DEMOKRACIJA Leto II. - Štev. 30 Gorica - Trst, 23. julija 1948 Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 1.8 Cena: Posamezna štev. L. 15,-Niaročnina: Mesečna L. 65.-Za inozemstvo mesečno L. 95.- °o8t <5ek. rafi. At. o-•'8127 Izhaja vsak petek ZIDALI SO NA PESEK Stavba komunistične »fratellan* ze« se ruši, ali točneje rečeno, se je prav /a prav te dni zrušila. Dovolj pogosto smo o njej pisali, dokazovali smo njeno politično in narodno škodljivost. Sedaj bi se lahko veselili, da so se naša napo* vedovanja tako točno in hitro uresničila. Toda prizadeti narodni interesi so preveč veliki, da bi odstranili občutek grenkobe, ki ga misel na to nesrečno politično potezo zadnjih let in njene posle* dice izziva v slovenskih srcih. Komunistična »fratellanza« je bila politična napaka z dveh ozi* rov. Zid mržnje med Italijani in Slovenci se je le večal, ko so z jugoslovanskim denarjem obilno podpirani elementi iskali na slo* venski in italijanski strani narod* ne mlačneže in ustvarjali odpad* nike. Drugič, to delovanje ni vodilo računa o dejstvu, da je vedno lažje razčistiti vse spore in poiskati potrebne kompromise, ako stranke častno in odkrito za* stopajo svoje interese, kot pa če zanikajo, da taki posebni interesi obstojajo ter skušajo ustvarjati videz nečesa, kar ni ne krop ne voda, kot je to delala komunistič* na »fratellanza«. Stvaren in trajen sporazum je namreč možen samo med realnimi in zavednimi Italija* ni in Slovenci, ne pa med narod* noslnimi hermafroditi, ki ne pred* st avl ja jo ne enega ne drugega. »Fratellanza« je bila tudi na* rodna napaka, velik greh nad resničnimi interesi našega naroda. Vrzeli v slovenskem strokovnem in srednjem šolstvu širših piasti našega naroda, ki J panogah našega gospodar-morajo stremeti za tem. da ' skega snovanja. Za zahodni Trst, 20. julija j V slovenskem strokovnem in | srednjem šolstvu STOja so ne* ! katere vrzeli postale že tako j očitne, da nuj.no zahtevajo spo» polnitve. Prav posebno kričeče so te pomanjkljivosti v okviru našega strokovnega in srednje« ga šolstva. Nujnost duorazredne trgovske šole v Trstu Tržaško mesto je po svoji gospodarski in socialni sestavi pomorsko, trgovsko, obrtniško in industrijsko posredo-vališče izmenjave blaga za obširna področja Srednje Evrope. V rednih okoliščinah se delavnosti tržaškega prebivalstva v glavnem osredočujejo ravno v teh gospodarskih funkcijah. Udeležba slovenske tretjine tržaškega prebivalstva je v delavskih, obrtniških in detajlnih trgovskih ter tudi maloinduistrijskih delavnostih najmanj tako obsežna kakor med prebivalstvom italijanske narodnosti, čeravno je v finančnih, industrijskih, veletrgovskih in plovbe-nih panogah komaj zaznavna. Ta socialna pomaknitev našega življa na delavski, na-meščenski, obrtniški in malo-trgovski sloj bi morala stalno krepiti našo pozornost in u-smerjati vse naše napore v . | teh smereh. Slovenski mladi- Z njen,m, gesl, so na narodnostno j ^ ^ y gJavnem na teh popri, ščih odpirajo možnosti ob- tako važnem ozemlju, na sami meji slovenskega narodnega telesa sami Slovenci sejali med svoj na; rod idejo narodne brezbrižnosti. Ali so se ti samozvani voditelji kdaj vprašali, kakšne posledice bo rodilo to njihovo delovanje? Najbrže ne, kajii vsa naša tozadevna opozorila so bila zaman, zamah smo jih opozarjali na ne* izbežen polom te njihove politike. Polom politike komunistične yfratellanze« je bil neizbežen, ker njeno delovanje ni upoštevalo krajevne politične realnosti, ker ni bilo zidano na zdravih in krajevno zgodovinsko preizkušenih narodnostnih in političnih načelih, temveč na pesku. Vse to smo jim ponovno povedali. A kaj so nam odgovorili? Kričali so o narodnih izdajalcih, plačancih imperjaliz* /77ov, reakcionarjih itd. ter so vse te svoje cvetke obilno polivali s ploho odkritih in prikritih gro* žen j. Toda prišel je dan razjasnitve. Dejstva so pokazala svoje pravo lice. In kdo je tisti, ki danes lahko odkrito in ponosno stopa po odprti cesti? mi, ki smo bili blat teni, ali oni, ki so to blato metali? Ne bomo imenovali imen. Vsi na: ši ljudje jih dobro poznajo z mi* tingov in drugih podobnih pro* gresivnih prireditev, katerim so morali prisostvovati in kjer so jih morali poslušati vsa ta predolga povojna leto. Dovolj je bilo, da je vsemoi gočni Kremelj, ki so mu ti go* spod je »tovariši« sami uglajevali pot v srca naših sonarodnjakov, izrekel svojo odsodbo nad jugo* slovanskim režimom. Takoj se je zrušilo v prah vse, kar je bilo iz* grajenega na predpostavki popob nega soglasja med velikimi komu* nističnimi mandarini: Titom, Sta* linom in Togliattijem. Zavedati se moramo namreč, da je bilo to so* glas je, ne pa krajevne narodne in politične nujnosti osnova nesreč* ne politike avtorjev komunistične »fratellana?«, politike, ki je na* sprotno svojemu imenu Italijane in Slovence medsebojno še bolj oddaljuje, ki je v slovenskih srcih dobno višino. Predaleč bi zašli, če bi poskušali orisati slovenski gospodarski vzpon zadnjih 100 let. Ta ie znan in otipljiv vsakemu. Tudi tržaškemu mestu ie nekdanja Mahrova šola in poznejša Drž. dvorazredna trgovska šola dobavila lepo število gospodarstvenikov in pridobitnikov. Slovenci imajo v Trstu Trgovsko akademijo, ki častno izpolnjuje svoje naloge in u-stvarja bodoče šefe in specialiste. Nimamo pa neobhodno potrebne ustanove za urjenje nameščenskih kadrov za trgovino, industrijo in denarništvo. Dvorazredna trgovska šola v Trstu je najnujnejša potreba, po kateri kliče ves slovenski živelj — ne glede na politično pripadnost — soglasno. Mali slovenski pridobitniki jo zahtevajo ravno tako, kakor množice slovenskih staršev in dijakov. Zahtevajo pa jo tudi socialne razmere ‘svojega otroka čimprej in s, čim manjšimi stroški postavijo v življenje. Za te sloje, za j katere predstavlja šolanje še j vedno zelo občutno družinsko j breme, je Dvorazr. trgovska j šola tudi v socialnem oziru j posrečeno izhodišče. Pozivamo in prosimo pri-j stoino oblast, da te zahteve j blagohotno in širokogrudno! upošteva in nam že za bodO-1 če šolsko leto odpre 'v Trstu i dvorazredno trgovsko šolo. j Strokovno šolstvo Šolski zakoni predpisujejo 8 letni šolski pouk. Naše ljudske šole so v najvišji stopnji petrazrednice. Učenec, ki ne more v srednjo šolo, je tako obsojen, da nekaj let pre- del ozemlja bi bilo nujno potrebno ustanoviti ti. pr. v Devinu ali v Sv. Križu ribiško strokovno šolo, saj je v slovenskih obmorskih krajih ribištvo zelo važna pridobitna panoga. Ravno tako bi bilo potrebno postaviti strokovne šole bodisi industrijskega, trgovskega ali kmetijskega značaja v Zgoniku, v Velikem Repnju, v Boljuncu in v Škofijah. Prosimo pristojne oblasti, da tudi te vrzeli slovenske gospodarske rasti odstranijo, saj bodo take spopolnitve sa mo v korist tržaški in s tem evropski obnovi. Za zaključek naj še dodamo, da je v Trstu nujno potrebna otvoritev slovenske Od srede ——do srede_ sedi v 5. razredu, kar gotovo klasične gimnazije in sloven-ni v korist niti njemu niti s^e srednje tehnične šole. zdravemu šolskovzgojnemu Med počitnicami bo imela pouku. Šolske oblasti so spoz- šolska oblast čas na razpolagale ta nedostatek ih ga po- go, da se pripravijo načrti za skušale rešiti z ustanavlja- spopolnitev slovenskega šol-njem strokovnih šol. Tudi j stva na Svobodnem tržaškem Slovenc; imamo nekaj teh za- ozemlju, tako da se bodo je-vodov, vendar je njihovo šte-! seni lahko na stežai odprla vilo premajhno, da bi pokrilo j vrata vsem tistim šolskim u-naše potrebe povsod in v vseh stanovam, ki smo jih navedli. stanka. Privzgojiti močan kader slovenskega usposobljenega delavstva, nameščenstva, obrtništva in malega trgovstva mora biti "prva skrb ne samo splošnega slovenskega delovnega programa, pač pa bi te napore morali podpirati vsi, ki jim je blagostanje našega ozemlja pri srcu. Pridnost, solidnost, vestnost in pobudnost tržaškega slovenskega človeka so lastnosti, ki jih upošteva tudi naš italijanski sosed. Tradicija dvorazredne trgovske šole je v našem narodu stara precej nad 100 let, saj je bila prva dvorazredna trgovska šola ustanovljena v Ljubljani v tridesetih letih prejšnjega stoletja pod imenom Mahrova šola. Ta šota je dlelovala vse do 1. 1919., ko je njeno bogato dediščino prevzela Drž. dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Ta ustanova je v enem stoletju izurila množice slovenskega gospodarskega meščanstva, ki so dvignile slovensko gospodarsko delavnost na so- Titovo izobčenje ni nikjer Sovjetih v nemilosti iti oni so uradno pridružile tudi vse v Evropi povzročilo takega j samo njemu na ljubo dozdaj j slovenske pomožne organiza-nemira kakor v komunistični \ vztrajali pri zahtevi, da mora j cije tržaškega komunizma ter partiji za Tržaško ozemlje, v j Trst ostati izven Italije. j njihova vodstva. Izkazalo se UAISu in v vseh neštetih po- le ta bliskovita opredelitev \ ie, 4u slo\'en venskih vaseh, kjer niti fašizem v 25 letih ni imel nobenega ses Stanka, zborovanja, na katerih prevladuje italijanski jezik, pu-. blika in govori, ako so govorili, da je narodna zavednost zastarel predsodek, ali naj se potem čudi* mo nad posledicami? Večina njis hovih najzavednejših pristašev, komunističnih celic, tudi popob noma slovenskih, je namreč v tre* nutku dvoma krenila po poti, ki jo je pokazal tržaški proletariat. Tega proletariata niso kupili z stotinami milijonov denarja, ki so jih odtrgali od ust lačnih Ju-, goslovanov in izpraskali iz sirot mašnih žepov tukajšnjih ljudi. I odločilnem momentu jih je ta proletariat zatajil, zapustil. Vsa ta težko zbrana in žrtvovana sredstva so koristila na ta način samo svetovnemu komunizmu, čit g ar vodstvo prevzema danes v Trstu stvarno italijanska komunit stična partija, ki se dovčeraj* šnjim eksponentom lahko upravit čeno mhvali za vse, kar so ji neho* te materialno in politično daro* vali. ! Zato se gospodje »tovariši« po ■ porazu zopet vračajo na preisku* i šeni recept Osvobodilne fronte. Zopet skušajo loviti kaline na na-- : cionalna gesla. Dovčerojšnji in* j ternacionalci se po izobčenju po* stavljajo na nacionalno stališče. j A kdo jim bo verjel? Saj je vsaj , komur jasno: če niso ravnali vče- j raj po prepričanju, potem ne rav-najo niti danes. Kdor je izgubi! j hrbtenico, je v politiki ne najde , nikdar več. i Nujnost sili danes to politično j kliko, da posega ponovno po oni taktiki, s katero je že nekajkrat prevarala svoj narod. Za njih je namreč v vprašanju osebni poli* Učni položaj, vpliv in eksistenca, j membnOSti. ne pa prepričanje. Toda za slo* venski nerod je v tem trenutku nastopil čas, da vse odgovorne dokončno obsodi in odvrže. Ne sme jim dovoliti, da bi ponoviti svojo varljivo in nesrečno igro. Odgovarjati morajo za težke na* pake, ki so jih zagrešili in še za marsikaj hujšega, kar imajo na vesti. Slovenci rabimo v naših krajih novo politiko, ki jo lahko vodijo samo novi ljudje, neobremenjeni z žalostno in sramotno preteklo* st jo zadnjih let. Potrebni so ljudje, ki bodo zidali svoje delovanje na trdna tla politične realnosti, ne pa na pesek trenutnih teatral* nih manifestacijskih uspehov. njegovih koristi mu nikdar ni mar. Te resnice nič ne spreminja dejstvo, da so Babič in razni drugi rdeči hierarhi slovenskega imena zadnje dni začeli s prizadevanji, da bi tržaški komunizem in ves njegov aparat obdržali na titovski liniji. Ti ljudje tega namreč ne delajo iz kakih nacionalnih ali načelnih razlogov. Ne nastopajo tako, ker bi se morda kar na lepem čutili Slovence ali vsaj Titovce. Tako ravnanje jim narekujejo zgolj osebne koristi in skrb za osebni obstanek. Tržaški komunizem, ki so ga ti ljudje do zdaj vodili, je vsa sredstvu in vso podporo dobival izključno od jugoslo vanske partije. Edino po nje ni milosti je lahko živel ter s plačano propagando ustvarjal videz neke sile. Če Babič in tovarišija ne rešijo na Tržaškem ozemlju vsaj nekaj za Tita, bo konec podpor, konec njihove slave in njihove po-Če v tržaškem i komunizmu prevlada italijan j ska smer, ne bodo ti ljudje igrali nikdar več nobene vloga Vrh tega bodo pred OZNA-o morali z glavo odgovarjati za polom tiiovstva v T rstu. Zavajanje se nadaljuje Če hočejo rešiti sebe, morajo delati in rovariti po starem dalje. Morajo še naprej slepiti slovensko ljudstvo tukaj. da ne delajo za komuni zem, marveč za slovenske in jugoslovanske koristi. Kljub kričečemu polomu morajo še naprej s »fratellanza« in dru- (Nadaljevanje na 2. strani) 15. JULIJA : i’ Italiji so komut nisti nahujskali delavstvo v stavke ter tako politično izrabili atentat na 1 ogli at ti ja. ~V Ameriki bodo odslej klicali na vojaško službo tudi ženske. Zaenkrat bo število omejeno in sprejeli bodo samo kakih 18 tisoč prostovoljk. Upo* rabili jih bodo za vse službe ra* zen za fronto. — Kominform je spet (jstro napadel Tita in jugo* slovansko kom. partijo. — V pra* voslavni cerkvi Sv. Save v New Vorku je bila v nedeljo 12. t. m. služba božja v spomin generala Draža Mihajloviča, ki so ga pred dvemi leti umorili komunisti v Beogradu. Markosovi komuni* stični tolovaji so izgubili od oks tobra 1946. do maja 1948. — 15 lisoč mrtvih in 16 tisoč ujetnis kov, od katerih se je 6 tisoč jat vilo prostovoljno. Pravijo, da so komunistične tolpe v razsulu. 16. JULIJA : Varnostni svet je pozval Arabce in Žide, noj prei nehajo s sovražnostmi, ker bi v nasprotnem primeru uporabili proti njim sankcije. — Napetost v Berlinu narašča, ker tako za= hodni zavezniki, kot Sovjeti niso pripra\'ljeni popuščati. — Češke oblasti so uradno priznale, da pri* pravljajo ukrepe za zatemnitev Prage in ukrepe proti letalskim napadom. — 'Predsednik Truman ie sklical izredno zasedanje amei riškega kongresa'za 26. julij. Prits vi jo, da to kaže na resnost mednarodnega položaja. — Češkoslo* vmki minister* V&elav- • zbežal na ameriško področje v Nemčiji. — Sovjeti premišljujejo kako naf kaznujejo Tita, ki se ni hotel pokoriti ukazom Kominfon ma. V poštev prihaja zaenkrat go> spodarska blokada, ki so jo že ia--čele izvajati jugoslovanske sos.e: de zlasti v pogledu dobav petrot leja. — Bolgarska kompartija je ostro napadla Tita in »bratsko« jug. kompartijo. — 1’ Berlin je prispel v posebni misiji znani an> g leski letalski general Tedder. — Množijo se glasovi, da je v če* škoslovaški armadi izbruhnila rese na kriza. — Pogrešajo generala Svobodo. — V Jugoslaviji so na* enkrat odredili veliko znižanje cen kmetijskih proizvodov. S tem so zadeli kmete in poznavalci pra-vi jo, da to utegne biti posledica moskovske kritike, češ da je Tito predober s kmeti. 17. JULIJA : Na Češkem nada* ljujejo s čistko v kompartiji. Praš vi jo, da bodo imeli dosti dela. — Po mnenju mednarodnih opazot valcev je Hal. kompartija doži* vela nov neuspeh, ko se ji ni pot srečilo spremeniti nemirov po atentatu na Togliattija v pravo revolucijo. — Ameriška, britanska in francoska vlada preučujejo kakšne sankcije naj uvedejo proti Sovjetski zvezi, Če ta ne bo čim* prej ukinila blokade nod Berlin nom. — USA so poslale v Angli* jo celo letalsko divizijo s 60 les tečimi veletrdnjavami. Seveda pravijo, do gre le za vežbanje. — Arabska posadka v Nazaretu sa je predala židovskim oddelkom. — Ker so oblasti znižale cene, jut goslo\’anski kmetje nočejo več prodajati kmetijskih proizvodov in pomanjkanje v deželi raste. — V Sofiji so podpisali pogodbo o »večnem« prijateljstvu in medse* bojni pomoči med Bolgarijo in Madžarsko. — V Španiji so priredili velike preiskave in so aretirali več sto prevrat nit kov — komunisto\>. — Zahodni zavezniki preučujejo možnost, da bi poslali poleg pomoči z letali v Berlin še posebno avtomobilsko Od srede do srede kolono v spremstvu oboroženih sil. — Na Češkem komunistična policija brezpbzirno preganja vse, k; ne mislijo tako kot režim. Te dni so aretirati 76 civilistov in tri pripadnike vojske. Trdijo, da so odkrili tudi tajne radijske postaje. — V Mostarju so začeli z raz-, pravo proti katoliškemu škofu Petru Čuleju, ker je baje podpiral križarje in ga obsodili na 11 let prisilnega dela. 18. JULIJA : Pariški listi ob= širno poročajo o izobčenju Tita. 1 rdijo, da so ga Sovjeti hoteli »likvidirati«, on pa je za te lepe načrte izvedel ter jih preprečil. —-Sovjeti menijo raztegniti blokado, ki jo izvajajo proti zahodnim za« veznikom, tudi na jugoslovansko vojaško misijo v Berlinu. — Na Madžarskem preučujejo uvedbo smrtne kazni za kmete, ki ne bi v celoti oddali svojih pridelkov. — Sovjeti so nenadoma izvršili policijsko preiskavo na jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju. — Dunajski dijaki pojejo po uli; cah: »Ne pustimo se stalinizirati, ne pustimo se titonizirati«.—Tildi Sovjeti nameravajo poslati veliko število težkih bombnikov v odgo« vor na prihod ameriških letečih veletrdnjav v Evropo. — Radio Moskva je spet napadel Tita in jug. kompartijo na izredno oster način. — Trdi, da je v Jugoslaviji gospodarstvo še naprej v privats nih rokah in da se jug. komunistk le bahajo in kričijo, storijo pa nič. Tito se hoče približati — tako pravi Moskva — ameriškim kapitalistom in Jugoslavija se je sploh čisto buržujsko izmaličila. — Sovjeti so obnovili bivša na-, cistična koncentracijska taborišča v Nemčiji in zapirajo vanje predvsem socialdemokrate. Sovjeti še bolj divjajo kot nacisti in iz Buchenwalda so prišle vesti, da tam jetnike, ki skušajo pobegniti, privežejo na križ in jih pri tem surovo pretepajo. Ženske morajo kleče na tleh poljubljati Stalino« vo sliko itd. Te podatke je ob ja: vilo uradno glasilo britaAskfh zw sedbenih oblasti, list »Die Welt«. — V Kanadi so začeli izvajali na=, črte za industrijsko mobilizacijo v primeru vojne. — Egiptska vlada je pristala na premirje v Pale« stini. — Poljaki se ne bodo ude« težili kongresa jug. kompartije.— Američani so poslali skupino naj« modernejših bojnih letal na reak: cijski pogon na Groenlandijo. — Titovci skušajo kupovati petrolej, ki jim po uvedbi sovjetske blo* kade primanjkuje, pri privatnih tvrdkah v Trstu in drugod po svetu. 19. JULIJA : Politični odbor Arabske zveze je sprejel —- z ne: katerimi pridržki — premirje v Palestini. — Žitni pridelek v Ev: ropi bo za tretjino večji kot lani. — V Rimu se poljski kardinal knez Sapieha posvetuje glede po: loiaja katoliške cerkve na Polj« skem s papežem. — Zun minister Bevin' in francoski zunanji mini: ster Bidault sta prispela v Haag, kjer se bosta udeležila sestanka zahodnih vojaških sil, ki so skle: nile bruseljsko vojaško zvezo. — Ameriške leteče trdnjave bodo v nekaj dneh izvršile svoj prvi vež-, balni polet nad Nemčijo. — Znani ameriški general Donovan je izjavil, da je treba zadevo z Ben linom dokončno razčistiti, pa če* tudi bi to privedlo do -vojne. 20. JULIJA : Po mnenju pozna: valcev zavezniške politike, bodo zahodne sile skušale s silo razbiti sovjetsko blokado Berlina, ako Sovjeti ne popuste, — Na amerU ško področje v Nemčiji je pobeg: nil poveljnik zahodne češkoslova« ške armade general Bogumil Ha: sat, o katerem pravijo, da ima na razpolago dragocene informacije o razmerah v armadah sovjetskih satelitov. Poročajo pa tudi o drw g ih prebeinikih in to tako iz če« škoslovaške kot tudi iz sovjetske armade. — Togliattijevo zdrav« stveno stenje se naglo izboljšuje. Pravijo da komunisti niso poseb« Naš poglavitni sovražnik (Nadaljevanje s prve strani). gimi krinkami ubijati slovensko narodno zavest in narodno odpornost slovenskega prebivalstva na tem ozemlju — pa naj pride, kar hoče! Zaradi vsega, kar se je zgodilo in kar se utegne še zgoditi po krivdi teh ljudi, srna trama pravi Slovenci to skupino pustolovcev in materialistov za svojega poglavitnega sovražnika v Trstu. Naše razmerje do rdečih internacionalistov ie povsem jasno, Ti zavednim Slovencem ne morejo nič škoditi, zlasti danes ne, ko je njihov intemacionalizem tukaj laški. Babiči, Osvobodilne Fronte, UAISi in kakor se že vsa ta poplava rdečih krink imenuje, so pa že do zdaj povzročili slovenskemu življu na Tržaškem velikansko narodno in politično škodo. Če se slovenski komunisti v Trstu danes opredeljujejo za italijansko partijo, so tega krivi prav Babiči, Kraigherji, Uršiči in drugi. Vsi tisti, ki so Slovence tukaj tri leta vzgajali tako, kakor so jih. Ti ljudje so domoljubje in narodno zavest nadomestili z nekim rdeči m »patriotizmom«, za katerim vemo, kaj se skriva. Oni so enakopravnost zistdvetili s »fratellan-20«, ki koristi edino našim narodnim nasprotnikom, nal bodo te ali one politične barve. Oni so pod krinko nekega novega »bratstva« Slovence učili, da jim je bližji vsak zamorec — komunist, kakor pa Slovenec, ki ni rdečega pre- no veseli tega dejstva, ker bi raje videli, da bi imeli mučenca.. . — Komunistična partija Slovenije je spet zapela hvalnico Titu, ob: enem pa jadikuje, da bodo imeli »slovenski« komunisti v Trstu, Italiji in na Koroškem odslej mnogo težje stališče zaradi na: sprotovanja ital. in avstrijskih ko« munistov, ki so potegnili s Ko* minformom. — Uprava ameriške pomoči Evropi bo podelila Trstu naročila za preko 4 milijone do: larjev. — Francoska vlada je p ret jela nezaupnico pri glasovanju o novem vojaškem proračunu in je zaradi tega predsednik Schuman podal ostavko vse vlade. — Zdru: žene države so deblokirale jugo: slovanska dobroimetja v USA. 21. JULIJA : Na socialnem in gospodarskem svetu Združenih narodov hočejo začeti s preiska: vo zaradi suženjskega izkorišča: n ja človeka v Sovjetski zvezi. V mislih imajo sibirska koncentrat cijska taborišča, kjer v nepopisni bedi in trpljenju robota na de: seti ne milijonov ljudi. — Sovjeti so napravili propagandno potezo in obljubili, da bodo dobavljali živila za lačno berlinsko prebi: valstvo. Te obljube pa so dokaj dvomljive, ker Sovjeti že dve leti dolgujejo ogromne količine žive-, ia, ki so ga bili dolžni dobavljati. — Pravijo, da je nastopilo v Pa: lestini premirje, kljub temu pa prihaja do sovražnosti na obeh straneh. — Jugoslovanski komu« nistični lisi »Borba« piše, da Jus goslavija trgovanja z Zahodom nima za greh. — Ameriški voja: ški guverner v Nemčiji general iMcius Clay je bil nenadoma po« klican v IVashington na posvetom vanju. — S prvim avgustom bodo vpisali v naborne liste vse amerit ške državljane v starosti od 18 do 25 let. — USA so sklenile po: slati v Evropo poleg bombnikov tudi ,75 najmodernejših lovskih bojnih letal. — V USA so nena: doma aretirali vse glavne vodite« Ije komunistične partije. Mo: skovski list »Pravda«, je priobčil članek znanega ital. komunistič« nega poglavarja Petru Secchie, ki pravi, da se mora ital. komuni: stična partija rešiti vsaj dveh mh lijonov in četrt vpisanih članov, da s tem izločijo vse bojazljivce in provokatorje. ■—• F Beogradu se je začel kongres KPJ. j pričanja. Oni so prostovoljno in preračunano uvajali dvoje-j zičnost in narodno pomeša-nosi tam, kjer bi se bil vsak pošten Slovenec še pred petimi leti nad tako sramoto zjokal: po slovenskih društvih, zborovanjih, kulturnih prireditvah — in zadnje dni celo v svojem glavnem glasilu! Vse to so delali, ker so tako terjale koristi svetovnega komunizma. Oni niso nikdar bili Slovenci, marveč le hlapci boljševizma. Če bi bili s tem doživeli poraz ter razočaranje samo Babič in tovariši, bi bilo to prav in koristno. Toda s takšno opredelitvijo slovenskih komunistov v Trstu je doživel udarec naš narod tukaj, kjer je sleherni slovenski človek vsak dan bolj dragocen. Zdaj napenjajo vse sile, da bi se obdržali vsaj pri nekaj koristih. Nadaljevati hočejo j delo, ki je že dozdaj povzročilo silno škodo vsej slovenski narodni skupnosti. V bodoče utegne njihovo delo biti še nevarnejše, kakor je bilo v preteklosti. Zdaj, ko so na psu, bodo namreč brenkali na narodno, slovensko in jugoslovansko struno kakor še nikoli. Ker so s prevejano taktiko dozdai ubili zdravo pamet celo marsikateremu treznemu človeku, je nevarno, da jim utegne to delo še naprej vsaj do neke mere uspevati. Zaradi tega mora vsa budnost in ves narodni napor pravih Slovencev zdaj veljati boju zoper te izkoreninjene avanturiste. Ta boj bo težaven in zagrizen. Trst bo postal glavno središče spopada med Kominformom in titovskim komunizmom. Poslednji se bo na tukajšnje Slovence vrgel z obupnim zagonom, z ogromnimi tvarnimi sredstvi, z nasilno propagando, s povečanim terorjem. Zato moramo biti že zdaj na straži in pripravljeni na boj zoper tega poglavitnega našega sovražnika — če hočemo zmagati! Ožji sesfanek Slot), dem. zueze o trstu V nedeljo 18. t. m. je bil v pro: štorih SDZ za STO v Trstu sesta« nek zaupnikov in prijateljev naše* ga demokratskega gibanja, na ka« terem je podal predsednik dr. Jossp Agneletto politično poročilo o delovanju zadnjih mesecev ter o notranjem m zunanjem politič« nem položaju. Iz izčrpnega zani« mivega poročila, ki je trajalo uro in pol, in ki je bilo večkrat preš krnjeno s splošnim odobravanjem, posnemamo samo glavne misli. Zbor SDZ v Mavhinjah je bil začetek javnih manifestacij in zborovanj slovenskega demokrat* skega, gibanja na STO. Odmev tega zborovanja je ogromen. Temu je dokaz hitro naraščanje članov Zveze z vseh slojev našega na« roda. Število naročnikov na naše glasilo »Demokracija« vidno na« rašča tudi v vaseh, kjer je bil po« prej teror nasprotnikov absoluten gospodar. »Demokracija« je bila naša prva borilka in njej ter nje« nim požrtvovalnim -sotrudnikom gre velik del zasluge, da se: je na? še gibanje v tako kratkem času in pri neznatnih denarnih sredstvih razširilo in poglobilo v vse kraje in med plasti našega naroda. Danes se »Demokracija« razpoši« lja v svet: Avstrijo, Švico, Nem« čijo, Belgijo, Anglijo, v Severno iti Južno Ameriko, v Afriko in ce« lo v Avstralijo, ne sme pa preko Farnet'čev, Bazovice in Škofij. Za materialno pomoč gre zahvala našim zavednim ljudem. S pomno« ženim delom rastejo nove potrebe ;n SDZ apelira na slovenski, hr« vatski in srbski niirod, da jo tudi za naprej še bolj podpira. SDZ je dala pobudo za ustano« vitev »Slov. kulturne matice«, »Slov. dobrodelnega društva« in »Slov. delavne organizacije«. Vse te so avtonomije, samostojne or. ganizacijo. Podrobno delo SDZ je nevidno. Nešteto spomenic, vlog, posredovanj pri ZVU v Trstu, v Londonu in Washingtonu za naše jezikovne pravice in enakoprav« nost našega naroda, posebno na sodnijah za vzpostavitev slovenskih imen, za slovenskq šolstvo in za stalnost slovenskih učiteljev in profesorjev ter zenačenje njihove« ga pravnega položaja s položajem italijanskih kolegov; za slovensko uradništvo in delavstvo, za stalno bivališče in delavske knjižice na« ših ljudi; za enakopravno pošto« panje s slovenskimi kmeti, obrt« niki; trgovci in podjetniki. Za vzpostavitev naših zadrug in vr« nitev odvzetega premoženja. SDZ je izvedla svojo organiza* j cijo in je razdelila ozemlje izven : Trsta v pet okrožij. Borba za ohranitev Svobodittga j tržaškega ozemlja se ne bo odlo« ! čila na ulici, ampak ob zeleni mi« j zi. SDZ je že storila za ohranitev | tega samostojnega ozemlja vse, ] kar je bilo sploh mogoče. To vpra« \ šanje ostane stalno na dnevnem i redu, zavedajoč se, da je STO življenjskega pomena za slovenski , narod. * SDZ stoji odločno na svojem znanem programu, ki ga odlikuje jasnost, stvarnost in enotnost. Bo« rili se bomo za kulturni, socialni in gospodarski napredek našega naroda, za dosledno izvedbo so«, cialne pravičnosti, za svobodo in demokracijo. SDZ ni samo stran« ka ozkega tržaškega ozemlja, am« pak je nositeljica demokratskega gibanja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. In tega njenega poslanstva se zavedajo milijoni in mili« joni Jugoslovanov raztresenih po svetu ali živečih v ožji domovini. Razkol v komunizmu je popo« len. Komunizem more biti po svo* jem bistvu samo internacionalen. Zato je bila in bo laž in prevara trditev-, da je komunizem v funk« ciji slovanstva. Dela Lenina in Stalina so temu dokaz. Razdor med Titom in Stalinom ni narod« nostnega izvora, ampak izvira iz prepričanja jugoslovenskih komu« nistov, da je satelitski položaj srednjeevropske države v okovih Sovjetov pogubonosen in komuni« zem v majhni, od svetovnega tr* žišča odvisni državi neizvedljiv. Obsodba jugoslovanskega komunizma s strani Kominforma je razbila tudi enotnost tržaških ko« j munistov. Vsi italijanski komu« nisti in velik del slovenskega ko« j munističnega delavstva so se iz« rekli za skrajni internacionalni leninizem. To je plod triletne ko« munistične »fratelance«, ki so jo vsiljevali našim lahkovernim ljudem razni Babiči in Uršiči. Borba za Betlin je na vrhuncu. To pa ni borba za Berlin, ampak borba med komunizmom in ne« j komunizmom za pridobitev nem« j Skega naroda. Gre za borbo dveh j ideologij, dveh svetov,"ki ne mo« reta živeti drug ob drugem. Ka« kor ve in zna ves kritično sodeči j svet, tako zna vsakdo izmed nas. i kje bo zmaga in kje poraz. Je j božji in naravni zakon, da mora zmagati dobro nad zlim. Zato smo prepričani o zmagi našega demo« kratskega gibanja, ki hoče^ dati vsem slojem našega naroda so« cialno harmonijo brez kričečih socialnih razlik in splošno blago« stanje v družbi svobodnih demo« kratičnih evropskih narodov. POLITIČNI OBZORNIK Kolektivizacija kmetijstva in Titovo izobčenje Ameriški dnevnik »Wa-shington Post« pravi, da je pri razdoru med Titom in Stalinom važno vlogo igralo tudi vprašanje kolektivizacije jugoslovanskega kmetijstva. Svetovni tisk temu vzroku, ki ga obtožba Kominforma izrecno -navaja, dozdai ni posvečal skoraj nič pozornosti. Vendar jfe prav vprašanje o kolektivizaciji eden osnovnih vzrokov, zaradi katerih prihajajo sovjeti v spore s svojimi podložniki. Ko so se Sovjeti začeli obdajati s podložniškimi državami, so se znašli pred mučno Slo vencem v Ameriki »Slovensko dobrodelno dru« štvo« v Trstu, via Machiavelli 22/11 je edina pravno obstoječa dobrodelna ustanova. Edino pomoč prejemamo od domačinov, toda velikemu številu beguncev in domačih siromakov ne moremo zadostno pomagati, dijakom ne moremo nuditi pomo* či, ki so je potrebni, brezdomcem ne moremo nuditi toplega kosila. Dragi bratje, ki živite v Ame« rikil Obračamo se na vas, ki vas je usoda pregnala iz domače grude in ki poznate potrebo, da v teh težkih dneh priskočite na pomoč ter nam naravnost na naš naslov pošiljate prispevke v denarju, oblekah, ponošenem perilu in o« buvalu; kakor koli vam je pač mo« goče. Za vse vam bomo iz srca hvaležni. Ameriški Slovenci 1 Podprite napore Slovenskega do« brodelncga društva v Trstu ! Prispevajte za namene »Sloven« skega dobrodelnega društva« v denarju in blagu ! 'O d b o r Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu nalogo, kaj narediti s kmečkim slojem, ki v vseh teh državah prevladuje. Stali so pred izbiro, ali naj položaj svojega kmeta prilagode položaju kmetov v satelitskih deželah, ali pa naj kmečko ljudstvo teh držav potisnejo na raven sovjetskega kmeta. Prvo je bilo nemogoče, če bi ruski kmet dobil spet v last kolektivizirano zemljo, bi se podrl ves sedanji red v Sov-jetiji. Zaradi tega so se odločili «a drugo rešitev. Začeli so pritiskali, daje treba zemljo v podložniskih deželah podržaviti in kmetijski stan kolektivizirati. Edino v tem so videli poroštvo za utrditev komunističnega sistema j n s tem svoje oblasti na Balkanu-ter drugod. Toda kolektivizirati rusko kmetijstvo ni bilo tako težavno kakor izvesti kolektivizacijo izven Sovjetije. V Rusiji kmet ni imel nobene individualistične tradicije in čuta za lastno zemljo, saj so ruski kmetje bili vse do leta 1860 sužnji. Šele tedaj so jim dovolili, da so začeli zemljo ob-delavati v zadrugah, ki so jih imenovali »mir«. Ta zemlja ie bila skupna, ne osebna last. Šele leta 1906 je predsednik vlade Stolipin izdal zakon, po katerem je bilo kmetom dovoljeno kupovati zemljo izven »mira«, to je, zase. Tako so v Rusiji nastali tako'imenovani kulaki, samostojni kmetje, ki niso bili podložniki gospode ali člani zadruge, marveč pravi gospodarji svoje zemlje. Ni jih bilo dosti, toda so se v zemlji tako zakoreninili, da jih je moral boljševizem vse pobiti. preden se mu je posrečilo celo v Rusiji izvesti kolektivizacijo. Če bi novi komunistični režimi v Vzhodni Evropi hoteli iti pri reševanju kmečkega vprašanja tako pot bi to bil samomor. Kmete so za silo pomirili samo z zagotovili, da zemlje ne bodo podržavili. Madžarska komunistična vlada je morala tako obljubo znova dati tik pred Titovim izobčenjem. s V Jugoslaviji ie 75 odstotkov prebivalstva kmetov. Ti so tako navezani na lastno zemljo in samostojnost, da bi bili šteti dnevi vsakemu režimu, ki bi gnal kolektivizacijo do konca. Res je tudi v Jugoslaviji danes nekai zemlje podržavljene, a to je malo. Vlada si kolektivizacije niti z besedo ne upa omeniti, marveč skuša ta komunistični končni cilj doseči po ovinkih, to je, po tako imenovanem zadružništvu. Samostojni kmet pa je povsod, ne samo v Titovi Jugoslaviji, glavni nasprotnik komunizma. Ni čuda, da je to stanje Sovjete začelo skrbeti. Če bodo1 kmetje ob sovjetskih mejah še naprej ohranili lastno zemljo in torej bolje živeli kakor sovjetski kolektivizirani ise-Ijak, bo to prej ali slej zelo nevarno vplivalo na razpoloženje sovjetskih kmečkih množic. Zaradi tega so Titu poleg njegovih samostojnih zunanjepolitičnih korakov najbolj zamerili dejstvo, da ni znal, ali ni’ hotel brezobzirno podržaviti zemlje in kolektivizirati kmeta. Vprašanje kolektivizacije je torej bil eden poglavitnih vzrokov za njegovo izobčenje. Ne vdajmo se malodušju Graški dnevnik »Das Stei-rerblatt« razlaga Titovo izobčenje iz svetovne komunistične skupnosti kot prvi izraziti polom Kominforma. List pravi, da tudi v Moskvi nič več ne dvomijo o tem, da je Kominform odpovedal. Njegova nemoč in njegovi neuspehi so vzbudili malodušje celo pri možu, kakršen je Stalin, o katerem je znano, da je neznansko trdovraten. Naloga Kominforma je bila, da z boljševizacijo Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Albanije in češke vpliva na razvoj v Franciji in Italiji. Ti deželi bi potem prej ali slej sami postali plen komunizma. SovJetizacija Evrope bi bila s tem zaključena. Poloni stavk v Franciji ter volivni poraz komunistov v Italiji pa sta te načrte prekrižala. Ediho na Češkem je vse teklo kakor namazano. Toda to je treba pripisati Gott-waldovi spretnosti, ne pa Ko-minformu. Kominform fje med sovjetskimi podložniki naredil Sovjetom dosti več škode, kakor pa ie koristil. Po njegovi zaslugi so >se osebna nasprotja med, podložniškimi rdečimi prvaki še zaostrila. To prizadeva gospodarjem v Kremlju vedno večje skrbi. Tito in Dimitrov, ki sta neznansko ljubosumna drug na drugega, se oba potegujeta za vrhovno vodstvo v zvezi balkanskih sovjetskih držav. V Romuniji o kaki disciplini ni sledu. Pravijo, da celo Ana Panker vedno bolj skače iz tira. Gottvvald, ki je na Češkem dosegel edini uspeh za Kominform, se je tega dobro zavedal in zahteval za plačilo določeno mero samostojnosti. Ha bi se otresli teh njegovih zahtev, so ga z vodstva vlade odrinili na predsedstvo republike. Spričo vsega tega ni čudno, da Sovjeti svojega nezaupa- Leto II. - btev. 30 DEMOKRACIJA Stran 3. nja do vseli komunističnih prvakov v podložniških deželah nič ne skrivajo. Zaradi tega skušajo zatreti vsa prizadevanja, da bi se balkanske pod-ložniške države združile v posebno zvezo. Moskvi ni prav nič do tega, da bi v taki državni zvezi dobila skoraj enakovrednega partnerja. Sovjeti hočejo imeti pod sabo samo posamezne, kar se da poslušne podložnike, ki jih za zdaj še lahko obvladujejo. Neuspehi Kominforma so za Sovjete rodili tudi neljube zunanjepolitične posledice. Zaradi teh neuspehov se je sovjetsko razmerje do zahodnih držav silovito poslabšalo, ne da bi bilo hkratu prišlo na Zahodu do revolucij in po njih da boijševizacije vse Evrope. Pred nekaj meseci se je še zdelo, da nobena sila ne more zadržati navala uspehov, ki jih je Stalin tedaj vsak dan žel. Polom Kominforma pa je Sovjete v kratkem^ xasu potisnil iz napada v obrambo. Razmerje postojank in sil se je spremenilo tako naglo, da temu po vojni zastonj iščemo primere. Protikomunistične sile na vsem Zahodu so danes bolj trdne, kakor so kdajkoli bile. Zdaj niso več v obrambi, marveč so prešle v napad. Občinske volitve Kakor smo že objavili v »De* mokraciji« od 16. t. m se bodo vršile 5. septembra t. 1. občinske volitve v goriški pokrajini, iz* vzemši v Krminu, Kaprivi, Do* berdobu in Zagraju. V teh štirih občinah se bodo vršile volitve šele potem, ko bodo ustanovljene slovenske občine. Slovenske obči* ne bodo ustanovljene potem, ko bo deloval deželni svet, kar se mora, po določilih ustave, zgoditi najpozneje do 31. decembra t. m. Volitev v teh občinah zato ni pri* čakovati pred spomladjo 1949. Naj spregovorimo danes nekaj besed o zakonskih predpisih glede sestave in predložitve volivne H* ste. Kandidatna lista za Gorico sme imeti najmanj 8 in največ 40 kandidatov. Lista je nična, če no* si manj kot 8 kandidatov. Isto velja v ostalih občinah, če ima lista manj kot eno petino vseh kandidatov, ki se tam volijo. V Gorici mora listo predložiti 200 volivnih upravičencev iz go* riške občine. Za ostale občine smo že povedali v »Demokraciji« od 16. t. m. Podpise teh 200 vo* livcev mora overoviti notar, od* nosno občinski tajnik, okrajni sodnik (pretor) ali spravni sodnik. Od vseh kandidatov je treba navesti ime, priimek, očetovstvo in kraj rojstva. Nihče ne more -kandidirati istočasno na dveh lis stah v eni in isti občini, lahko pa kandidira v dveh različnih ob« činah. Na listi smejo kandidirati tudi tisti, ki so vpisani v volivnem seznamu kake druge občine n. pr. v Milanu itd. Hkrati z listo kandidatov je treba predložiti zunanji znak li* ste v treh izvodih, overovljeno iz* javo vsakega kandidata, da kan« didaturo sprejema in da ne ob* stojajo vzroki, ki prepovedujejo njegovo izvolitev, (po členu 13. in 14. zakona od 7. 1. 1946 štev. 1) ter navedbo dveh pooblaščencev (delegatov), ki imata pravico do* ločiti s pismom in overovljenim podpisom zastopnike liste pri vsa« kem volivnem sedežu. Ko je lista predložena tajništvu županstva, mora tajnik dati pisa* no potrdilo o sprejemu. Volivna komisija pa že naslednjega dne pregleda ali je vse v redu. Če so si zunanji znaki različnih list po* 'dobni, ali če so enaki, jih komis sija zavrne in predpiše rok 48. ur za nadomestitev z drugim zna« kom. Toda za Gorico zakon take nadomestitve ne predpisuje. Do petega dne pred volitvami mora županstvo izročiti vsakemu volivcu izkaznico. Volivna izkaz* nica je bela in navaja volivni se* dež, kjer bo dotičnik oddal svoj glas. Kdor izkaznice ne dobi do* mov, jo lahko dvigne osebno pri občinskem uradu v treh dneh pred volitvami. » Slov. prosvetna matica « v Trstu priredi za svoje člane vrsto koncertov: 1. 29. t. m. koncert klasične glasbe; temu bodo sledili: 2. večer slovenske narodne glasbe; 3. večer hrvaške narodne glasbe; 4. večer srbske narodne glasbe. Natančni programi bodo pravočasno javljeni. Uvod v navedene glasbene večere je tvorilo predavanje »Glasba, izraz dobe« gospoda M. Kuhnela, dne 22. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih ul. Machiavelli 22'II. Praktične primere na klavirju je ilustriral g. Klakočer. Obvestilo »Bežni oblaki«, zbirka pesmi Venceslava Sejavca, se dobe v Kat. knjigarni v Gorici. Cena iz* vodu je 220 L. Errata - corrige V zadnji »Demokraciji« se nam je v oceno goriške šolske prire* ditve vrinila napaka. Na tretji strani, v petem stolpcu, 7 vrsta je pravilno .stati: »je štiri časovna razdobja od 1928. do 1948. sloven* ski narod zaživel (in ne doživel) v Tonklijevi. izbrani besedi«. Vojni zločinci Postopanje za izvršitev obveznosti, ki jih predvideva člen 45. mi* rovne pogodbe Po členu 45. mirovne pogodbe je Italija dolžna izročiti zavezni* škim državam vse osebe* ki so ob* dolžene vojnih zločinov, zločinov proti miru ali človeštvu in njiho* ve soudeležence. In nadalje še vse državljane zavezniških sil, ki so obdolženi, da so kršili zakone lastne države ter se borili na stra* ni sovražnika v času vojne. Na prošnjo katere koli vlade teh držav je Italija dolžna žago* | toviti tudi pristop prič, ki bivajo j v njenem pravnem območju in kojih pričevanje je potrebno pri sojenju v gori navedenih primerih. Morebitni nesporazumi glede uveljavljanja teh določil se pred* ložijo poslanikom Združenih dr* žav Amerike, Francije, Anglije in sovjetske Rusije v Rimu, ki se bodo sporazumeli v sporni zadevi. V ta inamen določa odlok pred* sednika Republike od 26. februar* ja 1948 štev. 363 sledeče: Vlada, ki prosi za izročitev pri* zadetih oseb, mora predložiti zah* tevo italijanskemu zunanjemu mi* nistrstvu, ki jo pošlje pravosodne* mu ministrstvu. Izročitev zahtevanih oseb pa se izvši po predhodnem ugodnem sklepu preiskovalnega oddelka pri prizivnem sodišču v Rimu. Če pa se zahtevana oseba sann* izreče za njeno izročitev, je tak sklep ne* potreben. , Preisikovalni oddelek sklepa v posvetovanju, sliši mnenje držav* nega pravdnika, zasliši obtoženca odnosno obsojenca, če je ta stavil tako zahtevo, in njegovega branil* ca. ' Preiskovalni oddelek pregleda ali tvori dejanje katerega je zah* tevana oseba obdolžena res vojni zločin, izdajstvo ali sodelovanje (kolaboraoionizem) s sovražnikom in upošteva zakone tiste države, ki osebo zahteva ter pravila med* narodnega prava. Preiskovalni od* delek mora na vsak način ugoto* viti ali izhajajo zadostni dokazi iz spisov in listin, ki jih je država prosilka predložila. Če preiskovalni oddelek prošnjo za izročitev zavrne, mora pravo* sodno ministrstvo nujno sporočiti sklep zunanjemu ministrstvu. V tem slučaju sme policija zahteva* no osebo pridržati za slučaj, da se država prosilka pritoži na zbor štirih poslanikov v Rimu. Ciril-Metodova šola -trdnjava komunizma Slovenski narod je zbiral skozi desetletja novčič po novčiču, da zgradi tržaškim Slovencem pri* merno šolsko stavbo. Uspel je in šola je bila zgrajena pri Sv. Jako* bu pred prvo svetovno vojno ter je takrat stala 600.000 zlatih kron, kar bi bilo danes približno 200 milijonov lir. Ta moderna stavba je bila ponos tržaških Slovencev. Danes se morajo stiskati sloven* ske šole v Trstu po neprimernih lokalih in celo podstrešnih. In rav* no ko bi Slovenci krvavo potre* Kdor želi naročiti „ Koroško kroniko nai plafia naročnino v uredništvu »Demokracije1* ln sicer toliko, kolikor stane »Demokracija**. V zameno bomo mi pošiljali »Demokracijo** na Koroško, ker nam drugače trenutno ni mogoče dobiti protivrednosti od naših tamošnjih naročnikov. - Slovenski demokrati, širite vaš tisk! bovali stavbo bivše Ciril=Metodo* ve šole za naše učence, ki jih je v Trstu okoli 7.000, je komunistični Titov režim poklonil z žulji slo* venskega naroda sezidano poslopje internacionalnemu Kominformu. V poslopju so nastanjene, najraz* ličnejše komunistične organizacije in ogromna tiskarna za komuni* stične ' časopise in publikacije, vštevši one v italijanskem jeziku. Te tatvine slovenske narodne kul« turne posesti ne bodo tržaški Slo* venci pozabili nikdar. In kljub te* mu je še ljudi, ki si upajo trditi, da je sedanji režim v Jugoslaviji naroden in celo nacionalističen. Ukradeno šolsko poslopje v ulici Montecchi bo. živa priča, kako so jugoslovanski komunisti pojmova* li in upoštevali kulturne potrebe slovenskega naroda na tein ozem* lju. In še se najdejo med nami za* pcljanci, ki pričakujejo od komu* nizma rešitev slovenskega naroda. SProtidržavni pogovor Švicarski dnevnik »Die Tat« posnema po nekem češkem ile* galnem listu poročilo o sodni raz* pravi zaradi sramotenja Gdttsval* dove ljudske demokracije. Slika, ki jo dobimo iz tega popisa, po svojem jedkem humorju in sati* ričnem obeležju prav nič ne za* ostaja za prvim poglavjem Haše* kovega »Dobrega vojaka Švejka«, kjer ubogega gostilničarja zapro in sodijo, ker je odstranil s stene sliko cesarja Franca Jožefa, ki so jo popikaie muhe ... Omenjena razprava je bila v Mladi Boleslavi. Sodili so 56 let* nega knjigovodjo Františka K6» privo, ki jc bil obtožen, da je na dan Beneševega odstopa v neki gostilni ogražal varnost ljucfsko* demokratične češke republike. Razprava je potekala takole: Predsednik sodišča: »Obtoženi Kopriva, v gostilni Josefa Šupa, ki je v vsej Mladi Boleslavi in okolici poznana pod malo spodob* nim imenom »V prdeli« .. . « (Pri teh besedah predsednika -prekine silovit smeh občinstva, zakaj beseda »prdel« pomeni v češčini tisti del hrbta, ki ga v slo* -venščini označujemo s tremi čr* kami). Predsednik nadaljuje: »Saj res tista gostilna ni drugega ko majhna temna luknja . . . « Spet smeh. Ptjtem začne pred* sednik znova: »Obtoženi Kopriva! Ko ste zve* deli v gostilni, da jc predsednik Beneš odstopil, ste' se začeli izzi* valno izražati., Tako ste na pri* mer udarili- po mizi ter dejali: »No, zdaj smo pa v prdeli!« Obtoženec (vzroji): To ni nič hudega! Saj smo res bili v gostil* ni, ki se imenuje tako! Predsednik: »Molčite, dokler vas ne vprašam. Jasno jc, da stal* no ponavljanje besedi »Zdaj smo pa v prdeli«, ne more imeti tistes ga pomena, kakor jim ga dajete vi. Čemu bi bilo potrebno kar naprej ugotavljati, da sedite v gostilni s tem nespodobnim ime* noin. S ponavljanjem ugotovitve, kje smo, ste nameravali vprizoriti politično manifestacijo. Hoteli ste s tem reči: zdaj smo pa na kon* eu, zdaj smo v dreku, zdaj smo pač v r. . . »Obtoženec, ali pri* znavate krivdo?« Obtoženi Kopriva: »Ne. Bil je otožen in mračen dan in sedel sem z nekaj znanci v gostilni. Bili smo veseii, da lahko, ob kozarcu piva sedimo v »Prd . . .« oprosti* te, v gostilni . . . « Predsednik: »Zakaj se vam je zdel dan otožen in mračen?« Obtoženec: »Ti ljubi Bog, za* kaj neki! Bilo je pač mrzlo in de* žcvnol« Predsednik: »Po uradnem poro* Čilu državne vremenske postaje je tisti dan bilo sončno in jasno. A pustimo to. Dali ste še druge pro* tidržavne, za vlado ljudskodemo* kratske republike žaljive izjave. Tako ste rekli, da jc zdaj Čehom ves svet odprt. Kritizirali ste oblast, da vam ni dala potnega lista za tujino. Prebral bom zapi* snik o zaslišanju tovariša Klina, ki se spominja, da ste, seveda malce okrogli, prpovedovali na* slednjo anekdoto: Gosppod Kliger sreča gospoda Lrbena in pravi: »Ojej, ojej, go* spod Erben, že dolgo vas nisem videl. Kako je kaj? Kje zdaj žit vite?« Erben: »Tako, tako. Poslali so me v Zabehlice!« Kliger: »Kaj, v Zabehlice? Vi siromak, vi! Saj to je vondar Bogu za hrbtom! Kaj pa delate tam v Zabehlicah?« Erben: »No ja, je, res majhen kraj, toda tam imamo komuni* stični akcijski odbor, ki vodi vse kulturno življenje. Razen tega imam motorno kolo in tako mi je ves svet odprt! Če mi ni prav, se pa kar zapeljem v Kročehlavo.« Klinger: V Kroneehlavo? To je pa še bolj v zakotju. Tam si Usi* ec voščijo lahko noč!« Erben: »Nikar ne govorite ta* ko, gospod Kli*ger! Tudi v Kro* čehlavi imamo komunistični ak* cijski odbor, ki vodi vse kulturno življenje. Potem pa, saj imam motor! Tako mi je ves svet od* prt in zapeljem se v Prestice.« Kliger: »V Prestice? V to za* mazano Vas?« Erben: »Nikar, gospod Klinger, prosim vas! Prestice so zdaj na* predovale tako, da so kakor kako praško predmestje. Tudi tam je akcijski odbor, ki vodi vse kul* turno življenje. In efe^mi tudi tam ni po godu, se zapeljem v Pan* krae. Meni je ves svet odprt!« V sodni dvorani pri teh bese* dah izbruhne silovit krohot, zakaj v Pankraeu so največje in najbolj zloglasne češke jetnišniee . .. Toda vsa duhovitost ni poma* gala nič. Obtoženega knjigovodjo Koprivo' so zaradi zasmehovanja ljudske demokracije obsodili na deset let ječe. In vsako leto mu bodo na dan njegovega zločina poostrili zapor s trdim ležiščem in postom. PRELOM MED TITOM IN SVETOVOM M KOMUNIZMOM Potek, vzroki in pomen razdoru v sovjetskem bloku po sodbi svetovnega demokratičnega tiska. • Po slabem mesecu dni, kar je svet presenetila novica o izobčenju Tita in njegove partije iz Kominforma, ni še moči napovedati, kako se bo kriza v svetovnem komunizmu razvijala. Toda že dejstvo, da je do krize sploh prišlo, spada med najpomembnejše in najusodnejše dogodke po koncu vojne. Razumljivo je, da je svetovni demokratični tisk Titovemu sporu s sovjeti in Kominforinom posvečal velikansko pozornost ter skušal ta dogodek osvetliti z vseh strani, iz poročil svetovnega, zlasti ameriškega, angleškega, francoskega in švicarskega časopisja', dobimo o tem naslednjo sliko: Začetek in potek spora 20. marca letos je sovjetska komunistična partija poslala drugim partijam prvo pismo, v katerem obsoja Tita in jugoslovansko partijo, češ da sta zašla v nacionalizem; da sta izdala čisti Stalinov marksizem ter Jugoslavijo gospodarsko in politično speljala v zgrešene vodie; da sta podpirala obstanek kapitalizma v državi ter načrtno netila sovraštvo do Sovjetske zveze itd. 13. aprila je Centralni komite komunistične partije Jugoslavije odgovoril na to obtožbo ter zavrnil vse njene trditve. 4. maja je sovjetska partija poslala v Beograd drugo pismo, v katerem znova obsoja stališče in delo KPJ ter njenih vodilnih ljudi. 19. maja tretje sovjetsko pismo, ki je Titu predlagalo, naj se s sporom med njim in sovjetsko partijo bavi prihodnji sestanek Kominforma ter o njem razsodi. 7. junija je Tito ta predlog odbil. 10. junija se je začel sestanek Kominforma. Ker se zastopniki jugoslovanske partije sestanka niso marali udeležiti kot obtoženci, so zasedanje za dva dni odložili, da bi Titu dali priliko, da se premisli. 11. junija: Stalin piše Titu. V pismu očita maršalu njegove politične in ideološke grehe ter ga nujno poziva, naj se udeleži sestanka Kominforma ter obljubi poboljšanje. 12. junija: sestanek Kominforma, kjer enoglasno sprejmejo sovjetski predlog o obsodbi in izključenju Tita ter jugoslovanske komunistične partije iz Kominforma. Poziv jugoslovanskemu ljudstvu, naj se upre Titovi in Kardeljevi diktaturi ter ju zamenja s sovjetsko diktaturo. 14. junija: Tito odgovarja Stalinu in samozavestno odklanja njegove očitke ter vabilo, da bi šel kot obtoženec pred Kominform. 28. junija objavi Kominform uradno poročilo o obsodbi in izključenju Tita ter jugoslovanske komunistične partije. 29. junija: Tito in Centralni komite KPJ odgovarjata na obsodbo ter jo zavračata. Hkratu objavijo, zakaj sta bila aretirana sovjetska agenta v Titovi vladi, ministra Hebrang in 2ujevič. 1. Julija: uradno glasilo Kominforma ostro napada Tita in jugoslovansko partijo. Prva polovica julija: Vse komunistične partije sveta, razen švicarske, se pridružujejo obsodbi Kominforma. .Trockistična (IV.) internacionala pozdravlja Titov upor proti Sovjetom. 15. julija: uradno glasilo Kominforma znova ostro obsodi Tita, Kardelja, Djilasa in Rankoviča. Govori o izdaji marksizma v Jugoslaviji, o terorju, ki vlada perd Titom ter očita jugoslovanski partiji protimarksistično in, protisovjetsko smer. 17. julija: moskovski radio oddaja izjavo bivšega sovjetskega zastopnika pri Titu, Judina, ki silovito napada Tita in KPJ ter politični in gospodarski- red v Jugoslaviji. Vzroki razdora Vzroki, ki so privedli do senzacionalnega preobrata v svetovnem komunizmu, preobrata, ki ga je povzročil Tito s svojimi najožjimi sodelavci, so po sodbi svetovnega tiska naslednji: Nasprotje med Titom in sovjeti ni od včeraj. Do prvih ostrili nastopov je prišlo že lani, ko ie ameriški zunanji minister Marshall objavil svoj načrt za obnovo Evrope. Amerika je tedaj povabila evropske države med njimi tudi Tita, naj k načrtu pristopijo. Tito že od ustoličenja dalje sanja o industrializaciji Jugoslavije. Dasi je dober komunist, ni videl razloga, zakaj se ne bi pri tem okoristili s pomočjo kapitalistične Amerike. Vrh tega gospodarska zmeda in stiska vedno bolj ogražata celo obstoj komunizma v Jugoslaviji. Pisal je Stalinu ter mu navedel nagibe, ki govore za to, da bi se tudi Jugoslavija udeležila pariških posvetov glede Marshallovega načrta. Odgovor iz Moskve je bil kratek in jedrnat: Jugoslavija se konference ne sme udeležiti!! Tito je ubogal. Toda vse to mu ni omajalo prepričanja, da bi ameriški načrt o obnovi Evrope neizmerno koristil vprav Jugoslaviji, ki ji Sovjeti ne morejo nuditi nič. Titov srd je bil še hujši, ker je vedel, kako malo so se Sovjeti pri gospodarskih pogajanjih z Jugoslavijo ozirali na ideološke sentimentalnosti. Iskali so samo svoje koristi, seveda na škodo Jugoslavije. Spor zaradi Berlina Drugič je prišel Tito v resen spor s Sovjeti letos aprila. Stalin je hotel v Berlinu napeti lok do skrajnosti, da bi zahodne zaveznike, izrinil iz nemške prestolnice. Tito je te poskuse na seji zunanjepolitičnega odbora Kominforma imenoval »nepotrebno in škodljivo izzivanje«. Po njegovem še ni prišel čas za veliko obračunavanje med komunizmom in demokracijo. Zaradi tega je treba štediti z močmi, »ker jih bodo Sovjeti in njihovi zavezniki še kruto potrebovali.« Stalin je tedaj v berlinskem vprašanju moral tudi zares popustiti. A Titu tega ni pozabil. Glasilo jugoslovanske komunistične partije »B.srba« je tedaj prineslo poročilo o krizi v Berlinu, ki se je dokaj razlikovalo od sovjetskega prikazovanja dogodkov. Zdaj je bila mera polna: Tita je bilo treba postaviti na sramotni oder kot odpadnika in izdajalca marksističnega nauka. (Se nadaljuje). MJesIl s Tekaškega Letovanje v Kanalski dolini z ,,Zarjo na Jadranu" Slovensko dijaško društvo »Zar* ja na Jadranu« priredi v začetku avgusta letovanje v Kanalski do* lini. Dijaki, ki se ga želijo udele* žiti, naj se javijo v ponedeljek 26. in torek 27. t. m. od 10 do 11 ure zjutraj v ulici Machiavelli 22/11% kjer bodo dobili potrebna po* jasnila. Tople poletne dneve bodo dijaki preživeli v prijetni dolini, kjer se bodo odpočili in razve* drili. Komunistična posurovelost V Vanganelu pri Kopru imajo malo cerkvico, kjer mašuje župnik iz Marezig enkrat v letu, in sicer tretjo nedeljo v maju za cerkveno opasilo. Cerkvica je skromna in domači starešina jo je s pomočjo vaščanov okrasil za cerkveno slavje. Slovesnost je lepo uspela in ljudstvo je bilo hvaležno stare* šini. Komaj pa je bila cerkvena slavnost končana, je »ljudska oblast« v osebah vaških odborni* kov poklicala starešino v svoj u» rad, ga prisilila, da je izročil od* boru vse milodare, ki jih je bilo ljudstvo zbralo za cerkvene po* trebščine in ga nato pretepla do nezavesti, češ, da je bil le on kriv, da se je v Vanganelu praznovalo cerkveno opasilo. Kakor bi ne bilo tega dovolj, sp propalice čez tri dni zažgale ponoči cerkvico, da je zgorela vsa njena notranjost. Vr* hunec podivjanosti ni bil še do* sežen. Čez nekaj dni je namreč prišla iz Kopra »Narodna zaščita«, aretirala starešino in dva druga moža, ki sta mu pri opremi cer. kvice pomagala in jih odpeljala pred koperske oblasti, ki so obso. dile starešino na 5.000 lir in druga dva moža vsakega na 1.000 lir glo* be, ker ni bilo treba v Vanganelu praznovati cerkvenega praznika. Tako upravlja jugoslovanska vo* jaška oblast njej poverjeni del Svobodnega tržaškega ozemlja. Znižanje davčne mere Zvezna zbornica za delo sporo* ča, da je dobila zagotovilo od ZVU, da izide H. ali 21. julija ukaz štev. 258, s katerim se raz* tegnejo tudi na Tržaško ozemlje olajšave, ki jih predvideva itali* janski zakon štev. 300 od 1. 4. 1948. Na podlagi tega ukaza bo znižan od 8o/° na 4°/o davek (Ric* cezza mobile) na dohodke, ki pre* segajo 240.000 in ne gredo preko 960.000 lir letno. Za dohodke pre* ko 960.000 lir ostane davek v vi* šini S*lo. Iz Saleža V nedeljo 18. t. m. je bilo pri nas odkritje spomenika v osvobo* dilni vojni padlim borcem. »Pri* morski dnevnik« in »Lavoratore« sta vabila na to proslavo. Zbralo se je v tej slovenski kraški vasici okoli 1.500 ljudi. Bila sta dva govora, italijanski in slovenski, ki sta ju imela dva komunista. Itali* janski govornik, ki je bil še med vojno fašist, je govoril pred spo* menikom slovenskih borcev, ki so padli v borbi proti fašizmu. O slovenskem govorniku je pa do* mačin, ki dobro pozna njegovo preteklost, takode sodil: »Lepo je govoril za onega, ki ga ne pozna. Med vojno nam je obetal, da bo* mo odrešeni od zmagovalnega fa* šizma, danes nam pa obeta, da bo* mo odrešeni od komunizma. Kako naj človek veruje takim prcro* kom?« Možakar, ki je zraven stal, mu je pritrdil: »Pred tedni st) nam ti ljudje prisegali, da je naša rešitev samo v Titu in s Titom. Tito jim je bil bog. Danes pa jim je Tito izdajalec in zločinec in TogLiatti bog. Tukaj ni nekaj prav. Kdor hodi k nam učit vero v velike in v male bogove in du* eete, je sam na krivi poti. Kaj nismo videli kako sta šla Hitler in Mussolini! Tako bodo šli vsi drugi za njimi- Bog nas varuj kri* vib bogov, še bolj pa krivih pre* rokov.« Dve novi maši Sv. Višarje j Tomajski novomašnik g. Albin | Germek je opravil svojo prvo da* ! ritev na Sv. Višarjah. To je bilo j zadnjo nedeljo 11. t. m., ko so ! bile Višarje vse bele. V soboto je | več ur snežilo. Vendar se pogum* | ni romarji niso ustrašili težke poti. Čez 340 ljudi je prišlo iz Trsta. To so bili v veliki večini Openci in Prosečani in nekaj ro* marjev iz mesta. Pridna openska dekleta so več dni prej skrbela za okrasitev Marijine božje hiše in župnišča. Celo slavolok so posta* vile. Pri slovesni novi maši sta pela združena pevska zbora z Op* čin in od Sv. Antona ,pod vod* stvom g. prof. Klahočarja. Novomašni pridigar, openski kaplan gospod Marijan Živec, je v odličnem govoru predstavil ro* marjem slovenskega katoliškega duhovnika v sedanjem času, ki je čas laži, čas nasilja in varanja. Z vso javnostjo je prikazal novo* mašniku njegovo novo življenjsko pot, ki je že prvi dan v žalost odeta. Od velike Germekove dru* žine je bil prisoten le novomaš* I nikov brat France. Mati, oče, sc* ! stre, številni sorodniki, gospod župnik Kjuder in zavedni Tomaj* ci pa so bili le v duhu združeni s svojim novomašnikom. Prav zato so se številni tržaški zavedni Slo* venci še raje odločili za dolgo in naporno pot. Najstarejša romari* ca je imela 80 let, najmlajši ro* marček pa 3 leta. Bil je to deček, ki ga je očka nosil gor in dol. Zbralo se je tudi deset duhovni* kov in več bogoslovcev. Tudi do* mačini iz Žabnic so prihiteli na bele Višarje k novi maši. Nekaj fantov je g. novomašniku tudi za* pelo pri kosilu; Žabničani pa so zbrali za g. novomašnika več da* rov. Novomašni pridigar je v uvod* nih besedah lepo poudaril, da so prišli k novi maši na Višarje za* stopniki iz vse Slovenije in tako vsa Slovenija pri svoji višarski Materi božji deli veselje s tomaj* skim novomašnikom. Tudi mi čestitamo g. novomaš* niku in želimo, da bo dolgo in blagoslovljeno deloval za naš ta* ko preiskušeni narod. Sv. Križ pri Trstu V nedeljo 11. t. m. smo imeli v naši vasi veliko slovesnost. Naš domačin g. Rudi Bogateč je da* roval prvo sv. mašo, ob zelo ve* liki udeležbi domačinov, ter ljud* stva bližnjih vasi in iz mesta. Oče železničar je bil kakor ve* činoma vsi slovenski železničarji pred leti z družino vred preme* ščen v Italijo, v Genovo, sin je ostal v Gorici. Po svojih skrom* nih močeh, so mu pomagali tudi sorodniki. Ob počitnicah je pri* šel v Sv. Križ. in je stricem po* magal ribariti in delati v vinogra* dih. V največji vihri vojne ga je prišla obiskat mati z eno hčer* ko in mu prinesla hrane. In glej strašna usoda! Ko se je mati s hčerko vrnila v Genovo, je dobila pod ruševinami od bombardira* nja podrtega stanovanja ubitega moža s tremi hčerkami. To je mladega dijaka zelo potrlo in smo vsi sočustvovali z njim in njegovimi. Za novo mašo so ga sorodniki in vaščani zelo podprli m mu napravili veličasten spre* jem s slavoloki, venci, deklama* cijami in pozdravnim govorom. Prisostvovala je šolska mladina, dekleta v belem, ženske v narod* nih nošah. Lepo je prepeval pev* ski zbor in povečal veličastno slavnost, katere se je udeležilo več duhovnikov in tudi mnogo tujcev. Vsa čast našemu doma* čemu požrtvovalnemu g. župniku za vzorno organizacijo vse prire* ditve, ki je potekla v najlepšem redu. G. novomašniku želimo obi* lo sreče in božjega blagoslova v vzvišenem, toda težavnem po* klicu. IZ Nabrežine I stično peto ali trpini v končen* j tračijskih taboriščih. Kdor se je »Zaostali ptiči«. Pod tem našlo* j »pod vašim umnim vodstvom« iz* vom nas je počastil »Pr. dnevnik«. ' razito boril za pravo demokracijo - Čast za čast ! Pravi, da smo j in svobodo — je končal v XIII. kljub polomu v Mavhinjah — ak* j bataljonu, v bataljonu smrti, i tivnejše. Saj nas v Mavhinjah j Znamo vse in razni Adoti, ki so sploh ni bilo! Sklicujemo se za to j zjutraj Italijani za Stalina, popol* trditev na fotografijo »Ljudskega ! dne »Slovenci« za Tita, za onega tednika«, na kateri se »jasno vidi : Tita, o katerem bi si kdo ne mo* T)esfl 5, QWUrkega Prof. Luigi Salvini v Gorici Slavnost na Kalvarji en govorpik« in na trgu dva po* slušalea —. oba v hlačah. Da pa nebo nikake pomote, povemo takoj, da smo bile v Mavhinjah na I. zborovanju SDZ, a bile smo med gel misliti, da je taka sv.... (prosi mo, to je sodba enega največjih nabrežinskih komunistov, ki pre* bada poštene ljudi s pogledi, ko* munista, ki je dnevno na straži onim tisočem udeležencev, ki ga ! pred nabrežinsko kavarno in vo* je prijazni fotograf na kratko »in* ! huni za Ozno po vseh nabrežin* fojbiral«. Da bi bile mi včlanjene ! skih gostilnah že mnogo let). To* v dolarsko zvezo je tudi lepa. Saj i variš B*č, ste se izrazil tako o Ti* dobro vemo, kdo je prvi in ko do* ! tu svojemu najboljšemu »kompa* bi prvič, bi hotel še drugič in še j nju« tri dni po Titovi klavrni po* in še, ko se delijo amerikanske j lomiji? Da ali ne? Mi se za spor odeje, amerikanski čevlji, ameri* t med Titom in Stalinom ne briga* kanski paketi in najboljša mesta j mo, veseli pa nas, da ne veste vi, pri ameriško * nabrežinskih javnih ki ste vsevedna, vseskušana pro* I Znani slavist prof. Luigi Salvini, j inšpektor pri prosvetnem mini* strstvu v Rimu. se mudi te dni v ; Gorici, kamor je prišel pregledat ; delovanje in >,tanje slovenskega i šolstva. Pozdravljamo gospoda j prof. Salvinija v imenu vse naše ; javnosti. delih... in vse to je plačano, z do* larji, res pravimi dolarji in vse to konča v glavnem v hišah naših lju* bih nesebičnih komunistov. Kdo je torej pri dolarski zvezi? (Spra* viti v en sam koš amerikanske da* gresivna mladina, kam bi pogle* dali, kam obrnili, kje se ustavili, da bi ostali vsaj še nekaj časa pri koritu. Kot vidite, vzlic vašemu svarilu, smo vam jo zapele na glas. rove in progresivne »čakole« u* Kdo so pa zaostali ptiči sodite mejo le progresisti! Op. uredni* 1 sedaj sami! Vi, ki se otepate Tita štva). | ali Stalina in ne znate, kam bo • Kar se tiče petja! Prepevajte, ! ^urIa Potcgnila, ali me, ki teh kar vam je ljubo in me bomo pele. ; sklh' že davno več "imamo? kar nam ljubo, saj »prišel svobode i Zgodovina gre svojo pot dalje, bo dan«, kaj ne »svobodni tova* ; tovariši! Imate prav! To pravilo | riši!? Kar se tiče Tita in Stalina j velja tudi za vas! Mi smo bile, j — Bog z njima! Mi ne rabimo ne ; SI"o in bomo napredne in ta izraz enega ne drugega, to vam je bilo j bi morali rabiti tudi vi, če bi bili i jasno in javno povedano na naši ! poštenomisleči Slovenci. Komu pa »polomiji« v Mavhinjah, ki je bi* j le domovina — res domovina, vi \ la polomija le za vas. Vi še gonite ; nimate pravice soditi. Pravi Slo* i »vaše ljudi« na sestanke z grož* j venci ne nosijo v eni gumbnici j njami. Od hiše do hiše (na posta* [ dvoje zastav! Največje fašistke j ji) ste grozili ljudstvu, da ne sme j zadnje ure, so danes največje pro* 1 k demokraciji v Mavhinje. Z vsem* gresistke in komunistke. Želite vašim bobnanjem spravite na j imena? Saj se še danes, po petih množične sestanke, v Nabrežino j Rtih, kar je bil fašizem pokopan, od 60 do 70 ljudi — titovcev ali - nekatere ne morejo rešiti čaru fa* stalinovcev, kj sami še danes ne šistične uniforme in hodijo v njej vedo, kaj so. V Mavhinjah — ; v Trst. Ker pa se boje aretacije brez groženj jn brezplačnih vozil i !n škandala, so jo nekoliko pre* — nas je bilo 1000, kljub vsem j delale. Nihče ne ve, kaj lahko še vašim grožnjam. Pa, saj se bomo vse pride, kaj ne, ljube bivše fa* še videli! j Sistke in sedanje aktivistke? Prej Kar se tiče prelite partizanske j frnc' sedaj rdcče * * * fui’ kaka ■vi za naš*. nivnKnipni* Ki rai*. HilrVa ^ t0? Ce Vam R PraV- ** krvi za naše osvobojenje, bi raje molčali!! Borci so se res borili, a j borili so se, da h j bili svobodni državljani v svobodni, demokra* j tični Jugoslaviji in ne da bodo j številke udarnikov pod komuni* i bomo še oglasile, toda le resnici pa ljubo. NABREŽ1NKE (in z nami mnogo, zelo mnogo Na* 1 brežincev) Radio Trst II. Kljub stiski za prostor smo se na željo številnih či tat el jev od* ločili, da bomo v listu priobče* vali v izvlečku tedenski pro* g ram tržaške ga radia II. Danes in prihodnjič objavimo temeljni program, ki se ne spreminja, z dodatkom najvažnejših dnevnih oddaj. Ta stalni program naj poslušalci radia shranijo, ker bomo v bodoče prinašali samo glavne, najbolj zanimive točke vsakega dne. (Op. ur.) Postaja oddaja vsak dan od 7.29 do 8.00, od 11.29 do 14.30 ter od 17.29 do 24.00 ure (razen ob nedeljah, ko se konča jutranji spored ob 8.30, dopoldanska od* daja prične ob 9,29, popoldanska pa ob 16.29) na valovni dolžini 203.6 m, oziroma 1474 kc na se* kundo. Poročila: dnevno ob 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15. Dnevni pregled^tiska: vsak dan ob 14.00. Stalni sporedi: Dnevno: 7.30 ko* ledar; 7.30 jutranja glasba; 11.30 reproducirana glasba (razen ne* del j); 14.15 pestra glasba; 14.28 čitanje sporeda: 23.30 čitanjc spo* reda; 23.35 polnočna glasba. NEDELJA: 9.30 Kmetijska od* daja. — 10.00 Maša (prenos iz cerkve sv. Justa). — 11.30 Pridiga. — 13.00 Glasba po željah- — 18,00 Sprehodi po našem podeželju. _ 19.00 Ali že veste? — 21.00 Vese* la ura. PONEDELJEK: 12.00 Sodobna Anglija. — 18.00 Moja želja. _ 19.00 Slovenščina za Slovence, — 20.00 Športna kronika. — 20.30 Svetovna književnost. TOREK: 12.00 Novi svet. — 18.00 Naša povest. — 19.00 An* gleščina po radiu. — 20.30 Z do* mače knjižne police. — 21.00 Slušna igra SNG ali pester večer. SREDA: 12.00 Sodobna Anglija. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Tehnika in gospodarstvo'. 19.00 Mladina tvoja pot. — 20.30 Po poteh umetnosti. — 21.45 Bi* seri slovenske besede. ČETRTEK: 12.00 Novi svet. — 18.00 Žena in njen svet. — 19.00 Slovenščina za Slovence. —- 20.30 Utrinki kulturnega sveta. — 21.00 Radijski oder. PETEK: 12.00 Sodobna Anglija. — 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Naša povest. — 19.00 An* gleščina po radiu. — 20.30 Mojstri besede. — 21.45 Pravljice za odrasle. SOBOTA: Ljudje in nazori. — 13.30 Zdravniški vedež. — 18.00 Tržaški kulturni razgledi. — 19.00 Oddaja za najmlajše. — 20.00 Športna kronika. — 20.30 Po poteh umetnosti. NEDELJA 25. Vil..- 19.15 Zbor iz Bol junca. — 20.00 IV. Beethov* nova sinfonija. PONEDELJEK 26: 12.10 Slov. narodne pesmi. — 20.10 Pevski koncert Pavle Potratove. — 21.00 Opera. TOREK 27: 13.00 Iz slovanskih oper. 18.40 Samospevi. — 21.00 Pester večer. — 22.00 Sinfonična glasba. SREDA 28: 18.15 Koncert Mirce Sancinove. — 2000 Glasbene sli* ke. * ČETRTEK 29: 13.00 Pesmi jug. narodov. — 19.15 Koncert komor* nega zbora — 21.00 Radijski oder. 23.00 Uspavanke. PETEK 30: 18.15 Dvorakov koncert za čelo in orkester. — 20.00 Konoert Otta Ondine. — 21.00 Sinfonična glasba. SOBOTA 31 : 18.45 Narodne pestni na harmoniko. Goriški srednješolci v Podgori Slovenska mladina iz Gorice, in sicer iz višje in nižje gimna* zije, učiteljišča in strokovne šole, je v nedeljo, 18. t. m. popoldna v dvorani »Bregant« v Podgori ponovila spored, ki ga je priredila za konec šolskega leta in s kate* rim je teden dni prej nastopila v kinodvorani na Travniku v Go* rici. Za nastop v Podgori ie bil spored nekoliko spremenjen in skrajšan. V glavnem je odpadlo nekaj deklamacij, nadomeščene so bile z drugimi. Nova je bila uvodna Slomškova »Moja beseda«, občuteno in na višku podani Kosovelovi »Bori«, ki jih je morala deklamatorka po* noviti, dalje Kosovelova »Mati čaka«, lepo podana. Bevkova »Ro* ža Marija« in Župančičeva sati* rično*humoristična »Raznim poe* tom«, ki jo je moral recitator tudi ponoviti. Škoda, da so prireditelji izločili Tonkhjeve »Štiri pesmi dvajsetih let«. Recitacije je povezoval ženski zbor prof. Renerja, ki je obču* teno in dovršeno zapel osem pe* srni, od katerih je moral ponoviti Gerbičevega »Bučelarja« in narod* i no »Večerni zvon«. Profesor Re* I ner in mladi pevci zaslužijo vse i priznanje. Oe bo njegov zbor tako j lepo napredoval, bo lahko v krat* kem ponesel našo pesem, s katero je pretekli teden z uspehom usto* pil tudi v tržaškem radiu, čez meje Gorice tja, kjer slovenske* ga petja, posebno pa še mladin* skega, tako rekoč sploh ne poz* najo. Mnogo bolje kot na Travniku je bila v Podgori podana tudi Golijeva »Gorska bajka«, igrokaz v dveh prizorih. Žal, da se motivi baleta radi premajhnega odra ni* so mogli dovolj razviti. Okoli 1000 ljudi, ki je napolnilo »Bregantovo« dvorano in s pro* stovoljnimi prispevki lepo pod* prlo sklad v prid siromašnim di* jakom, je zadovoljno zapuščalo prostor, ki jim je več kot dve uri ! nudil lepo, z ničemer drugim, kot samo z idealizmom narodne mla* dine prepojeno prireditev. „Soči“ na uho Živel je župnik, ki je bil vedno zadovoljen, če ni zbor prav ubra* no zapel vsake pesmi. Bil je mne* nja, da morajo biti v cerkvi vsi ljudje zadovoljni, tisti, ki imajo posluh in tisti, ki ga nimajo. Ti so posebno uživali, ko je vsak pevec uj>ral svojo pot. Organist $i je brisal mrtvaški pot, medtem, ko pevcem samim ni bilo jasno ali bodo speljali do konca alj bo pesem ostala »nedovršena sinfo* nija«. O akademiji srednješolske mladine v Gorici smo slišali sa» mo ubrane akorde. Toda s tem niso bdi še vsi zadovoljni. Poseb* no tisti, ki nimajo še pravega slo* venskega posluha. Tem si ustregla ti s tvojo disonanco. Čudimo se, da ti ni znana »najnovejša zgo* dovipa«, ki je, žal, še preveč »pre* iskana in utemeljena«. Ni mogo* če, da ne veš, po čigavi zaslugi smo danes, kakor pred tolikimi leti, še vedno manjšina. Kako ie pametna naša šola, da noče učen* cem odpreti oči o najnovejši zgo* dovinj in o pridobitvah naše manjšine. Tudi o »našem napred* ku« je bolje, da molčimo, da nam ne bo treba opevati praznih že* lodcev, zaporov in prisilnega de* la... »Zgodovina bo dokazala (kar ni že), da ste taki preroki na kri* V nedeljo 18. t. m. so karahis j nerji proslavili na Kalvariji 33. ! obletnico težke bitke, ki se je j tam odigrala v prvi svetovni voj* ni 19. julija 1915. Proslava je ime* la namen počastiti spomin padlih karabinerjev in vojakov. Vojna škoda Na finančni intendanci smo zvedeli, da bodo poslali v Rim vse prijave tiste , vojne ške* de, ki je nastala v inozemstvu ali na ozemlju priključenem k Jogo* slavi ji. To pa zato, ker ima v Ri* mu sedež komisija, ki je pristoj* na za nakozovanje predujmov na prijave takih slučajev. Ko pošlje finančna intendanca prijavo v Rim. bo istočasno obvestila tudi prizadeto- stranko. Tečaj za ženska ročna dela Dekliški krožek v Gorici pri* redi večerni tečaj za ročna dela. Tečaj se bo vršil v sobi Dekliške* ga krožka (Katoliška tiskarna, Riva Piazzutta 18) po dvakrat ali trikrat na teden (zavisi od želje deklet samih) v poznih popoldan* skih urah in bo trajal dva mese* ca. Vljudno se vabijo vsa goriška dekleta, ki se za to zanimajo. Pri* glasijo naj se v Dobrodelni pisar* ni (Riva Piazzutta 18«, kjer bodo zvedele vse podrobnosti. Tečaj se bo začel meseca avgusta. Vodila ga bo zelo izkušena profesorica ročnih del. Zadnje vesti Marša! Montgomery pride v Trst V dnevih od 24» do 27. t. m. bo-obiskal Trst angleški maršal Montgpmerv, ki bo pregledal na STO nastanjene angleške čete. Tito je na kongresu jug. komu* nistične partije govoril 10 ur z malim presledkom opoldne. Po* greval je stare štorije iz vojne in trdil, da obžaluje, da se ni mogel sporazumeti z Mihajlovičem. Na* števal je partizanske žrtve in ob* sojal tiste (v mislih je imel pred* vsem Sovjete), ki hočejo omalo* važevati »osvobodilno borbo«. Ves govor je bil tako več ali manj le zagovarjanje pred napadi Ko* minforma. Zdi se, da bo kongres v nasprotju z zahtevo Kominfor* ma izrekel Titu zaupnico in zno* va izvolil obsojeno vodstvo (Tita, Kardelja. Rankoviča in Djilasa). £ * # Italijanski vladi je bila dne 22. t. m. izrečena v senatu zaupnica s 173 glasovi proti 83. Do glaso* vanja je prišlo, ker so komunisti predlagali vladi radi atentata na Togliattija nezaupnico. Pred gla* sevanjem je imel ministrski pred* sednik De Gasperi velik govor, v katerem je krepko zavračal ko* munistična natolcevanja. Ortopedik NICOLA BEOCHI TORINO - VIA REGGIO 8 specialist za odstranitev KILE (brez operacije) objavlja novo priznanje : Spoštovani g. N. BECCHI V svojo dolžnost si štejem, da Vam sporočim svoje zadovoljstvo za posebno, od Vas mi preskrbljeno napravo, s katero sem v par mesecih ozdravil,, česar v več letih nisdtn mogel doseči. Prisrčno se Vam zahvaljujem ZANATELLO ROMANO Montecchia di Crosara (Verona) Ortopedik sprejema : v Gorici: petek 30. julija v hotelu .Posta* v Tržiču: petek 30. julija v hotelu .Lombardia* v Trstu: sobota 31. julija in nedelja 1. avgusta v hotelu .Continental* Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici