., župan. Slap. Koder M., kurat; Ferjančič J., župan; Hiti S., šolnik; Malik F., Poljšak J., posestnika; Bizjak J., mežnar; Jež P., km.; Trošt J., miz.; Cigoj F., km.; Volk A., dninar; Bizjak Marjeta; Uršič Katarina, kerčm.; Miška Joana, dekla; Uršič J., km,; Marec J., čevlj.; Curek A., km. fant; Domenik M.; Fabijan J., km. fant. Planina. Nakus J., kurat; Ferjančič J., pos.; Gantar J., učit. Št. Vid. Francelj Št., šolnik; Bratož G., Kovač J., terg.; Košir J., vikar; Šola šentvidska; Vertoveo F.,v terg.; Lampreht Antonija, ošter.; KopatinF., oštir; Bratož Št., zid.; UrdihJ., km. Podraga. Kmečka čitalnica; JamšekJ., čevlj.; Semenič J., ¿gur J., Bratož Frančiška; Trošt F., krojač; Lovrenčič A., kmet; Trošt Lojza, gospodinja; Trošt L., kmet. Podkraj. Erjaveo M., kurat; Bajec J., pos.; Kobolj Marija, kerčm.; Čuk A., gozd.; Puc Marija, šivilja. Štnrja. Petne B., kurat. Podvelb. Berčič A., učit.; Smerdel A., cestar; Kete J., posest.; Kovan A., župan. Budanje. Stupar J., kurat. Gabrija. Dek. Komen.Mihelj A., vikar; Čehovin F., pos.; Vales A., km. fant; Pečenko J., mlin.; Bandelj F., km. fant. Štev. družnikov: 113. 4. Dekanija Kamnik. Dekanijski predstojnik: Fink J., dekan. Kamnik. Bogataj F., Tavčar F., kaplana; HostnikNeža, kerč-marica; Karolnik J., pek; Osenar Marija, mesarica; Fajfer Jožefa, kram.; Inglič G., mežn.; Repnik J.; PodrekaJ., terg.; Zalokar M., služ.; Zadar J., cerk.; Preveč Urbania,v gospod.; Štefula B , sodn. služab.; Treveu V., kupč. pom.; Skerjanec Katarina, km. dekle; J. Saetčeva rodovina št. 77 v Podg. Komenda. Vovk J., fajm. za-se in za šolo; Čerin J., učitelj; Sivec Jera, mojškra. Vodice. Bergant V., fajm.; Sporn Katarina, posest.; Razboršek J., kapi.; Čižman F.; Kosec Mica; Spenko Mica; Sodnik J.; Rpzman Neža. Kova. Bu (In ar J., lokalist; ZilierI J., cerk. sluz. Berdo. Dernovšek J., kapi. Zlatopolje. Pehareo M.; lokalist. Šmartno. Dolenec L., župnik. Zgornji Tuhinj. Bononi J., župnik. Sela. Artel B., lokalist. Strajne. Pretner J., lokalist. Mekine. Krašovec J., lokalist. V Dobu. Keršic I., kapi.; Albreht L., župnik; Kotnik M., kpl.; Kepec Helena; Zarnik Marija; Klemenec Terezija; Majhnič Helena; Rapovčeva hiša; Dobovska šola; Podbelšek Marija; Kremžar Uršula; Miš Helena; Vojska Terezija; Keršic Helena; Jereb Ivana; Majhen Terezija; Rems Frančiška; Golob Marija; Rape Jera; Resnik Marija; Kramarjem hiša; Deč-man Uršula; Bergant Marija; Zorman S.; Petavar A. Št. Vid. Ankerst J., bénéficiât; Petrič M., učitelj; Brezjan J.; Švarcel Antonija. Radomlje. Zadnikar F., duh. v pokoji. Stev. družnikov : 68. 5. Dekanija Kočevje. Dekanijski predstojnik: Kožuh M., dekan. Kočevje. Ažman J., vod. glav. šole; Jereb M., kpl.; Dovžan L., Jantner J., učitelja. Koprivnik. Olipič J., župnik; Gorenec L., kapi. Mozel. Gasperlin V., dnh. pomoč. Koč. Reka. Žagar F., duh. pomoč. Osilnica. Jakšič A., župnik. Stara cerkev. Parapat J., kapi. Polom. Judnič J., administ. Stari Log. Hočevar A., kapi. Fara. Justin B., kapi.; Abram h., učit.; Južnič M., kmet. Nemška Loka. Kunšič A., učitelj. Štev. družnikov: 16. 6. Dekanija Kranj. Dekanijski predstojnik: Res Janez, dekan. Kranj. Reš J., dekan; Meinarec A., dr. Sterbenc J., duh. pomočnika; Laaar M., šol. vodja in kat.; Brodnik A., kat. in xcv prof.; Pee D., o, kr. urad.; SavnikD., lek.; CebinP., naduč.; Remee P., Skraba A., Kopač J., Božnar A., Gogala J., De-beljak P., Debeljak J., Eržen V., Smolej P., Hudovernik J., Verhunec J., Sušnik J., gimnazijalci; Dolschein„Frančiška; Hauptman Marija; Gecelj Neža; Sežun Marija; Citavnica v Kranji; Bizjak Marija; Preveč Albina; S t raj bar Apolonija; Celar Marija; Brešar Mica; Vidovec Mica; Strupi Rotija; Dolenec Ludmila; Pučnik Marija; Pezdio Apolonija; Pnhar Marija; Jakelj Meta; Vidmar Katarina; GregoraS Amalija; Marenčič Frančiška; Za veri Marija; Mesmer Kancijonila; Pleša Margareta; PirecNeža; Pipan Marija; Pfeifer Marijana; FIo-rijan Nikica; Škerbina Mica; Kuralt J., pos. v Zabnici; Vombcrger B., fajm. v pok.; Dolinar Jerica; Dolinar Rozal.; Šafarec Frančiška; Šumi Marija, Napret Jovana, šolarice; Gimnazijalna knjig.; Glavna šola; Kreuzberger Milka, Man-dele J., sedlar; Mandelc Mica. Šmartno. Krašovec J., župnik; Klinar L., duh. pom.; Eržen J.; Cemažar J., pri sv. Joštu; Vilfan F., pos. v sr. Bitnju; Golob A., Sušnik S. Kovor. Bohinec F., župnik; Lavriž Marija. Predosle. Kerčon J., župnik; Kerčon A., duh. pom.;vbaron A. Cojz, grajšč.; Farna šola-, Umnik F.; Šenk A.; Žibert F.; Žibert J.; Nunar J.; Skodlar A.; Maran L.; Logar Uršula; Kosiša A.; Senk J.; Pičman A.; Hribernik J.; Grošelj Mica j Zupan J.; Ušlakar J.; Kokalj J.; Kern F.; Čolnar A.; Žibert Lenka; Hribar J.; Oman J, iz Tenetiš. Cerklje. Bohinec A., župnik; Košmerl A., duh. pom.; Boršnik J.; Vavken A., nadučit.; Cerklj. vsakd. šola I.; II. razred; Cerklj. nedelj, šola I.; II. razred; Robas J., sr. predst.; Kerč I., sr. svet. in mlinar. Smlednik. PreželjvM., župnik; Sajovec F., duh. pom.; Mare-šič J., duh. na Sm. gori; Konjar A., kerčm.; Rozman Marjana, kmet.; Verlič Mica, mlin. hči; Jenko Urša, šivilja; Se-žek Reza; Jeraj J., pos.; Bonča V., kmet; Govekar Meta. dekla; Prek Marjana, šivilja; Bačnik Marijana, kmet.; Sežek Mica, šivilja; Jenko Mica, Jerala Mica, kmetici; Oblak P., pos,; Smleška farna šola; Burger A., pos. v Hrašah; Kepec Marija; Knapič A., mlinar; Keršič J., kerčm. in pos. v Terboj. Št. Jnri. Koprivnikar J., duh. pom.; Mali N. (2 iztisa); Košmerl J., fajm.; Pfeifer J., duh. v Hrastji; Zaver) A.; Arhar F., duh. v Vogljah; Kovač J., pos.; Okorn M.; Celar Ana; Sežnn J. z Visokega. Naklo. Z ar n i k A,, župnik ^ BShm IgM dnh. pomoč. 5 Arnos Sifrer S., o, kr, cest, mojster. Podbrezje. ¡Slapnik M., župnik; Pogačnik M., duhov, pomoč.; Praprotnik F.; Januš V. Sv. Križ. Keršmanec M., župnik; Kristofič P., duh. pom. Mavčiče. Zust M., župnik; Jerala A., posestnik v Podrečah; Kepec Franca. Kokra. Stermole F., župnik. Goriče. Justin J., župnik. Terstenik. Marinšek F., župnik; Oman J., pos. v Tenetižu. Zapoge. Narobe M., župnik; Lavrič L., pos. Duple. Šlibar T., župnik. Teržič. Košir A., fajm.; Š o k i i č B., kaplan; Farna knjižnica (2 izt.); Juvan Iv., šol. vodj.; Ankemius Ivana, Marija Malli, Šarabon Antonija, Ahačič Anica, gospodičini; Tomšič Ivan, Knifič L., učitelja; Lončar L., Aljančič L., Justin U.. pos.; Peharec Elizabeta, Napret Vincencija, gospé; Kurnik F., kol. Stev. družnikov: 177. 7. Dekanija Leskovee. Dekanijski predstojnik: Po lak E., dekan. Leskovee. Polak E., dekan; Lavter Marija, posestnica. Sv. Duh. Zagorjan M., župnik. Raka. Tavčar A., fajm.; Šarabon V., kaplan; Jareo J.; Šola v Raki. Sv. Križ. Vovk J., župnik; Hofer D., kapi,; Telban V., učenik; Gerjol L., kapi. Studenec. Beroič J., duh. pom.; LiseÓ Jera, Liseč Urša. Bučka. Gasperlin G., lokalist. Kostanjevica. Lesjak J., fajm.; Markic M., kapi. Cerklje. Bergant L., kapi. Čatež. Štrukelj F., kapi. Št. Jernej. Vovk J., kapi.; Rudež D., grajšak. Štev. družnikov: 21. 8. Dekanija Ljubi j ana. Dekanijski predstojnik: Lésar A., c. k. prof. Ljubljana. Mil. g. g. dr. Vidmar Jernej, knezoškof; dr. Jaree il., prošt in šolski svetov.; dr. E. H. Costa, ljublj. župan in dež. posl.; dr, Toman L., pravd os. in dež, posl.; dr. Gogala xcvir J., kat. više gimn. in vodja v Alojzijeviaču; Zupan T., pref. v Alojzijevišču; Knjižnica bogoslovska; Knjižnica više realke; Knjižnica više gimnazije; dr. Zupancc J., za Posečni-kovo hišo v Martiniverhu; Debeljak M., gimn. prof.; Punce Mica, pos. hči na Viču; Kos A., prošt in vesolj, škof. vikar; dr. Pogačar J. Z., stol. dekan; Pavšlar J., korar; Zupan J., korar in stol. župnik; Zavašnik J„ Volec J., PoklukarJ., ko-rarji; dr. Semen J., dr. Cebašek A., dr. Vončina L., bogosl. profesorji; Les ar A., prof. više realke; Stare J., kand. gimn. učiteljstva; Peternel M., prof. više realke; Mam J., gimn. prof.; Vclikaverli G., čast. korar; Pogačar M., škof. kapi.; dr. Pavkar H., bogosl. spiritval; Klemenčič J., norm. kat.; Zamejec J., vojaški duh.; Heidrih D., Urh G., Iirižnar M., stol. cerk. vikari; Kosti G., mest. župnik; Hočevar J., bogosl. podvodja; Potočnik M., nunski spoved.; Smrekar J., nunski kat.; Karun F., tern. župnik; Jeran L., tern. kapi.; Hočevar M., šentpeterski župnik; DrobničA., šentpet. kapi.; Rozman J., glav. mestne šole vodja; GnjezdaJ., pref. v Alojz.; P. Poljaušek M., P. Popovič K., P. Gregorič T., P. Fabijan B., P. VolkE., P. Pfeifer G., P. Kržič A., frančiškani; Sku-beo J., fajm. v pokoji; Turk J., duh. pastir v bolnici; Tomeo M., šentpet. kapi.; Uržulinska šola v Ljubljani; Aree R., pošt. uradnik; Ambrožič Katra, kuhar.; Blaznik J., tiskar in mest. odbornik; Dr. Bleivveis J., vrednik „Novic"; Babnik Franja, gospodičina; Belec Marija iz Viča; BelecLiza, iz Viča; Cigoj Anton, cerkov.; Čuden J., topničarski nadlajt.; Derbič Urša, iz Šiške; Družba rokodelskih pomoč.; Frelih FI., mest. odbor; Germek Marjanica, kuharica; Globočnik F., više realke prof.; Gosar j., iz Šiške; Habič F., dek. pot; Hren Antonija iz Krakovega; Homan Rozalija, činovnikova vdova; Harle Cila, kuhar.; Jamšek j., trg.; Jentl A., trg. pomoč.; Jentl B., terg.; Juvančič Franja; Jeraj Nepomucena, gospodičina; Jeleneo Marija, kuhar.; Kersnik J., c. k. adj.; Kozin Reza; Kozin, bu-kvovezni učenec; Kos Lavoslava, gospodična; Kaprec Iv., derž. pravd, namest.; dr. Lovšin A., dež. sodnije predsednik; Lozar J., trg. pomoč.; Lehman Ern., dcrž. pravd.; Lukman Urša, dekla; Močnik M., gl. šole učit.; Mulej A , c. k. urad.; Maršalek A., kroj. mojst.; Mergole A., cerkov.; Mileč Rud., tiskar; Medec F., franc. cerkov.; Melcer D., gimn. profesor; Mulej Mina, dekla; dr. Orel J., c. k. notar in Ijublj. podž.; Pleiweis J., terg. in mest. odbor.; Pregelj R., blag. v branil.; Pakič M., mestni odbor.; Pivek Ivana, natakarica; Pfeferer Marija, gospodičina; Pirec Reza, kuhar.; Pour Edv., tergov.; Praznik Vincenci; Pance Neža, iz Viča; Rasp B., stol. cerk. cerkov.; Rihar G., stol. cerk. organ.; Ravnikar F., dež. rač. urad.; Šafran F., stolni cerk. cerkovnik; Svetec L., magist. Koledarček 1868. VII. komisar; Svetina Marija; Svetina Terezija; Smukaveo J., dež. bolni, uradn.; Sovan P., starji, Sovan P., mlajši, Sovan Ferd., tergovci; Smrekar Jerioa, gospodidina; Slovše Mina iz Viča; Tonija Josipina, gospodičina; Tomec J., magist. urad.; Usmiljene sestre; Valenta Vojteh, magist. urad.; Vilhar I., trg.; Vavru Iv., gimn. prof.; Verbič Marjeta; Verhovec Polona; Zorman Lenka, kuhar.; Zupan V. C., trg. in predsednik kupo. zbornice; Žagar D., o. k. blag. urad.; Hohn E., bukvov.; Hohn R., železn. urad.; Vesel L., osebni uradnik; Verhovnik J., ccrkovn. sin; Pavlin Liza, vdova; Smrekar Jera; Zajec Alojzija; Kamnikar Joana, Kamnikar Pavlina, gospodičini; Go-stiša J., mest. kapi.; Ves Kristina gospä; Gerkman F., učit.; Drašler P., Tisen I., Zupančič A., trg. pomočniki; UraničJ., priv. urad..; Cerar F., učit. norm.; Epih J., Praprotnik A., učitelja; Sventnar J., mestni odbornik; Zupančič A., hišnik; Jeraj Ivana, gosp. posestnica; Peta ver J., urar.; Kokalj Marija; Medeo Marija; Ramovš F.; Zupan Neža iz Smokevoa; Kozler P., posest.; Majhenič G., vodja križ. cerkve; Kavčič Marija, šivilja, špit. ulic. št. 268; Zabukovec J., rač. urad.; Pfeifer Julika, Ihan Liza, gospodičini; Bevec Terezija, Fran-čič Neža; Leveč T., vertnar; Kranjec S., cerkov. pri usmilj. sestrah; Pesjakova Luiza. gospa; Umek Jera; Morguti A., vodja; Sterbenc J., duh,; NoliJ., doktorand; Kermavnar Marija, pekinja; dr. Bleiweis D , zdrav.; Dolenec Neža Cvetova; Ničman H., bukvovez; Smolej V., tergov.; Čepon A., krojač; Göck F., kerčm.; Kovač J., mestnjan; Gole Jos., Semen J., Pivek Janez, stavci; — Fr. Rufin Hauer v Solnemgradu, Zbašnik F., Dolinar T., Tavčar J., Dolenec J., Gerčar J., Stare J., Šraj Aleks., Hostnik J., Mekinec F., Ceme Drag., Premem J., Kljun Iv., osmošolci; Jamnik T., Dovžan Valent.; Zaplotnik F., Selevšek Iv., Goste F., Hubad F., Kern Rud., Klemenčič J., König J., Križaj N., Kukelj A., Nemec A., Rakovec A., Rozman J., Škerjanec J., Tavčar G., Kržič A., sedmošolci; Marinko J., Susteršič A.,vMožina L., Jeglič A., Tonejec M., Ločnikar F., Oblak L., Sašelj P., Resman Iv., Pavlin Iv., Karlin D., Erker J., Tomše J., Borštnik P., Ore-hek V., Petelin J., Dobida J., Mučilnikar J., Škerl J., Belčič A., Moškerc P., Travejn J., šestošolci; Jarec J., Kolar M., Koželj A., Strupi J., Šmaleo E., Svetina J., Pipan A., Stem-pihar V., Kokalj M., Šimenec Hr., Mali J., Greselj D., Šav-nik Slavolj., Ukmar A., Čop M. , Lebar J., petošolCi; Jenko Iv., Detelja F., Karlin J., Kozjek Iv., Rihar Iv., Sivec A., Žlogar A., Volkar Hrab., Maček J., Koder A., Pregelj Iv., Goljmajer J., četertošolci; Bregar Iv., FajdigaN., TravnarJ., Kavčič J., Zupanec Iv., tretješolOi; Markelj Iv., Podjed P., Sušnik A.; Hostnik D., Ogorelec J., drugošolci; Skumavec L., Gregor! Iv., pervošolca; Majar J., Orešek P., Zmerzlikar A., Mtišio P., Stare F., Potoein A., Bergant F., Krajgar P., Peterman A., realei iz 3. razr.; Mali H., Peterka J., realea iz 2. razr.; Jakopič F., Lenarčič J., Žužek J., Bitenauer L., realei 1. razreda; Pengal A., kupč. šole učenec; Prašnikar A., Cotman A., normalca; Poznik P., 5. razreda; — Gerčar J., Kumcr A., Novak J., Poč M., sem. duhovni; Čemologar F., Kobilica J., Stupica F., Sitar F., Golob J., Zupančič A., Kalan J., Kilar J., Karlin J., Pogačnik J., Škerjaneo F., Habjan P., Andrejak F., PorentaJ., Bevec J., Onušič F., Rus P., Štupar J., Pogoreleo A., Meš M., Stamcar J., Mohar J., Derganec A., A. Fettih Frankheim, Doleneo J., Demšar J., Masterl A., Stenovec A., Pakiž J., Košmelj J., Grošelj J., Malaverh G., Pue A., Skufca A., Kunstelj F., Mandelc A., Berlič J., Prijatelj M., Skvarča J., Zupan S., Virant J., Ključevšek Ig., Vari T., Kumar V., Slibar G., Pajer A., Hočevar A., Vrančič Ig., Jančigar K., Lušin A., Hladnik J., Klobus V., Schweiger F., Brulc F., Saje M., Jaklič J., Lapajne J., Valentinčio Ig., Pekovec J., Spendal F., Prijatel P., Koren Ig., Škoflc J., Lapaj ne K., Pintbah J., Jarec F., Karet J., bogoslovoi; P. Ehrenfrid Zupct, P. Kokalj Rein., br. Heglar Blag., br. Škra-bec Stan., o. Pristav Teod., P. Pavliček Bonif., frančiškani; Zupan J., Mavric J., bogoslovca; Zupančič A., Blažir M,, semeniška hlapca; Pašič M., bogosl; Goileo M., zdravnik v Terstu; Krajec J., stavec; Markič M., bogosl.; Skala Štef.; Smitek Helena iz Krope; Kljun K., vikar stolno cerkve; Podmilšak J., Sšolec. Ig. Prusnik Fr., fajm.; Kosec J., kapi.; Peterlin A., Govekar Fr., učitelja; Lunder Fr., poduč.; farna šola; PavliČ F., posest.; Minati Alojzi, goziln.; JušiČ Val., oglednik. Golo. Mencinger L., adm. Kurešček. Stritar A., duh. v pokoji. Sv. Vid. Potočnik BI., fajm.; čitalnica; Stare Al., kpl.; Tomec Mir., pod. učenec; Kunavar J., pod. pom.; Štrukelj Alojzi; Jenko Manica; Zakotnik Joana; Štrukelj J., Rozman Neža; Zobec J., čevljar; černe Lenka; Erjavec Fr., kupec; Arhar Ana, Napast Magdalena, gosp.; Mlakar Marija; Šusteršič F., Bitenec Ana. Dobrava. Vidmar J., fajm.; Kajdiž T., kapi.; Zaveršnik Urša, samica; farna knjižnica; Šuhadolec Jera; Levstik V., učitelj; Vidmar Joana; Bizjan Neža s tovaršico; Dolinar Neža, pos.; Jarec Marijana z otroci; Vodnik Barbara, dekla; Oblak S., hlapec; Cijuha M., posest.; Zadnikar Marjeta; Kovačeva hiša v Stranski vasi; Podrepčeva hiša ua Otiku; Dovjakova hiša v Hrušici; Trobec Marija; Zoreč M., posest.; Štalčeva hiša in Karpetova hiša v Kozarjah; Bizjak Fr.; Velikaverh Jan.; Omejec Marija; Hudnik Marijana; Oven Marija iz Podsmreke. Brezovica. Sranec St., kaplan; Potočnik J., fajm.; Kogej J., učitelj; Balovec Amalija; Andišek Marija; Istenič Jera; Pezdir J.; Pišek Urša; Novak Ana; Gantar Agata; Rus Ana; Rus Marija; Rus Urša; Sebenik M.; Slovnik Marijana. Sostro. Čuber E., kapi,; Selon M.; Krušio Marjeta; Teškan J. Bizavik. Hribar Andr. Sorav. Belin A., fajm.; Jereb M., kapi.; Svetina V., rud. nadz.; Štrekelj Gr., kmet; Starman Fr.; Starman Marija; Šusteršič M., kmet; Florijančič Fr.; Carman M.; Kos J., krojač; Kurent J., gostač; Čarman Marija; Debeljak Terezija; Košenina Marija, kmetice; Knifec Marija; Kavčič Marijana; vpoštarj. žena; Kokalj Marija, Kobal Marija, Lušina Jera, Štrekelj Ana, Bernard Elizabet, Trampuš Marija, Smovec Marija, Podviz Elizabeta, kmet. deklici; Poderžaj Urša. Preska. Tomee J., fajm.; Ozinek A., učit.; Jarec J., posest, v Medvodah. Sv. Katarina. Prijatelj Št,, fajm. Šmartno. Namre A., fajm.; Malnaršič J., kapi.; Malenšek Marija in Malenšek Frančiška iz Tovnja; Snoj Av iz spod. Gamelj; Zalokar J.; Korbič Mina; Sežek Marija; Šešok Jo-ana; Malenšek Marija, mlinarica. Jezica. Burja Jak., fajm. Mengiš. Jaklič Št., kaplan. Stara Oselca. Pireh J., kmet. Polhov Gradec. Fada J., fajm.; Povšc M., kapi.; farna šola. Turjak. Zoreč J., fajm. Sv. Helena. Razpotnik J., fajm.; Vode J., terg. Ribnica. Lesar Fr. v Sušji; Lesar J. v Hervači; Lovšin Micika v Jurjevici; Kljun Marijana v Slatniki. Želimlje. Tavčar N., župnik. Obloke. Lovšin S., kaplan. Cerklje. Klemen Ant., kaplan. Berdo. Švarcelj Antonija. Vodice. Luznar Jan.; Sporn Katra. Javorje. Možina J., župnik. Prosek. Gorjup Iv., poseit.; Nabergoj Iv., žapao. Bob, Rant Fr., župnik. Kouienda. Stebe Ani. Marija Devica v Polji. Jakič A., kajti.; liabnik Franca. Kamnik. Snoj Frančiška. Dol. Skul Val., kapi.; Serko Mica, šivilja. Miškolcz na Ogerskem. Bobič A., tehnikar. Homec. Hiti Jan., fajm. Štev. družnikov: 629. 9. Dekanija Loka. Dekanijski predstojnik: Kramar Frano, dekan. Stara Loka. Kramar Fr., dekan; Mrak J., kapi.; Stanonik Fr., kapi.; Šolar Fr., duhovnik; Triler Mart., fant; Sink Barbara, samica; Jenko Mica, posest. Loka mesto. Vidmar J., kapi.; Rome Fr., kapi. in šol. vod.; Glavna šola; ljudska knjižnica; Hafner J., župn. v pokoji; — Oroslav; Mohar BI., posest.; Planina Fr.; Novak Fr., Novak Urša; Dolenec Meta, Poljanec Meta, posest.; Subič Polona, perica; Košir Marija; Rebol J., hlapec; Peternel Mica, Ga-šperin Lenka, Oblak Katra, Čarman Jera, Kopač Jera, dekleta; Ažman Mina, mežnarica; Kožuh BI.; Certanec Neža, posest.; Dolenec Urša, Debevec Antonija, Bogataj Jera, Dolenec Neža, Omejec Urša, Bezovičar Meta, Triler Mina, Stanonik Micika, dekleta; Berdnik Mica, kmetica; Rupar Jera/ dekla; Alič A., kmet; Horvat M., nunski kat.; Jeriha Mat., nunski spovednik. Poljane. Globočnik J., župnik; Rožič Alojzi, kapi.; Pavlic Kozma, kapi.; hiša št. 11, (plač. prof. Jesenko); Demšar J., Potočnik J.; Šubič S.; Dolinar J., Inglič Marjana; Mrak Urša; Prevodnik Mica; Pintar Urban; Kalan Franc; Inglič Lenka. Trata. Kraševec A., župnik; Bogolin M., kapl.;_ Potočnik M., učitelj; Šraj A., žup. sin; Jezeršek J., gostao; Vodnik J., kmet; Vesel Micika, kuharica; BožnarBarba, km. hči; Cadež Urša, kmetica, Guzelj J., posest.; Jezeršek Gr., posest. Stara Oslica. Šli bar M., župnik; Gladek J., posest.; Vidmar Gr., pos.; Guzelj Elizabeta, rudarica; Kokalj Marija, dekle; Nesic Marija, dekle. Leskovica. Dolinar Fr., župnik. Žabnica. Skubec J., podžupnik. Železniki. Find A., fajm.; Babnik J., kaplan; farna učilnica-, Levičnik J., učitelj; Globočnik Katarina, Globočnik cn Amalija, Globočnik Marija, posestnice; Demšar Alojzija, po-štarica; Talar Frančiška, gospodična; Klobčič P., kov. moj.; Kavčič J., klobučar; Dolenec T., kov. mojster; Rant Anica, dekla; Čemažar J., kov. mojst.; Habijan J., čevlj. mojster; Logar Fr., kov. mojst.; Lotrič Fr., kov. mojst.; Lavtar J., srenj, svet.; Sest Fr., kov. mojst.; Gašperin Rotija, fužin, hči; Klobovsv Liza, šolarica; Opaltarjeva mati; Potočnik Jo-ana, šol.; Žnidar Marija, pevkinja; Klobčič Mat., mlinar; Petrač Š., Cajnar; Steinmec Fr., fuž.; Košmelj Antonija, šol.; Košmelj Ana, posest.; Trojar Liza, mojškra; Boncelj Lucija, fuž. hči; Šelhavs Marija, šolarica; Potočnik Fr., oskerbnik; Šetina T., hišnik; Kobljar Gr., fuž. sin; Demšar J., šolar; Talar Marija, posestnica. Selce. Maj ar V., fajm.; Jalen S., kapi.; Bernard Val., kapi.; Šmit M., ključar; Trojar Micika, dekle; Bertoncelj Ana, gr. hči; Pintar Mica, dekle; Gortnar Franca, deklo; Gašperšič Lenka, šivilja; Šmit Lenka, grunt, hči; Šmit Urša, kajžar.; Pegam Neža, dekle; Demšar Micika, dekle; Fister Anica, gospodinja; Pogačnik Lenka, gr. hči; Okorn Spela, dekle; Potočnik Mina, gospodinja; Lavtar Micka, dekle; Rihtarčič Micka, dekle; Peternel M., podobar; Ambrožič J., podobar; Luznar M.; Rant Magdalena, dekle; Podreka Micka, gosp.; Lavtar Mica; Marinšek Mica, dekle; Mulej Urša, Mulej Jera, kuharice; Resman Marija, posest.; Resman T., marelar; Krek Fr., terg.; Blaznik T., krojač; Gortnar Juri, ključavničar; Blaznik M., mežnar; Pogačnik Luka, cajnar; Luznar Mart., Žagar; Kajžar Pavelj, Žagar; Rani A. Benceljnov, km. sin; Kobljar M., km. sin; Kobljar Jerica, dekla; Talar Urša, dekla; Kobljar Marija, gostja; Tušek Gr., km. sin; Jeram J., kmečki sin; Mavrič Luka, gost.; Birtič Neža, mojškra; Lotrič Lenka; Rozman Jan., kmet. Sorica. Boncelj J., fajm.; Šareo And., kapi. Dražgoše. Habž J., fajm. Sv. Lenart. Pavlič A., fajm.; Potočnik M., mežnar. Bukovsica. Demšar J., fajm. Zalilog. Pintar A., fajm.; Žbontar Marija, kramarica; Frelih Katarina. Štev. družnikov: 160. 10. Dekanija Metlika. Dekanijski predstojnik: Skubeo Martin, dekan. Semič. Skubeo M., dekan; Svetlin Fr., Pleško Fr., kaplana; Mavretič J., dek. v Vivodinah; Kenda Fr., učit.; Staniša Neža. cm Metlika. Bes A., župnik; Šafer J., duh. pom.; Zoretič Frančiška, posestn.; Schonbrunn Fr., učit.; Kolar J., mežnar; šola v Metliki 1 raz., 2. razr.; Slov. čitaln.; Rožnik A., o. k. adj. Adlešič. Kraševec Ant., župnik. Preloka. Šos M., lokalist. Drngatuš. Volčič J., župn.; Zagorjan J., Kurent Dr., kaplana. ¿Jernoinelj. Sutaj M., župnik; Vrančič Fr., šol. vodja; Dovič J., Koželj M., kaplani; Juvan Antonija, gospa; Ambrožio BI., učitelj. Radovica. Dolžan J., podžupnik. Planina. Proliaska Dr., podžupnik. Stari terg. Merzel J., župnik; Domicelj A., kapi.; Stanonik Nik., učit.; farna šola, (plač. Dr. J. Sterbenc). Vinica. Mraa T., župnik; Kadunec M., kapi.; Iiavšek J., učit.; Malič M., mesar; Šutaj J., mežnar; Rogina Iv., čevljar; Štefanič M., kmet; Simonovič Marica, kramarica. Verh. Zadnik S., župnik. Sahor. Škofic J., fajm.; farna šola. Štev. družnikov: 43. 11. Dekanija Moravče. Dekanijski predstojnik: Toman Janez, dekan. Moravče. Toman J., dekan; Gnjezda Št., Zoreč Juri, kaplana; Jerančič T., duh. v pok.; Tomič T., mežnar; Vidio M., ben. na Verhpolji; Klopčič J., kmečki sin; Lovrač J., posestnik; Avbelj M., kmet. Krašnja. Vari J., fajm.; AdamecReza, km, hči; 3 pevke krašnj. cerkve; šolska bukvarnica. Vače. Tavčar Miha, fajm. Blogovica. Zupančič J., fajm. Šentgothard. Zaveršnik Fr., fajm. Hotič. Stroin Fr., lokalist Čeinšeilik. Hueber Kaj., fajm.; Tomeljnova hiša iz Dobrole-vega; farna šola; Kolenec K., Klopčič J., posestniki; Grobler Mica, Kreže Mica, Lavrin Ana, Bantan Reza, km. dekleta; Kramar J., cerkovnik. Peči. Kapus J., fajm. Zagorje. Mazek h., kapi.; Štajnar Alojzija, mojškra; Dernovšek Reza; Birtič J., učit.; Božič Fr., pevka; Mav Franca, pevka; Berdajs Jože, Kolenec Martin, km. sina; Vindšnurar Anton,, dac. hči; Jesih Lenka, Baš Jožefa, Bebar Lenka, Gerčar Katra, km. hčeri; Vodišek J., kmet; Narad Marija, kmetica; Malnar Hedvig, gospodičina; Tratnik A., služabn.; Berdajs J., miz. pomoč.; Zerko Katra, kuharica. Kolovrat. Novak J., župnik; Kepec France, kaplan; f. šola; Tomec Val., cerkev.; Pustotnik Matija, cerkev.; Ocepek J., krojač; Pustotnik J., posest.; Kralj Val., Zupančič L., km. fanta; Jeglič Marija, kuharica; Lipovšek Joana, Giotti Marija, Pregelj Kotija, Bervar Alojzija, Smerkol Franca, Raz-potnik Lenka, Hribar Barba, Jesenšek Marijana, Vozel Joaoa, Keber Marija, pos.; Pavšek Martin. Štev. družnikov: 67. 12. Dekanija Novo mesto. Dekanijski predstojnik: Arko J., prošt. IVovomesto. Arko J,, prošt; Kuhelj M., vikar; Matere A., korar; Frančiškanski samostan; dr. Vojska A., c.vk. drž. pravdnik; Ravnikar Ljud., c. k. drž. pravd, namest.; Žagar Marija, Mo-har Marija, posestnici; Pavzar A., kupč. pomočnik; Marin V., terg.; Skaberne Marija, Zajdl Frančiška, posestnice; Ogo-relec J., terg., Kumer Marija, urad. vdova; Strajnar A., učen.; Vidic L., posest.; Kalčič T., Durini F., tergovca; Mehora^J., pek. mojster; Sulč Malica, Mol Berta, gospodioini; Slov. Čitalnica; Čolnar J., iz Lešnice v št. Petru; Koračin Frančiška, mešč. hči; P. Hlebec Bogom , gimn. prof.; Komlanec J., Ša-lehar Ig., Zaman A., Steklasa J., Marešič F., Prus M., Go-milšek J., Tromte A., Molek M., Komlanec J., Pazlar M., giranazijalci; Rozman Ana, gospodičina; Lenart Liza, posest-nica; Ažman J., o. k. sodnij, svetovalec; Ogrinčeva Tončika, gospodičina; Oblak Marija. Prečina. Preša J., kapi.; Sešarek Marija, kuh.; Saje F. Poljanica. Gruden J., podžupnik. Meliovo. Orešnik J., podfajm., Orešnik Marija, kuhar.; Pugel F., učit.; Triler Mica, Kastelec Franca, km. hčeri; Kulavec A., posest. Stopiče. Jiivan J., duh. pomoč.; Jeriček J., žup.; Klemenčio J.; Udovec J.; Ravnih M. Brusnice. Turk Št., duh. pastir. Šmihel. Mejač A., fajm. Št. Peter. Mohar P., kapi.; Turk J., učitelj; Turk Neža; Turk Alojzija; Krajnc Ana. cv Mirna peč. Režek P., kapi., Oimperman J.. Koraoin L., Koželj M., Papevž J., kmetje; Polh Cecilija, km. hči; Smreke Marija, šivilja; Šuln F. Štev. družnikov: 71. 13. Dekanija Postojna. Dekanijski predstojnik: Hicinger P., farman in dekan. Postojna. Hicinger P., farman in dekan; dr. Bučar J., advok.; Bclar J., kapi.; Vesel J., šolski vodja; Kolar Neža, posest.; Zuzzi Marija, kramar.; Lavrenčič Jožefa, posestnica; Kodrio F., žel. služ.; Silvester Radosl., pek. pom.; Dermelj D., učit.; Likar H., grajš. osk.; Klemenec Jožefa, Delnegro Katarina, pos. hčeri; Vertoveo A., malnar; Dietrih Frančiška, pek. hči, Hrenovice. Blaznik J., far. namest.; Geroar J., Molj G., kaplana; Juh M., učitelj; Jager Jera, km. dekla; Fajdiga Št., kmet; Zalar Joana, Jager Urša, More! Jožefa, Doles Antonija, Čič Terezija, Čič Marija, Šelovin Marija, Verne Marija, km. dekle; Juh Ana učiteljica; Lenasi A., pos.; Nedeljska šola. Razderto. Lunder J., ekspozit; Gasperin G., učitelj. Senožeče. Pašič J., farman; Vidmar Jožefa, pos. hči; Stangel Marija; Delak Ana; Ferflla J.; Legan P., kapi.; Zelen J., pos. in župan; Meden A., Musič A., posest, in občna svetovalca; Demšar D., učitelj; Suša J., Brajdih J., Ferfila G., Pegan A., Deles T., Piano J., Delak J., posestniki; Pavlin F., graj. oskerb.; Margon J., Delak F., Zotlar J., Marinšek P., posestniki; Gaspari J., Žbricaj J., tergovca; Sturm J., Koritnik M., čevljarja; Angeli Joana, posestnica; Perhavec J., pos. in župan; Može A., pos. obč. svet.; Može L., Hreščak M., posestnika; Markovič M., pos. in žnpan; Ižaneo M., Berne J., Žetko A., posestniki; Može Marija, Žetko Marija, km. hčeri; Koritnik L., mli.; Peca J., mežn.; Perhavec Marija; Brajdič J. Vreme. Rudolf L., farman; Magajna A., posest.; Dekleva J., pos. in župan. Slavina. Pokoren A., farman; Erjavec J., kapi. Št. Peter. Klemenefi Fr., ekspozit. Štev. družnikov: 81. 14. Dekanija Radolica. Dekanijski predstojnik: Vovk S., dekan. Radoljica. Vovk S., dekan; Lah V., kapi,; Turna J., učitelj; Farna bukvarnica-, Burnik J., podobar; Resman J., strojar; Jano F., klobučar; Skumavec A.; Ambrožič M., duh. v pokoji; Zalokar J., lekar; Pretnar F.; Mali Meta; Valant Urša; Ma-zek Meta; Ovin M.; Vovk J., kmet; Kristofič Marija; Lah Marija; Mihelač F., knjigovez. Grad. Peharec 8., fajm.; Kramar J., kapi.; Engelman Valent.; Šola v Gradu; Legat Meta. Zasp. Jereb F., fajm. Gorje. Tedesohi K., fajm.; Rant M., učit., Irt A.; Žumer J.; Pernač J.; Poklukar A.; Goričnik Mina. Breznica. Pintar L., fajm.; Zarnik M., kapi.; Medja J., učit.; Dolžan KI.; Noč J.; Zupan J.; Fertin Jur; Baloh F.; Klinar F.; Zupan A.; Zupan T., kolar; ResmanMina; Kersnik Mina; Koželj Mina; Bizjak J., km. sin; Markelj Ulica; Rev Lenka; Zemlja Katra; Legat MiCa; Finžgar Katra; Pristov Katra; Prešern Marija; Pogačnik Meta; Mulej Jožefa; Žbat Mioa; Finžgar Meta; Pristav Joana; Pristav Mica; Zupan Marija. Bi6tl'ica Bohiliska. Mesar J., fajm.; Krištofie L., kapi.; Pcz-dič J., učit.; Mencinger F., posest.; Žen J.; Ravnik L.; Logar J.; Čop J.; Sodja J.; Preželj J.; Mencinger T.; Ravnik J.; Medja J.; Mencinger J.; Vagner A.; AžmanvA.; Ravnik M.; Žen U.; Rabič J.; Arh L.; Smukaveo Mina; Šnabel Mina; Skantar Urša; Ravnik Sp.; Šelaj s Lenka; MencingerPolana; Poklukar Franca; Logar Meta, Beznik Meta; Rožman Urša; Rovt Špela. Srednja vas. Porenta L. fajm.; JeralaJ., kapi.; GermF., učit.; Pekovee A.; Preželj F.; Oder J.; SmukaveC Stef. j Markež Mina; Porenta Polona; Sodja Urša; Stare Franca; Zupanec J., posest.; Cvetek Mina; Kovačič Lenka; Urh Meta. Koprivnik. Sodnik J., fajm. Jesenice. Bizjak J., fajm.; Vindišer J., kapi. Begune. Keše S., fajm.; Teran J., kapi.; HrovatJ.; Pretnar M.; Goričnik J.; Resman A.; Kemperl T., mlinar; Begunska šola. Mošnje. Potočnik A., fajm.; Muhovec B., kapi.; Gabrevcio J., hlapec. Leše. Smrekar A., fajmošter. Dobrava. Poličar Jakob. Kropa. Zabrezovnik J., benefic.; Zamik M., učitelj; Poznik Neža, gospodičina; Zupan Elizabet; Jelenec T., posel; Pire Franoe, urar. Kamna Gorica. B e r n i k L., fajm.; Šuštaršič Reza , Šuštarsič Mica, fužinarici. cvii Lesce. Hudovernik F., fajm.; Bo&ičeva hiša s Hlebec; Zupan J.; Valant J.; Brence M., župan ; Božič J., Vidie J., posest. Ovsiše. Klapšič J., fajm. Bela Bohinska. Eder J., fajm.; Farna šola; Soseska kupljcn-ska; Markelj P., marelar ; Stojan Mina. Dovje. Zupančič J., duh. pomoč.; Petrovoič A., učitelj; Furmaher Karolina, gospodinja; Dovžan Lenka, Pšenica Mioa, gruntariči; Dovžan Mica, kajž.; Goja P., kajžl.; Goja Mioa, kajž.; Zima Mica, gostja; Pogačnik Mica, grunt, hči; Luks Jera, kajž. hči; Peternel Lenka, gostja; Smolej Tine, mlinar, Smolej Neža, mlinarica; Jeklič Polona, Ancel Mica, kajžlarici; Košir Ana, pol gruntarska hči; Dovžan Jera, kajž.; Dovžan Lenka, gostja; Klančnik Lenka, pol grunt, hči; Klanonik A., gostač; Svetina Mica, gostja; Rabi2 M., kovač; Toljat MiCa, ferbar-jeva sestra; Hlebajna Lenka, pol gruntar. hči iz Mojstrane; Vrbašič Marjeta % družino, gostja. Kranjska gora. Cirar F., kapi.; Veber Neža; Dimnik Helena ; Smolej Ana; Tarman Mina; Lavtižar Mina ; Pintar Lenka ; Robič Neža; Robič J.; Mertl Urša; Pintar Neža; Kapavnik J.; Smolej Lenka; Noč Mina. Koroška Bela. Plemel V., fajm.; Farna šola; Gasperin V., fužin, oskerb.; Rant Prim., gozd. urad.; Gradišek M., sluga; Poklukar J. na Rečici; Andrejoič Meta, služab.; Ambrožio Jera, dekla. Štev, družnikov: 190. 15. Dekanija Ribnica. Dekanijski predstojnik: — Ribnica. Skubeo M., kapi.; Raktelj J., učit.; Slee A., vertn.; Bobek Alojzija, gospa; Oberstar M., grajski kočijaž; Petek Jože, Peleo Jan., Petek A., pos. na Bregu; Arko A., pos. Podboj Marija, pos. hči; Perjatelj A., pos.; Martinak Franc, dacar; Peterlin J., na Polanah; Oberstar A., posest, na Selu. Dobrepolje. Sežun Val., fajm.; Smolej Mat., kapi.; dr. Rogač J., kapi.; Germ A., pos.; Novak Helena, dekle; Berdavs F., Fegeo Marija, Brodnik A., vposest.; Ribnikar A., učitelj; Zupančič J.1, Žnidarčič Fr., Štenta J., Mavser A., Stupnik J., Zupančič J., Skul Joana, Hočevar J., Maver Marija, Blatnik D., Kuhelj J., Pečnik J., Vidrih J. in Prelesnik M., posestn. Sodražica. Lesjak J., fajm.; Kaplenek J., duh. pom.; Bartol A., kmet; Pikčeva hiša, št. 6; Kerže M.; Pakiž J., Pakiž Jozipina; Perjatel Martin, Marjeta Arko, oba iz Vinec; Šega cvm Marija; Fajdiga Elizabeta, županja; Blatnik Ana, kuharica; Kerže Marija, gospodinja; Košmerlj Marija, Marolt Marija, terški dekleti; Vesel A., posest.; Starec J., kupec; Maršio Marija, Škerbec Jera, Stupica Marija, dekleta. Gora. Klemenec P., duhov.; Gornik Marija M., kil. dekle. Dolenjavas. Rozman L., kapi,; Božič Ig., učit,; Kromar Fr. Lašče. Brodnik J., fajm.; Dolinar F., kaplan. Kova štift. Janež Juri, kurat. Draga. Jereb J., župnik; Žužek S., kapi. Loški potok. Jaklič J,, kaplan. Štev. družnikov : 68. v 16. Dekanija Šmarje. Dekanijski predstojnik: Brolih M., dekan. Šmarje. Brolih M., dekan; Gogala M., kapi.; Mazek A.,učenik; Selan M., mesar; Jeršin J., Zupančič F., posestnika; Poder-zaj M., cerkovnik; Padar A., posest.; Zaviršek Ana, kerč-marica; Kug J., gostiln.; Skerjanec L., stari oče; Brodnik Marija, štacunarica; Zupančič J., kupec; Okorn J. , posest.; Farna bukvarnica ; Babnik Jožefa, kupč. služab.; Pour Jožefa; brinj. gospd; Srimec J., posest.; OgoreleC Joana posest, hči; Skerjanec J., Ogorelec VinCenC, posestnika; Rus J., mizar, Garbas M.; Mihlič Jera, pos. žena; Šipel Helena, posestnica; Kumec J., štac. hlapec; Strus J., posest.; Košak A., gostilničar in posestnik. Št. Vid. Kulavec M., fajm.; Debelak J., kapi.; Stritar J., bénéficiât; Sevsek A.,vfajm. v pokoji; Turek A., Slivnik A., učenika; Bučar J., Čož J., Golf [., Klemenčič J., Kolesa J., Korevec A., Kovač A., Roječ A. s tovarši, Zupančič A. z ženo, Zupančič F., Verbič A., posestniki; Klemenčič J., km. sin; Smrekar F., hlapec; Zajce va hiša izPodboršta; Balentin Katarina; Balentin Marija; Biber Karolina; Bregar Ana; Bregar Marija; Bregar Terezija ; Bregar Jera; Ôebular Urša ; Erjavec Ana; Erjaveč Neža; Eržen M.; Fajdiga Marija; FortunaNeža; Gerden Frančiška; Golf Katarina; Grandovec Meta; Greznik Katarina; Hribar Urša; Ihan Jera stovaršico; Javornik Jera; Kalar Ana; Kavšek Marija; Kek Marija; Končina Ana s to-varšico; Kocijančič Marija; Kovač Neža; Kutnar Marija, Kutnar Terezija s sestro; Lavš Katarina; Markelj Marija; Maver Meta; Motoz Neža; Medved Jera s tovaršico; Medved Marija; Ostanek Urša s tovaršico; Pajek Ana; Petan Neža; Rajer Ana; Rus Jožefa; Rtts Marija; Sodar Katarina z dru- žic o; Sirek Marija s tovaršico; Stermolje Jera a tovarši; Špendal Marija; Štrus Marija; Terlep Marija iz Ternovice; Terlep Marija iz Podboršta; Tomažič Ana; Volk Jera; Zajec Frančiška; Zaletel Marija; Zupan Ana. Kerka. Pečar A., čast. korar, fajm.; Urbanija Lorenc, kaplan; Blatnik Ana, Koželj Ana, Meglic Marjeta, Miklavčič Jera, Tihle Mica, km. hčere; Kračman Alojzija, učit. hči; Koščak Mica, dekla; Oblak J., hlapec; Petek Frančiška, kmetica; Zupanec J., km. sin; Kolenec Micika, kuharica; Svete Micika, dekla; Rus Urša, Rota Micika, Zajec Jera, Miklavčič Uršula, km. hčere; Uršič Marija, kmetica; Novak Frančiška, km. hči; Košak Ana, dekla; Godec Marija, kmetica; Miklavčič M., Zupančič J., mlinarja; Papež P., km. sin; Hribar J., kmet; Gros J., hlapec; Smrekar J., kovač. Višnja gora. Zaverl J., beneflc.; Kumer F., kapi., Ljubic F., cerkovnik; Vencaj Nace, učitelj; Sever M., kupe. pomočnik Šentjur. Sežun T., lokalist; Marovt Jera, dekla. l^opajn. Korošec M., lokalist. Žalina. VVindišer M., lokalist. Polica. Siveo J., lokalist. Lipoglav. Rumpler M., fajm. Zagrac. Krašna J., lokalist. Štev. družnikov: 140, 17. Dekanija Šmartno. Dekanijski predstojnik: Burger Jož., dekan. Šmartno. Burger J., dekan; Knifec Fel., kapi.; Janša J., Kolar Ana, šivilja; Zaverl Marija, neomožena; Hosfnik Marija. Ušti. Koprivnikar F., posest. Štanga. Marn J., kmet; Marn A., kmet v Jablanicah; Koprivnikar J., posestnik. Dole. Goslar M., kaplan. Švibno. Klofut ar J., kapi.; Bervar A., župan; Petavar Mat., Kmetio A., Troha Helena; Povše Ana. Dobovec. Jerič J., fajm.; Jamšek J., krovec; Vodin M., orgl. Št. Juri. Gestrin L., fajm.; Medved J., posest.; Cerer Jak.; posest.; Gradišek U., posest.; Kntnar N., kapi.; Parašuh A. Pol šili k. Tavčar M., fajm.; Jan Pr., kapi. Kresnice. Ribnikar Pr., fajm. cx Prežganje. Levičnik Fr., fajm.; čuk J., organist. Janče. Arko J., fajm.; Mahkovic Fr., posest.; Smrekar J., hI. Litija. Stopica L., fajm. v pok. Štev. družnikov: 35. 18. Dekanija Ternovo. Dekanijski predstojnik: Grašič Ant., dekan. Ternovo. Grašič A., dekan in fajm.; Urbančok J., duh. poni.; Sparovec H., duh. pom.; Bilo J., kapi.; Kranjc M., posest.; Valenčič J., kupec; Zarnik J., učit.; Renko J., učit.; Valentin J., učit.; Benigar M., fant; Kranjo Fr., mežnar; Kušlan Jožefa, gospa; Perkan Joana, posest.; Benigar Joana, devica; Elias Joana, devica; Bilo Joana, Batista Franca, device; Vičič Franca, Gartner Marjeta, Samsa Jožefa, gospe;v Bile J., posest.; Vičič Marija, devica; Hervatin A., kovač; Zefrin Marija, devica; Stamberger Jožefa, devica; Dubrovic Trna., Možina Ana, Hudnik Marija, posest.; Benigar Terezija, Celi-goj Jožefa, Tomšič Marija, device; Čitalnica; Potepan Jož., fant; Meršnik Marija, Domladiž Marijana, Novak Marija, Stubler Marjeta, Perišič Joana, deviOe; Lican Sk., kupec; Šircelj Jovžefa, posest.; Tomšič A., posest.; Brinšek J., kup.; Brinšek Št. pri sv. Gregorji (dek. Ribn). Harije. Oblak Jan., ekspoz.; Mežnar J., Krašovee F., posest. Knežak. Čadež J., kapi.; Česnik J., terg.; Šajn Marjeta, šiv. Zagurje. Mlakar A., vikar, Škofeo Marija, Krajnc Ana, device; Legat A., učitelj. Košana. Bergant J., farman; Klinar Dr., kapi. Suhorje. Zupan Drh. Prein. Jevšek Jak., učitelj. Štev. družnikov: 58. 19. Dekanija Trebno. Dekanijski predstojnik: Rozman J., dekan. Trebnje. Rozman J.; Jarc J., kaplan; Arko G., učit.; Mandlin J., župan; Rozman Frančiška, dekle; Keršol J., dekle; Zupančič J., posest.; Močnik F., cestnin.; Lesjak A., km.; Barle J., posest.; Mišic Mica, mojškra; Strah Ana, km. hči; Fr. žl. Premerstein, kapi.; Vidgoj Mica, Jutraž Neža, dekle; Pavlovič Ana, mojšk.; Smerke Marjeta, kmetica; StaričMica, mojškra. Trebelno. Šuler J., fajm.; Pleničar S., kapi.; Absee M. Mokronog. Kastelee J.; Flis J., kaplan; Ida baronesa Švei-gerjeva; Setina Marija, dekle; Kuselj Marija, dekle; Kos Marijana, Markvart J., posestnici; Šašelj J., pekov, mojster; Tekavčič J., posest. Sv. Trojica. Suhadolnik J., fajm.; Pavlic D., duh. pomočnik. Št. Janž. Mervar M., fajm.; Ramovš J., kaplan; Rajski Nace, Kumlančev T., posestnika; Gole Marija, Beber Mica, Trinkaus Mica, Kumlančeva Marjeta, Savšek Ana, Plazar Lenka, Kumlančeva Ana, Tratar Urša, Kumlančeva Zefa, Župan Neža, Plazar Miea, km. hčere. Mirna. Čuk F., fajmošter. Sv. Križ. Marolt J., fajm.; Sajovec J., kapi.; Kastelee J., učit. Čatež. Gregorič J. Selo. Z o rman A., administ.; Kunstek Liza, dekle; Stermec Urša, km. hči. Ambrus. Skerl J., fajmošter. Hinje. Tomelj J., kapi.; Pečjak A., gospodar; Skube Mica, km. hči; Blatnik J., km. sin; Jarm J., učit.; Hočevarjeva hiša; Cerčekova hiša; Hren M., gospodar; Jurečeva hiša; Gros P,, učitelj. Dobernič. Marolt M., fajmošter; Zagoda J., kapi. Št. Rnpert. Jožef, grof BarboMVaksenštajnski, grajščak ; Farna šola; Blagne A., oskerbnik; Odlazek J.; Odlazek J., cerkovnik; Bercar J. Žužembcrg. Kastelee A., fajm.; Novak J., Babnik J., kaplana; Jevnikar B., učit.; Klinec J., Pehani F., posestnika; Nahtigal Ana, klobuč.; GlihaJ., kupčev.; Iiošiček Marija, Košiček Ana, usnjarici; Mlinar Jera, Glavan Mica, dekli; Marinčič J., kroj.; DereaniJ., kerčm.; Šlajpah J., usnj.; Košiček J., Šlajpah F., strojarja; Fabjan F., kroj.; Marešič Mica; posestnica; Dular J., učit.; Potočar M., km.; Murn Mica, Hrovat Mica, kmetici. Sv. Lorenec. Gros J., kapi.; Bostele M.; StrajnarF.; Klemenčič F.; Kasteleo Frančiška; Kek Marija; Gliha Ana; Anžlovar Jera; Stangar Neža; Pancar M. Štev. družnikov: 107. 20. Dekanija Verhnika. Dekanijski predstojnik: Bonner Jožef, dekan. Verhnika, Bonner J., dekan; Kogej J., Gros A., kaplana. Borovnica. Jugov!o A., župnik; Robič S., kapi.; Pavlovčič Fr. hlap.; Rant L., kuharica; Urbančio L., čuvajka; Albreht Franca, kerčrn.; Majaron Marija. Hotederšič. Rihar Fr., fajmošt.; farna šola. Šent Jošt. Bartol Balt., župnik; Štantova hiša-, Buh Marija, devica. terni vcrli. Povše Fr., duh. pastir. Rovte. Vidmar M., župnik; Zagorjan Iv., kapi.; Kavčič K., kmet; Vehar J., Petkovšek Jak., posestnika; Trepal J., cerk.; Vidmar Marija, kuharica; Kogovšek J., delav.; Tratnik Liza, Kavčič Mica, km. dekle; Šinkoveo J. Zaplana. Lavrič J., župnik. Pod lipo. Okorn Ig., fajm.; Troha J., Maloverh Fr., kmeta; Celarec A,, gostač; Kristan F., mlinar; Pivk Helena s sestro. Logatec. Marinko J., fajm.; Lenasi A., kapi.; Jerič Al., učit. Preserje. Podobnik Ig., fajm.; Lukaneo J., kapi.; Uranič J., učit.; Petelin And., župan; Rogelj J., Trojar M., Jerina M., Kovač J. Kamenski, Šuštar A., Mazi J., Kovač J. Preserski, Komoli J., posestniki; Svete J., km. fant; Nakerst J., žel. čuvaj; Rožnik Urša, kuharica; Pustaverh Mica, čolnarica; Raktelj Urša, pevka. Rakitna. Štruoelj Mat., fajm. Štev. družnikov: 55. Število vseh družnikov ljubljanske škofije: 2206. V. Teržaška Škofija, 1. Dekanija Dolina. Dekanijski predstojnik: Jan Juri, dekan. Dolina, Jan J., dekan; Švet J., župn. pomočnik; Cvek Leop., učit.; Valentič A., učit. v Boljuncu; Lauriha J., nadžupan; Čuk Fr., kupec; Mahnič J., mlinar; Ota J., kovač; Prašel Jan., Prašel Juri, Prašel M., kmetje; Sancin J., Jerjan J., km. sina; Žerjav J., mlinar; Furlan A., kmet; Sancin Jan., kmet; Sancin J., mizar; Grakonja M., Barut P., Furlan Iv., kmetje; Ota P., km. sin; Pangerc Mihela, km. hči; Pazavel J., posest.; Samec Urša, km. hči; Paravel Urša, učiteljica; Tul And,, hlapec. cxm Podgorje. Fink J., duh. pastir; Polak J., kmet; Folak Urša, km. žena. Klanec. Rupnik J., duh. past.; Metlika A., kupec; Kozina T., kmet; Petrinja J., kmet; Metlika Martin, km. sin. Ricmanje. Kacin J., duh. pastir. Gročana. Korošec BI., župnik. Lokva. Sitar Fr., duh. pastir. Rodik. Schopf J., župnik; Babic Prim., duh. pom.; Cerkvenik K., posest. Brezovica. Keber T., župnik; Keber Marija. Draga. Repič Fr., kapi. Boljnnec. Lampe Ed., nadžupan; Toškan J., kmet; Vode Jož., kaplan. Divača. Dolinar M., kurat; Trampuš A., čuvaj; Suša Ana, posestnica; Perhavec Marija, km. dekle. Št. Kancian. Nadroh A., vikar. Barka. Rekar J., ekspozit; Ambrožič J.; Čeper Mat., ključar. Štev. družnikov: 54. 2. Dekanija Jelšane. Dekanijski predstojnik: Pušvec V., dekan. Jelšane. Pušavec V., dekan; Rogač A., kapi.; Stemberger A., HrabarM., kmeta; Pire F., učit.; Pleše J., tergovee; Tomšič Jožefa, dekle; čitalnica; Malavec A., cerkv.; Šlosar Liza, posestnica; Iskra Jeli, dekle; Iskra Marija, učenka; Stemberger And., Kalčič Jerni, kmeta; Iskra Marija, Iskra Jeli, Iskra Katarina, Stemberger Margareta, dekleta; Udovič A., kmet; Frol Marija, dekle; Saftič Ana, učenka; Tomšič Katarina, dekle; Udovič Marija, posest.; Čekada A., fant; In-dihar J., urar; Iskra Antonija; Rotmajer Viktorija. Starada. Teran Fr., kapi.; Staradška šola. Bergnd. Burjak Marija, kuharica. Goleč. Eržen Ign., fajm. Podgrad. Svetlin Pet., kurat; Šabec Fr., terg. Hrnšica. Brecelnik J., fajm.; Klemenec Fr., Dobravec Miha, kaplana. Vodice. Poklukar M., fajm. Klana. Princ J., fajm. Koledarček 1868. vm. Podgraje. Sovine o A., vikar; Gnezda J., učitelj; Hrobar A., kmet iz Novokrašine; Gerl M., kmet iz Rupe. Mane. Šinkovec J., fajm.; Koželj A., duh. pomoč, in učitelj; farna učilnica; Šinkovee Antonija; Staver Stipe, kmet št. 46; Škofič Marjeta; Šinkovec Marija; Juračič Mateo; gospa Eva Fenzl; Videmšek Urh, c. kr. fin. stražn.; Valetič A. Lukačin; Peloza Šime Tončetov; Sadkovio A. Kapič; Samsa A. Butura. Štev. družnikov: 56. 3. Dekanija Kastev, Kerkavci in Keršan. Dekanijski predstojnik: Golmajer Urb., župnik. Kastev. Volcic J., kaplan. Beršec. Golmajer U., župnik; Vaiš Karolina, kramarica. Volosko. Sila Matija, kaplan. Rukavec. Janec Jožef, duhoven. Poljane. Zupan Fr., ekspozit; Udovičič Franica. Dolenja vas. Vovk Iv., župnik. Trnške. Čuk Leop., župnik; Notar A., kapi. Pomiano. Andolšek Marko, župnik. Maresigo. Snoj Matija, župnik. Stev. družnikov: 12. 4. Dekanija Ospo. Dekanijski predstojnik: Braucher M., župnik. Ospo. Braucher M., fajm.; Talničar Ana, teržanka; Tul Marija, km. hči; Tul J., kmet; Ivančič J„ kmet; Vodopivec Mihaela, km. žena; Pečarič M., kmet; Vodopivec Marija, km. žena; Krašovec J., kmet; Purger J., kmet; Krašovec J., km. sin; Vovk Marija, km. žena; Krašovec J., kmet; Starec Marija, km. žena; Vites Marija, km. žena; Grahonja A., kmet; Bandi Ana, kmetica; Vovk Jan., kmet; Slavec A., posest.; Ban Luka, km. sin. Lonke. Klemeneie J., fajm.; Pregelj J., kapi. Kovedo. O vsenek Fr., fajm.; Pretner Iv.? kapi.; Vidali J., posestnik. Valmovraso. Bolle A., administrator. Sočerga, Sajher J., kurat. Štev. družnikov: 27. cxv 5. Dekanija Pazen, Pičan, Pinguente in Pirano. Dekanijski predstojnik: O. ZiherI L., normalk. katehet. Pazen. O. ZiherI L., katehet; Zamlio Sk., duhov, pomoč.; P. Pramberger S., P. Brunner J., P. Novlan H., P. Frank F., P. Simončič C., P. Margreiter K., P. Trontel Polik., br. Ve-hoveo Edm., br. Dobrila Eg., frančiškani5 dr. Vlah F., c. k. okr. zdravnik; Ivančie R., posest.; Stupar J., c. k. uradnik; Velikogna J., c. k. urad.; br. Zvonar D., frančiškan. Stari Pazen. Blanter J., župnik. Antignana. Gregorič F., župn.; Blažič F., duh. pomoč. Žmin. Zajdela T., kaplan; Sajevec J., kapi.; Repulas Frančiška. Lindar. Klcmenčič A., župnik. Sv. Ivanec. Jenio J., župnik. Žareč. Musina M. župnik. Draguč. Jelenec, duh. pomočnik. Roc. Logar F., kaplan. Castelvenere. Cvitko J., farman. Grašišče. Zimmermann 31., župnik. Štev. družnikov: 29. 6. Dekanija Skedenj (terž. okolica). Dekanijski predstojnik: Remec F., duh. v Terstu. Skedenj. Martelanec P., kapi.; Čenčur J., učitelj; Lazar Marija, uženica; Sancin I., ključar; Sancin I., kmet; Sancin And., mežn.; Sancin Fr., kupec; Sancin F., krojač; Sancin Lovr., Merlak J., kmeta; Gregorič M., mevsar; Sancin Ana, Sancin Marija, Godina Ivana, km. hčere; Šuman Tereza, kerčm. hči. Katinara. Zorman J., župnik; Jančar J.,vučitelj; Gerdol Barbara, perica; Speteč Marija, km. hči; Švab Katarina, perica; Pečar Urša. km. hči; Lekan T., gozd. čuvajv; Gerdol Jernej, kerčm.; Pečar G., zidar; Čok J., vertnar; Čok J. M., cerk. sin; Barovina Š., kmet; Kosti Frančiška, kuharica; Marenei J., baron; Pahor J., km. mladeneč; Cok A., žup. sin; Cok V., Zahor M., kmeta. Občina. Kuhn A., kapi.; Hrovatin M., posest. Barkola. Zeme J.farman; Farna šola; Bitenec A., učitelj; Pevska družba; Živec A., Ferluga P„ kamnoseka; Pertot V., kmet; Starec J., Starec J., Skabar J., mladenči; Martelanec L., zidar, mojster; Martelanec A., Pertot M., barkirja; Šmuc J., služ.; Živic Marija, mojškra; Pertot Antonija, Gustin Antonija, perici; Rebek Antonija, dekle; Bekar Frančiška, kmetica; Vičič L., pos.; Ščuka A., mizar; Žnidereič J., cerkov. Rojana. čeme F., fajm. (6 izt.); Martelaneo J. M., kpl.; Groser Katarina, učenka; Piščanec J., naddesetnik; Lukešic Moh., Pipan J., črevlj. mojster; Kanduž A., zidar; Požar J., Piščanec L., kmeta; Gerlanec J., nosač; Mikelič F., učenec; gospa Sosičeva Joana, starašinova; Rudež Marija, Velikin Antonija, učenki; Petelin, kmet. Sv. Križ. Orel V., fajm.; Furlani J., učitelj; Ledmak M., Gruden P., Maganja A., Sirk J., Sedinak J., Sirk Marija, Bizin J., Košuta M. I, Ipavec Marija, TenCe J., VerginelaJ., Furlan J., Košuta M. II., Zidario J., kmetje. Kontovela. Lampe J., fajmošter; Lampe J., Gerlanec A., Gerlanec J., Gerlanec G., kmetje. Štev. družnikov: 98. 7. Dekanija T o m a j. Dekanijski predstojnik: Ukmar A., dekan. Tomaj. Ukmar Ant., dekan; Ukmar F., kmet; J. Černetova ustanova (2 iztisa). Dutovlje. Brence J., duhoven; Farna knjižnica; Stok A., žup.; Dutovljska šola; Zvab M., Sirca A., ključarja; Lah A„ Rebec J., Tavčer A., odborniki; Ravber F., Tavčer A., Tavčer A., Tavčer B., kmetje; Ščuka J., mizar; Vrabec Marijana, samica; Brundula J., čevljar; Rebec J., Stok A., Zvab P., Gomezel J., Tamer M., Bole J., km. fantje; Gomezel J., Tavčer A, kmeta; Stok J., mešetar; Stok B., kovač; Živec Jožefa, kmetica; Vrabec Ana, samica; Gomezel A., kmet; Lah F., org.; Kuret J., župan; Ravber A., župan; Gostin J., Živec A., km. Skopo. Zlobec P., duhoven; Farna knjižnica. Kopriva. Vomšič F., duhoven. Štorje. Kocian J., duhoven. Povir. Čebular F., župnik; Renčel J., poljedelec. Sežana. Koman J., farman; Černe J., kapi.; Merlak J., Mi-klaveo A., Ukmar A., ključarji; Ukmar J., kmet; Macarolj A., tkaleo; Bekar L., kmet; Kebec J., mežnar; Gregorin J., kerčmar; PirjavecJ., kmet; Renčelj J., kamnorezec; Pirjavec M., km. sin; Bizjak Antonija, kmetica; More Jedert; Detoni Marija, Ogriz Marija, Žnidarčič Franca, Renčelj Franca, Rebec Marija, Stolfa Jožefa, Konopelj Antonija, šolarice; Kavčič učitelj; Renčelj Franca; km. hči; Rebec F., kmet. Štev. družnikov: 70. CXVH 8. Dekanija Ter s t. Dekanijski predstojnik: Remec F1., duhoven. Terst. Švab M., kanonik; Aleš J., Thaler T., Vuga Št., Hrovatin A., Remec F., kooperatori; Legat J., katehet; Debelak M., šolski vodja; Skala M., duh. v počitku; SancinJ., Kosec S., Švingar A., Vesel Vilj., Mikuž M., Matičič F., Kraljic F., Mahnič J., Grossmann E., Margon J., Petelin A., bogoslovci; Cotar A., Kljun A., Pureč J. M., posestniki; Godina A., To-mec J., Palčič A., delavci; Jelusič J., Maslec A., Kerpan M., Kijac M., Gergec J., kmetovavci; Prijatel Fr., kruhar; Golmajar J., špehar; Kovač F., kupo. strež.; Gruden B., c. k. sluga; Kodreč V., strež.; Križman^J., dijak; Kovalar Ro-zalija; Mlakar Antonija, gospodičini; Štnpac Katarina, Pajnič Katarina, špehariči; Vojska Jera, Mohar Ana, branjevki; ŠtanCar Lucija, žena vikšega delavca v mjtnici; Nadižar Ana, kruharica; Buršnek Marija, kočijažarica; Šverca Marija, kmetica; Mikuž Antonia, domača; Burja Ana, gostja; FendeNeža, rožarica; Tomec Marija, posestnica; Jež Marija šiv.; Šturm Marija, hišna; Palčič Jožefa, km. hči; Rajner Marija, dom.; Cerkvenik Neia, Bajec Neža, Perhavec Ana, Perhavec Tereza, Namer Uršula, Grom Marija, Jenko Katarina, Vatovec Marija, Gregorec Uršula, Makarovec Katarina, Fajdiga Cecilija, Godnek Katarina, Terčon Marija, Drašček Katarina, Omaken Tereza; Žgur Rozalija, Malek Cecilija, Pireh Rotija, Koracin Ana, Miklavčeč Tereza, Bavdaš Neža, Prijatel Jera, Gril Pepa, Podbeli Marija, Petrovčič Marija, Kavčič Uršula, Dolgan Marija, Lekše Marija, Kavčič Ana, Podveršček Marija, Zabrec Ana, Bavdaš Rotija, Laharnar Neža, Thaler Marija, Sčijok Joana, Breša Marija, Potrata Frančiška, Požar Marija, Bajt Ana, kuharice. Sv. Ivan pri Tersta. Boštiančič A., župnik; Bartl J., kapi.; Milkovič A., cerkv. služab.; Kociančič J., kamnorez; Gropajec Katarina, perica; Černigoj Ana, šolarica; Koglat A , kmet; Berger J., gozd. čuvaj; Vidmar Marija, posestnica; Zupančič Marija, perica; Sancin A., kamnorez; Brandolini T., Gustinčio T., tiskarja; Kermec A., Roncel J., zidarja; Udovič J., pos.; Mikelič P., kerčmar. Krasica (Umago). Ferjan J., kurat; Šoberte Uršula, kuharica. Štev. drnžnikov: 113. Število vseh družnikov teržaške škofije: 439. cxvm VI. Poreška škofija. Presv. škof poreški dr. Dobrila J.; ClevaJ., škof. kanoel.; Tukao L., župn. v Rakotolah; Stebič A., župn. vKarojbi; Pelhan F.r župnik v Iiasteljiru; Uranič F., župnik pri sv. Ivanu; Zeni-Ijak J., župnik v Novi vasi; Valentičič K., župnik v Tari; Bazilisko A., župnik v Baderni; Pakovič E., kapi. v Poreču; Tomšič J., župn. oskcrbnik v Višignanu; Karlevic M., župnik vBačvi; Floriančič A., župn. oskerbnik v Labincih; Postruž-nik F., župn. oskerbnik v sv. Vitalu. Štev. družnikov: 14. VII. Sekovska in druge škofije. Gradec. Dr. Mursec J., kat. in prof. vise realke; Valenčak M., gimn. prof.; Polič K., kurat v sirotišnici; dr. M. Robič, prof. bogosl.; Gomilšakova Jerica; Paltauf Jak., župn. v pokoji; Kuria Šim., kmet št. Jurj. fare; Gomilšak Jak., Lopio J., Tomažič M., bogosl.; Polak Alojzi, minoriški klerik. Cinurek. Ruedl Fr., župnik; Pavalec J., kapi.; Golinar Jož., fajm. pri Novicerkvi; Niedorfer M., kapi. pri sv. Petru. Adinont. P. Eginard Matevžič, P. Korbinijan. Lajh, kap. bened. samost.; P. Fel. Kramberger, župnik v Festenburgu. Luče. čuš Jan., kapi. v Lučah; Horvat J., izgl. učitelj pri sv. Duhu pri Lučah; Muršec Mat., Haniic J., kaplana. Zagreb. Prevzviš. g. g. Havlik Juraj, kardinal in viši škof; Bradaška Fr., gimn. prof.; Duhovna mladei; Jagič V., Nagelj M., gimn. prof.; Kuoek Iv.; Babukič V., prof.; Veber Ad., ravnat.; Kočevar F., račun, ofic.; Bučar J., račun. ofic.; Vidic L., doktorand; Mesič M., prof. na prav. akadem.; dr. Kopač, pravdosr.; Erjavec Fr., prof. na realki; Torbar, ravn. višje realke; Stožir Iv., Lipež Vikt., Zoričic P., Rihtanič St., Jelovšek M., Magdič P., Žulic, profesorji realni; Matkovič, prof.; Stark Dr., prof.; Plohi F., Tomašič BI., modrosl. v nadbisk. semenišču; Košiček Ub., bogoslovee. Reka. O. Avguštin Veleč, o. Ljudevit Bile, o. Janez K. Raič, o. Alojz Hajduk, o. Bonaventura Polič, o. Cvitko Vraz, ka-pucini; Dekleva J., šivar; gospa Cestnik Marija, posestnica. Tersat. O. Zuvičič V., župn. in kan.; o. Ricoli Vil.; o. Cetin Jov.; br. Reich Fulg.; br. Baydek Hugol.; br. Vernik Izidor; br. Kimovec Elija; br. Juh Rok; br. Kralj Zahej; Ladič J., sluga iz franc. samost. Karlovec. 0. Novak Gj., gvardian; Mandelc V., gimn. prof. Gerovo (v senjski škof.). Kvaternik Jur, kanonik; Dernulec Marija, Griinhut Mat., kapi. v Brodu; Mihokovič A., učitelj v Plesci. Varaždin. O. Prigl Jeronim, kap. gvard.; Vojska L., župnik v Bisagu; Vuk Iv., župnik v Jolžabeti; Krajač P., kapi. v Lud-bregu; Vimpošek Ig., kapi. v Bukovcu; Valjavec M., c. kr. gimn. prof. Dunaj. Navratil J., uradn. c. k. najviše sodn.; Cigale M., min. tajnik; Pinežič P. M., kaplan pri novi cerkvi; Lipold Fr., Cciestin Fr., Jurčič J., modroslovci. Iz drugih krajev so pristopili: Neimenovan Čeh na Ogerskem; Prevz. gg. Strossmayer J. J., biskup v Djakovem; dr. Janežič Val., c. kr. reg. zdravnik v Vinkovcih; Huth D. L., kat. v Beli cerkvi banaški; Vukolič Jos., bogosl. v Senju (Zengg). Videmska škofija. Podreka Pet., farni kapi. v Podreki; Jušič Jož., kapi. v Landarni; Pušini Ant., kapi. v Ažlah. Dostavck. Majdio Jak., kmet pri sv. Trojici; Holcer Val. v Celovcu. Štev. družnikov: 94. cxx Pregled vseli castitih gg. družnikov. I. Iz goriške više škofije...... 985 udov n. Iz kerške škofije........ 953 „ HI. Iz lavantinske škofije ..... 2395 „ IV. Iz ljubljanske škofije ..... 2206 „ V. Iz teržaške škofije....... 439 „ VI. Iz poreške škofije.......14 „ VII. Iz sekovske in drugih škofij .... 94 „ Družnikov letnih in dosmertnih . 7086 Dosmertnih še živih družnikov *) . 243 Letnih torej . 6843 Vabilo y dražbo sv. Moliora za leto 1868. Število castitih udov družbe sv. Mohora je v pervih osmih letih tako lepo naraslo, da jih je bilo letos vseh vkup že 7086; odtod bogata zaloga raznega podučnega in kratkočasnega berila, ki se je moglo tudi to leto častit, dražnikom razposlati. Med bukvami, ki je je namenila družba svojim udom za prihodnje leto 1868, omenjamo mimo navadnih samo a) Nadaljevanje „Življenja sv. svetnikov in svetnic Božjih" s podobami, od g. dr. J. Bogača; b) „Našega Gospoda Jezusa Kristusa življenje in terpljenje", ktero prosto poleg Erharda izdeluje prof. bogoslovja g. Št. Kociančič v Gorici in ki bode v 3 — 4 zvezkih dover-šeno (naj blagovoli čast. duhovščina opomniti svoje farane *) Umerli dosmertni družniki: 1) g. Fr. Čepe, korar v Jare-nini; 2) g. Don Julijam, Hornbek (Jož. Kelih), barnabitski duh. v doljai Avstriji; 3) mil. g. Anion Martin Slomšek, škof lavan-tinski v Mariboru; 4) g. Florijan Mulej, fajmošter v Hinjah; 5) g. Dragotin- Simandelj, duh. kerške škofije; 6) g. F. Kulnik, fajm. v Žabnicah; 7) g. Janez Lešnik, fajm. v št. Marksu; 8) Franc Fresl, fajm. v Naborjetu; 9) g. Pavel Travenščak, župn. v Leskovcu, in 11) Matija Erssar, fajm. na Blokah. CXXI gosebno tudi na to delo); c) „Domače in tuje živali v podobah" od prof. Fr. Erjavca v Zagrebu; d) „Koledarček" zal. 1869 itd., ktere vge se bodo tiskale v 12000—10000 iztisih. Naj število čast. družnikov tudi prihodnje leto tako veselo naraste, kakor letos; preč. gg. dekanijske in farne predstojnike pa lepo prosimo, da tudi za 1. 1868 blagovoljno prevzamejo nabiro družnikov in razpošiljatev druž-binih bukev. Letnina iznaša 1 gld.; dosmertnina 15 gld. a. v.; pri oglaševanji prosimo naj se pazi na sledeče: 1) Zavoljo premnogoverstnih opravil naj se prične vsled odborovega sklepa nabira družnikov kmalo po razposlanih letošnjih bukvah in se sklene z zadnjim dnevom mesca marca 1868, da ge more imenik v red djati in do mesca julija v tiskarnici dokončati. Kdor se pozneje oglasi, ne more se šteti za uda, ampak dobi za poslane denarje samo toliko bukev, kakor po bukvarnicah V ta namen se razpošljejo vpisovanjske pole za 1. 1868 že konec mesca septembra; naj blagovoli torej vsak farni predstojnik svoje farane opomniti, da odrajtajo o pravem času svoje plačilo. 2) Družniki in družnice v dekanijali z dekanijskimi predstojniki, naj se če je le moč oglašajo po č. g. dekan, predstojnikih in zapišejo imena v razposlane vpisovanjske pole, ne pa po posameznih lističih naravnost v Celovec, kar prizadeva vredovavcem imenika veliko veliko nepotrebnega opravka. Imena naj se pišejo, kolikor je mogoče, razločno, in sicer iz vsake fare zaporedoma, da jih ne bode treba zdaj tu zdaj tam iskati ali prepisovati. 3) Kdor hoče v družbo stopiti, naj svoje plačilo koj odrajta; na oglasila brez denarjev se ne more ozir jemati. 4) Kdor pervokrat v družbo stopi, naj izrecno pove, da je nov družnik; vsakdo pa naj naznani mimo svojega stanovanja tudi faro in dekanijo, v ktero spada. Tudi do-smertni družniki naj se vgako leto vpišejo in naznanijo svoje gtanovanje, da se pri tolikem številu udov njih ime ne pregleda; sosebno pa je to neogibno potrebno, če pre-menijo svoje stanovanje. Koledarček 1868. IX. 5) Bukve naj prejemajo čast. družniki, kjer koli je to le mogoče, po čast. dek. in farnih predstojnikih. Ker morajo pa čast. dekanijski predstojniki voznino bukev sami plačevati, zat6 naj jim plača vsak ud za te obilne stroške kake 4—5 krajcarjev, ker je bukev in tudi plačila za vožnjo družbinih bukev čedalje več. Kjer je pa udov v kaki fari posebno veliko število in je dekanija bolj od rok, morejo se bukve tudi naravnost g. farn. predstojniku poslati. Kdor pa mora ali na vsak način hoče družbine bukve naravnost po pošti dobiti; ta naj priloži za vsak paket 15 nkr. za razne stroške, ki jih taka pošiljatev družbi prizadene. V Celovcu 10. julija 1867. Odbor družbe sv. Mohora: Dr. Val. Miiller, korar in viši ogleda ljudskih šol, kot vodja. Andi'. Eilispieler, katehet, kot podvodjii in varh družb, premoženja. P. Karol Robida, c. k. gimn. profesor kot pregledovavee družb, računov. Allt. JilllCŽiČ, c. k. realn. profesor, kot tajnik in vrednik družb, bukev. Karol Dirmvirt, špirit, v bog. semenišču. Greg. Soilier, c. k. normalni učenik. Bern. Rossbacher, tergovec. Dr. Val. Nemec, prof. bogoslovja. v Mat. Servicelj. škof. tajnik in dvorni kaplan. Vojaški kaplan. (Dogodba iz poslednje vojske; poleg madjarskega Slovencem povedal S. K.) I. ila je spomlad leta 1866. Vojska, ta ker-vava pošast, ki podira blagostanje, mir in srečo ljudem, ta je žugala na mejah. Ali ona je svoje železne roke že stegovala in motila sveti mir po družinskih ognjiščih, da je od ondod jemala tu očeta, ki je celi družini kruh služil, tam v delu vter-jenega sina, ki je bil edino veselje, edina podpora svojim staršem. Novinci, poslovljenci in stari vojaki, ki so za tako imenovano reservo, vsi so se imeli vsak pri svojem polku ali regimentu zglasiti. Na obrazu odhajajočih se je videla ali tugopolna vdanost v svojo neogibljivo osodo, ali neko odločno kljubovanje, lctero se je spoznati dajalo če tudi ne iz navdušenosti, pa vendar iz tega, da se svoje vojaške službe strašili niso. Nekteri so prepevaje šli k orožju; ali v tem na videz veselem petji je ležalo neko bridko zasmehovanje, ker so s takim petjem le zakrivali tisto grozno bolečino in žalost, ki jim je od znotrej serce tergala. Na koncčh vasi so se videle cele trume joka-jočih mater, žalujočih očetov, s solzami politih nevest, Koledarček 1868. 1 pa prijateljev in znancev, ki so gledali od daleč megle prahu, ki so se vzdigovale in jim zavidljivo zakrivale njih ljube ... in kedar se je oko, ki je odhajajoče spremljalo, od take megle prahu obernilo proti sosedni deželi, polilo se je v novič s solzami, zakaj tam si niso domišljevali druzega, kakor rodovitne njive, ktere ta vojska vničuje, in v strašne puščave spreminja. V vasčh blizo velike ceste in v mestih so se videle dolge verste vojakov, in slišal se je ropot sto in sto topniških in druzih vojaških v6z. Ves zapad in sevei sta se pripravljala k tej vojski, in na noge spravljala tolike množice oboroženih, da bi si človek mislil, da se začenja novo preseljevanje narodov. Veliko njih je govorilo: Gorjč tistemu sovražniku, ki pride v pest temu na trud navajenemu junaškemu ljudstvu; bili so pa tudi taki, ki so dvomno majali z glavami, ker niso videli tega, kar orožje ostri, roke krepi, možakom serčnost daje, to je, navdušenosti! . . . Navdušenosti ne daje ne vojsko-vodjev poziv, ne ropot bobnov, ne glas trobente, ampak le zaupanje v stvar, zavoljo ktere se zgrabi za orožje. Vsega tega smo samo zastran tega v vvodu omenili, ker smo zajeli to povest ravno iz prigodkov tega viharnega časa, in ker se v naš spomin sama od sebe vriva podoba dni, kakoršni so bili ravno pred začetkom te nesrečne vojske, in kaj so sploh tj ud j 6 tistikrat mislili od nje in od njenih nasledkov. Zdaj, blagovoljni bralec! idi z menoj v eno predmestje velikega mesta naOgerskem, ki mu Pešt pravijo. Stopimo v dvor priproste, ali lepe snažne hišice — hišice, pravim, zakaj poslopje, ki ima samo tri sobe, eno kuhinjo in en hram, ne more se imenovati hiša v ogerskem poglavitnem mestu, kjer so mnoge palače prave orjaške velikosti in visokosti; ali ta hišica je bila eno tistih patrijarhalnih stanovanj, v ktero tako radi stopamo in se rajši bivamo. V odperti veži ovija se okoli lesenih stebrov fižol in slak, in belo in modro cvetje visi med zelenim listjem, ki ga večerna sapa maja. V čisto po-metenem štirivoglatem dvorišču je senco delalo staro orehovo drevo, na kterem so mladi vrabci čivkali, na strehi pa beli golobčeki se gibali s svojimi mladiči vred. Pri zeleno pomalanih vratih je ležal beli domači pes, in skoz špranje si prizadeval pozvedovati, kaj se zunaj godi. Pod senčnatim starim orehom, skoz čegar listje je večerno solnce svoje poslednje žarke v dvorišče ošiljalo, je stala okrogla mizica, s čistim pertom po-rita, in na njej je bilo postavljenih več okrožnikov, za mizico so pa trije sedeli: eden je sivoglav, toda gostolas starec, z lepo rudečim, zdravim obrazom, ali na njem se je brala velika žalost; bleda, blizo 50 let stara žena, ki je vsa zamišljena proti vratom gledala; pa mladeneč komaj 25 let, čegar gladko obrita brada, krotki pogledi, pošteno lepo zaderžanje, in priprosta vsa černa dolga suknja dovolj kaže, da je duhovnik. Stari mož je Matej Gombaš, pošten ogerski krojač starega kopita, kteri je s svojo varčnostjo in poštenostjo in pa z dobrim gospodarstvom si toliko zaslužil in pridobil, da je mogel dva sina in se ubogo siroto, punico, ki jo je vzel za svojo hčer, pošteno izrediti; kteriin, kedar zatisne oči, razun omenjene hišice še nekaj v gotovem denarji zapusti. Starši sin Aleš si je po vroči želji svoje matere in po svojem lastnem nagnjenji izvolil duhovski stan, in ko se je s prav dobrim vspehom izšolal, dobil je službo poddružnika v neki veliki vasi blizo poglavitnega mesta, od koder je ravno prišel obiskat svojih staršev. Mlajši sin se je klical Ahacij, in je prav srečno doveršil pravdoslovske šole, in zdaj je bil pomagač pri enem najboljših pravdosrednikov. Ali na tem marljivem, dobroserčnem in poštenem sinu se je nekaj mescev sem veliko spremenilo. Mno- gokrat je prišel domu po polnoči, ali pa še celo domti ga ni bilo; kakšenkrat ko so ga potem starši vprašali, kje je bil, in kaj je delal, dajal jim je ogiben odgovor, ali je bolj nespodobno odgovoril, kakor gre sinu; na zadnje jim je naravnost rekel, daje že neodvisen mož in ne več otrok, da bi jim moral povedati za vsako stopinjo, ki jo dela, in ako ga hočejo še na dalje na berzdi imeti, bode on rajši očetovo hišo zapustil in drugo stanovališče si poiskal, zakaj on je že sit njih popraševanj. Na to so starši jenjali svariti in opominjati ga, zat6 da bi mladeneč, ki so ga tolikanj ljubili, jim iz hiše ne pobegnil; od tistega časa je Ahacij še dosti bolj spačeno živel. — Večkrat je o juterni zarji domu prišel pijan, in poznalo se mu je, da je celo noč igral in pil. Mati se je mnogokrat jokala, oča pa je bil žalosten in čme-ren, ali molčala sta obaava . . . Aleš je svojemu bratu priserčno pismo pisal, pa za odgovor je dobil, naj pridiga le svojim vernim, za druge mu nima biti nič mar. Tedaj je Aleš hotel sam osebno z bratom govoriti. Ravno to popoldne je prišel, kjer smo ga mi ž njegovimi starši pod orehom našli. Ahaciju, kije Sel, kakor je djal, v pisarnico, poslali so posla, povedat mu, da je prišel njegov brat, ter prosili, naj bi domu prišel, ko svoje delo opravi. Čakali so ga k večerji. Od tod se more lehko spoznati, zakaj je bil oče nepokojen, zakaj je mati zmerom k vratom gledala. Na zadnje se vrata od-pro, ali namesti Ahacij a stopi noter človek z listom v roki. Na listu je bilo zapisano: „Mojemu očetu Gombašu Mateju". Mož, ki je pismo prinesel, je precej odšel. „Od kod je pismo?" vpraša mati, in skerbno gleda v obraz svojemu možu. „Mislim, da Ahacij piše," morebiti ga opravila zaderžujejo, in noče, da bi na-nj zastonj čakali. „Beri ga, prosim te," pristavlja mati; „jaz si ne pričakujem nič dobrega". Gombaš da list Alešu, ki ga koj odpečati; in ko hitro od perve do zadnje verste celega na tihem prebere, obledi in ne more ga na glas brati. Med tem se vrata zopet odpr6, in neki gospod priteče noter in vpraša: „Ali ni domu prišel Ahacij ? ... Ne zamerite, še dober večer sem pozabil vam vošiti". „Vsi se vzdignejo in gredo prišlemu nasproti, ki ni bil noben drugi, kakor Ahacijev gospodar. „Se ga ni domu, toda vsako minuto ga pričakujemo," odgovorila je mati, „ako vam je drago, vsedite se". „Hvala lepa! ne utegnem, Ahacija moram poiskati, naj že bo, kjer koli". „Ne trudite se, gospod pravdosrednik," reče žalostno Aleš, „ta list vam bo vse razjasnil," in mu list poda. Pravdosrednik prebere list in njegov obraz se nejevoljno nagerbanči. „Smilite se mi," pravi na zadnje, ko pismo nazaj da, „tako dobri starši ne zaslužijo take nesreče". „Za Božjo voljo! kaj se je zgodilo?" zavpije mati; ^„povejte mi, kajti negotovost me mori". „Cemu bom skrival, prej ali pozneje se tak6 izve — Ahacij je včeraj od enega mojih zagovarjan-cev denaria prejel; to noč je pa denar zaigral — in ker seje bal nasledkov, šel je v vojake; to popoldne je že 'po železnici iz Peste pobegnil. V tem listu vam daje to na znanje, in vas prosi, da mu odpustite." „Saj je o poldne še tukaj doma kosil," seže mu v besedo mati, in s tem pokaže, da ne more verjeti tega. „Res, še popoldne je bil pri meni, ko ste ga domu klicali. Takrat jaz nisem še vedel, da je denar zapravil. Ko je bil odšel, prišel je tisti, ki mu 1 il dena ' V<1 -'■■ 1 »m to reč zvedel. •— Ker sem prihitel". zat6 sem koj sem Še so vsi pazili na pravdosrednikove besede, ko je pri njegovih poslednjih besedah Gombaševka omedlela in se na tla zgrudila . . . Vzdignejo ubogo mater in odneso v hišo; in ko je pravdosrednik hotel oditi, spremil ga je Gombaš do vrat, ondi postal, in s trepetajočimi ustnicami tako le govoril: „Koliko denarja je moj sin.....?" in naprej ni mogel govoriti. „Pet sto goldinarjev," odgovori pravdosrednik; „pobotni list imam jaz tu v svojem aržetu". „Gospod ! jaz vam to pričo denar povernem •— samo da se pred svetom ohrani dobro ime mojega sina," rekel je odločno starec, in pravdosrednika hotel nazaj s seboj potegniti v hišo. On pa je svojo roko iz njegove iz vil, in ga tolažil rekoč: „Ljubi moj! tisti mož, ki mu je denar dal, ve le to, da Ahacij mi ni še denarja izročil, tega pa ne ve, da ga je nemarno zaigral. Kar drugo zadeva, vernite se zdaj le k ženi, prizadevajte si tolažiti jo v tej nesreči, ki jo je tako poderla; denar mi lehko drugi dan povernete. Mogoče, da je Ahacij list pisal le zat6, da bi ga ne vedeli poiskati, in morda ni še iz mesta. Koj grem k vojaškemu po-veljništvu, da za-nj zvem. Z Bogom!" Pri teh besedah mu je podal desno roko, in hitro odšel. H. Gombaš in njegov sin Aleš sta celo noč pre-čula pri postelji bolne matere. Zdelo se je, da so imele tolažilne besede duhovnikove veliko večo moč, ko vse, kar je zdravnik rekel jej dati in storiti. — Aleš je svojo maler skoro uveril, da težavno stanje, v ktero je Ahacija postavila njegova neporednost, more njemu le na korist biti, da se nazaj verne s tiste poti na pravo pot poštenja in čednosti. — „Ako ga vojska iz števila živih izbriše, tako je bila Božja volja, in naša sveta dolžnost je, da smo s tem zado- voljni; ako pa, kakor mi pravi nek notranji glas, živ ostane, gotovo ga bodo spreobernili tisti grozni, strašni pogledi in prizori, ki vojake v bitvah obdajajo, in med divjim ropotom v taboru bo začel nehote nazaj si želeti med svoje ljube starše, kterih serca tako silno za-nj in po 1 " ' , in pod mirno Ko je Aleš te besede govoril, zdelo se mu je, da sliši za seboj koga na tihem ihteti se in se oberne, da vidi, kdo je. Mica je ondi stala, sirota, ki so jo Gombaševi za svojo hčer vzeli, ktero zdaj še le blagovoljnemu bralcu pokažemo, ker je med tem, ko se je do sedaj rečeno godilo, bila v Gombaševem od mesta en malo oddaljenem vertu, da je na delavce gledala; vernila se je od ondod še le pozno zvečer, ko je bilo že temno, in je mater že bolna našla. Mica je od poslov vse zvedela, in skoro bi se jej bilo ravno tako zgodilo, kakor materi. Nek znotranj, skriven ali tim močneji čut jo je na Ahacija vezal; Ahacij pa je bil, predno je bil zašel na pot pregrehe, eden tistih prijetnih, ljubeznjivih mladenčev, kijih vsakdo rad ima, in ker so v družinskem krogu, djal bi, oživljajoča duša, kedar družino zapustijo, čutljivo praznoto za seboj pustijo v hiši in v sercih. — V Micinem sercu je bila ta praznota tim bolj čutna, ker je bila s tolikerimi vezmi upanja bodoče sreče na Ahacija navezana, ki pa zdaj še ni vzel slovesa in odšel je, da tako rečemo, smerti v naročje. Mica pa je poprej svoje solze zatajevala, zato da bi drugih v hiši še bolj ne žalostila; ali ko je slišala Aleševe tolaživne besede, prišlo je ihtenje čez nje ustnice, ker ni mogla več v svojem sercu skrivati boja med obupanjem in nado. Ivo se je Aleš na njeno ihtenje ozerl in Mico ondi stati videl, bral je koj na njenem žalostnem obrazu tisto skrivnost, ktero je ona do zdaj na dnu živel." revno očetovo streho, srečnih ur pre- svojega serca skrivala kot dragocen zaklad. On prime krotko dekle za roko, pelje jo k materni postelji in Sravi: „Jaz moram oditi; moja dolžnost me kliče, alje kakor do jutra ne morem tu ostati. Bodi ti tolažilen angelj, zvesta strežnica naši materi; ali pred vsem drugim vpokoji se, da boš mogla storiti, kar te prosim. Bodi zagotovljena, da nesreča, ki se je zgodila, prejde in v kratkem se bomo zopet vsi prav iz serca veselili." Mica je zahvalno svoje razumne, lepe oči k Alešu povzdignila, in kakor bi bila tudi že iz njegovih besed moč zajela, roko mu pritisnila — in ti-homa govorila: „Aleš! ti si bral v mojem sercu, in ne da bi me obsodil, še tolažiš me, jaz tudi nisem od tebe druzega pričakovala; — za odgovor ti obljubim, da zaupanje, ki ga v mene staviš, nikoli te goljfalo ne bode." — Ko je to izgovorila, morebiti tudi, da bi skrila svoje občutke, stopila je k postelji bolne matere, da jej je podzglavje popravila. Drugi dan je rekel zdravnik, da Gombaševka ni več v nevarnosti, da pa mora vendar še v postelji ostati. Aleš je odšel z žalostnim sercem od svoje otožne družine, in šel je naravnost k svojim predstojnikom, s prošnjo, da bi smel kot vojaški kaplan k vojski odriniti. Dovoljenje je dobil koj; in kdo bi bil mogel tudi blagodušnemu, gorečemu duhovniku ubraniti in odverniti ga od svetega poklica, v kterem ie treba sebe žertvovati v blagor bližnjemu? Motili bi se, ko bi mislili, da je Aleša k tej stopnji gnala le želja,'svojega brata najti in nad njim bedéti; zakaj on je že od začetka, ko se je od vojske začenjalo govoriti, sklenil k vojski potegniti. Njegovo blago pobožno serce je živo čutilo, da terpečim vojakom ni treba samo zdravnika za telo, ampak tudi za dušo, in da umirajočim duhovna tolažba neskončno bolj olajša težko terpljenje poslednje ure, ko vsa zdravila tega svetá. On je dobro poznal in videl težave in nevarnosti tega poklica, ali on se jih ni strašil. — On je imel pred svojimi očmi zgled svetih spoznavalcev Kristusove vere, kteri so resnico svojih besed z djanjem zapečatili in poterdili; in čim bolj je premišljeval nevarnosti nove službe, tim bolj je njegova želja se vžigala, tim bolj se je vterjeval njegov storjeni sklep. . . . Sedaj je tedaj spolnjena bila njegova želja. Vojaško poveljništvo ga je z veseljem sprejelo, in dovolilo mu en teden časa, da je mogel svoje reči v red spraviti, potem pa mu je bilo ukazano podati se k tistemu polku, ki si ga bo sam izvolil. V tem tednu mu je Ahacij pismo poslal, v kterem je prosil za odpuščenje zavoljo svojega do-zdanjega nepoštenega zaderžanja, in ga tudi prosil, naj bi ga s starši spravil. Iz tega lista je zvedel, kje je brat Ahacij, in tako mu je bilo lehko izvoliti si polk, pri kterem je hotel služiti. Toda še ena težka naloga ga je čakala, to je, da bi svojim staršem oznanil svojo novo službo. Hitel je tedaj nazaj v poglavitno mesto, in najpred jim bere Aha-cijevo pismo. Lehko si moremo misliti, kaj so starši v svojem sercu občutili, ko se jim je pismo bralo, ker so iz njega zdaj vendar vedeli, kje je, in ker so v tem pismu spoznali pervo stopnjo "k njegovemu poboljšanju. Ahacij je v tem pismu tudi Mice se spomnil, kterej je to omenjenje žalost v tiho veselje spremenilo. Kako so pa ostermeli starši, kedar jim je Aleš oznanil, kaj je on storil! Iz pervega mu niso hoteli verjeti; ko pa niso mogli več dvomiti nad resnico njegovih besed, lotila se jih je velika žalost. Aleš pa je s tako gorkimi, s tak6 navdušenimi besedami dokazoval svetost te svoje nove službe, da se je njih žalost spremenila v nekak ponos, da imajo takega sina, in da so ga skoro kot Božjega poslanca spoštovali, kteri v gorečnosti svojega svetega poklica med strahovi, ki domovino napolnujejo, seme Božje besede seje, da v smertno ranjenih sercih zopet cvetlice nebeškega miru porastejo in se prijazno razcvetajo. Pa kaj bomo tajili? vkljub vsemu Aleševemu navdušenju za svoj sveti poklic, bilo mu je vendar neizrečeno težko posloviti se od staršev; zakaj on je bil tudi človek in sin, tudi on kakor vsakteri vojak je šel vojskinim nevarnostim nasproti. Konec tedna, spremljan od blagoslova in gorečih molitev svojih staršev, odrinil je po severni železnici med svoje nove verne. hi. Poslednji top osodepolne bitve pri Kraljevem gradcu je že zagermel, in dobrotljiva noč je pokrivala s temnim ogrinjalom strašno kervavo bojišče. Ali tim grozneje je bil slišati ropot in krik v velikih trumah nazaj se pomikajočih armad; vmes pa se je slišalo strašno vpitje poteptanih ranjenih in umirajočih, kterih se je štelo na tisoče. Konji brez konj ikov, večidel ranjeni, so na glas razgetali in okoli tekali z razterganimi berzdami, z okervavlj enimi sedli, dokler se niso oslabljeni zavoljo izgubljene kervi na tla zrušili, in v smertnih bolečinah grizli poteptano umazano travo. Z velikih in postranskih cest in potov se je slišal ropot naglo tekočih topovskih in drugih vojaških voz; med tem ko je ogenj pogorelih vasi včasih od ponočnega vetra zopet oživljen kervavo barval gosti dim, ki je od topov v visokih stebrih se vzdigoval. Zrak poln žveplenega in solitrovega duha je tiščal na pluča, tak6 da so umirajoči še teže dihali in več terpeli . . . Na zadnje je začela pojemati počasi besnota napihnjenih prega-njavcev, in kjer so si prenočišče izvolili, ondi so po celem taborji ognje zakurili, ki so v lepih verstah se zasvetili, kakor da bi bila kaka čarovna moč v nočni temi ognjene brazde izorala. Pred in okoli taborja so bile postavljene močne straže, in razun teh še z velikimi bakljami previdene patrole ali obhodne straže so okoli hodile z vozovi, da so še žive ranjene po- birali in odpeljevali. Te baklje so kakor pošastne veše pomikale se križem po hribih in dolinah, tu pa tam postaj aj e, pa zopet naprej dirjaje . . . Taka truma vojakov z bakljami pride okoli polnoči blizo pogorele in razdjane pristave. Neposredno pred tistim, ki je bakljo nosil, stopal je mlad bled človek v dolgi černi obleki, ktera je bila od zdolej nekaj od blata omazana, kar je očitno kazalo, da ta dan ni nemarno rok križem deržal. Njegovo čelo je bilo z belo ruto ovezano, na kteri so se videle sledi kervi. Nosil je v svoji desni roki podobo Križanega, v levi pa leseno posodo z vodo napolnjeno. Kdor ga je dobro pogledal v svitlobi, ki jo je goreča baklja delala, lehko i'e spoznal v tem človeku vojaškega kaplana; mi pa, ;i moramo še dalje na-nj paziti, spoznamo v njem Aleša, ki smo ga ne zdavno videli v očetovi hiši v Pešti. Mladi duhovnik, sicer tako krotkega obraza, bil je nekako prestrašen; zdelo se je, kakor bi mu bili strašni pngodki tistega dneva v obraz vsekali sled prestane nesreče; strah in nada sta se borila v njegovem sercu, kakor se godi človeku, kteri kake drage zgubljene reči išče .... Aleš iskal je . . . svojega brata Ahacija. Med bitvo je tolikanj od njega zvedel, da je Ahacij s svojimi topovi pristavo branil kot raketnik (geuevtoerfer), potem ko so vsi častniki tiste baterije padli, pa da je tudi on pozneje z vsemi druzimi viteško padel. Aleš ni mogel tjekaj hiteti; zakaj sovražnik, ki je le naprej silil, našel ga je na bojišču pri umirajočih in ga je zajel. Ker pa je sovražnik videl, da je duhovnik, spustil ga je zopet s tem pogojem, da naj tudi pruskim vojakom kot duhovnik pomaga. Aleš, ki ni delal nobenega razločka, kedar je bilo treba umirajočim svete zakramente deliti, jim je to obljubil, in tako ga vidimo zdaj svojo težko službo opravljati, spremljanega od ponočnih pruskih stražnikov. Blizo petdeset korakov pred omenjeno pristavo je stal v senci četverih visokih jagnjedov lep kamnit križ. Jagnjede so sicer vojaki posekali, da so si derva nacepili za svoje ponočne ognje; križ pa je le ostal, in čudno! popolnoma nepoškodovan, vkljub temu, da so krog in krog njega kroglje švigale. Ko so do tega križa prišli in se je čisto spoznala na križu podoba Boga - človeka, pripognil je Aleš svoja kolena, povzdignil svoje roke, ki so se mu tresle, proti križu in Bogu na glas priporočal vse tiste, ki so danes na bojišču padli, kijih ne more najti, in ki v groznih bolečinah in obupanji na bojišču celo noč brez pomoči ostanejo. Vojaki so duhovnikovo gorečost spoštovali, in mirno okoli njega stali, dokler je molil ... Na enkrat pa se je Alešu dozdevalo, da je slišal odmev svojega zdihovanja, in nehote je pogledal na tisto stran, od koder je slišal glas ... Oh, koliko moči, koliko zatajevanja mu je bilo treba, da ni na vse gerlo zavpil, ko je zraven križa v kervav plašč zavitega Ahacija spoznal. Bled ko smert, z zapertimi očmi in z odpertimi ustnicami je počival na stopnjici križeve podstave, levo roko je k sebi močno pritiskal. Aleš se je k njemu nagnil, da bi videl, ali še diha; ko je bil prepričan, da še živi, vstane, oberne se k pruskim vojakom, in pravi: „Sedaj le naprej!......Vojaki nejevoljni gredo naprej za bakljo, vendar pa niso nič rekli; tudi tega niso opazili, da jih je duhovnik koj zapustil; in ko so na zadnje vendar videli, da ni več ž njimi, niso dosti po njem prašali, saj niso imeli za-nj odgovarjati. Ko se je Aleš ločil od vojakov, hitel je nazaj h križu, kolikor so mu njegove moči dopuščale. Našel je Ahacija, kolikor je mogel spoznati v slabi luči, ki so jo dajali od sebe vojaški ognji v taboru, zmerom še na tistem mestu in v istem stanji. Prestrašil se je, ker se kar nič ni gibal; kmalo pa se je prepričal, da še živi. Poškropil ga je z vodo, da je k sebi prišel. Ahacij se na enkrat gane in hoče sesti, ali koj znak nazaj pade. Aleš ga privzdigne, daje sedel, dene mu posodo z vodo k ustom, in on je naglo nekaj požirkov storil . . . „Ahacij 1" reče mu zdaj tihoma Aleš, „me li poznaš?" Na to vprašanje ranjeni oberne k njemu svoje oči, ki je zraven njega klečal. „Oh, ti si, Ales ? ti, moj ljubi brat, zopet in zopet rešiš svojega nevrednega brata! — Ali — pristavi žalostno —, zdaj bi bilo bolje, da bi me v miru pustil še kaj minut; moja duša je že hodila po cvetnih livadah lepšega sveta; tam sem videl vesele starše v lepih svetlih oblačilih, ki so meni nasproti prišli in mi roko podali v znamenje, da so mi odpustili. Videl sem tudi tebe med angelji Boga hvaliti; videl sem Mico v obleki beli kakor limbar, ki je svoje roke, bele ko sneg, proti meni stegovala . . . In tu mi je na enkrat nek posvetni mraz moj obraz prešinil; v mojih ušesih je zopet šumel ropot tega strašnega dneva, in ko sem slišal, da me kdo po imenu kliče, bil sem popolnoma zopet iz tistega lepšega sveta nazaj poklican, kjer sem se že tako srečnega čutil . . . Toda, zat6 se ti zahvaljujem, ljubi moj brat! za tvojo ljubezen, iz ktere se za-me žer-tvuješ, zakaj ljubezen je v stanu tudi na tem svetu nam nebesa vstvariti" ... Te besede je sicer preter-goma, vendar pa tako govoril, da so bile razumevne; in iz tega je sodil Aleš, da je Ahacij omedlel bil bolj iz slabosti, kakor zavolj nevarnih ran. „Kje si ranjen?" vpraša zdaj Aleš . . . treba je delati, časa ne moremo zgubljati, zdaj je polnoči, in za poltretjo uro se začne daniti; potlej ..." „Potlej," pravi Ahacij, „ples se začne vnovič, ali jaz ne morem z drugimi plesati; moja leva roka je prestreljena, in moje desno stegno je prebodeno s sulico". „Ste li obvezani obe rani ?" „Da bi bila obvezana vsaj ena! Pozno zvečer sem bil ranjen, ko je že vsak le na to mislil, kako bi sam sebe rešil; komaj je bilo še toliko moči v meni, da sem se splazil do križa, da bi ne bil poteptan . . . Med tem, ko je Ahacij to pripovedoval, je Aleš urno svojo obleko odpel, svojo srajco ven potegnil, na kose stergal, in izpral, kolikor je bilo mogoče v temi, njegove rane, nekaj razcofodranih cunj ali pu-kanic, ki jih je vedno pri sebi imel, na-nje položil, in s svojo srajco lepo obezal. Po tem je vzel iz ar-žeta manjšo posodo, v kteri je'imel nekaj krepilne pijače, in Ahaciju na usta položil: „Popij par kapljic, to ti bo moč dalo, potlej bova poskusila, ali bo mo- foče se rešiti. Cesarske perve straže ne morejo biti aleč od tod, pred dnevom prideva lehko do njih." Ahacij je sicer z bratovo pomočjo na noge vstal, ali ker je bil dosti kervi zgubil, čutil se je zel6 slabega. Aleš je Ahaciju desno zdravo roko sebi okoli vratu djal, in tako ga bolj vlekel kakor vodil po neki stezi proč od pruskega taborja proti strani, kjer se mu je zdelo, da so cesarski. Lehko uganemo, zakaj ni hotel Aleš svojega brata Prusom ovaditi, kjer bi bil kmalo med drugimi ranjenimi zdravljen; imeli bi ga bili kakor zajetega v vojski, in Bog v/1, kako dolgo bi mu bilo terpeti v tem zajetji, in morebiti bi še ne bil mogel na znanje dati svojim staršem, ki so vedno zastran njega bili v skerbi, kje je in kako se mu godi. Alešu, ki je bil sicer slabotnega telesa, ali krepke duše, šlo je po sreči, da je svojega brata rešil zajetja, in morebiti tudi smerti; ali njegova rana na čelu, kjer ga je dobro počesala ena kroglja, ni bila brez bolečine in tudi ne brez nevarnosti. Ali njegova ljubeča, žertvovalna duša ni čutila ne bolečine, ne nevarnosti, in še le takrat je prevezal svojo rano, kedar sta proti jutru prišla do sprednje straže, kjer sta bila posajena na ctvakolesni vozič in tako dalje odpravljena. * * * Kak teden za tem prigodkom, ki smo ga popisali, bile so ulice v Pesti, ki derže od železnice do lazareta, vse napolnjene z mestnjani. Žalostnih, silno žalostnih reči so' ven vreli gledat. Pripeljali so ranjene, ne po stotinah, ampak po tisočinah. Ljudje so skerbno ogledovali vozove, ali bodo zagledali kakega znanca, sorodnika ali prijatelja, in ko so kte-rega našli, oh, ti moj Bog! kaki serce tergajoči prizori so to bili! . . . Izmed teh prizorov popišemo enega samega . . . Na postaji železne ceste je stal sivolas mož, na eni strani je deržal bledo ženo pod pazduho, na drugi strani gaje podpirala čedna mlada ženska . . . Ravno se je bil približal vozovlak z ranjenimi. Mnogo jih je bilo, ki so sami brez druge pomoči z vozov stopali; mnogo pa takih, ki jih je bilo treba nesti in na druge vozove preložiti, da so se v bolnišnice razposlali. Pri nekterih je že obraz kazal, da neizrečeno terpe, drugi so bili žalostni in klaverni, drugim se je pa poznalo, da njih neporednost se ne da nikakor zakriti. Gombaševi pa, oni so namreč bili tisti, ki smo jih zgorej popisali, niso iz gole radovednosti ranjenim v obraze gledali, ampak najti so hoteli med njimi sebi dokaj drage osebe, in vendar so se bali jih med njimi videti. Že so blizo vsi z vozov prišli, in Gombaš je začel lože dihati in se je obernil, da bi odšel, kar zagleda na zadnje še dva, ki sta se bližala . . . Spoznal je v njih koj Aleša in Ahacija, akoravno je bil Aleš zavit v vojaški plašč . . . „Tedaj obd," je bolj mermral kakor govoril; ali njegova žena ga naglo praša: „Kdo sta oba?" „Saj dohajata oba srečno, glej ju ondi, kako ponosno šetata nam nasproti, Aleš in Ahaeij ! . . . prizadeval se je stari Gombaš šaliti, da bi notranjo žalost zakril. Žena pogleda tje in spozna svoja dva sina. Na ves glas zavpije, izvije se možu iz rok, in plane k sinoma. Ali kaj bom ta prizor popisoval, saj bi tisoč nemirnih občutij ejev serca ne mogel nikakor narisati; tebi tedaj, blagovoljni bralec! prepustim, da tvoja domišljija nadopolni to, kar jaz nehote za-molčim . . , Predno sem te verste pisati začel, obiskal sem Gombaševe kot moje dobre znance po Alešu. Bilo je o mraku zvečer, rod velikim orehom je bila miza Eogernjena; ali okoli mize ni manjkalo nobenega, akor pervikrat, ko smo Gombaševe našli; vsa družina je bila skup, in tudi jaz po verhu. Ahacij je Sravil, kak6 gaje brat rešil, duhovnik voj aka ... »n, tako je pristavil, bojeval je z orožjem ljubezni, zat6 je bilo njegovo orožje tudi močneje kakor naše. Oh, koliko lepši je poklic vojaškega kaplana, ko najslavniši bojujočega vojaka! zakaj medtem, ko vojak svoje življenje daje za kervave lorberje, stavi gn svoje življenje v nevarnost, zato da duše reši za večno življenje . . . Tudi mojo dušo, tudi moje poštenje ..... Ali Aleš mu ni pustil dalje govoriti, ker mu je pri teh besedah rekel: „Pustimo zdaj to, mi imamo kaj važnejšega opraviti, tim bolj, ker nam je srečna naključba v našem prijatlu eno pričo podala. Micika je pri teh besedah vsa zagorela v obraz, in tudi Ahacij je bil enmalo zmešan . . . Stari Gom-baš pa, ki je vse dobro vedel, prime Micikino desno roko, položi jo v desno roko Ahacijevo in šaljivo reče: „Nu, bodita si dobra do smerti! in ti, Ahacij! prosi Boga, da skerbi in žalosti, ki smo je zastran tebe skušalinikoli na svojih otrocih ne doživiš. — Amen!" odgovori Aleš, in poljubi na čelo obljubljeni par; Gombaševka pa je svoje roke sklenila, in s solzami v očeh Najvišemu hvalo dajala, da jim je po viharnih dneh obupanja dodelil tako lepi dan veselja in radosti. Dva brata. (Resnična povest; spisal J. Jurčič.) I. a pokopališču prifarne cerkve v hribih so pokopovali merliča, gruntarja Abranka. Malo po-grebcev je bilo; razun dveh sinov ranjcega samo še nekoliko starih babic in otrók. „Naj v miru počiva!" rekli so duhovnik, odmolili nekaj očenašev za niego vo_ dušo in duše vseh vernih, ki tukaj božje sodbe čakajo, potem so šli v cerkev razpravit se in vsi so se razšli. Samo mlajši sin France Abranek, osemnajst let star fant, le ta je še klečal na tleh pred grobom in jokal. Vsi drugi, celó njegov brat Tone, niso se veliko zmenili za-nj, ne za ranjcega. „Ko bi bil še kaj časa živel stari Abranek, zapravil in zapil bi bil vse do zadnjega klina svoje domačije; prav je, božja volja je, daje umeri," tako je svet djal. Le mlajši sin je vedel, da mu je bil ranjki vendar oče, da je kolikor toliko skerbel za-nj, da ga zdaj ne bo nikdar več videl na tej zemlji. Solnce je bilo že visoko, ko vstane France Abranek in počasi zapusti pokopališče ter jo krene proti domu. Abrankova hiša je stala bolj samotno sredi vasi. Lesena je bila in opuščena, pa veliko zemljišča je spadalo k njej. Nekdaj je bila najboljša v vasi in Abranki so dobro in lehko živeli. Še le danes pokopani jo je spravil na nič, je zabredel v dolgé, ker je pijančeval. Koledarček 1868. 2 Doma najde France svojega staršega brata sedeti pri orehovi polomljeni mizi, s komolcem glavo podperto in v mislih zadolbenega. Tiho se vsede k peči in oba brata dolgo časa molčita. „Kaj bo pa zdaj?" pravi mlajši brat France čez nekaj časa. „Naj bo, kar hoče," odgovori starši Tone osorno. „Očeta ni več, matere ne." „Prava reč, če tacega očeta ni več, kakor je najin bil. To še oče ni bil," — pravi Tone. — „Zapravil je vse, pil je po kerčmah, na svoja sina še mislil ni. Jaz ga ne spoznam za svojega očeta. Lehko bi mi bil zapustil lepo domačijo, da bi bil živel kakor drugi ljudje, zdaj je pa pustil samo gole stene in dolgove." „Oh, Tone! ne govori tako, to je greh; oče so oče, Bog jim bo grehe odpustil, spokorno in spove-dani so umerli. Če so nama dolgove pustili, ne smeva zato hudobovati se na očeta, ampak gledati morava, kako je bova plačala s časom. Bog bo nama gotovo pomagal." „Kaj govoriš: bova plačala," odgovori Tone. „Kaj sam sebe šteješ? Ti boš figo plačeval, domačija je moja, jaz sem starejši. Tebi nič mar naša hiša in dolgovi ne, ktere je stari naredil." „Saj vem, da je vse tvoje," pravi France. „No, tako pa tiho bodi, kaj pa golčiš. Kar ti bo gosposka spoznala iz hiše za doto, tisto ti bom vergel pod noge, potlej pa idi, kamor hočeš, jaz te ne maram. Ti nisi nič boljši, ko najin oče, ki je vse zapravil. Saj te je dobro poznal, zat6 te je pa rad imel, mene pa ne. To se ve da, ti„si mu potuho dajal, kedar je pijan prišel domii. Ce sem mu jaz očital in zmerjal ga, kakor je zaslužil, berž si bil ti s svojim jezikom vmes in si ga skoraj zagovarjal." „Ti si četerto božjo zapoved čisto pozabil. Star- šem se morajo slabosti prizanašati in prikrivati," pravi mlajši brat. „Le prikrivaj je, če hočeš, zdaj se lehko prikrivajo. Popred je bilo pa treba drugače, in morda bi vendar tako ne bilo. Zato pa molči, kar ti gre, to boš dobil. Kacih petnajst goldinarjev ti bodo prisodili namesti dve sto ali tri sto, potlej pa pojdi. Jaz bom že sam gospodaril, bolje ko oče in ti," ki si ga zagovarjal." „Ne bom ti napote delal, svet je velik," pravi France in začne tiho jokati. Da je brat tako terd in kamnitega serca, da še po smerti očetu ne odpusti, da ga precej od praga goni: to ga je bolelo. „No, še tega je treba, da boš tu cvilil in jokal, kakor mlada mačka. Kaj pak!" reče Tone. Oba sta bila dolgo zopet tiho. Bilo je poldne, nobeden ni še jedel. Tone vstane, gre za peč, veliko skledo vzame s police in dve žlici. Bil je ostanek sinočne večerje. Postavi na mizo in začne jesti. „Pojdi jest, če hočeš," pravi Francetu. „Ne bom, Bog ti žegnaj!" „Tudi prav, joka se boš nasitil." Koj potem mlajši brat vstane in odide iz hiše ven. „Pojdi, kamor češ," godornjii Tone, pogloje skledo in jo zopet na staro polico postavi prazno. Kake pol ure potem se verne France v hišo. Imel je culo pod pazduho. „Kaj boš?" vpraša Tone. „Grem," odgovori France. „Kam?" „Svet je velik, Bog je povsod. Doma vidim, da sem ti nadložen, da me podiš, zato grem." „Kdo te podi? Jaz sem le hotel reči, da ti ne boš gospodaril. Pri hiši si pa lehko, dokler ti dote ne dam. Potlej lehko greš služit ali pa oženiš se ali kar ti bodi. Tega nisem rekel, da pojdi precej." 2 * „Čem pred je, tem bolje je, ker mora biti. Daj mi roko za slov6, Bog te obvaruj 1" Tone dd roko pa gleda strani, ne stisne je nič, ne reče ničesa kakor: „Saj menda te ne bo vrag daleč ponesel ?" „Daleč grem. V Terst na pervo in potlej se kam dalje morda. Ce se več ne vidiva, moli za-me, jaz bom pa za-te," pravi France in si solzo obriše. „E mar že vsak za s6 moliva, kaj bi to! Kedar boš hotel doto imeti, pa pridi po njo. S pomladi, če lan ne pozebe, morda ti bom že vergel tiste krajcarje." Rekši odide Tone na vert, vzame motiko v roke in^. začne kepe tolči po brazdah novoizorane njive. Se mar mu ni, daje danes očeta pokopal, in da je brat šel Bog ve kam. Prav je, da ju ni več ■—■ ob£h, misli samopašnik in samopridnež. Oče je zapravljal, brat pa jč pri hiši. Delam lehko sam, jem lehko sam. Tako bom vsaj zopet kaj naprej prišel v gospodarstvu. France pak je s svojo culo postil verh hriba zunaj vasi, ozerl se najpervo proti cerkvi, kamor je od otročjih let hodil molit, proti pokopališču, kjer oče in mati v miru počivata, potem proti domači rojstni hiši, kjer je terdoserčni brat ostal. Za en hip ga jeza popade in misli si, tacega brata, kakor jaz, nima nihče na svetu. Ni vreden, da bi se ga kedaj domislil, ni vreden, da bi ga kedaj iskal. Nikoli ga ne bom ničesa prosil, naj ima tisto doto, lakomnik, naj ima domačijo sam; pa tudi pomagal mu ne bom nikdar. Koj pa zopet pravi: Brat je moj, tiste matere sin, kakor jaz. Naj bo tak ali tak, brat je. O mati! ljuba mati, kaj bi vi rekli, ko bi bili to doživeli. Prav je menda, da ste umerli, in vendar bi vas rad videl živih, raji kakor da bi imel vse bogastvo tega svetd. Bog te obvaruj, domača vas! Bog te obvaruj brat, Bog ti daj srečo! Težko da bi me kedaj videl. H. Tone Abranek je bil zdaj na dalje sam pri hiši. Najbolj priden in delaven kmet je bil v celi vasi. Delal je dan na dan ko černa živina, storil toliko kakor trije drugi. Privošil si je malo, ni se upal ne enkrat do sitega najesti, nikdar ni vina ali druge drage pijače pokusil. Da-si ravno je bil sam svoj in ni govoril ne Sečal se s sosedi, hvalili so ga vendar, da je ves rugačen, kakor oče njegov, da pridno dolgove plačuje, živino redi in kmetuje. Cez šest let je bila Abrankova domačija zopet dobra, brez dolga. Tone je bil trideset let star in mislil se je ženiti. Ker pa je bil nekako oduren j neljuden in neroden, spodletelo mu je povsod, kamor se je obernil, nobena ga ni marala. Ker se v obližji ni dalo, šel je Tone Abranek v dalnjo sosednjo vas. Tam ga ljudje niso poznali. Razložil je svoji nevesti, da je kmet brez dolga, da ima dobro zemljišče itd.; tako mu je šlo nazadnje vendar srečno izpod rok, oženil se je in nekaj stota-kov dobil z mlado ženo. Pa v tem kupičku je dobil mačka v žaklji. Deklice pred ni poznal, spoznaval je še le ženo zaročeno. Bila je huda, delala ni rada, rada pa dobro živela. Dobila ga je čisto v pest, vse je moralo tako biti, kakor je ona hotela. Pregovor pa pravi, da gospodinja tri ogle hiši podpira, gospodar samo enega. To se je pri Abrankovih kmalo pokazalo. Vse je šlo nekaj le nazaj, dolgovi so se povračali, v hlevu je bilo manj živine, na dvoru manj gnoja, na polji slabeji pridelek, davki pa vedno veči. ' Bog je bil Abrankov zakon na drugi strani z obema rokama požegnal, podelil mu je celo kopico otrok, vsem tem pak je bilo treba očetu za opravek in za jed skerbeti, da-si ravno so bili še premladi, da bi bili česa pridelali, pridobili in pripridili. Tako se je naredilo, da je imel Tone Abranek skerbi čez glavo, da ni mogel mirno, spati in se mu je hudo godilo. O svojem bratu ni nikdar ničesa slišal. Ni pisma ni poročila ni bilo o njem. Sploh so mislili vaščanje, da je umeri. Tone Abranek se je nektero-krat domislil njega, da-si ravno je bil ta spomin malo grenek. Ker je otroke imel in ženo, spoznal je, kaj je ljubezen. Spoznal je, da do svojega brata in do svojega očeta nekdaj ni imel nobene ljubezni. Mislil je, kako hudo bi pač bilo, ko bi moj otrok mene tako imel, kakor sem jaz očeta pred smertjo in po smerti. Ko bi eden mojih otrok svoje brate in sestre tako z gerdo odpravil od hiše, kakor sem jaz svojega brata. Tako je včasi mislil in vest ga je pekla. Ker je videl, da nima nikjer sreče, da gre vse od leta do leta na slabeje, prišla mu je misel, da ga Bog kaznuje. Ta misel je bila strašna, noč in dan se je ni mogel iznebiti. Dostikrat se mu je senjalo, da vidi očeta, kako mu očita, da je gerdo ravnal ž njim, da brata vidi, kako je pri tujih ljudeh onemogel in na smert bolen, brez postrežbe. Jame bolj pogosto moliti, da bi se utolažil in skerbi pregnal, pa ni se dalo. Vest je bila še huja. Da bi jo ukrotil, uda se tisti pregrehi, ktero je očetu tako brezserčno očital, pijančevanju. Pozno po noči je bilo necega dne, ko pride vina poln domu. V hišo si ne upa, tam je žena, huda bi bila. Tam so otroci, gerdo bi ga gledali, kakor je on nekdaj očeta gledal, če je v enakem stanu domu prišel. Zleze tedaj v lopo pred hlevom v slamo in pade kakor bi ga ubil. Tabak je kadil, žareča pipa mu pade z ust na slamo. Predno je še zaspal, razsveti se okrog njega, slama je v ognji. Na enkrat je pijanost proč, preplašen zakriči, vstane in jame z rokami in nogami ogenj tepati in teptati. Ali prepozno je, kakor blisk naglo je vsa slama v ognji, cela lopa gori. Predno na njegov krik sosedje vkup prilete, vnela se je že slamnata streha na hiši, na hlevu, na skednji, vse gori, vse je suho, pomoč je zastonj. Kakor iz uma se je valjal Abranek po vertu. Proč je bilo vse, kar je imel, v pepelu je bila hiša, v pepelu njegov poljski pridelek, hrana za zimo. Ostala je še zemlja, polje in gozd. Gozd je bil že ranjki oče obropal in posekal, zdaj je rastlo majhno mladovje, veliko ni bilo vredno. Polje pak je bilo zadolženo, ni bilo več njegovo. „Vse je preč, Jezus pomagaj !" kričal je Abranek. Pomagalo ni vse nič. Kar je, to je. Na enkrat je postal berač. Da je Abranek svojo domačijo sam iz lastne nerodnosti zažgal, tega ni nihče vedel. Nikomur ni upal povedati, celo ženi ne. Ravno zato, ker je to sam vedel, peklo ga je še bolj. To je očitna božja roka -t- d jato mu je nekaj. — Ti si svojega očeta pisano gledal, če je prišel v svoji slabosti domu, ti si ga zmerjal, ti si mu smerti želel. Zat6 te je šiba božja zadela. Ti si podoben tistemu Noejevemu sinu Kamu, v kterem se v pridigi sliši in v svetem pismu bere, da je pijanega očeta zaničeval in sramotil in zato ga je oče preklel in Bog zapustil. Ti si podoben Jožefovim bratom, ki so mlajšega sobrata od doma v tuj svet prodali. Tako mu je vest govorila in potert je bil tako, da ni mogel ničesa začeti. Se bi bil novo hišo sezidal s pomočj6 dobrih sosedov, ali ni si upal lotiti se, mislil je, da ga je Bog zapustil. Dolžniki se oglašajo za verstj6. Kar je ostalo, to prodajo in razdel6 med seboj. Ne gledajo in ne poslušajo prošnje uboge žene, ubozih otr6k. Neusmiljeni so, vsak hoče svoje imeti. Eden Abrankovih sosedov je bil dober mož. Vide tako nadlogo in revščino ponudil je svojo stranjsko bajto Abrankovi družini za stanovanje. Drugi pa so mu dajali živeža, tako da je spomlad prišla. Bilo je več dobrih letin za verstj6. Ta spomlad pak je prinesla s seboj slano, slana je poparila zimno setev, za slano je prišla suša in je požgala jaro žito. Krompir je gnjil že na njivah. Huda letina je bila. Za hudo letino prihaja lakota in res je prišla. III. Zima je bila, sneg debel. Kmetje, ki so včasi žito prodajali, hodili so letos v mesto po-nj, tam so imeli kašče. Ker veči del niso imeli gotovega denarja, jemali so ga tudi od oderuhov in bogatinov na upanje, obetali o prihodnji novini drago plačilo. Tone Abranek je imel obilo otr6k, vsi so hoteli jesti; denarja pak ni imel, tudi zemlje svoje ni imel, upanja ni imel. V dar mu ni mogel dati, kdor bi bil rad dal; kdor bi bil pa lehko dal, ta ni imel navade vbogajme dajati. Bil je v hudi stiski revež Abranek. Kaj če je bil sam lačen, on je terpel. Ali otroci niso znali terpeti, ven in ven so hoteli imeti kruha — jesti. Žena je bolna ležala od strada in glada. Otroci so lačni okrog nje jokali. Abranek je zamišljen sedel in ugibal, kako, kje bi se dobilo kaj za v mlin. „Oče le majheno kruha!" joče mlajši sin. „Le počakaj, dobili ga bomo, zdaj ga ni," odgovori oče. „Lačen, strašno lačen," pravi drugi sinek in prime očeta za koleno. „Jaz "tudi, oče!" oglasi se deklica. Abranek popade svojo kučmo, naroči ženi, ki je na slami v kotu bolna ležala, naj otroke utolaži in pravi: „Na vsak način bom kaj prinesel, naj izprosim ali po sili vzamem, ali ukradem; če ne, pa me ne bo več nazaj. Poginil bom, pa poginite potlej še vi vsi." In ven beži iz koče. Kam bi se obernil. Povsod je že bil, nihče ni hotel ničesa dati. V mlinu ima največ, mlinar bo dal, moral bo dati. Tjekaj jo krene. Mlinar je bil bogat mož, žita je imel dosti, nekteremu ga je dal že to zimo za denar in brez denarja na upanje. „Lepo vas prosim za pet ran božjih, dajte mi žita ali moke ali kar je. Gotovo ga vam bom plačal," prosi Abranek. „S čem ga boš plačal, ki nimaš nič?" pravi mlinar z zanioljivim smehljanjem. „Dajte mi kaj, da mi otroci lakote ne pomerjo. Plačal bom, če kervavo zaslužim. Dajte za-božjo voljo, usmilite se!" „Ne morem," odgovori mlinar in se proč oberne. „Ce le hočete lehko daste." „Saj si imel hišo, njive in dosti žita, kaj si pa zapravil in zagospodaril. Le drugam pojdi, jaz nimam." „Domislite se tistega Lazara v evangeliji in bogatina, ki je bil neusmiljen." „Kaj meni mar tisti bogatin! Jaz nisem bogatin, sam sem revež. To bom menda sam bolje vecle! ko ti!" „Pa vendar samo enmalo moke mi dajte, nikdar vas ne bom pozabil," prosi Abranek. „Ali ne slišiš, da nimam, nimam pravim, sliši, če imaš ušesa," vpije mlinar. „Vse sem raz-dal in poprodal. Če mi cekin daš za četertnik, ne morem dati. Pridi čez dva dni, pa ti bom en bokal moke zastonj dal, ker si že ravno tako siten in nadležen. Da človek nima miru!" Tako rentači mlinar in gre v izbo. Abranek pak se žalosten oberne in odide po stezi. „Skopuh! ima pa ne dd. Neusmiljen je. O prav mi je! Da bi vsaj jaz sam umeri; da bi le otroci kaj jesti imeli!" Šel je k dragemu žitnemu kupcu, pa tudi ni ničesa dobil, tudi ne pri tretjem. Vsak mu je drugam svetoval in rekel: oni leže (lože) da kot jaz. Mrak se je delal, ko je šel Abranek potert in pobit po cesti proti domu. Prazen si ni upal k otrokom, dobiti pa si ni upal nikjer nič, povsod je bilo pomanjkanje ali pa neusmiljenje. Obupavati začne, v glavi se mu jame verteti, oči se zabfiskajo in kleti začne zdaj, zdaj zopet moliti. „Meni ni več živeti," reče zamolklo. Pri cesti na samotni trati je rasla kriva hruška. Sneg je visel na vejah, sneg je bil na debelo okrog debla. Na veršičku pak je sedela vrana in kavkala, kakor- da bi bila tudi ona lačna. Ko je pa Abranka na cesti stoječega ugledala, zletela je ferfraje čez polje verh vasi in zginila v plavih oblakih tam daleč. „Obesil se bom, pa bo vse preč. V peklu menda ni huje, kakor je meni," pravi Abranek, ki se mu je že v glavi mešalo. Angelj varh ga je zapustil. Res gre k stari krivi hruški, odpne svoj remenast pas in naredi zanjko. Potem spleza na drevo, natakne zanjko okoli vratii in na štercelj odlomljene veje ter se spusti. Visel je med zemljo in nebom, zakričal, sape mu je zmanjkalo, temno mu je storilo pred očmi in nič več ni vedel kaj je. IV. Ravno ob tistem času, ko je Abranek sam nad seboj v svojem obupu strašno pregreho storil, pri-dersele so majhne sani po cesti. Vprežen je bil majhen, suhoten konj, na saneh pak je sedel kmečki voznik, za voznikom pak gosposki človek srednje starosti v plašč zavit. „Kaj je pa tam le?" vpraša gospod voznika, kazaje proti stari samotni hruški. „Jezus pomagaj!" zavpije voznik, „človek se je obesil. Ravno kar menda, še ziblje se." „Berž berž ustavi, morda ga rešiva," pravi gospod ustrašen in hitro oba poskačeta z voza. V hipu sta bila pri drevesu in voznik naglo prereže remenasti pas, na kterem je visel nesrečni Abranek. Truplo pade v sneg. „Gorek je še in serce še bije," pravi voznik. Oba ga začneta s snegom dergati po čelu. Kmalo Abranek debelo sape v se potegne in začne dihati. Gospod mu vlije iz velike steklenice vina v usta in koj potem obešenec pride k sebi, oči odpre in čudno gleda okrog. Pomagata mu na noge. „Kaj pa je?" vpraša Abranek, ki v tem hipu ni čisto nič vedel, kaj se je ž njim zgodilo. „Pijte tukaj še malo, slabi ste," pravi tuji gospod ter mu pomoli steklenico z žganjem. Potegne nekaj požirov, to ga okrepča. „Bog vam poverni," pravi. „Od kod ste? iz vasi?" vpraša tujec. „Iz vasi." „Pojte z nama na voz, hoditi ne morete, peljali se boste. Da-si ravno Abranek ni vedel ni kam ni kako, šel je vendar ž njima do ceste. Voznik ga je za ramo deržal. Tam se zavali na sani. Se le po poti se mu poverne vsa pamet. Domisli se, kaj je mislil storiti, kaj ga doma čaka in vse. Stresne se, samega sebe ga je groza. Tudi tujec je menda opazil, kaj premišlja. Začne ga izpeljevati in izpraševati ter zv6 vzrok, zakaj se je mislil sam ob življenje pripraviti. Ko ga tujec bolj na tanko pogleda, spreleti ga barve in naglo ga vpraša, kako se piše. „Tone Abranek." Tujec se zgane. Precej časa molči, potem ga jame zopet izpraševati, kako je ob domačijo prišel itd. Ob enem mu obljubi, da bo skerbel za-to, da on in njegova družina živeža dobi še danes. Abran- ku so solze v oči prišle, zahvaljal se je gospodu, da ni bilo ni konca ni kraja, roke sklepal in molil, vse ob enem. „Ali imate kaj staršev še?" vpraša ga gospod. „Nič, oče so umerli, že dolgo tega, Bog jim daj nebesa." „Tudi bratov nimate, da bi se v sili obernili na nje?" „Nobenega nimam. Enega sem imel. Menda je že umeri, po svetu je šel; ne vem kam." „Kako je to? „O nikar me ne poprašujte; če je nesrečen, ni nihče kriv tega ko jaz, zat6 me je Bog udaril." „Kako nesreča človeka prenaredi," djal je tujec sam pri sebi. V vasi se voz ustavi. V mali kerčmi nakupi tujec kruha in vina in druzega ter izroči Abranku, naj nese berž domu. Obljubi mu, da bode prišel za njim. Čudno je bilo gledati otroke v nečedni koči, kako so poželjivo lomastili kruh. Oče je v veži pred pečjd kuhal, mati je sedela na postelji. Na polomljenem stolu pak je sedel njihov tuji dobrotnik, imel najmlajše dete v naročji, veselo gledal, kako se mu dobro j6 ter govoril ž njim prav po otročje. Žena Eak ga je čude se gledala s postelje sem; ko ne bi ila vina pred seboj videla in iedočih utišenih otr6k okoli sebe, mislila bi bila, da so vse to le sanje. Ko bi bil tuji gospod malo mlajši, mislila bi bila, da je sam angel varuh iz nebes, tako pa ni vedela kaj in kako. Abranek prinese skledo gorke jedi. Otroci so posedli okrog nje, oče pa ni mogel veliko jesti, približal se je tujcu in mu hotel roko poljubiti. „Brat bratu tega ne stori," pravi tujec. „France! ?" zavpije Tone Abranek in se ga oklene. „Da, tvoj brat France sem!" Nekaj časa pozneje je imel Tone Abranek zopet lastno domačijo, boljšo in lepšo ko pred. Postal je bil ves drugi človek, dober sosed_, revnim pod- §ora in vsem možem izgled. Nadloga ga je bila pre-rugačila. Vsako leto pak je potoval z enim svojih sinov v Terst k svojemu bratu, kupcu. III. Peter veliki pa berač. (Po narodni pripovedki ruski. Spisal J. Navratil.) Ckr (cesar) ruski Peter veliki je uganjal rad tudi burke. Neki dan po zimi se napravi za berača, pa prejde iz svojega cesarskega grada. Do ušes v star, luknjast plašč zavit, s staro potlačeno kučmo (kosmato kapo) pokrit, prav po beraški lazi po petrograških ulicah in gleda potuhnjen, kaj svet dela, in nasluša, kaj kdo govori. Kar se srečata z drugim beračem. „Kak6 ti je kaj, bratec! ali si že kaj dosti nabral?" popraša car berača. „Kaj še, bratec! Strašno terd je današnji svčt. Gladen sem', da se mi delajo že pajčine po trebuhu, S ga ne morem dobiti vbogaime ni koščeka kruha, aj ni drugače, da moram začeti krasti, če nočem od lakote poginiti! — odgovori berač nevoljen ne-spoznanemu carju. „Krasti pa ne — krasti! Le še prosi! Kdor prosi, ta nosi," — posvari ga car. „Naprosil sem se že, izprosil pa ničesar. Ker mi ne dajo ljudje sami radi, pa jim bom kradel! — zadere se berač, pa se berž spomni, da je govoril preglasno, ter se ozira na levo in na pravo. — „Veš-li kaj, prijatelj!?" — veli car natihoma beraču: „Za terdno vem, da je povabljen danes edina južino (na obed) k gospodarju te krasne hiše, ki stojiva pred njo. Jako bogat knez ti je ta hišni gospodar. Pojdi še v to hišo prosit! Mislim, da ti potem ne bo treba krasti." „Pojdem, odgovori berač, toda ne prosit, nego . . . (pokaže skrivaj z roko, kakor da bi hotel reči . . . izmikat). Ako bi prosil, utegnili bi me tudi tukaj zapoditi brez vsega. Počakaj, dokler se ne vernem — reče še carju in se splazi v kneževo hišo.--Pa prisopiha berž spet nazaj, prime carja za rokav, in ga vleče po sili ves plah za seboj. „Po-beriva se, poberiva se od tod." „Kaj ti je?" vpraša ga cdr. „Koga ali česa si se zbal?" Berač mu pa migne, naj molči. — Ko sta bila že daleč od kneževe hiše, ozre se berač, kakor preplašen zajec, in ker vidi, da sta na samem, začne neznanemu svojemu tovaršu tako-le raviti: „Priplazil sem se bil natihoma srečno do uhinje. Pri tej priči pa, ko hočem s kuhinjskega okna od zvunaj izmekniti prekrasno skledico, ki sem si mislil, da ni prazna, — pri tej priči zaslišim, kako je rekel kuhar strežniku: Dobro si zapazi, v tej skledicije otrov (strup), to denipred carja, kedar boš razddval gostom juho. Saj veš, koliko nama je obečal knez, če se zgodita reč ... po sreči! — Da bi te plent! tukaj si ni pošten človek ni življenja varen! zdahnem, ter jo pobrišem rajši z prazno vrečo in s praznim želodcem. Sreča, da me niso videli! — oj, kako sem zdaj vesel, da nisem . . . cdr!" Tako je pripove- j doval berač to, kar je slišal, ponevedoma car ju samemu, j Da Peter veliki ni bil nikak bojazljivec, nego junak, da malo takih, to nam je znano iz zgodovine. Saj vemo, kako prederzno je šel sam samcat v druščino 6nih „strelcev," (ki so ga hoteli z orožjem umoriti, predno je bil še pravi c&r), in kako je planil brez straha nad-nje najprej tudi sam, ter ' i s svojimi vernimi strelci, ki so / hotel knez, (ki bi bil menda rad sam caroval) po zvijači otrovati*), spreleti ga groza, da seje ves stresel. Zavije se še bolj v luknjasti plašč, ter se sključi, kakor da bi ga zeblo; pa se je le bal, da ga ne bi spoznal berač ali pa kdo drugi izmed ljudi, ki so hodili po ulicah. Nato reče beraču: „Prijatelj! veš li, kaj ti svetujem? Hodi mahom sam k carju, pa mu povej, kaj si slišal. Dobrega plačila se smeš nadjati." „Bratec!" veli mu berač, „ali se ti po glavi mčša? — Saj bi me še zapčrli, ako bi hotel jaz v svojih capah k carju." Car se nehotč nasmeje, pa se ne ovadi. Tačas prideta do velike straže. Peter veliki reče tovaršu, naj malo počaka, in korači naglo v stražnico. Ondi beraški plašč s sebe verze, in stoji v svoji carski opravi pred vojaškim poveljnikom, ki je hotel že tega prederznega berača zapoditi, pa ves ostermi, ko zagleda namesto berača — samega car j a pred seboj. Peter zapovč poveljniku, naj gre mahom po onega berača, ter ga naj pripelje — pa iz lepa, ne iz gerda v stražnico. Ko se je to zgodilo, odpravi car poveljnika mahom v carski grad po carski voz. — Voz prider-dra. Berač se odpelje s carjem, ki je pustil luknjasti plašč v stražnici, potlačeno kučmo je pa imel še na glavi. Siromak berač se je tresel kakor šiba *) „Otrovati koga" ali „zavdati komu". za časa na pomoč. — Ali, ko je na vodi, ker vidi, da je bil njegov poprejšnji „bratec" — mogočni cdr Peter veliki sam. . . . Vendar se mu je dozdevalo, da ne bo nič hudega, ker se vozi s samim carjem, ki je sedel poleg njega molče ves zamišljen. Pred carskim gradom st6pita z voza. Vsa carska gospoda in carski služabniki se zgledujejo nad beračem in ugibljejo, kaj je to, da se vozi berač s carjem. Pa ne morejo uganiti. CAr jim ukaže, naj peljejo tega moža v eno izmed najlepših izeb carskih, ter ga naj goste ondi kakor kakega kralja. Berž potem se odpelje car k tistemu knezu na obed. Z veliko častjo sprejme knez svojega imenitnega gosta, ter ga posadi, to se ve da, na pervo mesto. Strežnik prinese prekrasno zlato skledico, polno otrovane juhe, in jo dene (roka se mu trese) pred carja. Car pa se smertne čorbe ne dotakne, nego se nalašč na videz prijazno pogovarja s hišnim gospodarjem, dokler ne dobi tudi on svoje juhe. — Zdaj cdr svojo skledico v roke vzame in jo ponudi knezu, rekši: „Menjajva!" (Pri Rusih je bila namreč nekdaj taka šega: če je hotel imeniten gost hišnega gospodarja posebno počastiti, menjal je ž njim pervo jed). Knez, ki se ni nadjal . . . tolike časti, ves prebledi, in se brani, jecljaje, da bi mu bila to . . . prevelika čast, ki je ni vreden i. t. d. Car mu ne neha ponujati. Knez pa neče nikakor privoliti, izgovarjaje se v eno m£r „s preveliko častjo." — Pisano ga pogleda zdaj Peter in mu reče: „Cdr in gospodar sem ti, zato ti zdaj ukazujem: menjaj z gospodarjem svojim po lepi domači šegi!" Knez se ne upa več ustavljati. Dozdeva mu se boj6, da ga je nekdo izdal. Lehko si je mislil, da ga ne čaka drugega, nego — s m e r t. . . . Dorhtč vzame carju zlato skledico iz rok, podil mu svojo, in popije bled kot sveča otrovano čorbo. — Toliko da jo vžije, — zgrudi se mertev na tla. Gosti so bile pri kraji. — Ko se verne Peter veliki v carski svoj grad, ukaže mahom, naj dado berača, ki si je mastil tačas berke z najboljšo pečenko, lepo obriti, na to pa naj ga pripeljejo lepo ... po knežje opravljenega pred-nj. V knežji svetli opravi stopi in poklekne revež pred mogočnega gospodarja. (Rusi pravijo svojemu carju tudi „gozudar" to je gospodar). Car pa mu migne, naj vstane in mu veli: „Lepa ti hvala, bratec! da si me rešil smerti. Darujem ti za-to ves imetek (vse premoženje) pokojnega kneza, kije moral po_ mojem ukazu otrovano juho sam izpiti. — Pokne-žujem tebe namesto njega, poknežujem tudi vse tvoje otroke in otrok otroke. — Ker si pa stegal roke po tujem blagu, zato naj ti bo pridevek (priimek) „Dolgoruki," t. j. Dolgoroki. Potem da car vso veliko gosp6do iz carskega grada sklicati, pokaže jim novega kneza, pove vsem očitno, zakaj ga je poknezil, in jim veli, naj ga sprejm6 zato radi med-se. Ko zaslišijo to velika gospoda, začno se novemu knezu priklanjati in ga pre-serčno objemati. Tako so se začeli, pripoveduje ruski narod — mogočni ruski knezi „Dolgoruki," ki žive (njih otr6k otroci) na Ruskem še dan današnji. Koledarček 1868. 3 Sveta Trojica, romarska cerkev v slovenskih goricah. (Spisal J. Gomilsak.} redi prelepih „slovenskih goric," kjer se križajo kantonske ceste med Mariborom, Ptujem in Radgono, stoji glasovita romarska cerkev presvete Trojice. Ni ga primernišega mesta za božji pot, in grič, s kterega gleda krasna cerkev s tremi zvoniki in samostanom daleč po deželi, vidi se kakor ves stvarjen za njo. Veliko tisoč vernikov priroma vsako leto od vseh strani, prosit si tu pomoči in tolažbe v nadlogah življenja. In zares! pisana in ustna sporočila pričajo, da si je izvolil troedini Bog to sveto mesto za poseben studenec svoje milosti in svojega blagoslova. Kazal je očividno tu zmerom posebno do-padenje nad molitvami in prošnjami vernih, storil je tudi dosti čudežev. In to privabi sem vsako leto velike trume Slovencev. — To svetišče ni velike starosti, pred dve sto in tridesetimi leti ne najdemo mu še sledu; grič in celo okolico pokrivajo temni gozdi, iz kterih luka le tu pa tam uborna kočica. Ves kraj je spadal takrat pod staro faro sv. Lenarta, podružno admonški opatiji. Pa dosti dosti let so si že želeli verniki tega kraja bliže lastne cerkve; šteli so si v največo srečo, če bi stala med njihovimi pohlevnimi hišicami lepa hiša božja; kajti tiste čase je živela v sercih kristijanov terdnejša vera in veča ljubezen do Boga, ko dan današnji. Da je ta vroča želja po cerkvi tudi Bogu dopadla, to je pokazal na čuden način. Prebivavci namreč so videli večkrat po noči nad hribom tri zvezde nenavadne svitlobe. Kmalo razumejo, da je to znamenje od Boga. Prikazen nad hribom so si razložili tako, da želi Bog tam svoj sedež imeti. Ali hrib je bil lastnina grofa Stubenberga, ki je stanoval v Cmureku. Pa slišali so davno od dobroserčnosti blagega grofa in njegove žene Krescencije, tedaj gredo ponižno prosit prostora za cerkev. In glejte! z veseljem jim podari grof ves hrib, samo s to pogodbo, da ostane on zavetnik (patron) nove cerkve. Neizmerna je bila hvaležnost in veselje pobožn'1 1 ' " hova gorečnost prav živa in stanovitna? Malo je bilo namreč takrat obdelane zemlje, bili so vsi siromaki; s čem bi tedaj stavili hišo božjo? Pa če dela človek za sveti namen, ne upade mu serce, podpira ga viša moč. Pokazala se je tu resnica lepega prigovora: „zerno do zerna pogača, kamen do kamna palača". Z veliko vnetostjo združijo in napn6 vse svoje moči ter nabirajo milodarov tudi pri sosedih. In božji blagoslov je rosil na njih početje, na njih trud. Živo se poprimejo zdaj stavbe, in graški škof Mark položijo jej pervi kamen. To se je zgodilo leta 1636, petnajsti dan meseca rožnika. Mala je bila zmožnost bogoljubnih kmetov, pa tim veča njih poterpežljivost. Krepčala je je zavednost, da prinašajo darove v zakladnico nebeškega Očeta, kteri jim je enkrat stoterno poverne. Radi so gibali urne roke in prelivali pot pri* težkem delu za tako plačilo. Nad tri leta so zidali cerkev, leta 1640 jo srečno do ver sij o. O koliko jim je prizadela skerbi, žulov in žertev! Pa vse to pozabijo zdaj, neizmerna je njih radost, ker vidijo spolnjene svoje želje: sredi njihovih hišic stoji visoka hiša božja. Ta je odslej njihov ponos, njihova sreča. Cerkev je bila tedanjim potrebam primerna, tedaj dosti manjša od dan današnje. Obsegala je samo Ali zdaj jih je čakala prednji del zdanjega velikega poslopja, s prednjim zvonikom. Vrata je imela na večerni strani, obernjena je bila proti vzhodu. Grofa Stubenberga je veselila gorečost njegovih podložnikov tako, da jim podari za veliki oltar prekrasno podobo sv. Trojice, — kteri so želeli — po številu treh zvezd — posvetiti cerkev. Že o začetku te podobe se pišejo čudne stvari. Ko jo je malar dodelal, zaklical je neki: „Moj Bog! ne moja, ampak Tvoja lastna roka je malala to obličje, njemu enakega še nisem doveršil v svojem življenji". Taka je bila lepota te podobe. In čuda! ta umetnik, ki je bil luteran, vernil se je kmalo potem v naročje katoliške cerkve. Berž ko so blagoslovili hišo Božjo, začelo je prihajati sem mnogo vernega ljudstva ; zakaj raznesel se je bil glas: „Pri sv. Trojici se čudeži godé". Pa to ni bila prazna govorica, poterdila se je z očitnimi pri-godki. In čudeži so imeli že od nekdaj čudno moč do bogoljubnih sere ; privabili so čedalje veče trume romarjev k novi cerkvi. — Pa od kraja je hodil ob nedeljah in praznikih duhoven od sv. Lenarta opravljat božje službe, druge dni je ni bilo; silno je manjkalo tedaj dušnih pastirjev. V tej potrebi je pomagal spet pobožni grof Stubenberg, največi dobrotnik nove cerkve. Ko vidi, da se množijo prebivavci in romarji od leta do leta, poganja in trudi se tako dolgo, da pridejo očetje reda sv. Avguština le-sem leta 1665. Sam graški škof Maks Gandolf je vpeljal slovesno zapuščenemu ljudstvu nove dušne pastirje, kterim se je postavila pri cerkvi za silo mala hiša. Zdaj je bila radost vernikov popolna, in od hriba do hriba so se razlegale Bogu na čast vesele slovenske pesme. Iz te dobe izvira slava naše božje poti. Iz perva sta pastirovala zavoljo premalega sta-nišča samo dva očeta Avguštinca. Pa nabralo se je v kratkem toliko milodarov, da se postavi nov samostan. Leta 1667 najdemo v njem že šitri duhovnike, pod priorjem Cezarjem Šrotom, in ravno to leto na belo nedeljo je posvetil sekovski škof cerkev; popred je bila le blagoslovljena. Od tega časa je postala sv. Trojica prebivavcem slovenskih goric to, kar je Nemcem Marija Celj. Bila je ta romarska cerkev središče in ognjišče pobožnosti naših predočetov. Število romarjev iz vseh krajev se je množilo od leta do leta tako, da je bilo 1. 1689 treba že šestih duhovnih očetov, in več posvetnih bratov. Samostan je postal pretesen, — in spet so pomagali pobožni Slovenci z obilnimi milodari. L Že leta 1691 prizidajo k staremu poslopju nov veči del, — in pokazalo se je vnovič, koliko premorejo združene male moči. — O gorečost in darežljivost nekdanjih kristijanov, da bi se nahajala še dan današnji! Godili bi se morebiti tudi zdaj čudeži, od kterih se pripoveduje v pismih samostana. — Malo potem se je pridružila dobrotnikom naše cerkve grofica Elizabeta Trautmansdorfova, preblaga pobožna žena. Najpopred sporoči veliko denarja za sv. maše, potlej pa dd pristaviti na svoje stroške k cerkvi lepo lovretansko kapelico, ki še nespremenjena zdaj stoji. Z veliko slovesnostjo, pri kteri je bilo pričujočih nad dvanajst tisoč vernikov, prenesli so v to kapelo na malo gospojnico 1694 Marijino podobo. In odslej je tu po presveti Trojici mati Marija pervo pribežališče grešnikov. Da bi gorela pred njenim oltarjem večna luč, sporočila je slednjič omenjena bogoljubna grofica tisoč goldinarjev. — V taki časti je bila cerkev pri Slovencih in sosednih Nemcih ob onem času, da zadobi od rimskih papežev več odpustkov. Sveti oče Inocenc XII. je podelil odpustek tistim, ki obiščejo lovretansko kapelo v osmini Marijinega rojstva. In tako se je razširjal blagoslov od sv. Trojice daleč okrog po deželi; od ust do ust glasila se je slava božja in hvala tega božjega pota. Tisočkrat tisoč pobožnih duš našlo je tu, česar so iskale: mir sercA in vesti, tolažbo in pomoč. Leta 1707 spravi grof Herberstein v cerkev nov tlak iz rezanega kamna, pet let na to postavijo stanovavci tega kraja k cerkvi kapelico na čast sv. Roku, v zahvalo za rešitev ob veliki kugi. Ali že leto potem vstane spet velik pomor, in neizmerna množica ljudstva je pribežala v tej sili k sv. Trojici. Kajti najrajši se oberne človek k Bogu, kedar ga tepe nesreča. Pa čim več je prihajalo sem naroda, tim glasnejše so se slišale želje: „Cerkev ie premala, o da bi se mogla veča postaviti!" Najbolj pri sercu je bila ta zadeva duhovnim očetom; z iskreno besedo spodbujajo svoje vernike in kmalo začn6 nabirati za ta namen milodare. V nekterih letih so jim nanesli verli Slovenci toliko, da se poprimejo prezidovanja stare cerkve. Bilo je leta 1735, pod priorjem Karoloin Gopleisom. Dozdajno cerkvino središče se spremeni v prezbiterij, in v zvezi s tem položijo na izhodni strani temelj za novo središče. Previdnost Božja pripelje v tem k sv. Trojici sina slavne lirovaške rodbine, grofa Draškoviča. Obilni pomoči tega blago-serčnega gospoda gre hvala in zasluga, da se je zidalo novo središče tako visoko in prostorno, kakor je videti dan danes. Veliko delo se je doveršilo v štirih letih. Veličasten tempelj presvete Trojice je stal zdaj ponosno na hribu, ko terden grad svete vere je zerl daleč po deželi; in radosti je poskakovalo serce bogoljubnim Slovencem. V kratkem so se trume romarjev še veliko bolj pomnožile, in ž njihovo podporo so se postavili leta 1756 v cerkev novi oltarji, veliki sprednji in štirje stranski. Tudi mnogo drugega kinča sega v ta čas, kajti zalo olepšana cerkev je vse veselila. Blizo nje se je naselilo s časom precej družin, ki so imele pd romarjev svoj dobiček; in tako je nastala lepa vas. Najlepši vnanji kinč je prineslo cerkvi leto 1780. „Da je tukaj svetišče troedinega Boga, ali bi se ne dalo to zunaj najboljše izraziti in predstaviti s tremi zvoniki?" to je bila misel za slavo božjo navdušenega priorja Kolumbana Svata. Kmalo vname ž njo prebivavce cele okolice, ki niso odrekli nikdar pomoči svojim duhovnim dobrotnikom. Z dohodki, kterih je imela tačas cerkev precej, in spet — z milodari postavijo v dveh letih k zadnjim vratom dva visoka krasna zvonika. Eden je že stal nad prezbi-terijem od leta 1640. Imeli so zdaj zaželene zvonike, pa ne odnehajo in ne mirujejo popred, dokler si ne spravijo v nje velikih lepoglafenih zvonov, kterih vesela pesem je raznašala slavo božjo po slovenskih goricah. Zdaj je stala veličastna hiša presvete Trojice popolnoma doveršena, in ostala je skoro enake podobe ao današnjega dne. Iz srednjega in malega Štajerskega, iz ogerske in hrovaške dežele so romale k njej verne trume. Nevtrudljivi očetje Avguštinci so jim bili učitelji, tolažniki in pridni pastirji, zares zvesti delavci v vinogradu Gospodovem. Menda je zvedel od njih nevtrudljive delavnosti med mirnimi Slovenci tudi cesar Jožef; kajti ni jim storil nobene krivice, — povzdignil je še sv. Trojico na far o. Poprej je bila namreč poddružna cerkev sv. Lenarta. Ločile so se za to od sosednih večih far nektere vasi. — Še zdaj se hranijo perve kerstne bukve od pervega fajmoštra Filipa Krena, ki se začno z letom 1786. Pa čas beži; kmalo je poslal Bog nad naše dežele spet strašno šibo — boj. Med tem nastopi tudi pri sv. Trojici sprememba, ktera je bila zelo neugodnih nasledkov. Red sv. Avguština je začel pešati zavoljo pomanjkovanja duhovnih udov; posebno Slovencev mu je zmanjkovalo. Stari neustrašljivi bram-bovci svete vere pa so s časom pomerli, in od leta do leta bilo jih je manj pri naši romarski cerkvi, slednjič samo dva. Pa ta nista mogla zadostiti prihajajočim romarskim trumam. Zgolj iz potrebe postavi sekovski škof leta 1810 za pomoč enega petrinarskega mašnika. In kratko potem izročilo se je po smerti zadnjega Avguštinca vse dušno pastir-stvo svetnim duhovnikom. Odsihdob sta bila vedno samo dva mašnika pri sv. Trojici, in hitro je pojemalo število romarjev; kajti nista jim mogla ustreči, posebno v spovednici ne. Cerkev je zgubila ob enem tudi precej posestva, ker so šla v zgubo dotična pisma, spričala njene lastinske pravice. Tako je prišel po nemarnosti tudi v druge roke.veči del griča, na kterem stoji samostan in cerkev. Sledili so zaporedoma do leta 1854 štirje farni predstojniki, ki so ljudstvu še v dobrem spominu. Pervi, Ferdinand Skočili, dal je podreti najstarši del samostana, ne ve se prav zakaj? Za njim je prišel Franc Murko, leta 1817 do 1852. Pridobil si je v svojem mnogoletnem pastirovanji dokaj zaslug za cerkev, šolo in faro; še dolgo ne bode na-nj pozabilo ljudstvo. — Za njim sta oskerbovala faro iskrena duhovnika Anton Kreft in Matija Ferk, pa skupaj samo dve leti, do 1854. Zguba, ki jo je terpela cerkev doslej zgolj iz pomanjkovanja duhovnih moči, povernila se jej je skoro preobilno. Omenjenega leta namreč nastopi prigodek, ki je bil vzrok njene nove povzdige in slave. Že od leta 1828 se je mislilo, postaviti k sv. Trojici sedanje čase tako delavne očete iz reda sv. Frančiška; ali mnogo mnogo zaprek je stalo na poti tej blagi nameri. Se le pozno, po dolgem pogajanji se je srečno to doseglo, in po najvišem dovoljenji dobe verniki svoje nove pastirje. Kako da je bilo njih veselje nad tem, kazala je velika slovesnost, s ktero so se vpeljali visokovredni o. o. frančiškani. Podložniki ne morejo svojega cesarja z večo častjo sprejeti, in zares vesela, za slovenske gorice važna je bila četerta nedela meseca julija 1854. Tolika množina ljudstva, kakor ta dan, ni se bila sešla pri sv. Trojici ne prej ne poznej. Tako so prisijali naši romarski cerkvi vnovič lepi srečni časi, postala je odslej pravo narodno svetišče. Ne bom popisoval blagonosne nevtrudljive delavnosti o. o. frančiškanov, kteri najboljša priča so velike trume letnih romarjev, ki se množijo čedalje bolj. Že leta 1856 prejelo jih je nad dvajset tisoč sv. obhajilo. Vedno so zdaj pri sv. Trojici štirje frančiškanski duhovni, ki imajo skerbi in opravil črez mero. Pervi superior bili so visokovredni oče Brunon Jesih do leta 1862, za njimi o. Benigen Andrenšek do leta 1865, in zdaj so o. Gelazij Rojko, — vsi trije vsi goreči za zveličanje duš in vredni služabniki Gospodovi. Najbolj zasluženi njih pomočnik so o. Celestin Fošner, že nad deset let tu kaplan. Med imenitnimi prigodki omenim iz te dobe le birmovanje, ki so ga imeli slovesno leta 1861 nepo-zabljivi škof Anton Martin Slomšek. Jako dopadla jim je veličastna romarska cerkev. Prihodnje leto so se zidale iz vasi gori do cerkve nove kamnene stopnice, in lani se je ponovila in popravila za visoke stroške vsa hiša Božja, da se kaže zdaj romarju v novi sijajni lepoti. To so najimenitnejše prigodbe sv. Trojice, od njenega začetka do današnjega dne. Gotovo je in ostane ta cerkev vidna priča bogaboječnosti Slovencev in vir, iz kterega se razliva daleč med narod milost in blagoslov troedinega Boga. Mnogo je pri sv. Trojici žegnanj in semnjev, ob kterih se snide štajerskih Slovencev in Nemcev, pa tudi Ogrov in Hrovatov silna množina, včasih 8000—10000. Največa žegnanja so na Duhovo, na Trojiško nedeljo, na veliko gospojnico, na angeljsko in na jesensko kvaterno nedeljo; tudi ob Porcijunkuli pride dosta pobožnih duš zavoljo odpustkov. Veliko truda in skerbi terpč ob takih časih iskreni očetje frančiškani, posebno v spovednici, in občudovati se mora njih vnetost za zveličanje duš. Večkrat v letu pridigujejo za Nemce v nemškem jeziku. — In tako vnemajo marljivi pastirji in učitelji narodovi vedno ljubezen do Boga v sercih kristjanov; dalje in dalje se širi pobožnost, pa tudi slava romarske cerkve; čedalje veče trume ljudstva romajo k sv. Trojici, nabiraje si zaklade, kterih vrednost je večna. H koncu kličem še vam, ljubi rojaki: „Slavite troedinega Boga, da si je izvolil sredi med vami poseben sedež svojih milost, — spoznajte velike dobrote, ki se vam ponujajo tukaj; romajte radi pogostoma sem,— in bodite hvaležni svojim duhovnim pastirjem." V. Tomaž Kren, ljubljanski škof. (Spisal Fr. Mam.) začetku 16. stoletja se je jelo krivoverstvo, ktero je Martin Luter na Nemškem učil, naglo razširjati. Goreči pridigarji, pisma in bukve, v nezmernem številu od novovernikov v ta namen spisovane in razpošiljane, so raznašali in uterjevali novo učenje. Po tacih spisih so se tudi učeni možj£ v naši domovini seznanili z novimi nauki in kmalo se jih je mnogo katoliški cerkvi odpovedalo, ter luteranstvo slovenskemu ljudstvu oznanovati začelo. Pervi je učil novo vero v Ljubljani kanonik Primož Trubar okoli 1. 1540 in našel je kmalo dosti poslušavcev. Najprej so sprejeli in najbolj navdušeni za novo vero so bili plemstvo in sploh bogataši in velikaši, največ za to, ker so upali, da bodo zgrabili in posedli cerkvena posestva. Ti vzemo kri-voverske pridigarje, ki se čedalje bolj množijo, pod svoje varstvo, in brez ovir se oznanujejo novi nauki po mestih in po kmetih; povsod najdejo poslušavcev dovelj in kmalo po nekterih krajih število luterancev katoličane prevaguje. Cesar Ferdinand in za njim njegov sin nadvojvoda Karel sta sicer dobra katoličana, prepovedujeta sicer vpeljevanje novoverskih obredov, ali divji Turki vedno pritiskajo, ne moreta se proti njim upreti in braniti, ako deželnih stanov ne pridobita v pomoč, morata torej njihne tirja-tve spolniti in krivovercem enake pravice privoliti kakor katoličanom. Mlačnost za pravo vero je skoraj splošna, gorečnost čedalje bolj peša in vse prizadevanje vnetih škofov, kakor je bil Urban Tekstor in Peter Zebah in trud skerbljivih duhovnov po kmetih ne premore luteranstva zatreti. Novoverci pišejo bukve v slovenskem jeziku in jih dele med ljudstvo, te najdejo ukaželjnih bralcev dovelj in po njih se še najbolj razširjajo novi nauki. Leta 1564 je bilo že skoraj več luteranskih kot katoliških Slovencev. Ravno tega leta umerje cesar Ferdinand in razdeli avstrijanske dežele med svoje sinove. Karel dobi slovenske dežele: Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. On je bil dober katoličan, sklenil je tedaj ostreje proti luteranstvu ravnati, sosebno je skušal kmete pri pravi veri obderžati in tiste, kteri so že prestopili, spet pridobiti. Njegovo prizadevanje ni ostalo brez vspeha, zlasti po deželi se jih je mnogo v katoliško cerkev povernilo. Toda zopet so Turki pritisnili in napadali njegove dežele; da bi se mogel braniti, bilo je treba plemenitnike in vse de-želske stanove pridobiti na svojo stran; moral jim je torej zopet prej odvzeto svobodo novoverskega obreda podeliti. Tako je omahovala takrat na Slovenskem vera; zdaj je bilo videti, da bode nova vera sploh obveljala, pa kmalo jo je izpodrinila spet katoliška. Sploh se je videlo, da manjka pravega moža, ki bi imel zraven junaškega poguma tudi visoko učenost, zraven gorečnosti tudi neutrudljivost; le tak mož bi mogel ovire, ki so bile katolištvu na poti, predreti in luteranstvo pregnati iz dežele, katoliški cerkvi toliko stoletij zveste. Na srečo katolištva in blagor ljudi je oblagodarila Božja previdnost konec 16. stoletja tudi slovenske dežele z neutrudlji-vimi delavci v vinogradu Gospodovem in za čast Božjo in blagor naroda vnetimi višimi duhovnimi pastirji. Tedaj je bil škof sekavski Martin Brener, ki si je pridobil s svojo gorečnostjo častno ime „kladvo krivovercem", kakor so najpervo svetega Hieronima imenovali; takrat je nosil palico pastirsko v Lavantu Juri Stobeus, sila učen. in moder mož, goreč ozna-novavec svete vere, vladika prijazen in mil. Zvezda vseh pa je bil Tomaž Kren, (Chroen prav za prav Hren) škof ljubljanski. Rojen v Ljubljani in sin neimenitnih staršev je tudi ondi sprejel perve nauke, na više šole pa se je podal na Dunaj. Ravno je hotel oditi na Laško pravništva se učit, kar je nevarno zbolel. Stori v bolezni obljubo, da bode stopil v duhovski stan, če se ozdravi. Veren svoji obljubi je bil v Ljubljani 1. 1588 za mašnika posvečen. Mladi duhoven je jel nemudoma bojevati se proti luteranstvu. Zaželeni vspeh njegovega prizadevanja ni mogel izostati, kajti boril se je s pušicami svojega bistrega duha, s ščitom neutrudlji-vosti in z mečem zgovornosti. Sprevidel je, da je potreba v Ljubljani najprej začeti, ker, ako se mesto spreoberne, se tudi po deželi ne bo več razširjalo krivoverstvo. Delal je tim lože, ker je bil postavljen za apostolskega pridigarja v ljubljanski stolni cerkvi. Njegove nenavadne zasluge za cerkev so našle kmalo vredno spoznanje, že 1. 1596 je postal stolni dekan in koj eno leto potem, po smerti pobožnega Janeza Tavčarja, ki je sam nadvojvodu Ferdinandu Krena za svojega naslednika priporočal, vladika ljubljanske škofije. Ravno tisti čas so si deželni stanovi na vso moč prizadevali, tudi ostanke stare vere preveriti in tako zopet narod v novi veri zediniti. Njim stopi Tomaž Kren krepko nasproti in on sam zaderžuje s svojo gorečnostjo in krepostjo zbor, da ni mogel ničesar skleniti, kar bi bilo katolištvu nevarno. Zraven pa uči neprenehoma, naj si bo zjutraj, opoldne ali temna noč, njemu je vsak čas ugoden in pripraven, da le more storiti kaj za svoj namen. Kamor pride, obsuje ga večidel razkačena množica novoverska; pa ko zasliši njegov iskreni glas, vidi ognjeno oko in žareči obraz, stermi in se večidel spreoberne. Pripovedka celó pravi, da je skrivnemu morivcu, ki je hotel Krena prebosti, roka zastala in oterpnila, ko ga je zagledal. Y kratkem je bila Ljubljana skoraj vsa spet pridobljena. Leta 1601 je obnovil več let že opuščeno in skorej pozabljeno procesijo sv. rešnjega Telesa, in kako svečano in veličastno se je obhajala vkljub vpiranju lu-terancev, to se vidi najbolj iz tega, da se še dandanašnji praznuje slavniše, kakor v kacem drugem mestu in da spomin na to obnovljenje še zdaj med ljudstvom po ustnem sporočilu živi. Po vsem mestu je bilo zeleno drevje razpostavljeno, hiše z venci in banderi okinčane, na oknih so sveče gorele in vsa društva so šla za procesijo s svečanimi zastavami — lepa godba je svirala in germenje topov je oznano-valo ljudém in zemlji podeljeni blagoslov. Ko je bilo v Ljubljani najpotrebniše storjeno, podal se je na deželo in kamor je prišel, povsod je blisk njegove besede terdovratne omečil, v novover-nem mraku blodeče razsvetlil. Na svojem popotvanji ne pozna nikakoršnih težav, nobenega truda. Dostikrat je do večera tešč in kozarec mleka je časi po več dni njegova edina jed in pijača, in terda klop ali pa še terši kamen njegovo počivališče. Na svoje stroške je dal obropane in poškodovane cerkve popravljati in kinčati; večino svojih dohodkov je vsako leto obernil v ta blagi namen. Ko je bila 1. 1599 z nadvojvodovim orožjem dobro zavarovana Petrinja spet pridobljena in tamošnje vojaštvo nič cerkve ni imelo, je dal iz lesa narediti cerkev na Kranjskem in poslal jo je na brodovih po Savi v Petrinjo, kjer je bilo treba samo les sestaviti, pa so imeli cerkev gotovo. Bog je blagoslovil njegovo delo: v kratkem je bilo Kranjsko večidel zopet katoliško. Ravno tako velika, kakor verska gorečnost pa je bila tudi ponižnost blazega moža. Njegovo geslo je bilo: „Ce Elasé te težave, poglej na plačilo". Naobraženo je ilo na svetinji, ob njegovem posvečenji za škofa kovani. Navdarjen je na njej škof, ki na desni rami težek križ nese in potuje na ternjevi poti. Pogled ima upert na križ in oljkino vejo, ki mu v angeljčevi roki iz rajske višave naproti miglja. Ker je videl, koliko so pripomogle k razširje-vanju luteranstva slovenske v ta namen tiskane knjige, spoznal je, da se morajo vedoželjnemu ljudstvu dajati dobre, katoliške bukve. Za to je poslovenil vse liste in evangelije celega leta in 1613 izdal podnaslovom: „Evangelia inu listovi na vse nedele inu imenitne pra-snike célega leta," ki so nam zdaj dragoceni spominek stare slovenske pismenosti. Tako si je pridobil Tomaž Kren častilno ime kranjskega aposteljna. Umeri je 1. 1630 v Ljubljani. Večna slava njegovemu spominu. VI. Narod in domovina. (Spisal J. Vidmar.) anašnje dni se veliko govori o narodu in o domovini; treba je tedaj, da tudi bolj priprosto ljudstvo jasnejše ume, kaj je narod in kaj je domovina. Razložiti vam hočem pomen teh besedi prav po domače. Kaj je narod? Narod obsega vse tiste ljudi, ki ravno tisti jezik govore. Enakost v jeziku torej kaže, da so ljudje iz ravno tistega rodu. Vse ljudi skup, ki ta isti jezik govori, imenujemo narod. Izperva je bil na svetu le en narod, ki je obstal iz družin Adamovih mlajšcev. Vse te družine so bile med seboj v rodu, in da-si ravno so se s časom precej daleč po svetu razširile, imele so vendar-le eno govorico, en jezik, in z jezikom vred so imele tudi le ene šege, ene navade in običaje. Le en narod je bil tedaj takrat na svetu. Toda Bog ni hotel, da bi bili vsi ljudje v enem narodu združeni ostali. Pri zidanji babilonskega stolpa jih je Bog razdružil in ločil. Iti so morali ljudje na vse kraje sveta; njih govorica se je mnogoverstno spremenila. Nekteri so govorili tako, nekteri drugače. Tako je tedaj postalo več narodov. Kolikor mnogoverstnih jezikov, toliko je bilo narodov. S časom so se ti narodi še bolj razcepili, njih število se je še bolj pomnožilo, ker so se ljudje vedno dalje razkropljevali in tako tudi svoj jezik na mnogo verstne načine spreminjevali. Tako živi tedaj dan danes silno veliko narodov na svetu n. pr. Nemci, Francozi, Angleži, Lahi, Španjolci itd. Vseh narodov je čez 3000. Naš narod se imenuje slovenski narod. Prebiva pa naš narod na Kranjskem, na južnem Koroškem, na spodnjem Štajerskem, na Primorskem, v dveh županijah na Ogerskem in nekoliko še celo v laškem kraljestvu. Ker tedaj naš narod ne prebiva le na Kranjskem, ampak tudi po druzih deželah, bilo bi gotovo napčno, ako bi se mi slovenski Kranjci hotli po narodu Kranjce imenovati, ako bi terdili, da kranjsko govorimo ali da je naš jezik kranjski. Le dežela, v kteri prebivamo, je kranjska, naš nar o d in j ezik naš pa je slovenski. Kdor pravi, da je Kranjec pa ne Slovenec, ta mora biti Kočevar, ali pa je nevedni siromak, ki še svojega rodu ne oznd. Smešno bi bilo, ako bi kak Saksoneo rekel: az sem Saksonec, ne pa Nemec, ali kak Prus: Jaz sem Prus, ne pa Nemec; prav tako smešno je tudi, če kdo reče: Jaz sem Kranjec, ne pa Slovenec. Beseda Slovenec ni novo skovana, kakor nekteri terdijo. Naš narod in naš jezik ima že od starodavnih časov to ime. To nam pričajo knjige v različnih dobah na svitlo dane, v kterih se njih jezik slovenski imenuje. To nam pričajo tudi sploh vsi Korošci in Štajerci, ki se vedno le Slovence imenujejo, ne pa Kranjce. Vsak izmed njih bo rekel, da slovenski govori, ne pa kranjski. Le na Kranjskem so bili na svoje pravo narodno ime nekoliko pozabili; vendar pa popolnoma-iz spomina tudi Kranjcem to ime ni ušlo. Večina izmed prebivalcev kranjske dežele se je že tudi pred oklicano ravnopravnostjo vseh avstrijanskih narodov svoje slovenske narodnosti zavedala. Mi vsi tedaj, ki prebivamo po Kranjskem, spodnjem Štajerskem in še po nekterih drugih deželah govorimo isti jezik, smo tedaj en narod, ki se hočemo s starodavnim in najbolj splošnim imenom imenovati narod slovenski. Na tem imenu naj nas vsak pozna, to ime ohranimo kakor dragi biser svojih slavnih preddedov. — Žive pa na svetu še drugi narodi, ki so z nami Slovenci prav v bližnji žlahti in govori skoro ravno tisti jezik, kakor mi Slovenci. V starodavnih časih smo bili ž njimi gotovo popolnoma združeni, bil je le en narod, ki je nas in vse une nam sorodne brate obsegal. Tudi še dan danes imamo splošno ime, ki nam vse te sorodne narode zaznamnjuje. Imenujemo se namreč vsi skupaj Slovani. Nekteri pišejo tudi Slavjani ali pa Sloveni, kar ima pa enak pomen z besedo Slovani. Veliki slovanski narod je tedaj zdaj razcepljen v mnogo malih narodov, tako kakor se na visokem drevesu vsaka veča veja v majhene vejice razdeljuje. Slovani so: 1. mi Slovenci, 2. Hervatje in Serbi, ki imajo en književni jezik in ga serbsko-hervaški imenujejo. Le v tem je razloček, da Her-vatje pišejo z latinskimi pismenkami, kakor mi, Serbi pa s cirilskimi. 3. Bolgarji. vsi ti trije slovanski narodi prebivamo na južni strani Evrope, in se zat6 vsi skupaj tudi Jugoslovane imenujemo. Drugi Slovani prebivajo na severju Evrope, in se zat6 severni Slovani imenujejo. Slovani so tedaj nadalje: 4. Slovaki, ki prebivajo na Oger-skem, 5. Čehi na Moravskem in Češkem (Pemskem), 6. Lužiški Serbi, 7. Poljaki, 8. Rusini v Galiciji, 9. Rusi v velikem ruskem cesarstvu. Vsi ti našteti narodi smo tedaj v tesni zvezi med seboj, vsi skup smo tako rekoč en velik in mogočen narod — narod slovanski, ki šteje nad 80 milijonov duš in mu solnce nikdar ne zahaja: „Največ sveta otrokom sliši Slave". Iz tega tedaj vidite, da je naš narod slovenski, ki se z mnogo drugimi narodi v velik slovanski narod strinja. Prijatli! nikdar ne pozabimo, da smo Slovenci in pa Slovani! Ne sramujmo se teh slavnih imen! „Biti slovenske kervi bodi Slovencu ponos!" Ker nam je zdaj jasno, kaj je narod, lehko pridemo tudi na pomen besede domovina. Kaj je domovina? Domovina je tista dežela, kjer smo rojeni ali kjer stalno prebivališče imamo. Naša domača dežela je tedaj naša domovina. To je domovina v ožem pomenu. V nekoliko širjem pomenu je pa naša domovina vsa tista zemlja, na kteri prebiva naš narod. Slovensko je tedaj naša domovina. Zato odgovarja na vprašanje: Kje dom je moj? naša narodna pesem tako lepo: Gorotan, Primorje, Krajna, Ž njimi Štajer, zemlja sjajna, Dom rodu so slavskega Dom rodu junaškega Koledarček 1868. 4 In to je Sloven'ja mila,— Na Slovenskem dom je moj! Beseda domovina ima potem tudi še obširniši Eomen. Imenuje se namreč tudi tista deržava, v teri živimo, naša domovina. Mi smo v avstrijanskem cesarstvu, tedaj je Avstrija naša obširna domovina. Iz tega tedaj lahko vidite, da ima beseda domovina več pomenov. Nestanoviten je njen pomen menda ravno zató, ker tudi domovina sama, naj jo vzamemo v kterem pomenu koli hočemo, za nas vendar na tem svetu stanovitnosti nima. Pravo stanovitno domovino bomo našli le tam gori nad oblaki, v kraljestvu nebeškem. II. Kaj pa smo svojemu narodu in svoji domovini dolžni? Poglejmo rastline, ozrimo se na živali, že te nas nekoliko opominjajo, kaj nam je storiti. Kaj ne, vsaka rastlina je naj raj a med svojimi sestricami, naj bolje raste in najlepše cvete na svoji domači zemlji. Posadi jo v kraj, kjer rastejo le druge od nje različne rastline, le slabo se bo tam obnašala, ali ti bo znabiti pa še popolnoma usahnila. Rastlina tedaj ljubi svojo domačo zemljo. Ravno tako je tudi z živaljo. Svoje gnjezdo, svoj berlog vsaka najbolj ljubi. Če tudi nektere živali za nekoliko časa zapusté kraj, kjer so se rodile, vendar se kmalo in z veseljem na tisti kraj vračajo. Ker imajo tedaj že živali in še celó rastline neko posebno nagnjenje do svojega kraja, je pač naravno, da tudi človek ljubi svoj narod in svojo domovino. Njegova dolžnost je, da ljubi narod in domovino, ker mu je Bog dal serce, v ktero je dosti določno zapisana postava te ljubezni. Vtegnil pa bi mi kdo reči: Bog sam nam je po svojem Sinu zapo-vedal ljubiti vse ljudi. Splošna mora naša ljubezen biti. Ce bi tedaj imeli tako posebno ljubezen do svojega naroda in do svoje domovine, ne bila bi naša ljubezen splošna, raztegovala bi se le bolj na ljudi, ki so našega naroda in naše domovine, ravnali bi tako zoper zapoved Kristusovo. Na t6 odgovorim: Res je sicer, da smo po zapovedi Jezusovi dolžni ljubiti vsacega človeka, naj bo našega rodu ali pa ne, naj bo naš domačin ali tujec. To je gotovo, vsacemu smo dolžni ljubezen skazovati. Pri vsem tem pa vendar nismo vsacemu enake ljubezni dolžni. Do nekterih ljudi mora naša ljubezen veča biti, ko pa do nekterih. Tako n. pr. mora ljubezen otr6k do staršev veča biti, ko pa do druzih ljudi, imeti mora ljubezen do staršev posebno veliko stopinjo. In tako so tudi med drugimi ljudmi še posebne razmere, zavoljo kterih se morajo še na poseben način ljubiti. Ravno taka je tudi, kar zadene naš narod in našo domovino. Ker imamo od svojega naroda in od svoje domovine marsikaj, česar od drugod nimamo, ker smo s svojim narodom in domovino v posebni dotiki in v tesni zvezi, zato smo je dolžni še posebno ljubiti. Tako imamo n. pr. od svojega naroda ljubi materni jezik, da se moremo med seboj razumeti, da si moremo ž njegovo pripomočj6 v časnih in večnih rečeh potrebne vednosti pridobiti. Od svojega naroda imamo marsiktero lepo šego in navado, in še marsiktero drugo reč. Od svoje domovine imamo živež in obleko, stanovanje, varstvo premoženja in življenja itd. Po tem takem hvaležnost od nas tirja, da ljubimo in preserčno ljubimo svoj narod in svojo domovino K tej ljubezni nas priganja tudi zgled našega Iz vel i čar j a. Jezus je pred vsem ljubil tisti narod, med kterim je bil rojen in kteremu se je tudi sam po svoji človeški natori prišteval. Svojim rojakom Judom namreč je Jezus posebno ljubezen skazoval. Po svoji domači deželi je hodil semtertje in največ dušne in telesne dobrote delil. Kdo bi bil v stanu popisati ves njegov trud, kterega je s svojimi rojaki imel! Hotel je sicer Jezus vse ljudi zveličati, toda pervo skerb je pa vendar le za Jude, svoje rojake, imel. Kako priserčno je ljubil Jezus svojo domačo judovsko deželo, lehko spoznamo tudi iz tega, ker se je jokal, ko je v duhu previdel nesrečo in sramoto , ki je imela priti nad judovsko deželo in posebno nad poglavitno mesto Jeruzalem. Ves v solzah je namreč takrat zdihnil: O da bi bilo spoznalo tudi ti in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi. Kajti prišli bodo dnevi, nad t6, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom, in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani, in bodo v tla pomandrali tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. Ker je tedaj Jezus sam svoj narod in svojo domovino tako iskreno ljubil, zat6 je s tem pač dosti opravičeno rodoljubje in domoljubje. Prijatli! skazujmo tedaj svojemu narodu in svoji domovini pravo in resnično ljubezen! To pa bomo storili in bomo zaslužili ime pravih rodoljubov: 1. ako bomo to, kar od svojega naroda dobrega in hvale vrednega imamo, v časti imeli in zato skerbeli, da se med nami ohrani. Našega slovenskega naroda poglavitna lastnost je ta, daje veren in pobožen narod. Skoraj od vsacega druzega naroda se more reči, da je od prave katoliške vere bolj ali manj odpadel. Nahaja se med drugimi narodi mnogo krivover; med našim slovenskim narodom pa tega ni. Ostali so Slovenci sploh še pri stari katoliški veri, ktero so jim ozna-novali sv. Mohor, sv. Fortunat in njihovi pomočniki, v kteri so je vterjevali sv. Ciril, sv. Metod in drugi sveti možje, ki so s toliko gorečnostjo kraljestvo Božje med slovenskim narodom razširjali. Slovenci so sploh pobožno ljudstvo, kije vneto za čast božjo. Toliko lepih cerkvi!, toliko lepih in pobožnih naprav, ki jih po Slovenskem nahajamo, so nam tega priča. Pobožno obnašanje ljudstva v cerkvi in zunaj cerkve in še marsikaj druzega nas k taki hvali napeljuje. Da bomo tedaj svoj narod ljubili, moramo zato skerbeti, da se bo spoštovala med nami sv. vera in prava pobožnost, ki je bila dozdaj slovenskemu narodu lastnina, skerbeti moramo, da se vera in pobožnost med nami obrani in vedno bolj vterdi. Nikar ne poslušajmo tedaj tistih brezbožnih zapeljivcev, ki bi nam radi odvzeli, kar nam mora biti najdraže namreč sveto vero. Poslušajmo radi, kakor naši spredniki, besedo božjo, da bomo tako v veri vterjeni in k pravi pobožnosti napeljani. Ljubimo lepoto hiše božje! Nikar se ne vtru-dimo od naših očetov postavljenih cerkvi spodobno zaljšati in kedar je potreba tudi nove hrame zidati Vsegamogočnemu. Skerbimo pa še tudi pred vsem, da bodo naša serca prijeten tempelj Najvišega. Tako bomo čast svojemu narodu ohranili, da se bo tudi od nas reklo, kakor se je reklo od naših sprednikov: Ni ga naroda tako vernega in pobožnega, kakor je narod slovenski. Iz tega namena podpirajmo tudi radi taka društva, ktera imajo namen, vero med slovenskim narodom ohranjevati in pa pobožno in lepo obnašanje podpirati. Tako društvo je med drugim še posebno družba sv. Mohora. Te lepe družbe zavolj njenega blagega namena nikar ne zabimo. Omikovati se mora dan danes vse. Od vseh strani nam ponujajo omiko. Prav je to, ali vendar gorje nam, ako se na kerščanski podlagi omikovali ne bomo. Zatorej le hitimo vsi, po omiki hrepeneči, pod varstvo s. Mohora, da jo v temo ne zabredemo. Razun vere in pobožnosti ima naš narod tudi še marsiktero hvale vredno šego in navado. Tako n. pr. so gostoljubnost, prizanesljivost in še nektere lepe čednosti pri nas doma. Vse to tedaj, kar je dobrega, prizadevajmo si ohraniti; kar je pa graje vrednega, kakor postavim pijančevanje, uboji, ponočno vasovanje, vraže itd., to si prizadevajmo zatreti. Tako bomo svojo ljubezen do svojega naroda v djanji pokazali. Pravi rodoljubi bomo, ako bomo svoje narodne pravice spoštovali in svoj materni jezik v časti imeli ter se za njegovo veljavo potegovali. Slovenci smo se začeli dramiti in spoznavati, da imamo tudi svoje narodne pravice in da v svoji lastni deželi tudi s svojim lastnim slovenskim jezikom lahko shajamo. Čedalje bolj se prepričujemo, da je tudi naš jezik lep in pripraven za vsakoršno pisavo. Kdor se tedaj taki veljavi domačega jezika zoperstavlja, ta se zoper svoj narod pregreši. Sodila ga bo zgodovina pa tudi — Bog. Mi, pa predragi, ne bodimo taki! Oživlja naj nas duh ranjcega lavantinskega škofa blagega gospoda Antona Martina Slomšeka, ki so bili, vsi vneti ljubezni do mile slovenščine in so se toliko trudili za njeno veljavo in povzdigo. Njih misli in njih prepričanje je bilo, da je naš materini jezik velik dar božji in najdraža dota, ki smo jo podedovali od svojih starih očetov. Dolžni smo tedaj svoj materini jezik ohraniti, ga lepšati in ga svojim naslednikom zapustiti. Pridigovali so nekdaj ta blagi gospod takole: „O ljubi, lepi pošteni slovenski jezik, s kterim sem per-vič svojo ljubeznjivo mamo in dobrega ateja klical, v kterem so me moja mati učili Boga spoznavati, v kterem sem pervikrat svojega Stvarnika častil! Tebe hočem kakor najdraži spomin svojih rajnih starišev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto kolikor premorem skerbeti, v slovenskem jeziku hočem do svoje poslednje ure Boga najrajši hvaliti, v slovenskem jeziku svoje ljube brate in sestre Slovence učiti, in želim kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je moja perva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda slovenska bo." Slovenci, kakor drag je bil neumerljivemu Slomšeku slovenski jezik, tako drag in ljub naj bo tudi nam! Pomislite, kako resnične so tudi te-le Slomšekove besede : „Beseda materina (domači jezik) je jasno ogledalo vsacega ljudstva, mila dojivka vsacega nauka in izobraženja narodnega. Dokler beseda materina slovi, se narod časti in oživlja; kakor beseda materina umira, peša tudi narodu slava in moč. Kdor ljubi torej svoj narod, njemu so dragi tudi matere mili glasovi; oni so živci življenja dušnega. Prijatli, ne pozabimo, da smo Slovenci!" To so poglavitne dolžnosti, ki jih imamo do svojega naroda in tudi do svoje domovine, ker je ta v tesni zvezi z narodom. Ce se narod dobro počuti, dobro je tudi za domovino. Kar domovino še posebej zadene, je naša dolžnost, da skerbimo za nje blagor, za njeno blagostanje. Vsak izmed nas naj tedaj skerbno dopolnuje dolžnosti svojega stanu. Kmetovavec naj pridno in modro obdeluje svoje polje. Vsak naj bo hraber in naj se ne da premagati sovražniku, ki napada našo domovino. Rokodelec naj v svojih delih vedno napreduje, da ga tujci ne bodo prekosili. Umetnik naj za tujcem nikdar ne zaostaja, izverstna naj bodo njegova dela. Da se pa to zgodi, treba je pridnosti in razumnosti. Če smo pa pravi in v resnici pobožni kristijani, gotovo bomo tudi pridni in delavni. Kedar tedaj svojemu narodu ljubezen in čast skazujemo s tem, da smo dobri kristijani, skerbimo ravno s tem tudi za blagor svoje domovine. Razumnost ta pa se doseže po poti omikovanja. Le splošna narodna omika je podlaga deželnemu blagostanju. Da tedaj naša domovina ne pojde pod zlo, varujmo se, da za drugimi narodi v omiki ne zaostanemo. Omikujemo pa se lahko na mnogoverstne viže. Skušnja, pridno opazovanje modrega bližnjega pri njegovem delovanji, branje koristnih časnikov in podučnih knjig — vse to nas vodi na višo stopinjo omike. Poglavitni vir omike pa je šola. Ta ima poglavitni poklic, bistriti človeku um in ga na njegov prihodnji stan pripravljati. Se ve da to storiti more le šola, ktera je na narodni podlagi osnovana. Kaj pomaga, otroka vaditi tujega jezika, na njegov um in prihodnji stan a nič ozira imeti? Potegujmo se tedaj za take šole, i otroke v domačem jeziku za življenje učijo, in pridno v nje svojo deco pošiljajmo. Le tako bo mogoče, da se naše domovine žalostno obličje razjasni in nam boljše prihodnosti zarja napoči. Svoji domovini poslednjič tudi s tem ljubezen skazujemo, da na tanko spolnujemo postave, ki so naši domovini v prid dane. Zginil bi ves red in mir, ako bi se ne hoteli postavam podvreči. Zvesto spol-novanje postav pa nas vodi k pravi sreči. Ker so pa te postave le človeške, zato niso nespremenljive. Po okoliščinah se morajo spreminjati, ako hočejo splošni blagor podložnikov pospeševati. Da se pa to zgodi, da se vedno primerne postave dajejo, in škodljive odpravljajo, k temu moramo tudi mi pomagati. Kako bi bilo to mogoče? boste me radovedno vprašali. Vedeti moramo, da se vladanja naše deržave tudi ljudstvo vdeleževati more. Naša deržava je zdaj ustavna, to se pravi, naš vladar, presvetli cesar ne daje samovoljno postav, ampak posluša može, ktere ljudstvo v deželne zbore voli. Svet teh mož — poslancev veliko velja. Ker pa mi te može'prostovoljno volimo, zato je sreča ali pa nesreča naše domovine tako rekoč v naših rokah. Ako volimo previdne in poštene, vedeli bodo prav svetovati in našo domovino prav vladati. Ce v61imo pa neumne in krivične, vso našo domovino bodo pahnili v pogubo. Ce tedaj res ljubimo domovino svojo, vae-ležujmo se verlo teh važnih volitev in nikar ne pri-puščajmo, da bi sebičniki in kratkovidneži izvoljeni bili. Volimo vedno poštene, modre, verne može! Na take in enake načine naj se naša ljubezen do naroda in do domovine v djanji skazuje. Prijatli! nikar ne pozabimo, da smo Slovenci in pa Avstrijani. Kolera. (Spisal dr. J. V o h n j a k.) Hfojske žalostni nasledki so kuge. Iz tisoč in tisoč gnjilobnih trupel mertvih vojakov, ki so se, pred nekaj trenutki še popolnoma zdravi in krepki, na povelje svojih vojskovodjev napadali in klali kakor divje zveri, zdaj pa le poverhoma z zemljo pokriti v tihem miru prijatelj pri sovražniku na razro-vanem bojišču v velikih, plitvih jamah leže, — iz vseh teh gnjilobnih človeških in konjskih trupel se vzdi-guje kužni, trohljivi sopuhin ostrupeni ozračje. Ljudje dihajo ta okuženi zrak, torej ni čuda, da začnž bolehati in mreti. V zmeraj večih krogih se razširjajo strašne kuge ter pomori veliko več ljudi, nego jih je pokončala vojska sama. Ena teh groznih kužnih bolezni je — kolera. Kdo se ne prestraši, ko sliši to ime in vidi, kako razsaja in koliko ljudi da pokončava? Vendar ne bojmo se je preveč, poglejmo v mertvaško lice tej pošasti in skušajmo pozvedeti, od kod da je, kaj daje, da potem vemo, kako se zavarovati pred njo in kako jo ozdravljati. I. Kje je kolera domd. Kolera ima svoj rojstni kraj daleč od nas v južni Aziji na vzhodno-indiški zemlji. Tam okoli velike reke Ganga, kjer pod pekočim solncem vedno gnjije mnogo nepokopanih zverinskih in rastlinskih trupel in se iz obširnih mo-čevin in mlak vzdiguje trohljivi, nečisti zrak, tam je kolera doma in že oa nekdaj navadna bolezen. Prikazovala se je tam vedno po malem; pa še le leta 1817 se je začela bolj razširjati in preplašenemu svetu kazati svoj hudobni značaj in svoje nagnjenje, romati od dežele do dežele. Zaderžala se je v enem mestu ali kraji po 2 — 3 tedne, v začetku strašno razsajala in skoro vse popadene pomorila, potem pa se je umirila in čisto nehala v tem kraji, v bližnjem pa na novo začela ljudstvo pokončevati. Tako je romala skoz celo Azijo, vsako leto dalje naprej proti Evropi, v kterej se je 13 let po svojem začetku 1. 1830 pervič prikazala. Prišla je v evropejsko Rusijo po velikih karavanskih cestah in se zdaj grozno naglo razširjala po celej Evropi. Že v prihodnjem 1. 1831 je razsajala po naših deželah, posebno po velikih glavnih mestih, Dunaju, Berolinu, Parizu, po Angleškem itd. in od zdaj naprej do 1. 1838 ni prenehala. Potem pa smo deset let mir imeli pred njo. Svoje drugo popotvanje je začela 1. 1846, zopet iz Indije; zdaj pa je že v dveh letih bila v Evropi in je odtistihmal skoro brez prenehanja zdaj tu, zdaj tam razsajala; vendar se je pokazalo, da je najhujše nastopala po vojskah v teh krajih, ktere so od vojske največ terpeli. Ni tedaj čuda, da po strašnej av-strijansko - prusko - laškej vojski je tudi kolera na novo vzdignila svojo smertonosno glavo in pokončala veliko tisoč ljudi. Večkrat se prikazuje v dozdaj zdravih krajih, kamor so jo zatrosili okuženi ljudje, kteri pridejo iz takih krajev, kjer vlada kolera. II. Kaj pa je kolera? — Nagla bolezen brez merzlice in brez vročine, v kterej človek bljuva (kozM) in hudo drisko ima, ter v kratkem času izpraz-nuje neizmerno veliko nebarvane, belkaste tekočine. Kerč ga lomi, kogar napade, posebno po mečah; vse moči obnemorejo, žila preneha biti; noge, roke in tudi lice postanejo plave in skoro černkaste in po kratkem umiranji umerje nesrečnež. Svoj glavni sedež ima ta bolezen v črevih. Ce se preiskujejo in razparajo trupla za kolero umerlih ljudi, najdejo se čreva več ali manj spremenjena, njih sliznata koža omeh- čena in razjedena, na nekterih krajih čisto raztopljena in odergnjena. Kri je zgoščena, kar ni čuda, ker se je v kratkem času neizmerno tekočine spravilo iz telesa. Vse truplo je suho, lice černkasto, oči globoko vderte roke in noge sivo černe — to je podoba za kolero umerlega človeka. III. Od kod izvira? Kaj so vzroki te strašne bolezni? Na to se da težko odločno odgovoriti, ker je kolera dozdaj že razsajala po vseh deželah: v najtoplejših, kjer solnce leto in dan naravnost prepeka razbeljena tla in tudi v najmerzlej-ših, kjer se ledena zemlja nikoli ne raztaja. Tuai je popadala vse narode, vse ljudi, naj zivé v bornih bajtah ali celó v luknjah, izkopanih pod zmerznjeno zemljo, ali pa v lepih mestih in visocih palačah; naj uživajo samo rastlinske ali živalske jedi itd. Nobeno ljudstvo, noben stan ni varen pred njo. Le to se kaže, kar se pa nahaja sploh pri vseh kužnih boleznih, da hujše razsaja pri revnih siromašnih lju-déh, kteri zivé v nerednosti in nesnažnosti, kakor pri premožnih, kteri lahko dobro in redno zivé; in da se bolj derži nizko ležečih mokrotnih krajev, kakor gornatih dežel. Gorensko, Koroško, Stajarsko — zató zmerom manj trpi od te kuge, kakor Ogersko. Torej se mora "" 1 ' uhti tam, kjer se ko- v človeku, ki v tem ozračji živi, končno^zarodi kolero. Pa to le veljd za začetek kolere. Ce se je pa kolera kje začela, potem se sama od sebe razširja, ker je nalezljiva bolezen. Naleze jo namreč zdravi človek, če je v dotiki z bolnimi; vendar ne dobi vsak kolere, kdor se dotakne bolnega. Saj vemo, da zbolč le nekteri prebivalci ene hiše, ene vasi, drugi pa ne, če tudi strežejo bolnim in pomagajo mertve spravljati. To pa prihaja od tod, da so razni ljudje tudi razne telesne natore in podverženi raznim boleznim tako, da se naleznine enega človeka koj primejo, drugi ljudje pa še le zbole, če bolezen že lera začenja, nezdrav sopuh, kteri dalj časa razsaja, spet drugim pa naleznina celo nič ne more škodovati. To tedaj dela osebna nagnjenost (Disposition) ali podverženost kacega človeka. To, kar raztroša kolero — naleznina ali kužnina te kuge,— je v tekočinah, kije bolnik izbljuje in po driski izpraznjuje. Ta naleznina okuži ozračje in tako jo naleze zmeraj več ljudi. Nekteri teh okuženih pridejo v dozdaj zdrave kraje in raztrosijo tudi tam bolezen. Zato se skoz in skoz kaže, da se kolera rada razširja po velikih cestah, kjer se mnogo ljudi in blaga prevaža. Vendar ne razsaja povsod enako hudo, torej morajo biti nektere posebne okol-ščine, ktere delajo, da je kolera v enem kraji hujša in več ljudi popade in pomori, ko v drugem. Kaže se, da kolera huje razsaja: 1. v takih krajih, kteri nizko ležč in so zlo mokrotni ali blizo večih luž, mlak in močvarin; 2. kjer je zemlja ali tla luknjičasta. Kraji, kteri za podlago imajo terdo kamenje, ti so zmerom bolj zdravi od tistih, kterih podlaga je votljinčasto ali luknjičasto kamenje, lapor, perst ali černazemlja, pesek ali prod. Jasno je, da iz votljinčaste zemlje zmerom izpuhti od gnjilobnih stvari nasičen puh, kteri ognjusi ozračje. Zat6 se tudi kolera rada derži večih rek in pomorskih mest; v gore in planine pa lehko ne pride; 3. kjer je mnogo ljudi nakupičenih. Veča mesta so koleri prava ognjišča in tem huje razsaja v njih, čim bolj so nesnažna, čim manj se gleda, da se odpravijo vse gnjilobne stvari, ceste in hiše snažijo, kolikor mogoče ozračje očisti, in zdrava, čista voda napeljuje; 4. Posebno škodljivo je in najbolj streže tej strašni kugi, če človeški in živinski izpraznjenki na-kupičeni leže blizo stanovališč, posebno pa izpraznjenki na koleri bolnih ljudi. Pa tudi v teh krajih ne zboli vsak človek in kaže se, da kolera najmanj dojčekov popada, med odraslimi pa nekaj več žensk, ko moških, in da zmerom zboli in umerje mnogo več siromašnih, v revščini živečih ljudi, nego premožnih, kterim ni treba stradati in težko delati in ki se lehko odtegnejo vsem škodljivostim. Kdor je enkrat imel kolero in srečno ozdravel, ta je ne dobi lehko drugikrat. Kar se tiče posameznih ljudi, so si mnogo sami krivi, da jih kolera popade. Kjer kuga razsaja, ondi so skoro vsi prebivalci več ali manj okuženi in skoro vsakega po malem goni. Kdor v takem času nezmerno živi ali si polni želodec s težko prebavljivimi jedmi; kdor pijančeva, ta ne bo lehko ušel koleri; posebno pijance rada popada in je pokončava. Tudi je v takem času nevarno se prehladiti, noči prebe-deti, ter se presiliti pri delu, naj si bo z roko ali glavo, tudi žalost in tuga, trepet in strah pred boleznijo in sploh vse, kar truplo slabi, je ob časih kuge vzrok, da človek zboli. IV. Kako se začenja kolera? — Začne se večidej z drizgo ali šviglo, vendar ne pri vseh ljudeh. Človeka začne po malem goniti, po 2 — 5 krat na dan. Izpraznjenki so žolčne barve; po trebuhu, kteri je več ali manj napet, pa le malo ali nič ne boleč, zmerom rjuli in kruli. „Jed še diši in človek se sploh še ne čuti bolnega. Če se zdaj človek varuje in ravni po zapovedih zdravnikovih, začne driska po 5 — 7 dneh nehovati in se ne preverže v kolero; večidel pa iz te „driske prej ali poznej postane prava kolera. Človeka začne bolj pogosto goniti, po 10 — 20 na dan, izpraznjenki so belj-kasti ali zelenkasti, rajževi vodi podobni, skoraj nič ne smerde in naglo letč iz črev, kakor iz kake cevi. In zdaj začne bolniku prav hudo prihajati, ves prepadel in pobit je, moči ga zapuščajo, po glavi se mu verti, kakor bi zmočen bil, po ušesih šumi, obraz se spreminja, in bolniku je tesno pri sercu, ktero močno tolče. Tišči ga pri žlički ali serčni jamici in zdaj začne tudi bljevati skoro ravno tako tekočino, kakoršna zadi od njega gre. Žeja je silna in se ne da ogasiti in ne ohladiti notranja vročina. Bolnik je vedno bolj nemiren in boječ, ker ga zdaj tudi začenja kerč lomiti po mečah, težko govori, glas je hripav. Koža je hladna, posebno roke in noge, nos in čelo se zmerom bolj hladita; bolnik pa tega ne čuti, ampak le toži črez vročino. Koža je vela, černkasta, oči so globoko vderte, žila se komaj ošlata. Vse to se je zgodilo v 1_ — 24 urah in v tem kratkem času je bolnik že v najhujši smertni nevarnosti. Zdaj pa bolezen za kratek čas preneha, driska ni več tako pogosta, tudi kerč od-leže in bljevanje je redkejše. Bolezen se zdaj ali na bolje oberne in človek ozdravi ali pa spet hujše prihaja in življenje pokončd. x Če bolnik ni še preveč oslabel, čreva njegova še niso preveč spremenjena in se mu dobro streže, začne se koža po malem ogrevati, žila močnejše biti, driska in bljevanje prenehavati, in po 6 — 10 dnevih je človek spet zdrav, če tudi še precej slab. Pa le vsak drugi bolnik je tako srečen, da ozdravi; skoro polovica popadenih umerje v tej kugi. Pri teh nesrečnih tudi bolezen- za kratek čas poneha; vendar je slabost že prevelika; bolnik se nič ne zmeni in mirno na herbtu leži, truplo je vse merzlo, koža svinčeno-siva, roke in noge vijolaste, ustnice pa černe. Bolnik je pa večidel še tudi zdaj pri sebi in spozna ljudi; glas se čisto izgubi, žila se ne da več ošlatati, tudi sopenje je vedno slabejše. Lice postane mertvaško, koža zmeraj merzlejša, z lepljivim znojem pokrita, oči so na pol odperte, sopenje je redko, globoko, zdihujoče ali hropeče; bolnik se več ne zave in mirno umerje. Kolera je tedaj silno nagla bolezen in pokonča človeško življenje strašno hitro, včasih v 3 — 4 urah, večidel pa 2. in 3. dan. Pa tudi po srečno prestani bolezni človek le prav počasi okreva. V. Kako vračiti (zdraviti) kolero? Od tega časa, od kar se je kolera pervikrat prikazala pri nas in raztegnila svoja morilna krila čez vso Evropo, do današnjega dneva so se poskušala vračila vsake baže, in zdravniki so se bojevali zoper to pošast z vsemi orožji, ki jih ponuja zdravniška znanost, po mokrem in suhem potu, z merzloto in toploto, z vnanjimi in z notranjimi zdravili. Pa ža-libog dozdaj še ni znajdeno vračilo, ktero bi gotovo pomagalo za kolero in zmerom še umerje polovica popadenih ljudi. Vendar vse te skušnje in preiskave niso bile brez vsega vspeha. Ce tudi reš od teh, kteri dobe pravo kolero, ozdravi komaj polovica, in so res zdravila za to bolezen negotova, vendar smo velik korak naprej storili, da ta kuga ne razsaja več tako strašno, kakor v prejšnjih časih. Znani so nam poglavitni vzroki kolere, znana so nam tako rekoč, ognjišča in zaplodišča te kuge. Torej tudi vemo zabraniti, da se preveč ne razširja in da tudi tam, kjer seje enkrat začela, se kolikor mogoče hitro zaduši, preden io naleze preveč ljudi. Tudi to vemo, da se da bolniku koj v pervem začetku bolezni večidel pomagati in da se da zabraniti, da ga ne popade prava kolera ali da vsaj ne tako strašno naglo do verha prikipi, kajti le zavolj svoje silne . naglosti je tako nevarna. Najboljši pripomoček zoper kolero je tedaj, zabraniti, da se preveč ne razširja in se zavarovati pred njo. Škerb za to, da se kolera preveč ne raztroša o deželi, gre vladi in občinam. Vlada mora, olikor je v njeni moči, odpraviti vse, kar bi znalo pospeševati razširjatev kuge, ter ostro na to paziti, da se vse občne zdravilstvene zapovedi na tanko spolnujejo. Kolera je nalezljiva bolezen; najbolj bi se tedaj zabranilo njeno razširjenje, ko bi se s to boleznijo okužene dežele popolnoma zaperle pred zdra- vimi, tako, da niti človek, niti blago bi ne smelo čez mejo. To se pa v sedanjih časih nikakor ne da izpeljati, ker so vse dežele in ljudjé v vednej med-sebnej zvezi in pregibanji, in če bi se tudi naj-ostrejie pazilo, vendar bi se ta ali drugi prikradel čez mejo in raztrošal kugo. Poskušale so to res razne dežele, tudi naša vlada o prejšnih kugah, pa brez vse koristi. Zapirati se dežela pred deželo ne dá. Pač pa vlada lehko zabrani, da v časih in krajih kuge se ne zbere preveč ljudi na enem mestu, da prenehajo semnji, procesije, ljudske veselice itd. ker se po vseh takih shodih najbolj raztroša kuga in zanese v dosihmal zdrave kraje. Tudi vojaki bi se ne smeli prevažati v takih časih in ravno lani smo se morali žalibog prepričati, da se je kolera v naie kraje zatrošala povsod le po vojakih, ki so s severnih in južnih bojišč prišli k nam. Ce se pa kolera vkljub vsej skerbnosti in previdnosti prikaže v kterem kraji, kaj potem? — Pred vsem je treba največe snažnosti po cestah, ulicah in hišah. Izpraznjenki bolnikov se naj hitro spravijo na stran in se polijó z vodó železnega vi tri j ola (eden funt železnega vitrijola na 8 funtov vode). Bolnik se mora vselej berž osnažiti; če pa umerje, mora se tudi njegova obleka, postelj, odeja in sploh vse, kar je ogerjeno, dobro sprati in v lugu skuhati. Razun strežnikov naj drugi ljudjé ne obiskujejo pregosto bolnikov, merliči pa naj se brez zamude iz hiše prenesó v merlišnice ali mert-vašnice. Gnoj in druge gnjile stvari, inerhovina itd. naj ne leži po cestah ali bíizo hiš; tudi luže, močvirja in mlake naj se kolikor mogoče posušajo in voda iz njih po žlebih ali grabnih izpeljuje. Posebno naj se tudi pazi, da so štepihi ali štirne in studenci zme-ram čisti, ker nečista ali celó smerdljiva voda človeku, ki jo pije, kaj rada napravi drisko in kolero. Stranišča se morajo večkrat izprazniti, in če so bol- niki pri hiši, naj se vsaki dan v stranišča vlije po 2 — 3 funte železno-vitriolne vode. Ostro morajo tudi paziti občinski uradi, da se ne prodaja nezrelo sadje, smerdljivo meso, zavreto vino, skaženo pivo, sumljive klobase in sir, na pol gnjilo zeleno sočivje, gobe itd. Sploh se naj gleda, da se ljudstvo redi od zdravega, dobrega živeža. Vlada mora tudi skerbeti, da se v okuženih krajih hitro napravijo bolnišnice za uboge in da je dosti zdravnikov razpostavljenih po deželi. Za vse to mora tedaj skerbeti vlada in občine. Pa tudi vsaki posamezni človek ima dolžnost, v takih časih na svoje zdravje gledati in se ogibati vseh škodljivosti. Posebno naj se vsak varuje, da si ne preobloži želodca in da se ne prehladi. To naj bode sveto pravilo vsakemu, kdor živi v okuženih krajih. Mnogo jih je že plačalo z življenjem svojo nezmernost, mnogo jih je zbolelo in jih še zboli po prebdenih nočeh; prebdenih v pijančevanji in drugih razuzdanostih. ]Naj le vsak redno živi, kakor je navajen, in rajši malo manj, ko preveč je. Dobro je, zderževati se vsake napenjajoče jedi, nikar ne vživati nezrelega sadja, pa tudi zrelega le po malem, ne kumar niti kisle pijače. Tudi mošt je zlo škodljiv. Noge in trebuh deržimo si tople. Pred vsem pa se nikar preveč ne bojmo, ker tudi strah je bil že pri marsikomu kriv, da je dobil kolero. Saj sami vidimo, da kolera ne popade več toliko ljudi, kakor v prejšnjih časih, ker vemo, staviti Jej jezove, da se preveč ne razširja. Ce se pa čutiš nezdravega, posebno če te začne pogosto goniti, potem ne zanemarjaj svoje bolezni. Najbolj je, da se vležeš v postelj in si greješ tople plahte ali rjuhe na trebuh; jemlji po malem topel čaj iz kamilic ali melis in ne jej druzega kakor raj-ževo ali ječmenovo juho (župo), pij pa ječmenovo vodo, kteri lehko dodaš nekaj žlic dobre černine. Če bi pa driska hujša postala, pošlji le koj po sku- Koledarček 1868. 5 Šenega zdravnika in se ne dajaj mazilariti od vraž-nili bab in nevednih konjedercev, da ne zamudiš pravega časa, dokler se ti še da pomagati in še ni bolezen do verha prikipela. Le zvesto vse stori, kakor ti zapoveduje zdravnik, in nikar se preveč ne boj. Srečno boš ušel koleri in lehko živel še mnogo let, če boš zmerom imel v spominu staro prislovico in se ravnal po njej: Kdor zmerno živi, ta dolgo živil VIII. Slovenska Matica. Njen namen in njena delavnost. (Spisal Josip N.) IPretje leto že teče, odkar se je rodila tudi nam Slovencem „Matica" in krepko pognala svoje korenine med narod slovenski. Gotovo je želja vsp cega rodoljuba, da vedno raste in se množi število njenih podpornikov ter da kmalo dospe tudi mlada naša Matica do iste stopnje čverstosti in kreposti, po kteri jej bode mogoče, da popolnoma izpolnuje svoj blagi namen. Dolgo dolgo se je govorilo že o potrebi Matice ali besede so ostale le besede. Zdaj pa, ko je beseda postala resnica, zdaj je treba tudi djansko podpirati to narodno napravo, sveta dolžnost vsacega pravega rodoljuba je, da skerbi po svoji moči za razvitek tega za slovensko slovstvo prevaž-nega zavoda. To je tudi namen sledečih verstic, ktere naj nam pokažejo, koliko da še lehko storimo in storiti moramo, ako hočemo, da nam obrodi obilnega sadu naša Matica. Kaj je Matica in kakošen je njen namen? To je vprašanje, na ktero gre najpervo odgovoriti. Gotovo da morebiti še sem ter tje po slovenski zemlji ni znano na tanko, kaj je prav za prav Matica, velika njena važnost ni še povsod tako znana kakor treba; to nam kažejo najbolj jasno številke, ktere bodem pozneje navedel. Matica slovenska ima postati ognjišče, iz kte-rega se bodo razlivali blagi žarki omike in izobraženosti po vseb gajili premile slovenske domovine, ona naj bode duševno središče slovensko, svetišče, na ktero se bodo pokladali izdelki slovenskega uma. Lep in blag namen! V pervem §. svojih pravil ima Matica izrečen svoj namen: Matici je namen slovenskemu narodu pripomoči do omike, na vse strani znanstveno izobraževaje slovenski jezik in slovensko slovstvo. Vednost in izobraženost širiti med slovenskim narodom, to je glavni namen slovenske Matice, ktero so nam ustanovili z velikim trudom slovenski rodoljubi. Delajmo zdaj z zedinjenimi močmi, da vedno bolj in bolj podpiramo in okrepčujemo napravo tako važno za narod slovenski. „Vednost je moč", to je že star pregovor, delajmo tedaj za to, da se raz-1 ' in izobraženost po slovenski deželi po Ako pogledamo v zgodovino slovenske Matice, zapazimo, da je v kratkem že prišlo marsikaj koristnega na dan. Na kratko posneta je zgodovina slovenske Matice *) ta-le: Že delj časa so se trudili slovenski rodoljubi, da bi se našemu narodu ustanovila Matica, ali njihovo prizadevanje je bilo dolgo brez vspeha. V „Novicah" sproži leta 1863 dr. Toman zopet to misel in štajerski rodoljubi so stopili pervi djansko *) Obširna zgodovina se nahaja v Matičinih koledarjih za leta 1865 in 1867. na noge, tako da je pri slovesni besedi, ki se je obhajala v ljubljanski čitalnici na spomin tisočletnega godu sv. Cirila in Metoda oznanil, da se je oglasilo 40 gospodov iz Maribora za ustanovnike slovenske Matice. To je bil slovenske Matice pervi dan. Med pervimi podporniki Matice beremo tudi ime slavnega mecena jugoslovanske omike, presvetlega vladika g. Strossmajerja. Pravila so se položila na poterditev vis. vladi in poterjena so bila s pristavkom, da se imajo nekoliko predelati; to je bilo 4. februarja leta 1864 in končno poterjei j 6. julija leta so se počasi oglaševati in pristopati rodoljubi iz vseh krajev. Koj pervo leto natisnila je Matica ob svojih stroških g. Hicingerjev koledar, kteri hrani njeno zgodovino in pravila. To se je zgodilo zato, da bi se o Matici in nje hvalnem namenu še bolj razglasilo po vseh krajih slovenstva, česar je bilo gotovo treba, da-si je šlo toliko vabil po svetu, ker še zdaj vidimo, da Matica družbenikov pogreša v m ar sik te rili krajih, od koder se jih je smela terdno nadjati. Razun tega so dobili družbeniki še pervo leto „Zemljevid slovenske dežele", kterega je bla-godušno daroval gosp. Peter Kozler toliko iztisov, kolikor je bilo udov pervo leto. Pervi svoj občni zbor je imela Matica v Ljubljani 11. maja leta 1865 in bil je pravi shod slovenskih rodoljubov iz vseh pokrajin slovenskih. Bilo je pričujočih udov do 130 in sklenilo se je marsikaj važnega ter volil društveni odbor. Prav slovesen spomina vreden je bil ta dan v zgodovini mlade naše Matice. V drugem letu je izdala Matica Terdinovo: „Zgodovino slovenskega naroda", in tretje leto so dobili družbeniki vže tri lepe knjige, namreč „Erbenov zemljepis kranjske dežele" 1864. Vabila strani in jeli in ravno tacega „Koroške dežele" in pa „koledar in letopis za leto 1867", ktere so vštete po sklepu odborovem od 7. junija za drugo društveno leto, namreč za leto 1865. Za tretje društveno leto 1866 ste ravno v natisu vže skoraj gotovi lepi dve knjigi s podobami: „Štirje letni časi" po Ross-miisslerji poslovenil profesor Tušek in pa „Mineralogija" Erjavčeva. Dalje se pripravlja za natis „Latinska gramatika" od P. Ladislava in „Slo-vensko-latinska čitanka", dve šolski knjigi, ki ste nam gotovo potrebni in koristni. Grosp. Cigale misli spisati „filozofično propedevtiko", in g. Marnu v Pragu se je dala podpora k tisku „slo-vensko-česke slovnice." Tedaj se vidi, da se je začela razvijati delavnost slovenske Matice in da bode tem veča, ko najde povsod obilne podpore. Imetek Matice je znašal 1. julija po odbitih stroških 23.039 goldinarjev. Drugi občni zbor je imela Matica zarad voj-skinih homatij še le jeseni leta 1866 in je bilo tačas že 1008 udov, kar je dokaz, da je lepo napredovala. Tudi pri tem drugem zboru se je sklenilo marsikaj koristnega, česar pa ne morem tukaj na široko razlagati zarad pomanjkanja prostora. Želeti je le, da bi zdaj , ko se je res Matica lotila resno svoje naloge in krepko začela delati, tudi dobila še mnogo novih podpornikov, ker jih v nekterih krajih šteje še jako malo, kar nam kažejo sledeče številke: Na koncu leta 1866. je štela "Matica vseh skupaj 1109 udov, ki se dele tako-le: V lj ubij an s ki škofiji jih je 604, v lavantinski 280, v kerški 29, v goriški 45, v teržaški 51, in v druzih škofijah 100. Čudno se mora zdeti vsacemu, da v kerški škofiji, kjer ima družba sv. Mohora tako krepko podporo, kakor malo kje drugod, je Matica slovenska skoraj neznana, in šteje tako revno število udov. V primeri majhno je tudi število v goriški in teržaški škofiji. Koliko se še lahko dd storiti v teh krajih, koliko tudi še na Kranjskem in na Štajarskem! Naj bi ne bila nobena vas na Slovenskem, v kterej bi vsaj en ud slovenske Matice ne bival. Kako lep zaklad koristnih znanosti in kako lepo knjižnico si lahko z malimi stroški naloži vsaka farna knjižnica, vsaka šola na Slovenskem, ako plača vsako leto le dva goldinarja ali pa v 5 letih 100 gold. ustanovnine. Slovenci, ne zamujajte tako lepe prilike, naj se Vas snide po več skupaj, ki pristopite k Matici, s tem bodete koristili sami sebi in splošnemu napredku. Cem več bo udov, temveč in tem boljših knjig bode lehko izdajala Matica, kakor jih društvo sv. Mo-hora izdaja za mali znesek po 5—6 na leto. Ako smo združeni, podpiramo eden druzega, vsi pa koristimo vesoljnemu napredku našega milega slovenskega naroda. Naj bi padle te verstice na rodovitna tla in naj bi privabile Matici slovenski iz vseh krajev, koder bode romal ta koledarček, prav obilo število novih udov, da nam ona v resnici postane, kakor jo imenuje slavni naš pisatelj Davorin Terstenjak: „Srečni početek narodne omike, mati krasnih umotvorov in ved, ogrevajoče ognjišče, varno zavetje, zlata ruda, močen magnet, skrbna in modra voditeljica, slavni imenik in zapisnik in narodno svetišče!" Božja pomoč v to! Matica mlada, naj Bog te živi Preskerbno bogato do konca nam dni! Podpora ti bodi: ognjena mladost, Podpora ti bodi: premodra starost; In „mati" nam draga in svitlo „ognjišče", In „maČica" marna in zlato „svetišče", Ko roža nam cveti in rasti ko hrast — Premilo, orjaško — Slovencem na čast! Luiza Pesjakova. KAZALO. Stran I. Vojaški duhoven............................1 n. Dva brata................IV III. Peter vžliki pa berač............18 IV. Sv. Trojica, romarska cerkev.........34 V. Tomaž Kren, ljubljanski škof.........42 VI. Narod in domovina.............46 VII. Kolera................. VIII. Slovenska Matica.............66 koristnih bukev, ki so po znižani ceni na prodaj v J. in Fr. Leonovi knjigarnici v Celovcu. Dobijo se pa tudi po vseh knjigarnicah. Ahacel Mat. Koroške in Štajerske pesmi. Enkoliko popravljene in na novo zložene. Tretji pomnoženi. natis 11 pol. 8. 1855. Veljajo 72 kr. Angelska služba za mladenče k sveli maši slreči. Mehko vezaaa velja 6 kr. Bihler Anton. Cerkveno leto ali pesmi za vse nedele ino praznike. 18 pol. 8. 1852. Veljajo 72 kr. Čujle, čujte kaj žganje dela. Prigodba žalostna in vesela za Slovence. Z eno podobo. 8. 1847. Poslovenil Felician Globočnik. Veljajo 12 kr. Drobtince za novo leto. Učiteljem in učencem, staršem in otrokom v poduk in kratek čas. vel. 8. Leto 1847, 1849, 1850, 1851, 1854 po 50 kr. Leto 1855 po 80 ,, Leto 185G—1858 po i 1 6 „ Bog nikomur dolžen ne ostane. Po nemškem. Z eno podobo. 8. 2. natis. 186H. Velja 28 kr., terdo vezana 43 kr. Slovenske Goffme ali Razlaganje cerkvenega leta. Izdalo drušlvo sv. Mohora. Z dovoljenjem visoko častitega Lavantinskega knezoškofijstva. gr. 8. 48 pol. Veljajo mehkovezane 1 fl. 6 kr.: v papir vezane 1 fl. 34 kr.; v usnji 1 fl. 60 kr. Janežič Anton. Slovensko berilo za Nemce s kratkimi razjasnenji in potrebnim abecednim imenikom. 12 pol gr. 8. 1854. Veljajo 40 kr. Keršanski mladeneč ali ogledalo pobožnega življenja Za mlade in odraščene ljudi. 8. 1861. Drugi natis. Veljajo mehko vezane 28 kr, terdno vezane samo 42 kr. Likar A. Sveti zakon. Kaj je, odkod in pa ktere dolžnosti naklada. Ženinom, nevestam, posebno pa zakonskim v poduk, po mnogih izvirnikih. 10 pol 8. 1842. Veljajo le 40 kr. „ Venec lepih molitev pri sv. maši in o drugih priložnostih. Z v jeklo rezano podobo. 8. 1852. Obsegajo 261 strani in veljajo terdovezane 36 kr. Majar Mat. Pesmarica cerkvena ali svete pesme, ki . jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskem, Krajnskem, Koroškem, Goriškem in Beneškem; in nektere molitvice in svet križe v pot. 12. 1852. Ta vževčna knjiga obsega na 12 polah 236 -j- XVIII. Strani in velja 36 kr.; napevi za orgle pa veljajo 42 kr. Spisovnik za Slovence. Spisal M. Majar. Velja 10 kr. Peter in Pavi ali Bog ubogih sirot naj boljši oče. Povest za otroke in mladenče, za odraščene kakor tudi za starše in učitelje. Iz nemškega poslovenjena z eno podobo, gr. 8. 1852. Veljajo 28 kr. v papir terdo vezane 42 kr. Robida Kari. Domači zdravnik v navadnih človeških boleznih boleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Drugi natis. 15 pol 8. 1861. Veljajo 64 kr. „ Zdravo telo nar boljše blago, alj navk zdravje ohraniti. Obsega 12 pol v osmerki in velja le 32 kr. Rohlves J. N. Domače živinozdravstvo v boleznih konj, govedja, ovac, prešičev, koz in psov, ali nauk, kako mora kmetovavec svojo živino rediti, ji streči, jo kermiti in ozdravljati. Poslovenjeno po XIX. natisu. Od Potsdamskega kmetijskega društva pohvaljena knjiga. S štirimi podobami, 15 pol gr. 8. 1856. Veljajo meliko-vezane 1 fl. Rozman Jožef. Cvetje keršansko-slovenske zemlje pridnim mladenčem in dekličem v darilo nabral in v venec povil Jožef Rozman z 6 podobami. 7 pol gr. 8. 1857. Cena je 80 kr. Kateketika ali poduk pervencev v sveti Jezusovi veri. Spisal Jož. Rozman, vel. 12 pol 8. 1855. Velja 40 kr. Življenja srečen pot. Potrebni nauki, izgledi in molitvice za mladenče. Spisali mladi duhovni in na svello dal Anton Slomšek. Ceterti naiis 25 pol vel. 8. 1859. Cena teh bukev, ktere že četertiž natisnjene obsegajo 404 strani s podobo v jeklo rezano, je 72 kr. Slomšek A., Hrana apostolska, bogoljubnim dušam dana po branji apostolskih listov in drugih bukev svetega pisma za nedele ino svetke. 2 dela, 32 pol vel. 8. 1850. Mehkovezane 1 gl. 40 kr. „ Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dušam dana na vse nedelje ino zapovedane praznike v leti. 36 pol 1845. Dva dela. Mehkovezana 1 fl. 40 kr. Salezija Frančiška svetega, nekdajnega škofa v Genevi Filoteja ali prijazna roka, pobožno živeti. Poslovenil in z molitvami za cerkev in nekterimi drugimi pomnožil nek dušni pastir Lnvantinske škofije. Pregledal in priporočil A. Slomšek. Obsegajo 336 strani v osmerki in veljajo mehkovezane 80 kr. terdovezarie 1 fl. Keršansko devištvo. Potrebni nauki, izgledi in molitve za žensko mladost. Spisal Anton Slomšek 14 pol. Sedmi natis. 8. 1858. Veljajo mehkovezane 42 kr. in prav lepo vezane 64 kr. Blaže inNežica v nedelski šoli. Učiteljem in učencem za pokušno spisal Anton Slomšek, nekdajni Voze-niški fajmošter. Tretji natis. 23 pol s 5 podobami, vel. 8. 1857. Velja 48 ki\ Mnemosynon Slavicum suis quondam auditoribus ac amicis carissimis dicat Antonius Slomschek. 11 pol. Cena je 40 kr. Šmida Kr. spisi za mladost: Dve lepe rezhi sa pridne otroke 1. Velikonozhna pisanka. 2. Krefniza 8. 1838. Velja 10 kr. Kratkozhafne pravlize otrokam v poduzhenje. Poflo-venili mladi duhovni v Zelovski duhovfhnizi. 8. 1835. Veljajo 10 kr. Prijetne pripovedi sa otroke. Drugiga natifn 8.1836. Veljajo 10 kr. v papir vezane 18 kr. Dvoje fantov: Blagi Fridolin in hudobni Briz. Poslovenil Feliz. Globozhnik. 8. 1841. Velja 20 kr, Bog čuje nad pravičnimi 8. 1849. Velja 28 kr. Troje Ijubesnivih otrok. Tri vesele pripovedi sa otroke. I. Pavle Hraftovski. 2. Sgubleno dele. 3. Kapelica. 8. 1838. Velj a 10 kr. Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki od Henriete Slowe za Slovence izdelal J. B. 10 pol. Z 6 podobami. Velja 32 ki\; terdno vezana 42 kr. Ziegler Jnnes: tShivljenje sv. Heine, brumne korofke grofi nje. 8, Cena je 16 kr. Molitvene bukve. Molitev bogoljubnih otrok. Molitvene bukvice za slovensko mladost. II. natis. 1866. Veljajo nevezane 24 kr., terdovezane 32 kr., in še boljše vezane 60 kr. Molitvice in polrebni nauki za pridne mladenče. Terdovezane z nožnicami 40 kr. Molitovne bukvice. Tretko vtisnjene. Obsegajo 168 stran iu veljajo terdovezane z nožnicami 28 kr. Posebni nauki ino molitve za fhensko mladost. Cena je 20 kr. terdo vezane 28 kr. Sgodnja daniza. Molitvene bukvize v zhaft Mariji Devizi. Drugi natif. 1847. Veljajo 20 kr. v papir vezane z nožnicami 30 kr. Vodnik pobožnega kristjana, ali naj potrebniše molitve v raznih okolišinah življenja. Drugi popravljeni natis. Veljajo 44 kr terdovezane z nožnicami. 60 „ Vodnik poboshniga kriftjana ali nar polrebnifhi molitve v raznih okolifhinah shivljenja. Veljajo 24 kr. terdo vezane 40 kr. Sveti križev pot ino litanije od terpljenja ino smerti Jezusa Kristusa. Posebej v bukvice vezan in čedno tiskan na 24 stranih v osmerki velja 6 kr. Janežič Anton, Glasnik slovenskega slovstva. Pervi zvezek, gr. 8. 1854. 20 kr. Bogomir mladi puščavnik. Pripovest za otroško mladost in njene prijatle. Poleg Krištofa Šmida. S 6 podobami. 1867. Terdovezane 32 kr. Sveti večer. Povest v božični dar pridnim otrokom. Spisal Krištof Šmid. Poslovenil J. Bilec. S 6 podobami. 1867. Terdovezane 32 kr. Ordo providendi infirmos juxta Rituale Romano Salisburgense. Editio nova 1867. Terdovezane 36 kr. kratu. posl. L. Hrovat, po 54 kr. Cela I. versta velja 2 gld. 24 kr. (brez Ksenof. „Spominov" pa t gld. 80 kr. H. Šestka (zv. 10 — 15): G. Krekov Na sv. večer, v 3 spevi'* po 24 kr. b) Virgiljevo Poljedelstvo, posl. J. Subic, p> 40 kr. c) Sofoklov Ajant, posl. M. Valjavec, po 36 kr. il,' Kitica Andersenovlh pravljic, posl. Fr. Erjavec, po 30 kr. e) Veronika deseniška, v 15 spevih od J. Frankolskega po 36 kr. in f) A. Umekov Ciril in Metod po 24 kr. Cela 1I% šestka velja 1 gld. 50 kr. III. Šestka (zv. 16—21): Povest Alvaredova družina, posl. J. Parapat, po 50 kr. b) BilSevi Pervenci po 50 kr. c) Ler-inontov Iziliael-bej , posl. Vesnin, po* 30 kr. in d) Choeho-Iovškova pripovedka Agapija. posl. L. Podgoriški, po 30 kr. Cela III. šestka po 1 gld. 50 kr. IV. Šestka (zv. 22-27): a) Pesmi, zložil A. Umek, (174 str.) po 70 kr. in b) Kirdžali, podonavska povest, spisal M. Čajkovski, posl. Podgoričan, (318 str.) po 1 gld. Cela IV. šestka veljä 1 gld. 50 kr. V. Šestka (zv. 28—33): a) Pellikova tragedija Tomaž Mor, posl. J. Križaj (96 str.) po 36 kr. b) Slovo o polku Igo-rove, posl. M. Pleteršnik (24 str.) po 10 kr.; c) Deseti brat, izvirni roman, spisal J, Jurčič (278 str.) pO 80 kr.; d) Zora in Solnca, pripovedna pesem v 3 delih po 30 kr. Cela šestka yeljä 1 gl. 50 kr.; dalje iz E. Lieglove zaloge: 1) CVetnik. Berilo za slov. mladino I. zv. 1867 — gl. 70 kr. 2) - - - - II. „ 1867 - „ 70 „ 3) Slov. slovnica za domačo in šolsko rabo, spisal A. Janežič. 3. popravljeni natis . . . 1 „ 12 „ 4) Slov. Sprach- und Uebungsbuch, spisal A. Janežič, 6. natis......1 n 20 „ 5) Kratek pregled slov. slovstva z malim ciril- skim in glagolskim berilom . . . — „ 30 „ 6) Nemško-slovenski slovar (Deutsch-sloven. Wörterbuch), spisal A. Janežio 1867, 2. poron. natis, 924 strani......2 „ 40 „ 7) Slovensko-nemški slovar, spisal A. Janežič 1851, 554 strani......1 „ 50 „ 8) Zgodovinski katekizem v resničnih izgledih iz zgodovine za cerkev, šolo in dom. 3 deli čez 900 strani v osmerki.....2 „ — ,, 9) Divji Ilunci pred mestom Meziboroui. Povest, terdo vezana . • . . • « 18 „ 10) Lepo darilo za pridne šolarčke. 4 pov., trd. vez. 18 „ 11) Bog moje veselje, moja sreča, moje življenje. Molitne bukve s podobami . . . . — „ 25 „ 12) Popoldanja služba božja; zbirkarazn. litanij — ,, 25 „ I ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELJI II 1825/ Opomba« Častiti dekanijski in farni predstojniki n; blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, d dobi vsak družnik petero bukev, namreč 1) „Življenje svetnikov in svetni Božjih" II. pol. I. zvezka; 2) „Koledarče za 1868"; 3) „Fa bi o I o" ali namesto Fabiol povest „U t o p 1 j e A c i"; 4) ene „Večernice (15. ali pa 16. zvezek) in 5) „Vinorejca' po Koroškem in v tistih kranjskih deki nijah, kjer vino ne raste, pa „Sadjerejo pogovorih". Ker se je letos čez 3000 novih družniko oglasilo, pošle so družbi skoraj vse bukvi zat<5 je bilo treba razpošiljavo tako vravnati Družbin odbor. Nati^ui] Jožef Blaznik v Ljubljani.