8 5 5 A- A osrednja KNJIŽICA P.P.126 60100200 PRIIviukSKI DNEVNIK taI *^na P'3 * * * * * * lo,^3113 v gotovini "“A postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXTV. Št. 288 (10.200) TRST, sreda, 6. decembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 11)43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ♦ Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarm «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZARADI NASPROTOVANJA ZRN IN FRANCIJE DODATNIM FINANČNIM OLAJŠAVAM REVNEJŠIM DRŽAVAM Italija sklenila začasno odložiti pristop k novemu evropskemu denarnemu sistemu Končni odgovor o pridružitvi k EDS čez teden dni - Schmidt označil Andreottijev« zahteve kot pretirane - Predsednik rimske vlade očital partnerjem odklon od sklepov iz Bremna Giulio Andreotti ""'""HiiimnmimHimtnmmmimiiHiiiiiiiuii* Anketa o Craxijevi Politiki Cra^ ~ ^ dobrem ali slabem je . “Kiju nedvomno uspelo nekaj: vsi l^djo o njem in o socialistih. Ka-j.. P® pravzaprav Italijani ocenju-J°.Craxijevo politiko? To vprašala Je raziskala agencija «Demosko-k® >n prišla do sledečih ugotovi-o' ki jih sintetično navajamo, j. ,Craxijem se strinja 90 odstotkov 'alistov in simpatizerjev PSI. Na .asanje. kaj je značilnega v Craxi-(jj* Politiki, ki jo odobravajo, je ve- li,,, odgovorila: «Ločevanje od koltov*. šflo Cenj craxijev0 politiko? Pred-u !11 demokristjani ’ (67,9 odstotka), D^aldemokrati in republikanci (72 in *». večina liberalcev, mišovcev Pa p onacionalov- isdh razlogov Hi, ,raxijeva politika ni po godu ko-C'Stora in t|jihovim volivcem. Med t,;311 komaj 23 odstotkov pozitivno sj.eajuje Craxijevo politiko, 41 od-tkov pa poudarja, da ima raje sejanji PSI». Morda bo koga pre-sim ver>dar najnižji odstotek CPatizerjev ima Craxi med radi-st0)c> in ekstraparlamentarci (12 od ci*emoskopea» je tudi vprašala so-L*lst'čne volivce, ali mislijo, da bi jj^Pnisti morali sodelovati v vladi. t„ °dstotkov jih meni, da je to nuj-Potrebno. L Pešali so socialističnega tajni-jj' Jjaj komentira izid ankete. Craxi j®dg°voril, tla so volivci jasno ra-fjpaii smisel njegove politike, se Pw P°P°inefe3 razlikovanja od ko-S|.Pistov in torej odločne neodvisno s°cialistične politike. pospešitev njenih razvojnih načr- tov v prihodnjem petletju, a pri- pomnil, da je vse to mnogo manj od tistega, kar je Italija pričako- vala. Zlasti je podčrtal okoliščino, da je videti v zasnovi EDS dokajšnji odklon nasproti zaključkom evropskega sveta v Bremnu. Predsednik britanske vlade Cal-laghan je tudi znova potrdil, da londonska vlada zaenkrat ne pristopi k EDS in da bo njen pristop odvisen zgolj od rezultatov nadaljnjih pogajanj okrog potrebe po BRUSELJ — Italija in Irska sta sledili britanskemu zgledu in zaenkrat ne pristopita k novemu evropskemu denarnemu sistemu. To pa zato, ker so njune zahteve glede finančne pomoči bogatejših držav članic Evropske gospodarske skupnosti deželam s slabotnejšim gospodarstvom in šibkejšo valuto naletele pri zahodnih Nemcih pa tudi Francozih na gluha ušesa. Andreotti je sporočil, da se bo rimska vlada dokončno odločila glede pridružitve k porajajoči se monetarni ureditvi čez teden dni. Medtem bodo na vrsti posveti med strankami in drugimi silami v državi. Obnovljeni evropski denarni sistem bo torej že od vsega začetka okrnjen, saj je pristopilo k njemu le šest držav EGS. Dejansko bo šlo le za nekakšno razširjeno obliko dosedanje denarne kače. S pristopom Francije k EDS se bo pač francoski frank pridružil zahodnonemški marki, nizozemskemu florintu in belgijsko - luksemburškemu franku, ki so kačine sestavine. Kača je bila ustanovljena, kot znano, leta 1972 ter je prvotno zajemala tako italijansko liro kakor funt šterling in francoski frank, vendar so bile Italija, Velika Britanija in Francija kaj kmalu prisiljene ta mehanizem zapustiti, ker jim ni uspelo ohraniti svojih valut na dogovorjeni ravni. Težave v razkošni palači Charle-magne so nastale včeraj okrog 18. ure, ko bi bilo moralo biti dvodnevnega zasedanja pravzaprav že konec. Kaže, da jih je sprožila An-dreottijeva zahteva (združena z irsko in britansko) o povečanju tako imenovanega regionalnega sklada evropske skupnosti za finančno pomoč revnejšim državam oziroma njihovim deželam (na primer italijanske" mu jugu), in sicer od že določenih 1.700 milijard lir za obdobje 1979/81 na 2.900 milijard lir. Zahodnonemški kancler Schmidt je zahtevo označil kot pretirano in zato nesprejemljivo, čeprav naj bi tudi «pokazal določeno mero razumevanja za italijanske probleme*, kakor naglašajo v tukajšnjih krogih. Danski viri pa zopet poročajo, da je Schmidt evropskim partnerjem oholo zabrusil: -Marka je močna, ni ji nujno potrebna družba* (drugih valut, Op. ur.). Giscard d’Estaing, ki očitno ne more pozabiti nekdanje «grandeur», saj se nadeja, da bo Francija prej ali slej dosegla zahodnonemško go-soodarsko raven, se je ravno tako uprl Andreottiju, Še prav posebej se je obregnil ob zamisel o ustanovitvi posebne sekcije evropskega regionalnega sklada, ki naj bi bila namenjena v razmerju 50 od sto Italiji, 30 od sto Irski in 20 od sto V. Britaniji. «Francija nikakor ne bo pokvarila svojega gospodarskega ravnovesja samo zato, da bi o-mogočila Italiji in Irski pristop k EDS», je še pribil francoski državnik. Andreotti je zahodnonemške in francoske kritike zavrnil z ugotovitvijo, da se na pogajanjih ni postavljalo zgolj vprašanje nekih številk, pač pa je bil v pretresu širši problem družbenopolitičnih odnosov med članicami EGS v smislu globlje solidarnosti z namenom omogočiti skladnejši razvoj gospodarstev na območju deveterice in v tem sklopu seveda rešitev žgočih vprašanj, kot je npr. nezaposlenost. v posamičnih državah in deželah, konkretno na italijanskem jugu. Predsednik rimske vlade je z druge strani priznal, da je o- srednja oblast EGS dovolila Italiji precejšnje finančne ugodnosti za večjem prelivu finančnih sredstev iz bogatejših v revnejše države skupnosti. Pripomnil je, da se vladna politika v podporo funtu šterlingu nikakor ne bo spremenila, «saj je funt šterling že celih 22 mesecev trden in prav gotovo ne bomo odstopili od te politike ravno sedaj*. Včerajšnji potek bruseljskega zasedanja je močno odjeknil v francoskem tisku, ki se ukvarja predvsem z italijanškim problemom. Pariški «Le Monde* npr. pripisuje Andreottijevo poostreno zadržanje na pogajanjih političnim razmeram v Italiji in še posebej kritikam, ki jih je bil deležen predsednik rimske vlade iz vrst KPI. (dg) ga je spremljal ameriški veleposlanik v Rimu Gardner. Malo prej je Younga sprejel tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Radi. RIM — Predsednik republike Per-tini je včeraj sprejel na Kvirinalu ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih Atidrevva Younga, ki BUKAREŠTA — Na povabilo romunskega predsednika Ceausesca je včeraj prispel v Bukarešto na uradni obisk etiopski predsednik Mengistu. Dolanc odpotoval na obisk na Poljsko BEOGRAD — Sekretar predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je včeraj odpotoval z vlakom iz Beograda na Poljsko, kjer se bo mudil na prijateljskem in delovnem .obisku in imel pogovore z vodilnimi predstavniki poljske združene delavske partije. •uuuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuuiiiiuiiiuiiiiuiuiiuiiuuuiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiuuiiiiMiiuiiimiiuvuiiiuiiiuiuiiimiimiiiiniiiHUtiuuiuuiuuuummiiiiiiiuiuuiiilliiit ZARADI STAVKE V BANČNIH ZAVODIH IN PETROKEMIJSKI INDUSTRIJI Zaostritev krize iranskega gospodarstva ob novih demonstracijah po vsej državi Izredni varnostni ukrepi v Teheranu zaradi umora verskega voditelja Ashuriija • Ajtol Teleghani vabi ljudstvo, naj se udeleži nedeljskega «mirnega pohoda» - Tuji operaterji v hudih težavah TEHERAN — Zaradi smrti verske- ga voditelja Abuja /shuriija, ki ga je policija umorila v mestu Bushehr ob Perzijskem zalivu, so oblasti v Teheranu včeraj podvzele . izredne varnostne ukrepe iz bojazni pred ponovnim še silovitejšim vr’om ljudskih demonstracij. Kot se je zvede- lo, je policija skušala aretir i Ashu-rija zaradi njegovih ognjevitih proti-šahovskih govorov, vendar so se njegovi pristaši temu uprli. Prišlo je do oboroženega spopada, pri katerem je izgubil življenje tudi neki častnik. Ti izredni varnostni ukrepi pa niso docela preprečili vseh demonstracij, zlasti znotraj mestne četrti, kjer je večina tržnic. Poseglo je vojaštvo, ki pa naj bi streljalo v zrak: po pričevanju očividcev niso spopadi terjali ne mrtvih ne ranjenih. O demonstracijah poročajo tudi iz drugih večjih mest v deželi, vendar so vesti izredno skope in pomanjkljive. Številne trgovine pa so o-stale zaprte tako v iranskem glavnem mestu kot v pokrajinah v znak žalovanja zaradi krvavih dogodkov od prejšnjega petka, ko je po trditvah opozicije izgubilo življenje več kot 250 ljudi. Mesta so polna črnih zastav, kot je običaj v obdobju mo-harrahovega žalovarja. Na jugu Teherana je več kot 700 žensk, ki so bile oblečene v značilne črr.e kafta-ne, uprizorilo demonstracijo za u-vedbo islamske države, vendar jih je policija razgnala. Ajtol Teleghani pa je včeraj povabil ljudstvo, naj se v nedeljo zjutraj udeleži »mirne-ga» pohoda: v nedeljo je namreč «dan človekovih pravic* in osrednja slovesnost moharrahove^a obdobja, ašura. Ajtol Teleghani je znan zara- Zamenjava poslancev radikalne stranke K®® — Radikalni poslanci Marco ej- .n®lla, Emma Bonino, Adele Fac-i3'n Mauro Mellini bodo v kratkem i,brst'li svoja mesta v poslan-ki '' zamenjali pa jih bodo Ro-tairi Cicciomessere, Franco De Ca-Vg/0, Marisa Galli in Paolo Vige-ba ?■ Sporočilo je dal sam Pannella Hjj^erajšnji tiskovni konferenci v ..»'«.........„............................................. ffl DANES DO 12. DECEMBRA «TEDEN MLADIH» Stvarna prizadevanja mladih na Goriškem da bi čimprej sprejeli zaščitni zakon V okoli 30 pobudah bodo sodelovala domala vsa društva Manifestacija se vključuje v leto CIN o človečanskih pravicah roku 18 mesecev, predvidenem osimskem sporazumu (rok je 3. oktobra 1978), italijan-Viada ni še uresničila določb Treznosti do slovenske narod-skupnosti v Italiji. Gre za gostovanje preambule in člena simskega sporazuma, ki iz-!? govori o ureditvi vprašanj Ocev v Italiji, odnosno Itali-, .v Jugoslaviji in katerim naj "Jamči največja možna zaščita. *a ta še nerešena vprašanja Ll° Povod širši mladinski mani-• c‘ji na Goriškem, ki se pri j. danes pod nazivom »Teden 0 nee. za globalno zakonsko za- olovencfcv v Italiji*. mladine namerava s to 1 .fcstacijo opozoriti širšo jav-Snlt) italijanske oblasti na upra-‘ ® zahteve Slovencev po celo-^."ačiti, kar izhaja iz medna- * obveznosti italijanske repu-j', '‘Teden mladih* je široka Paka manifestacija, v kateri se bo zvrstilo okoli trideset pobud politične, kulturno-prosvetne, športne in rekreacijske narave, v kateri bodo sodelovale skoraj vse slovenske goriške organizacije od Krasa do Brd. V to manifestacijo se bodo vključili tudi mladi s Tržaškega in iz Beneške Slovenije, kar ji daje tudi širši, deželni okvir. »Teden mladih* bo omogočil, da se bo širši krog slovenske mladine seznanil o pomembnosti globalnega zaščitnega zakona, italijanska javnost pa se bo seznanila o osnovnih zahtevah enega dela državljanov ki temeljijo na členu 6 republiške ustave ter členu 3 deželnega statuta. . Mladi namreč sodijo, da je globalna zakonska zaščita eden izmed elementov, ki bo odločilno vplival na ustvarjanje tistih enakopravnih in prijateljskih odnosov, ki so osnovni pogoj za obstoj in napredek demokratične, napredne in etnično pluralistične družbe, kot je italijanska. Leto 1978 je pomemben mejnik za našo skupnost; dovolj je, če o-menimo ustanovitev in delovanje posebne komisije pri rimski vladi za izdelavo zaščitnega zakona ter obljubo predsednika senata, da bodo komisije pričele obravnavati zakonske osnutke KPI, SSk in PSI, o zakonski zaščiti. Ta nesporen korak naprej narekuje naši manjšini nadaljevanje enotnih akcij za dosego dolgo pričakovane pravne u-reditve našega položaja, seveda, v povezavi z vsemi naprednimi in demokratičnimi silami italijanske družbe. Ker je Organizacija združenih narodov razglasila leto 1978 za leto človečanskih pravic, predstavlja »Teden mladih« prispevek k uresni čevanju listine OZN o človekovih pravicah. IGOR KOMEL predsednik mladinskega odbora SKGZ di svojih simpatij do komunistične partije «Tudeh*, ki je v Iranu prepovedana. Za časa Mossadeqa je tudi sam pripadal tej stranki. Vrsto let je nato x ebil v z poru. od koder so ga izpustili pred mesecem dni. Gospodarska vprašanja v Iranu se medtem izredno zaostrujejo. Samo proizvodnja nafte je od ponedeljka sem zaradi stavke delavcev v tem sektorju padla za 40 odstotkov. Stavko je proglasil ajtol Komejni, ki je v izgnanstvu v Parizu, da bi z zmanjšanjem valutnih dohodkov od tega glavnega izvoznega blaga pospešil padec šaha Pahlavija. Nadaljuje pa se tudi stavka bančnih uslužbencev, ki je spravila v resne težave tuje operaterje. Večina bančnih zavodov v državi ne posluje zaradi pomanjkanja valute, do česar je privedla stavka y osrednji iranski banki. Po mnenju nekega ameriškega operaterja, teheranska vlada dolguje več stotin milijonov dolarjev tujim podjetjem, ta vsota pa naj bi se še povečala. Nekatere družbe iz ZDA ne vedo, kako bodo v teh razmerah sploh lahko plačevale svoje uslužbence. Po mnenju zahodnih lumgov naj bi vojaška vlada pustila ob strani gospodarska vprašanja in vso pozornost posvetila obrambi šahovega prestola. Vendar naj bi se po mnenju istih krogov, tudi če bo moral šah odstopiti, ta vprašanja še zaostrila, ker naj ne bi opozicija razpolagala z izvedenci, ki bi lahko vzeli v roke gospodarski položaj. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa je ministrski predsednik general Azhari izjavil, da se ajtol Komejni lahko vsak trenutek vrne v domovino: «Ne bo aretiran, to izjavljam pred vsem svetom,* je dejal. Ko pa so ga vprašali, zakaj so voditelja nacionalne fronte Sanjabija spravili v zapor samo tri dni po njegovi vrnitvi iz Pariza, je povedal, da je pod neko vojaško vlado aretiran vsakdo, ki je osumljen »rovarjenja proti državni varnosti. S tem se preprečujejo zle posledice*. Lahko si mislimo, s kakšno vnemo se bo ajtol Komejni odzval njegovemu vabilu. Ameriško državno tajništvo pa je prav tako včeraj izjavilo, da ne razpolaga z dokazi, da bi Sovjetska zveza preko italijanske in francoske komunistične partije ali pa Libija, podpirali glavnega opozicijskega liderja, ajtola Komejnija. S svoje strani je ameriški ambasador v Rimu Richard Gardner v intervjuju za tednik «Famiglia cristiana* pojasnil, zakaj se je Carter tako odkrito postavil na stran iranskega šaha. Rekel je, da je Iran »dežela, ki ima velikanski strateški pomen, tako zaradi svojega geografskega kot gospodarskega položaja, saj je največji izvoznik nafte tako v Evropo kot na Japonsko, če bi ta nafta padla pod kontrolo Sovjetske zveze, bi se s tem interesi svobode po svetu gotovo ne okoristili*, (db) Po zastoju na mirovnih pogajanjih Ameriški državni tajnik ponovno na Bližnjem Vzhodu NEW YORK — Ameriški državni tajnik se bo prihodnji teden ponovno vrnil na Bližnji vzhod, kjer bo skušal posredovati med Izraelom in Egiptom, da nadaljujeta mirovna položaju pogajanja. ZDA se namreč bojijo, da se ne bi sedanji zastoj na teh pogajanjih spremenil v popolni po-lpm. Zato niti ne želijo, da bi se delegaciji obeh držav vrnili v Wa-shington, saj kljub izrednim pritiskom zadnjih dni nista niti Kairo niti Tel Aviv v ničemer popustila in zato bi tak povratek bil lahko zelo tvegan. o političnem v Italiji MOSKVA — Moskovska «Pravda» objavlja v zadnji številki daljši komentar o položaju v Itauji, kjer da se pripravljajo »nove komplikacije*, ter poudarja, da «trenutno ni v parlamentu razumne alternative sedanji večini*. Sovjetski dnevnik ostro napada tajnika PSI Craxija, ki ga obtožuje, da skuša »oreusmeriti na desno* socialistično stranko, to pa ob sodelovanju demokrščanske desnice. «Ta igra pa je toli.' t bolj nevarna, kajti razkol sedanje večine vodi k predčasnim volitvam in torej k odložitvi reševanja hudih italijanskih problemov*. Nov podpredsednik sovjetske vlade MOSKVA — Kot poroča agencija Tass, so včeraj imenovali novega podpredsednika vlade ZSSR. Gre za 61-letnega Tiknona Kiselev , ki je bil doslej tajnik beloruske komunistične partije in tudi predsednik vlade Belorusije. M RAZPRAVI V POSLANSKI ZBORNICI 0 DRŽAVNEM PRORAČUNU Ostre kritike PSI in KPI na raiun vladnega gospodarskega načrta Za Andreottija postaja položaj iz dneva v dan bolj delikaten - Nadaljuje se zasedanje CK KPI - Mancini: Vladna kriza ne pomeni nujno predčasnih volitev RIM — Najvažnejši govor, ki ga je včeraj imel neki komunistični voditelj, ni bil izrečen v Ul. delle Bot-teghe Oscure, kjer se nadaljuje zasedanje partijskega centralnega komiteja: Luciano Barca, eden glavnih gospodarskih izvedencev KPI, je med posegom v poslanski zbornici o državnem proračunu in finančnem zakonu prvič javno in o-stro kritiziral Pandolfijev načrt, ki r > ga mnogi imeli za Andreottijevo zadnjo rešilno bilko. Komunistični predstavnik je govoril o «hudih pomanjkljivostih v vladni gospodarski politiki* ter je ocenil kot «nesrečno» zadržanje Andreottija ob priliki bruseljskega evropskega vrha, to pa negiede na nekatere popravke v zadnjem trenutku. Pred Barco je vodja gospodarske sekcije PSI Fabrizio Cicchitto uporabil še bolj ostre izraze. Po njegovem Pandolfijev načrt «sploh ni načrt*, pač pa le dokument o javni financi, ki samo nakazuje obrise »zapletenega in vsekakor nesprejemljivega manevra gospodarske politike*. Tudi finančni zakon in programsko poročilo, ki spremljata proračuna, sta po Cicchittovem mnenju «brez vsakršne koordinacije*. Za Andreottija, ki se sicer vrača iz Bruslja kot človek, ki je branil interese svoje države in se je zato odrekel vstopu v evropski denarni sistem, ki pa po drugi strani se nima z ničemer konkretnim ponašati, postaja torej položaj naravnost nevzdržen. Hipoteza, da bo razklanost večinskih sil privedla že januarja do vladne krize, je včeraj našla nove privržence. Včeraj se je medtem nadaljevalo zasedanje CK KPI. Na dnevnem redu, poleg evropskih vprašanj, je tudi proučitev osnutka tez za petnajsti kongres. Po jutranjih posegih Pajette, Macalusa, Pecchiolija, Gal-luzzija, Nilde Jotti, Libertinija, An-drianija in Rubbija je povzel zaključke sam Ameridola, ki pa rji vnesel bistvenih popravkov svojemu ponedeljkovemu poročilu. Končno so odobrili kratko resolucijo, ki odobrava uvodno poročilo. Medtem pa je Alessandro Natta v intervjuju televizijskemu dnevniku skušal nekoliko omiliti prav trditve iz Amendolovega poročila, po katerih je pričakoval predčasne volitve še pred spomladanskimi evropskimi volitvami. V posredni polemiki z demokristjanom Gavo in s socialdemokratskim glasilom «L’U-manita, ki sta včeraj polemizirala z Amendolo, je načel 'k poslanske skupine KPI dejal, da ni navada komu- Sestanek slovenske in hrvaške vlade o sodelovanju z Italijo LJUBLJANA — Včeraj so se v Ljubljani sešli predstavniki slovenskega in hrvatskega izvršnega sveta, ki sta jih vodila predsednik dr. Anton Vratuša oziroma podpredsednik dr. Emil Ludviger. Kot so sporočili, so razpravljali o sedanjih oblikah sodelovanja z Italijo, zlasti v smislu izvajanja tekočih nalog pri uresničevanju osimskih sporazumov. Z včerajšnjega zasedanja centralnega komiteja KPI: spredaj Giorgio Napolitano, za njim Giorgio Amendola, ki je imel v ponedeljek uvodno poročilo o evropskih vprašanjih, pa tudi o političnem položaju v Italiji, zadaj pa Nilde Jotti nistov, da bi karkoli imeli za neizogibno, dodal pa je, da «predčasqe volitve 'rte predstavljajo neke rešitve*. Seveda pa ni mogoče spregledati «pojavov nesoglasja v večini*. Natta je tudi razložil, zakaj poteka razprava o osnutku kongresnih tez za zaprtimi vrati: CK praktično zaseda kot »redakcijska komisija*, ki mora podrobno proučiti v: e paragrafe dokumente. Vsekakor pa je predstavnik KPI napovedal, da bo dokončni tekst vseboval »znatno zanimive stvari*. Razpra-n o tem se bo nadaljevala danes, ko se bo morda tudi zaključila. V soboto bodo objavili besedilo, na osnovi katerega bo potekalo prvo posvetovanje na bazi v pričakovanju kongresa. Šele nato bo izdelan dokončni dokument. Glede socialistov pa gre zabeležiti zanimiv' intervju Giacoma Mancinija tedniku «Gente», v katerem bivši tajnik PSI trdi, da smo že stopili «v zaključno fazo sedanjega vladnega izkustva*, pa čeprav je po drugi strani zavrnil avtomatsko povezavo med vladno krizo in predčasnimi volitvami. Po Mancinijevem mnenju bi morali po morebitnem padcu Andreottijeve vlade preizkusiti druge oblike vladne koalicije, razen morda one, ki bi predvidevala direktno sodelovanje komunistov, kajti demokrščansko nasprotovanje tej hipotezi je postalo še bolj odločno, »vsaj za to zakonodajno dobo*, kot pravi Mancini. Po mnenju socialističnega predstavnika bi lahko sestavili novo enobarvno vlado, ali pa še raje teko vlado, katere pred- (Telefoto ANSA) sednik bi ne bil demokristjan. Mancini- je zavrnil očitek, da si PSI želi povratek k levemu centru, ker je ta formula v preteklosti pomenila »prevladovanje* demokristjanov nad socialisti. Ko pa bi tako stenje 'odpravili, ko bi lahko vzpostavili enakopraven odnos med KD in PSI, v tem primeru bi po Mancinijevem mnenju vprašanje dogovora med obema strankama spet postalo aktualno. Craxi pa je bil glede tega bolj previden. V svojem posegu na skupnem sestanku parlamentarnih skupin PSI je govoril samo o nujnosti, da bi spet «oživili programsko akcijo* večine. P. P. KD za sklicanje večinskega vrha o kmetijskih pogodbah RIM — Politično tajništvo KD je sinoči objavilo presenetljivo uradno sporočilo, v katerem se zavzema za sklicanje vrha namestnikov tajnikov strank vladne večine, da bi na njem našli kompromisno, rešitev o nerešenih vprašanjih v zvezi s kmetijskimi pogodbami. Sporočilo tajništva KD poudarja, da je ta vprašanja možno rešiti samo. na politični ravni. Kot je znano, so bili politični pogovori o tem vprašanju pred kratkim prekinjeni zaradi nezdružljivosti stališč posameznih strank, pač pa se je o tem nadaljevala diskusija v poslanski komisiji za kmetijstvo. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiuniniatiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii.jp SODIŠČE GA JE SPOZNALO ZA KRIVEGA NAMERNEGA UMORA OSEM LET ZAPORNE KAZNI ZA MARCA CARUSA Odvetnik mladega očetomorilca napovedal, da ne bo vložil priziva, pač pa bo prosil predsednika republike za pomilostitev RIM — Po skoraj šesturnem posvetu je rimsko sodišče za mladoletnike včeraj popoldne obsodilo na osem let in deset mesecev zapora Marca Carusa, mladega očetomorilca, čigar težka življenjska pot je dramatično odjeknila v italijanski javnosti. Sodni zbor je spoznal Marca za krivega namernega umora, priznal pa mu je splošne razbremenilne okoliščine in razbremenilno dejstvo, da je mladoleten. Z obsodbo Marca so sodniki skoraj v celoti usvojili zahteve javnega tožilca, ki je glede na okolje, v katerem je jant živel, zahteval najnižjo možno kazen za nameren u-mor (deset let) in dodatno obsodbo na osem mesecev zapora zaradi nedovoljene posesti strelnega orožja. Sodniki so le nekoliko omilili kazen s tem, da so Marcu priznali še številne razbremenilne okoliščine, ho-fififco, ki jih jc vodilo pri prešojonju, je ista, za katero se je opredelil javni tožilec. Zanj se je Marco, kljub mladoletnosti in težkim življenjskim razmeram, dobro -avedal svojega dejanja in saj je, čeravno semplicis-tično in zmedeno, iskal drugačen kodeks obnašanja in vrednot od tistega (pravica močnejšega in slepo K P Marco Caruso nasilje), ki ga je bil vajen doma. To stališče je po razsodbi predsednik sodišča obrazložil Marcu približno takole: «Sodni zbor ni smel dati na zastavljeno vprašanje sociološke- ga ali psihološkega odgovora. Njegova edina dolžnost je bila izvajati zakonska določila. To moraš razumeti, dasi se vprašanje, ki je bilo načeto s procesom, ne zaključuje z obsodbo.» Povsem drugačnega mnenja je bil odv. Nino Marazzita, ki je branil prestopnika. «Sodišče — je odločno izjavil novinarjem — je zamudilo odlično priložnost, da bi ustrezno zadostilo povpraševanju po pravičnosti in pravici.» Odvetnik je, tudi v skladu s stališčem, ki ga je orisal v prejšnjih dneh, poudaril, da ne bo vložil priziva zoper razsodbo, pač pa se bo neposredno obrnil, na predsednika republike Pertinija in prosil za pomilostitev. Mislim — je dodal — da ne bo naletel na tako gluha ušesa kot na sodišču.» V jutranjem delu obravnave, ki je bil posvečen zagovoru, je namreč odv. Marazzita razvil povsem nasprotno tezo kot javni tožilec. V dolgem in zavzetem govoru je poudaril, kako je bil Marco še nedorasel in sploh ni poznal drugega moralnega kodeksa kot tistega nasilnega tri enostranskega, ki mu ga je vsilil oče: dobro je le to, kar koristi družini, Vse ostalo je slabo. »Tudi zlo- čin — je poudaril zagovornik — je v bistvu le ekstremizacija tega kodeksa in načel. Marco je ubil očeta, ker je bil prepričan, da škodi družini.* Kot dokaz, da mladi prestopnik ni mogel spoznati in usvojiti drugačnih vrednot je odv, Marazzita dejal, da je družba zavrnila ma-lena Marca, vselej, ko se je obrnil do nje za pomoč: šola ga je izločila, češ da je «problematičen dijaki, policija ga je cb vsakem od njegovih 33 pobegov vrnila družini. Iztrgala ga je celo zakoncema, ki sta ga hotela posinoviti in pri katerih je Marco za kratek čas okusil nekoliko človeške topline, ker ga je oče zahteval nazaj. Na osnovi tega izvajanja in sklicujoč se na mnenje nekaterih psihologov je zagovornik zahteval, naj sodni zbor oprosti Marca zaradi nedoraslosti in nezrelosti. Sodišče njegovih tez ni sprejelo, opredelilo se je raje za tožilčevo logiko, za logiko in opravičilo, po katerem je družba, kljub neštetim prezrtim klicom na pomoč, dolžna, pa čeravno proti volji in z tvsem razumevanjem», soditi tej lastni žrtvi da vsaj formalno zadosti 8 Namesto cvetja na grob Cir Družine daruje Silvester Gl*vtn 10.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Cir Družine darujeta družini Auer Potocco 20.000 lir za nakup o61 pevskega zbora »Slovenec*. Verginella Cveto daruje 10.000 za ŠK Devin. .. Med nabiralno akcijo za ŠZ Slo&J so darovali: Cvetličarna Klara lir .trgovina obutve Malalan cvetličarna Nada 3.000, mesnica*1, vatin 10.000, mlekarna Lučo 5,W"” Milko Vremec 10.000, drogerija lič 10.000, gradbeni material Al J Daneu 10.000, mlekarna Vi**16 4.000 in papirnica Pavat 5.000 ni’ Frančiška Zobec (Zabrežec 15) jj® ruje 50.000 lir za Skupnost druži Opčine. ■ V spomin na Cirila Družino rujeta Olga in Bogdan Družina lir za vzdrževanje spomenika P?dl v NOB iz Boršta in 5.000 lir Zvezo partizanov iz Boršta. sfM1 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih ja ob izgubi našega dragega Karla Zorzuta Ir' SD se toplo zahvaljujemo vsem, ki t na katerikoli način sočustvoval . nami. posebno Driiateliem in P*1 nami, posebno prijateljem zanskim borcem. Družin* Trst, 6, .decembra 1978 Pogrebno podjetje Zimolo • Tržaška sindikalna organizacija UIL je ustanovila »združenje najemnikov*, da bi nudila interesentom praktične in pravne nasvete v zvezi z vsem, kar se nanaša na pravične najemnine. Tajništvo združenja je odprto za 3tranke vsak dan razen sobote od 17.30 do 19.30 na sedežu sindikata. Trg Papa Giovanni XXIII. št. 6. soba št. 31, telefon 76-41-22, notranja št. 51. JUTRI V BAZILIKI SV. SILVESTRA Nastop kvarteta «Soai Ventorum» Jutri bo v baziliki sv. Silvestra 'koncert kvarteta »Soni Ventorum». Skupina, ki prihaja iz ameriškega mesta Seattle je na daljši turneji po Evropi, sestavljajo pa jo glasbeniki Felix Skoivronek (flauta), Lalla Storoh (oboa), William McColl (klarinet) ter Arthur Grossman (fagot). Koncert sta v sodelovanju organizirala združenje eAppuntamenti musi-cali» in italijansko - ameriško združenje. Koncert se bo pričel ob 18.30. V 78. letu starosti me je zapustila moja predraga žena ROZALIJA LEBAN roj. KRALJ Pogreb drage pokojnice bo danes, 6. t.m., ob 13.30 iz tržiške bolnišnice. Slivno, 6. decembra 1978 Žalujoči mož Štefan in drugi sorodniki ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega LOJZETA ŠINIGOJA se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Delamij0, župniku, nabrežinski godbi, prijateljem, darovalcem cvetja *n vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Žalujoča družina Nabrežina, 6. decembra 1978 GH GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978-79 - Tretji abonmajski koncert Jutri, 7. decembra 1978, ob 20-30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE PEVSKI ZBOR »CONSORTIUM MUSICUM* Dirigent UROŠ LAJOVIC Solisti JURIJ REJA - tenor, ČRTOMIR f.IšKOVIČ - violina, MILOŠ MLEJNIK • violončelo. Prodaja vstopnic v pisarni GM 9. do 12. ure in eno uro pred Pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Miroslav Krleža LEDA °b 85-letnici avtorjevega rojstva ■RRri, 7. decembra, ob 20.30 sobotni abonma V nedeljo, 10. dec., ob 17. uri nedeljski abonma v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu Gledališča ZAHTEVE CVETLIČARSKE ZADRUGE NA SESTANKU Z ERSA Cvetličarji naj soupravljajo poskusno središče na Proseku Nova struktura mora služiti smotrnemu usmerjanju proizvodnje in tržnemu uveljavljanju cvetličarjev Rossetti Danes ob 20.30 izven abonmaja j®Pagnia della Loggetta. Centro satrale Bresciano predstavlja Piran-eflovo »La vita che ti diedi* z Va-frio Moriconi. Abonenti 30 od sto »Pusta. bl«gajni. AVDITORIJ Danes ob 18. uri red prva sreda 'R niatrimonio secondo Svevo*. Rezervacije pri osrednji Kino Cappella Underground 18.00 - 20.00-22-00 «Arrangiatevi». Maura Bolo-Biinija. Toto, Peppino de Filippo. *d8ton Danes zaprto. *** 16.00 «Professor Kranz, tedesco ® Germania*. Režija Luciano Sal-jj'6- Poalo Villaggio. Barvni film. tfle» 16.30 «Rock 'n Roli*. Rodolfo Ranchelli, Rosaria Biccica. Barvni film. azionale 16.00 «La vendetta della Pantera rosa*. Peter Sellers, Bla-ke Edwards. Barvni film. “^ttacielo 16.00 «Corleone». Giuliano “Pmma, Claudia Cardinale, Orazio jDrlando, Michele Placido. 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-j,®>azzi, Michel Serrault. ^Pelsior 16.00 «Pretty Baby». Barvni Louisa Malleja. Keith Carradi* ®e. Susan Sarandon, Brooke Shields. -Prepovedan mladini pod 18. letom, “■'»ion 16.00 «Fantasia». Barvni Walt . pisneyev film. '-dstallo 16.00 »Pari e dispari*. Ter-r*nce Hill, Bud Spencer. Barvni .film. "fedrammatico 15.30—22.00 «Pamela, '1 sapore del peccato». Prepovedan JPladini pod 18. letom. Barvni film. “'otierno 16.30 «My Presse*. G. De-Pardieu. Prepovedan mladini pod A18- letom. “rora 16.30 «B piu grande amatore ,el mondo*. Gene Wilder. Barvni film. *Pilo| 16.30 «Suor Emanuelle*. Pre-. Povedan mladini pod 18. letom, “iorio Veneto 16.30 «U signora č ®fata violentata*. Prepovedan mla-’ni pod 14. lteom. nea,e Zaprto. °‘‘a 16.00 «11 libro della giungla*. “alt Dksney. Na sedežu deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) v Gorici, se je v petek dopoldne sestalo predsedstvo ustanove s predstavniki Cvetličarsko-vrtnarske zadruge s Proseka. Srečanja, so se u-deležili za deželno ustanovo za razvoj kmetijstva predsednika Lucca in direktor dr. Bellavite, za Cvetličarsko zadrugo pa predsednik Dra go Starc, Edi Bukavec in Darko Krizmančič. Predmet srečanja je bilo delovanje Kraškega cvetličarskega centra, ki ga deželna ustanova urejuje na Proseku na »Golem vrhu* in ki ga bodo v kratkem odprli. Predsednik cvetličarske zadruge Starc je predsedniku deželne ustanove izrazil stališča krajevnih cvetličarjev in vrtnarjev, da bi morali ta center voditi skupno s tehniki in strokovnjaki tudi krajevni obdelovalci in to zaradi boljšega in bolj smotrnega vodenja centra samega ter zato, da se dosežejo boljši rezultati na posameznih področjih (to je v usmerjanju obdelovalcev h gojenju novih kultur, k skupni prodaji itd.) ter vzpostavi pravilno medsebojno sodelovanje in zaupanje med strokovnjaki in cvetličarji. Predsednik deželne ustanove za NARODNA in ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi danes, 6. decembra, ob 18.30 v Mah dvorani Kulturnega doma prvo predavanje iz ciklusa »Istrske freske*: KULTURNI Z“3iJ~«Vj3NTSFT C K VIR IN NAJSTAREJŠI SPOMENIKI STENSKEGA SLIK-- .TRI Predavala bo dr. Iva Perčič. Vljudno vabljeni! GLEDALIŠČE «F. PREŠEREN* BOLJUNEC V petek, 8. decembra 1978, ob 17. uri 10-LETNICA pevskega zbora FRAN VENTURINI od Domj*a V Tubilejnem '‘'profFaffiJUsode-lujejo Osnovnošolski otroci od Domja in iz Ricmanj... V foyerju gledališča retrospektivna fotografska razstava o delovanju zbora. Vljudno vabljeni! razvoj kmetijstva Lucca je v svojem odgovoru potrdil zanimanje u-stanove za čim boljše delovanje centra na Proseku v korist krajevnega cvetličarstva, saj so center zgradili na področju, ki ima izredne pogoje za razvoj žlahtnih kul tur, prav zato, da bi pospešili in posodobili gojenje teh kultur na tem teritoriju. Zato je tudi skrb deželne ustanove, da bo ta center služil svojemu namenu in to v tesnem sodelovanju z najbolj zainte resiranimi. Predsednik je nato napovedal, da bodo krajevni cvetličarji soudeleženi pri upravljanju omenjenega centra, saj bodo vključeni v posebno posvetovalno komisijo, samo vodenje centra pa naj bi prevzel Inštitut za raziskave v kmetijstvu iz Vidma. Poudaril je tudi, da se deželna ustanova za razvoj kmetijstva zavzema za to, da bi v centru zaposlili domačine, da pa ne gre pozabiti, da je center pobuda deželnega značaja in da bo torej moral s svojim delovanjem koristiti vsej deželi, (eb) Zaradi stanovanjskih gradenj Jutri na Kolonkovcu javni sestanek KZ Na pobudo Kmečke zveze bo jutri, 7. t.m., ob 20.30 v prostorih gostilne Škabar na Kolonkovcu, javni sestanek o vprašanju načrta ljudskih gradenj v tržaški občini. Omenjeni načrt, ki še ni bil dokončno odobren, predstavlja nevaren in protisloven urbanistični inštrument, saj predvideva izgradnjo številnih stanovanj v neposredni in nekoliko bolj oddaljeni okolici mesta, v nekaterih primerih na področjih, ki so intenzivno obdelana v kmetijske namene. To je predvsem primer Kolcnkovca pa tudi Sv. Ane, kjer naj bi po načrtu zrasli veliki stanovanjski bloki. Kmečka zveza je konec maja že priredila podoben javni sestanek, na katerem so prisotni prizadeti prebivalci in kmetovalci izrazili družbeno pomembnost ljudskih gradenj, a so obenem izrazili svojo zaskrbljenost in nasprotovanje takemu načrtu, kot ga je spomladi sprejela občina. Jutrišnji sestanek, na katerega so,vabljeni tudi načelniki svetovalskih skupin političnih strank tržaške občine, bo priložnost za preverjanje v koliki meri 6o na občini upoštevali izraz ljudske volje ter prizadetih. • Poštna uprava svetuje vsem, da pravočasno pošljejo voščilnice za božične in novoletne praznike, saj bodo poštni uradi v drugem obdobju i decembra preobremenjeni z delom. Prosveta 6-12X111978 DANES IN JUTRI PREDAVANJA, ŠPORTNA SREČANJA IN OKROGLE MIZE Danes pride na uradni obisk v Gorico predsednik mestne skupščine Ljubljane Marjan Rožič. Na županstvu bo šefa in člane delegacije sprejel župan Pasquale De Simone. Dopoldne bodo v beli dvorani pogovori med delegacijama obeh mest, popoldne pa bo sledil ogled slovenskih šolskih zgradb v severnem delu mesta, gradbišča obmejnega prehoda Štandrež, čistilne naprave in drevesnice, ki jo je občina zgradila pri domu onemoglih v Ločniku. Današnje srečanje delegacij dveh mest bo nudilo priložnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja med o-bema mestoma in tudi med širšim slovenskim prostorom in našo deželo. Gorica postaja vse bolj pomembna za slovenskega kupca. Preferencialna izbira slovenskega kupca je odvisna predvsem od tega, da se v Gorici dobro počuti; ker mu zagotavlja kultumejšo postrežbo, boljšo izbiro in boljšo menjavo valute. To je povedal tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije Verbič na nedavnem sestanku s predsednikom Lupierijem. Prizadevanja bilateralnih odnosov težijo k večjemu vrednotenju Gorice, tudi kar zadeva sejemske kontingente. Kaj Gorica pomeni za primorskega človeka, je dokazal obisk 20.000 Jugoslovanov na Andrejevem sejmu. .....................................................................................................inmilimmilimiilMll............. Gorica včeraj DELA P0TEKAJ0 hitro in po načrtu brez pitne vode Na področju Gorice so se včeraj pojavile težave v dobavi pitne vode. Ponekod jo je zmanjkalo že okrog 10. ure zjutraj, drugod pa so se težave pokazale šeh popoldne. Vzrok za tak položaj je okvara črpalke pri zajetju Mrzleka, od koder dobiva Gorica precejšnjo količino vode. Prišlo je namreč do okvare na eni izmed treh črpalk, ki pošiljajo vodo Novi in stari Gorici. Včeraj ponoči se je zaradi tega izpraznil hranilnik na goriškem gradu, posledica pa je bila, da se je znižal pritisk v omrežju in je v višjih legah zmanjkalo vode. Delavci goriškega vodovoda se že od včeraj trudijo, da bi okvaro čimprej popravili. Nekaj težav bo menda še danes. Mestno podjetje v Gorici prosi porabnike za razumevanje. DANES ŠTANDREŽ, Dom A. Budala, ob 20.30: Župančičeva proslava (Mladinski odsek Štandrež). GORICA, Klub S. Gregorčič, ob 20.30: predavanje ginekologa dr. R. Pušnarja (Ženski iniciativni odbor). Telovadnica CONI ob 21. uri: košarkarska tekma Dom — Jadran. DOL, ob 20. uri v prostorih fotografskega odseka: Mladinska delovna akcija (prir. PD Kras). SOVODNJE, ob 20.30 v Kulturnem domu: predavanje prof. Alda Rupla na temo «Sedanja politična situacija za slovensko narodnostno skupnost v Italiji* Mlad. odsek PD Sovodnje). ŠTEVERJAN, ob 20 30 v šoli na Valerišču: predavanje Edmunda Košute na temo «Globalna zaščita — zahteva vseh Slovencev v Italiji* (PD Briški grič). JAMLJE, ob 20.30: sestanek vaške mladine s člani Mladinskega odbora SKGZ. JUTRI GORICA, ob 11. uri na slovenskih višjih srednjih šolah predavanje prof: A. Sirka in A. Rupla na temo: »Globalna zakonska zaščita* (prireditelj Enotni dijaški odbor). Ob 20. uri v palači Attems okrogla miza na temo «Globalna zakonska zaščita Slovencev v Italiji*. Sodelujejo: Viljem Čemo (Benečija), Boris Iskra in Stojan Spetič (KPI), Albin Sirk (SSk), Karel šiškovič (SKGZ), Aljoša Volčič (PSI). Prirejajo Mladinski odbor SKGZ, ZKMI, ZSMI, Mladinska sekcija SSk, mladina SSO. PRVIČ PO IZVOLITVI ŽUPAN MESTA LJUBLJANE DANES URADNO V GORICI Vztrajno prispevanje Gorice k razvijanju prijateljstva s Slovenijo Ni treba posebej poudariti, da je samo z dobrososedskimi odnosi mogoče uveljavljati vlogo mostu, ki jo Gorica ima predvsem v odnosu do svojega zaledja, do Slovenije in širšega srednjeevropskega prostora. Slovenci v Gorici imamo svoje mesto v teh gibanjih. Tudi ogled nove slovenske šole v Ul. Čampi, ki je napovedan za prve popoldanske ure, nam daje to priznanje. Morda moramo prav mi povedati, da je Gorica ustvarjena po podobi, kakršno si predstavlja in si jo želi Slovenec v matični domovini. Gre za prednosti, ki jih moramo izkoristiti, dokler je čas. V okviru teh prednosti pa moramo en lok mostu zgraditi tudi v smeri Vidma, Furlani so vedno pokazali odprtost za takšne stike in zato ni naključje, če je predsednik gospodarske zbornice Andrej Verbič svoj pogled usmeril tudi k njim, zakaj slovenski in jugoslovanski kupec je tudi v Vidmu, prestolnici Furlanije, zelo lepo sprejet. Leto 1978 zaključujemo torej v najboljšem vzdušju. Upamo, da bo naslednje še boljše: predvsem pa še otipljivejše, kar zadeva konkretne oblike sodelovanja. Razstave V galeriji Rena vecia v Ul. Dono-ta 20 razstavlja Atilij Kralj. Razstava je podaljšana do 10. decembra od 18. do 21. ure ob delavnikih in od 10. do 13. ure ob praznikih. Robert Kozman razstavlja v galeriji »R bastione, (Ul. F. Venezian 20) svoje pokrajine Trsta in Breginja. Razstavo, ki bo odprta do 10. t.m., si je možno ogledati vsak dan od 17.30 do 19.30. ....................................................................■■»■■•■■■»...........................mm Včeraj - danes Som Danes, SREDA, 6. decembra MIKLAVŽ „Ce vzide ob 7.31 in zatone ob — Dolžina dneva 8.51 — Lu-” vzide ob 12.10 in zatone ob 23.36 Jutri, ČETRTEK, 7. decembra URBAN Vr , *me včeraj: Najvišja temperatura L sfi>Pinje, najnižja 2,9, ob 13. uri j)’ stopinje, zračni tlak 1019,4 mb stanovitno narašča, vlaga 52-odstot-W ^ 3 desetinke pooblačeno, ve-i,,..v*bodnik severovzhodnik 26 km na »4 .. ta -n* s Posameznimi sunki do 52 km Uro. Morje razgibano, temperatu- orja 10,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI 'e 5. decembra 1978 se je v Trstu !? 12 otrok, umrlo pa je 28 oseb. JDILI SO SE: Fabio Portas, Ro-t Collarini de Cortestella, Gior-Sergas, Micaela Campion, Luca r*. Andrea Franzot, Elisa Gar-; Gloria Fachin, Stefano Tognon, unna Bradassi, F.ancesca Car 'aura Serli. jJRLI SO: 80-letni Antonio For-f®-letni Giovanni Rossi, 75-letni 'unni Millo, 2 meseca stara Ro-t Toscano, 49-letni Vittorio Gher 79-letna Giovanna Zottig vd. ■»si, 76 letni Ubaldo Cattelani, tha DeLide Druda vd. Scoda e> 82 letni Luciano Znmberlan, tha Carmela Zanon vd. Petroc-38-letna Anna Perhauz vd. Bo c'o, 63 letna Antonia Sterban vd. fgia, 85-letna Lu:"ia Gabrovec Maffioli, 92 letni Giusto Gerce, tha Agnese Greiter vd. Glueck, thi Romano Boga. \ 55-letni eello Viseri, 84-lc'na Elija Man-66-letna Amalia Miani vd. Pan 61-letni Rodolfo Semprini, 64-. Guido Zanetti, 73-ltni Vittorio 'evit, 70-lrtna Pierina Carlovich Jurman, 78 letna Helga de Fi-*■ vd. Schnabl, 61-letni Antonio •bac, 76 letni Vittorio Frandoli, ;tna Giuliana Zanini, 81-letna a Pelluga vd. Marchesan. Dnevna služba lekarn l (od 8.30 do 20.30) i ■* Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. c‘hi 179, Ul. RevoltelLa 41. (od 8.30 do 13. nre in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel- 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. PD Vesna prireja v nedeljo, 10 t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu gostovanje dramske skupine SPD Tabor z enodejanko Bertolta Brechta «Puške gospe Carrar*. Vabljeni. Razna obvestila PD Slovenec obvešča vaščane, da bo danes, 6. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani skupni sestanek o u-reditvi Hribence. Vabljeni. Kmetijska zadruga v Trstn sporoča pridelovalcem oljk, da bo začela torklja v Boljuncu deiovati z 11. decembrom. Mali oglasi FORD TRANSU velik, primeren za letovanje prodam. Gume in karoserija nove za lir 2.950.000, Telefon št. 208455. PRODAM teren parcelo 1100 kv. m pod Kontovelom za nasade trt ali cvetja. Prodam tudi dva soda belega vina — 6 hi oz. 3 hi. Košuta, Križ 276. TRŽAŠKO podjetje EXPORT - IM-PORT išče uradnico/ka vestno/ega, marljivo/ega po možnosti z znanjem srbohrvaščine. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro »marljiva*. IŠČEM harmoniko Scandalli Super VI. Telefon 229121. UPOKOJENKA, zdrava, srednjih let, Slovenka, poštena, išče delo pri družini, dopoldan ali popoldan. Govori hrvatsko, nemško in delno i-talijansko. Ponudbe pisati pod šifro »Upokojenka*. PRODAJAM FIAT 126 letnik 1976. Informacije na tel. 825246. POMISLITE NANJO TUDI OB MIKLA VŽU Na Tržaškem in Goriškem lahko kupite slovensko knjigo v sledečih knjigarnah in prodajalnah: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 ADA SEDMAK, Prosek 151 TRGOVINA MIKA, Nabrežina 194 ULGHERI-PAVAT, Opčine, Narodna 48 KNJIGARNA «IL CARSO», Sesijan JOSIP GERGOLET, Doberdob KATOLIŠKA KNJIGARNA, Gorica KNJIŽNA ZADRUGA «SREČANJE», Gorica ter na razstavah pri naslednjih društvih: PD TABOR, Opčine PD KRAŠKI DOM, Repen PD RDEČA ZVEZDA, Salež PD IVAN GRBEC, Skedenj PD VALENTIN VODNIK, Dolina PD F. PREŠEREN, Boljunec Občni zbor mladinske sekcije SSk V okvir izpopolnjevanja notranje organizacije stranke sodi nedeljski občni zbor, ki ggjg' v prostorih prosvetnega društva - Podgora*. pripravila Mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Po poročilu o delovan. . v pretekli sezoni in po tajniškem poročilu se je razvila razprava o osnutku socialnega programa, ki ga mladinska sekcija namerava predložiti strankinim organom. Kot zadnja točka na dnevnem redu je bilo poročilo j vprašanju globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Sledile ro volitve, za prenovitev odbora sekcije. Konec prihodnjega leta dograditev splošne bolnišnice v Šempetru V kratkem bodo usposobili prostore za porodnišnico in pralnico - Sredstva zagotovili delovni ljudje Skladno z načrti in v predvidenih rokih hitijo v Šempetru z gradnjo drugega dela bolnišnice «Dr. Franca Derganca*. Po predvidevanjih investitorja in izvajalcev naj bi objekt v celoti izročili namenu konec prihodnjega leta. Drugo fazo so pričeli uresničevati decembra 1976. leta, ko so zagotovili potrebna sredstva. Potrebnih bo 225 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovili z združevanjem sredstev v regiji in s pomočjo banke. Primanjkuje jim samo še 27 milijonov lir za opremo treh rentgenskih prostorov, ki jo pričakujejo iz uvoza. Čd ideje o gradnji bolnišničč^do danes je minilo 14 let. Njena realizacija je bila mogoča na podlag prispevkov občanov in dogovora'med delovnimi ljudmi novogoriške, ajdovske in tolminske občine. Prvo fazo so zaključili 1975 leta. V de-vetnadstropni zgradbi, za katero so projektanti prejeli nagrado «Borbe* v letu 1975, so uredili pet nadstropij s 350 posteljami za bolnike. V novi stavbi so nameščeni pediatrični, otološki, kirurški, ginekološki in interni oddelek. V stari stavbi, ki je z novo povezana s pokritim hodnikom, pa so še vedno ostale o-peracijske dvorane, laboratoriji, iiiiiiiiimiuiiiiiiiHiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniittiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimjiiiiiiiimii SPOR MED ŠOLSKIM SKRBNIKOM IN SINDIKATI Za 27 delavcev zaprta vrata dopolnilnega izobraževanja Prijavnice naj bi poslali z zamudo - Oporekanje drugim sindikalnim pobudam glede izobraževanja Na sindikalnem področju bomo v prihodnjih dneh priča reševanju precej nenavadnega spora. Konflikt ni nastal med delavci in delodajalci, ampak med delavci in goriškim šolskim skrbnikom in to glede pravice do dopolnilnega izobraževanja. Kakor smo v prejšnjih dueh na kratko že poročali, je najvišji predstavnik ministrstva za vzgojo v go-riški pokrajini, odrekel 27 delavcem pravico, da se udeležujejo dopolnilnega tečaja, s katerim bi si pridobili spričevalo o opravljeni obvezni šoli. Menda je vzrok za tako ravnanje malenkostna zamuda pri predstavitvi prijavnic, vendar, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, ki nam ga je dostavila pokrajinska sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, to ni edini kamen spotike v odnosih med sindikati in šolskim skrbnikom. Iz omenjenega poročila namreč izhaja, da šolski skrbnik zagovarja dvojno stališče. Po eni strani odreka pravico skupini delavcev, da bi posečala tečaj, znan pod imenom Tečaj 150 ur, po drugi strani pa namerava pristopiti k pripravi podobnega, čeprav organizacijsko in tudi drugače neustreznega tečaja CRA CIS. Istočasno pa se šolski skrbnik upira izpeljavi monografskega tečaja o vprašanjih ljudskih stanovanj, pravičnih najemnin itd., za kar je pokrajinska sindikalna federacija že izdelala ustrezen in podroben načrt. Spričo takega ravnanja je enotna sindikalna lederacija že protestirala pri ministrstvu za šolstvo (ki do zdaj še ni odgovorilo), tečajniki pa so priredili zborovanja v Ločniku in Krminu, v prihodnjih dneh pa bodo o teh vprašanjih razpravljali tudi v Gradišču in Tržiču, kjer se prav tako vodijo tečaji. V slučaju, da v kratkem ne bo prišlo do rešitve spora, nameravajo nepo sredno prizadeti delavci, ob podpori sindikalne federacije, pripraviti manifestacijo tudi pred goriškim šol skim skrbništvom. Ob koncu velja zabeležiti, da je prišlo do začasne poravnave spora v goriški psihiatrični bolnišnici, saj so zdravniki, včlanjeni v združenju AMOPI, ki so 28. novembra začeli z belo stavko, protestno akcijo prekinili pod pogojem, da pokrajinska uprava v najkrajšem času pristopi k reševanju vseh nakazanih problemov, v prvi vrsti ureditve statusa. Kakor je znano, bo ob koncu leta pristojnost na tem področju prevzela dežela. prostori za ambulante vseh strok, okulistični oddelek, porodnišnica in del internega oddelka, ke vedno tista država, na katere Ko so si zagotovili sredstva, so decembra 1976. leta pričeli z drugo fazo, ki predvideva dograditev o-dnosno opremljanje spodnjih prostorov objekta s površino 10.000 kv. metrov. Bolnišnico bodo usposobili za strokovno diagnostično, ter terapevtsko obdelavo bolnikov. Medicinsko funkcionalni in pomožni ter tehnični elementi po eni strani komunicirajo z zunanjim svetom, po drugi strani pa so neposredno povezah! š hošpitalmm delom bolnišnice. Že do konca leta bodo usposobili prostore za porodnišnico in pralnico: slednja sodi med' nujne tehnične dejavnosti. Lepo vreme in dobra organizacija dela sta pripomogla, da je gradbišče zelo živahno in da v številnih spodnjih prostorih objekta delajo inštalaterji, elektrikarji .fasaderji, polagalci ploščic itd. Gradbeno plat je prevzelo SGP Gorica, obrtniška in inštalaterska dela Monter z Reke in iz Zagreba, IMP TOZD Klima iz Ljubljane in novogoriški Final. Čez dobro leto bo torej severni del Primorske razpolagal s sodobno bolnišnico, ki bo v ponos delovnim ljudem in vsem občanom te regije. Jutri seja občinskega sveta v Doberdobu Jutri popoldne se bo po daljšem premoru spet sestal občinski svet v Doberdobu. Dnevni red je tokrat dokaj obširen, saj vključuje kar 19 različnih točk. Poleg nekaterih upravnih zadev, naj omenimo, da bo tekla razprava tudi o nekaterih zadevah, ki pobliže zanimajo prebivalce celotne občine in posameznih zaselkov. Tako bodo govorili o izboljšavi javne razsvetljave v Doberdobu in Jamljah ter o dokončni ureditvi pokopališča. Razprava bo tudi o stroških za asfaltiranje dveh ulic, ene v Doberdobu in ene v Jamljah. Na dnevnem redu jutrišnje seje bo tudi razprava o poimenovanju novih ulic v občini in sicer v Doberdobu, na Poljanah in v Jamljah. Predloge je izdelal občinski odbor po i--—-..,::::*::'?' -t..........:.'■■■ *• m trm ¥ » * ft m p # tli. # **,*&*. ; «2 posvetovanju s kulturnimi društvi. Naj omenimo, da bodo eno izmed ulic v Doberdobu najbrž poimenovali po Osimu. Tri zaporedne seje pokrajinskega sveta Predsednik pokrajine prof. Silvano Pagura je skl cal sejo pokrajinskega sveta za 11., 12. in 13. december; vsakič ob 17. uri. Najprej je v dnevni red vključil osem resolucij in interpelacij, potem je zvrstil 20 točk starega dnevnega reda ter mu pristavil še eno novo točko. Na tajni seji bodo imenovali dva zmagovalca javnega natečaja za pomočnika zdravnika v splošni umobolnici. Urnik trgovin za prihodnje dni Goriško združenje trgovcev obvešča, da bodo trgovine v decembru, zaradi številnih praznikov, poslovale po nekoliko drugačnem u liku. Tako bodo jutri, na predvečer praznika, vse trgovine redno odr-';. Mesnice bodo poslovale tudi popoldne. V petek, 8. t.m., bodo vse trgovine zaprte, z izjemo prodajaln kruha in mleka er cvetličarn, ki bodo odprte do 12. ure. V tem tednu ne velja obvezna tedenska zapora trgovin. Muutiuo oblikovana zgradba šempetrske bolnišnice, ki je burila duhove ter hkrati požela tudi veliko priznanj Zagotovilo šolskega skrbništva - težav s plačami ne bo Težav z izplačilom osebnih dohodkov in 13. plače vodilnemu, učnemu in neučnemu osebju na šolah, najbrž ne bo. Goriški šolski skrbnik je te dni, v zvezi z nekaterimi vestmi, ki so se glede tega pojavila, poslal po jasnilo, v katerem zatrjuje, da bodo pred božičem poskrbeli za izplačilo decembrske in trinajste plače. Še pred dnevi pa je bil dokaj nejasen položaj glede i-plačila zaostankov in pred kratkim odobrenih gmotnih izboljšav. No ministrstvo je medtem že poskrbelo za točna navodila, kako se morajo ravnati posamezni računovodski uradi. Težav pri izplačevanju torej ne bi smelo biti. Poklicali gasilce požara pa ni bilo Spet neokusna šala. Tokrat na račun gasilcev. Včeraj, okrog 14. ure je nekdo po telefonu obvestil gasilce v Tržiču, da je ogenj zajel kmečko poslopje v Špetru ob Soči, na glavnem trgu. Ko so gasilci po divji vožnji prihiteli na označeni kraj, so nemalo presenečeni ugotovili, da jih je nekdo prav pošteno potegnil. Na srečo hujših posledic ni bilo, kako pa bi se izteklo, če bi istočasno gorelo tudi na drugem kraju? Poleg «komedij» tudi žeparji Kjer je velika gneča, je tudi dovolj priložnosti za žeparje. Tako je bilo te dni tudi v Gorici, ko so se med krošnjarje pomešali tudi predstavniki «prostih poklicev*. Zaenkrat so na goriški kvesturi že zbrali nekaj prijav, najbrž pa jih bodo še več v prihodnjih dneh. Vse kaže, da so si žeparji do zdaj izbrali žrtve med predstavnicami ženskega spola. Prijavo so vložile Danijela Kodrič, Marija Makuc in Janka Valič. Torej pozor pred žeparji! Do konca meseca dvigniti gorivo proste cone Večina lastnikov avtomobilov in drugih koristnikov posebnih nakaznic za gorivo po znižani ceni, je ii zdavnaj porabila dodeljeno kvoto. Kljub temu pa so nekateri posamezniki, ki se avtomobila poslužujejo bolj po malem, zato pa jim še vedno ostaja kakšen litrček goriva. Prav za te velja opozorilo goriške trgovinske zbornice, da morajo do konca meseca dvigniti razpoložljivo količino, ker jo bodo drugače vključili v kontingent, ki je določen zn prihodnje leto. Koncert orkestra iz zbora «Jccspo Tomadini» iz Vidma Na pobudo goriške občinske uprave, bo v soboto, 9. t.m., v deželnem avditoriju v Gorici nastopil zbor in orkester *Jacopo Tomadini» iz Vidma. Na sporedu bodo dela Johana Sebastiana Bacha in sicer kantata št. 209, kantata št. 203 in suita št. 1. Zbor in orkester vodi Aladar Jo nes. Koncert bo ob 21. uri. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes, 6. decembra, ob 11.30 in 16. uri: Ljubimci (neznanega dubrovniškega avtorja). Abonmajski predstavi za dijaški red BP. Prireditve V okviru glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občina v sodelovanju z združenjem glasbenikov naše dežele, bo jutri zvečer, v deželnem avditoriju v Gorici, koncert pod naslovom «Lep je ta svet*. Predvajali bodo odlomke iz Leharjevih. operet. Začetek ob 20.30. Razna obvestila Podporuo društvo za Goriški sklicuje v četrtek, 14. decembra, 30. občni zbor. Skupščina bo na sedežu društva v Ul. Malta 2. Prvo sklicanje je napovedano za 20. uro, drugo Pa za 20.30. V okvira tedna mladih za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji prireja mladinski odsek PD «Oton Župančič* - ŠD Juventina Župančičevo proslavo, ki bo v domu «A. Budal* v štandrežu, drevi s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! Razstave V goriški razstavni galeriji Pro Lo-co, bo od 9. do 31. decembra razstavljal Giacomo Antonio Pacienza. Odprtje razstave bo v soboto, 9. t.m., ob 17.30. Kino (t urico CORSO 15.00—21.30 »Lalbero degli zoccoli*. Ermanno Olmi. Barvni film. VERDI 17.15—22.00 »Tornando a časa*. J Fonda. Prepovedan mladini pod 14. letom. V1TTORIA 17.00—22.00 «La princi-pessa nuda». T. Aumont in R. Daniels. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trii/ EXCEI.S10R 16.30-22.00 «Paperina story*. PRINCIPE 17.30-22.00 «La vergine intera, il toro e il capricomo*. l\oru lioricu in okolico SOČA 18.00—20.00 «Jesenija». Mehiški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Ljubezenske in druge zgodbe* Ameriški film. DESKLE 19.30 «New York, New York». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V CiORILT Danes ves dan m ponnči )e v Gorici dežurna lekarna Provvirienti, Travnik 34. lei. 29 72. DEŽURNA I,EKAIINA V IRŽIČU Danes ves dan in mnnči ie * Tržiču dežurna lekarna KisinunUo, Ul. E. Toti, tel. 72-701. NA KONCERTU GLASBENE MATICE POČASTITEV STOLETNICE ROJSTVA SKLADATELJA ANTONA LAJOVICA LAJOVIČEVA DELA V PONOS SLOVENCEM DOMA IN NA TUJEM «Ps S festivalov jazza; 23.05 Literarn nokturno; 23.15 Revija jug08*; vanskih pevcev zabavne glas0®’ Miklavž je prišel tudi k Sv. Ani Osnovno šolo »M. Gregorič* pri Sv. Ani je letos prvič obiskal Miklavž. Daši je bil delavnik, ponedeljek, 4. t.m., zjutraj, se je v šolskem poslopju zbralo precejšnje število staršev in s tem pokazalo zanimanje za vse kar se na šoli dogaja. Učenci so nastopili z igrico v dveh prizorih «Miklavžev večer*, ki jo je nalašč za učence te šole napisala učiteljica gospa Anamarija Zlobec. Besedilo je uglasbil g. Janko Sluga, ki na tej šoli poučuje petje. Otroci so se izkazali in se lepo vživeli v vloge angelčkov, snežink ter otrok, tete in none. Vesela »Miklavževa pesem* je zadonela in t: .o priklicala sv. Miklavža, ki je v spremstvu angelčkov in parkeljčkov vstopil s košarami daril. Najprej je otroke pozdravil in jim z lepimi in preprostimi besedami povedal, kako je v današnjem življenjskem ritmu važno biti dober, nato pa se je spo- mnil slehernega učenca s PrlJ® -j, no besedo (včasih prisrčno, vca manj prisrčno) in darilom, ** * je pripravilo Združenje staršev-Združenje in učiteljstvo ,fj. priliki iskreno zahvaljuje 6- A janu Rustji, ki je s svojim ^ stopom navdušil ne samo m® | temveč tudi «malo večje* P® jd šalce. Ne bomo pozabili nie^. v-besed, naj bo praznik sv. M**', ža, praznik dobrote, medseboj ga razumevanja in ljubezni. NOGOMET POKAL UEFA NAPORNO GOSTOVANJE ZA MILAN Tudi Crvena zvezda ne bo imela v Londonu lahkega dela Danes bo na sporedu še zadnja “tortna sreda pred zimskim premo-f*1 in sicer osmina finala v po-«111 UEFA. Brez dvoma bosta o-£*dnji srečanji tega kola tekmi Manchester City - Milan in Crvena !ywda - Arsenal. Manchester City — Milan Napredovanje bo za Beograjčane , Milančane precej naporno, zlasti « Milan, ki je v San Siru le re-JJtofal z angleškim nasprotnikom i® z dvema zadetkoma Bigona, N bo v današnjem srečanju odsoten, tototn ko je zgubljal celo z 2:0. Tre-J? Liedholm ne bo mogel računati na napadalca Chiodija, ki se zJf nedeljo med tekmo s Perugio ™«xfoval. Res težka naloga, po-j")?q če pomislimo, da morajo Mirjani zmagati ali pa vsaj remizi-i'1 in to najmanj s 3:3. Mesto "biodija bo gotovo prevzel Antoncl-' j5* se je večkrat izkazal kot žaljiv strelec, Bigona pa bo za-Jnenial Sartori, ki je že odigral (in ? 2 odličnimi rezultati) nekaj te-v italijanskem pokalu, nima ffi.se nobene mednarodne izkušnje, .“‘an mora dati kar precej zadet-JJ?’ nima pa (vsaj tako izgleda) ™mernih napadalcev. Liedholm je a vratarja potrdil še vedno Alber-J/jU®, čeprav je bil v zadnjih na-upravičeno deležen ostrih kn~ napovedi so za Manchester 1[y. zelo rožnate. V nedeljo na-niso nasprotniki Milančanov 'jrpali prvenstvenega srečanja s oiverhamptonom zaradi slabega jesena (vsaj ta je uradna verziji' čeprav je bilo igrišče po mne-11 novinarja milanskega dnevnika 'jprriere della sera* Guida Lajola ,U?raj idealno. Pri Manchester Ci-(jin nastopata tudi dva reprezen-in sicer Watson in Bames, v *dšnjem spopadu pa bo verjetji stopil na igrišče tudi Poljak .,^na, za katerega je moralo an-moštvo odšteti približno 210 pbjonov lir. Izgleda, da bo lahko vpler Tony Book poslal na igrišče “ izrednega napadalca Channona. A rsenal — Crvena zvezda Crven0 zvezdo čaka v Londonu tpv tako težka naloga, saj mora l°h solidni angleški enajsterici o-sniti en sam gol prednosti. Sicer hLso Beograjčani letos v pokalu JpA opravili že nekaj presenetlji-Podvigov in je zato od njih tu-jj^nes pričakovati pozitiven re- 5^ Prvi tekmi je Crvena zvezda |l*lno napadala, a ti napadi niso ,“J vedno učinkoviti. Edini zadetek ^anja je dal Blagojevič, ki je retno izkoristil napako nasprotne °^ambe. Kot vse angleške ekipe je Arsenal v: domačih tleh še toliko bolj ne-fj**n. Londončani so v šestnajstini liua 1 veD^o mero sreče odpravi-«ajduka in sedaj nameravajo tu-j* Zvezdo. Arsenal je trenutno v formi, saj je v soboto pre-jjj?Sal vodeče moštvo angleškega cjjhstva Liverpool, čeprav s po-pJ° avtogola. jjT^vrnimo se k jugoslovanski enajsti. Beograjčani so v zadnjih eh prvenstvenih srečanjih slavili >, dveh beograjskih derbijih: naj-f!el so premagali Partizana, nato f_pPK Beograd. Da je njihova kf^Da trenutno dobra torej ni’no- dvoma. Na koncu pa velja peniti kaj so doslej zvezdaši d^tli v prvih kolih pokala UEFA. Najprej so odpravili Dinamo iz Berlina, potem ko so na tujih tleh zgubili kar s 5:2. Nato so premostili še oviro Sporting iz Gijona z lepo zmago na španskih tleh. Izidi prvega kola osmine finala v tem pokalu so naslednji: Esbejerg (Danska) — Herta Berlin (ZRN) Honved (Madž.) — Ajax (Niz.) Milan (It.) — Manchester City (Anglija) Valencia (Šp.) — West Brom-wich (Anglija) Borussia M. (ZRN) — Slask Wroclaw (Poljska) Stuttgart (ZRN) — Dukla Praga (ČSSR) C. zvezda (Jug.) — Arsenal (Anglija) V Strasbourg (Francija) — Duisburg (ZRN) 2:1 4:1 4:1 0:0 NAMIZNI TENIS Šurbek slavil BRAINTREE — Dragutin Šurbek je s'avil na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v angleškem mestecu Braintreeju. V finalu je premagal presenečenje letošnjega evropskega prvenstva, temnopoltega Angleža Desmonda Douglasa z 2:1 (21:18, 14:21, 21:11). V polfinalu je Šurbek odpravil Leissa, Douglas pa Orlowskega. Sp«t smrt med košarkarji PESARO — Steve Mitchell, 27 let, 208 cm, po poklicu košarkar, je včeraj popoldne iz še neznanih vzrokov umrl. V ponedeljek je redno opravil trening, nato pa se je s soigralcem Crovvom odpravil iz Riminija v Pesaro na obisk k dvema košarkarjema, tudi tujima igralcema tamkajšnje ekipe Scavolini. Vsi štirje, Thomas, Crow, Scheffler in Mitchell so pozno odšli spat, zato ni nikogar skrbelo, če je pokojni Steve včeraj popoldne ob štirih še spal. Potem pa nekaj le ni šlo in prijatelji so zaman poskušali Mitchella zbuditi. Razlogi smrti kot rečeno še niso znani, sodne oblasti pa so uvedle preiskavo. Vse kaže, da je bila smrt naravna, saj ni bilo v Mitchellovi sobi sledi ne o mamilih (spomnimo naj se na tragično smrt drugega ameriškega košarkarja Roberta Elmorea) ali na znake morebitne nasilne smrti. Vse bo razčistila današnja obdukcija. Mitchell je po opravljenih študijih v ZDA prišel v Evropo. Najprej je leto dni igral na Nizozemskem, potem je štiri prvenstva igral v dresu italijanskega moštva Jollycolom-bani iz Forlija. Letos je prestopil v vrste novinca lige Šarila iz Riminija. Mitchell je bil predvsem odličen obrambni igralec (ujel je zelo dosti odbitih žog), zelo točen (ne pa spektakularen) je bil v napadu. Vsekakor je to velika izguba za italijansko košarko, še najbolj pa za Šarilo, ki se bo brez njegovega doprinosa le težko rešila izpada. NOGOMET BRUXELLES — V prvem srečanju za letošnji «Superpokal» je v sredo belgijski Anderlecht (lanskoletni zmagovalec pokala prvakov) premagal zmagovalca v pokalu prvakov Liverpool s 3:1. Ta prestižni pokal sta po enkrat osvojila oba včerajšnja tekmeca, Anderlecht leta 1976, Liverpool pa leta 1977. SMUČANJE V VELESLALOMU B. STREL SPET IZVRSTEN V Pichlu je osvojil drugo mesto, Križaj pa je bil četrti PICHL pri SCHLADMINGU (Avstrija) — Najboljša jugoslovanska alpska smučarja sta na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu v tem kraju zopet dosegla izreden u-speh. Bila je to prava generalka za svetovni pokal, katerega start bo v soboto v Schladrningu, saj so nastopali vsi najboljši alpski smučarji, razen Stenmarka in nekaterih Italijanov. Tudi včeraj je bil Boris Strel boljši od Bojana Križaja, saj se je uvrstil na drugo mesto, medtem ko je bil njegov rojak četrti. NOGOMET BARCELONA — Sloviti avstrijski reprezentant Hans Krankl, ki igra letos v Španiji, kjer pri Barceloni nadomestuje nizozemskega asa Johana Cruiffa, je po dvanajstih kolih v španskem prvenstvu z 11 zadetki na vrhu lestvice strelcev. Tudi v zadnjem srečanju z Atleticom iz Madrida je bil Krankl kar dvakrat uspešen, kljub temu pa je Barcelona doživela hud poraz z 2:4. Za njim so na lestvici najboljših strelcev v španskem prvenstvu Ruben Cano 9, Santillana in Alonso 8, Morette in Quini pa vsak po 7 zadetkov. SMUČANJE ŽENEVA — Švedski reprezentant v alpskem smučanju Ingemar Stenmark je že drugič zaporedoma dobil priznanje «Zlati smučar*. To priznanje podeljujejo vsako leto člani zveze novinarjev najboljšemu smučarju. Pred njim so bili te lovorike deležni: Killy, Schranz, Gu-' stav Thčni, Marielle Goitschel, Christine Goitschel, Nancy Greene, Ane Marie Moser - Proll in Rosi Mittermayer. ODBOJKA iiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiitiimimiiiiitiimninniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiii KOŠARKA TEDEN MLADINE Danes Dom-Jadran Srečanje bodo odigrali na Rojcah Kot smo že v nedeljo poročali, bo v okviru širše mladinske manifestacije «Teden mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji* (ki bo na Goriškem od 6. do 12. decembra) tudi vrsta športnih in rekreacijskih prireditev. Danes, prvi dan manifestacije, je na programu v Gorici prijateljsko košarkarsko srečanje med peterkama tržaškega Jadrana ter Doma iz Gorice. Tekma Dom - Jadran bo v telovadnici CONI na Rojcah v Gorici s pričetkom ob 21. uri. (ik) V PROMOCIJSKI LIGI Četrti zaporedni poraz domovcev Dom - Itala 78:87 (42:39) DOM: Nanut R. 12, Dornik 16, delovanje ZSŠDi redni občni zbor ZSŠDI J.Petek, 8. t.m. bo v prostorih v«skega doma v Gorici ob 9. uri Ca«vem in ob 9.30 v drugem skli-8. redni občni zbor ZSŠDI z .s*ednjim dnevnim redom: j' Otvoritev občnega zbora_ *• Izvolitev predsedstva občnega 3 ?*>ora Izvolitev volilne komisije Poročila ■ Pozdravi in diskusija na po- (s r^a j Vključitev novih članic j' Pazrešnica odboru n’ Volitve novega odbora Razno Mladinsko košarkarsko srečanje med Jadranom in Interjem 1904 Nanut G., Semolič 28, Čubej 6, Prinčič 8, Devetak 8. Tudi v tekmi z Italo iz Gradišča so domovci ostali praznih rok. Kot v prejšnjih tekmah, se je tudi tokrat ponovila ista hiba slovenske peterke. Dobra igra do polovice drugega polčasa, nato pa porazen konec. Domovci so dobro začeli in so bili kljub okrnjeni postavi vseskozi enakovreden, če že ne boljši nasprotnik na igrišču. Prvi polčas se je tako končal z minimalnim vodstvom Domovih barv. Tudi prvi del drugega polčasa je bil naklonjen našim fantom, ki so prednost še povečali. Devet minut pred koncem je namreč le-ta znašala 8 točk razlike, tako da smo u-pravičeno računali z gotovo zmago. Takrat pa se je naenkrat zataknilo. Prišla je na dan utrujenost in ob pomanjkanju rezervnih igralcev se Dom ni mogel več upirati nasprotniku, ki je s hitrimi protinapadi nadoknadil razliko ter prešel v vodstvo, ki ga je obdržal do konca. Prihodnjo tekmo igra Dom v go-eh in sicer vL Vilešu. Tekma bo s pričetkom ob VILI PRINČIČ steh v nedeljo, 10.12 11.15. 76:92 DEČKI Kontovel — Servolana (38:41) KONTOVEL: Aleksander Gruden, Čuk 8, Sedmak 2, Gulič 32, Aleksej Pertot 6, Košuta 10, Andrej Gruden, Marjan Pertot 18. SODNIK: Fomasaro. PON: Košuta v 5. min. d.p. Kontovelci so odigrali svojo prvo prvenstveno tekmo. V goste so sprejeli solidno ekipo Servolane, ki u-vršča v svoje vrste dva zelo dobra in visoka košarkarja. V prvem polčasu smo prisostvovali zelo slabi igri ene in druge peterke. Storjenih je bilo vse preveč začetniških napak, predvsem pa zgrešenih metov izpod koša. V drugem polčasu so Kontovelci začeli zelo dobro in so že v 6. minuti vodili z rezultatom 56:53. Od tu dalje pa so domačini praktično «zaspali», tako da je Servolana brez večjih težav nadoknadila zamujeno in tudi krepko prišla v vodstvo. Vsekakor je razlika, ki je ob koncu srečanja znašala 16 pik, prehuda, če upoštevamo, da je bil večji del tekme rezultat izenačen. H. L. MLADINKE 1:3 Kontovel — OMA (12:15, 15:11, 9:15, 8:15) KONTOVEL: Mariza Daneu, Pra-šelj, Tatjana Cibic, Štoka, Malalan, Valnea Cibic, Menegatti, Guštin in Vesna Daneu. SODNIK: Magris. Kontovelke so v zadnji tekmi mladinskega prvenstva izgubile z močno ekipo OMA. Kljub porazu so odigrale svojo daleč najboljšo tekmo. Predvsem v prvih dveh setin so se enakovredno upirale sicer bolj izkušenim in tehnično bolj izpiljenim nasprotnicam. V Kontovelovih vrstah je tokrat igrala dobro Betty Prašelj, na splošno pa so se vse potrudile. H. L. NOGOMET RIO DE JANEIRO — Pred 140 tisoč gledalci je včeraj Botafogo premagal z 1:0 ekipo Vasco de Gama in tako postal novi brazilski nogometni prvak. Srečanje je bilo odigrano na znanem stadionu «Ma-racana*. GOLF PRINCEVILLE (Havaji) — Reprezentanca ZDA je osvojila 26. svetovni pokal v golfu, ki je največje tekmovanje profesionalcev v tem športu. Drugo mesto je osvojila Avstralija, tretje pa Kanada in Anglija, ROKOMET NA SVETOVNEM PRVENSTVU točka za Jugoslovanke BRATISLAVA — V finalnem delu ženskega svetovnega rokometnega prvenstva je jugoslovanska reprezentanca zbrala prvo točko in to v srečanju z domačinkami, ki se je končalo z remijem s 13:13. Tokrat so igrale «plave» slabše kot v srečanju z vzhodnimi Nemkami, posebno slaba pa je bila obramba. Najboljša je bila tokrat (kot v srečanju z ZRN) Slavičeva, ki je dosegla štiri zadetke. Danes se bo jugoslovanska reprezentanca pomerila s Poljsko. NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA Manzanese - Pro Gorizia 2:2 Najvažnejša tekma promocijske lige je bila v nedeljo v Manzanu, kjer sta se v neposrednem spopadu srečali vodeči Manzanese in Pro Gorizia. Končni izid brez dvoma o-draža stvarno stanje obeh ekip na igrišču, čeprav so domačini prišli do izenačenja prav v zadnji minuti igre. Promocijsko prvenstvo postaja iz nedelje v nedeljo bolj zanimivo, saj se je krog ekip, ki startajo na napredovanje, razširil na 5 - 6 e-najsteric, kar bo brez dvoma delalo precej preglavic Pro Gorizii. : ..--...... Gaja je v 2. amaterski nogometni ligi Campanellam odvzela točko NOGOMET V PRVENSTVU KADETOV Primorje odvzelo točko S. Marcu Tudi Vesna je (med najmlajšimi) dosegla neodločen izid KADETI S. Marco — Primorje 1:1 PRIMORJE: Adamič, Čok, Lauza-na, Timeus, Zupin, Verša, Lanza, Milič, Brizzi, Albi, Perko. STRELEC za Primorje: v 59. min. Brizzi. V gosteh je Primorje povsem zasluženo osvojilo točko proti domači ekipi S. Marco. Prosečani so ob tej priložnosti zaigrali res solidno in to v prvem, kot v drugem polčasu. Potem ko se je prvi del igre končal brez gola so «rdeče-rumeni» po odmoru prišli prvi v vodstvo z Brizzijem, ki je izkoristil negotovost v obrambi S. Marca in povedel. Reakcija domačinov ni bila preveč ur činkovita, saj je obramba Primorja brez težav zaustavila vsak napad domačinov. Ko je že vse izgle-dalo, da bodo Prosečani odnesli ce- NA NEDELJSKIM KROSU ZA KOLESARJE .Jjb . >. ; .. 9f l. Ruzzier (Adria) četrti Tudi ostali lonjerski tekmovalci so se dobro uvrstili V nedeljo zjutraj se je v gozdičku blizu lipiške meje pri Bazovici odvijal drugi od treh krosov za kolesarje, ki jih organizira klub Gen-tlemen. Proga je tokrat merila 6.000 m in je na njej nastopilo 43 tekmovalcev raznih kategorij. Vreme je omogočilo, da je bil ritem teka zelo hiter, saj so skoraj vsi izboljšali čase iz lanskega leta, nekateri za cele minute. ŠD Adria je nastopilo s petimi atleti in prav ti so bili med protagonisti teka. Že v začetku je odločno startal Ruzzier in na 2 km proge diktiral tempo. Sestavila se je tako na čelu skupinica petih atletov, v ozadju pa sta glavno skupino vodila prej Bonanno in nato presenetljivi Rajko Godnič, ki je prvič nastopil v krosu. Tek se je nadaljeval tako do predzadnjega kilometra, ko so prvi trije atleti potegnili, Ruz-zieru pa je le uspelo braniti dobro četrto mesto in je tako končal s Danes se je srečal z Abrahamom RIKO MAJOVSKI Svojemu sodelavcu iskreno čestita ZSŠDI. poltretjo minuto boljšim časom od lani. Sledili so mu Godnič, Bonanno ter Petelin, nakar je prispel še Ver-ginella, ki ne neha presenečati, tudi ko nima koles pod seboj. Vrstni red: 1. F. Smolars (Inter 1904) 2. S. Smolars (Inter 1904) 3. G. Ceschia (Cottur) 4. F. Ruzzier (Adria) 5. M. Cotterle (Cottur) 6. R. Godnič (Adria) 7. T. Bradassi 8. G. Bonanno (Adria) 9. I. Petelin (Adria) 10. S. Bevilacqua (VCT) 13. S. Verginella (Adria) 15. N. Maver (B. di Roma) 27’35” Na trenutni lestvici po kategorijah je po drugem krosu v A kategoriji Ruzzier na tretjem, Petelin na četrtem in Godnič na osmem mestu, v C kategoriji je Bonanno na čelu lestvice, Verginella pa na tretjem mestu, v kategoriji naraščajnikov je Aleksander Zudek na tretjem mestu 23T5” 23'42” 2414” 24’38” 24’46” 24’55” 2510” 25'35” 26’04” 26’30” 2710” OBVESTILO ŠD Mladina sporoča, da bo vaški namiznoteniški turnir jutri, 7. t.m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Vpisovanje neposredno pred tekmovanjem. loten izkupiček je S. Marcu nepričakovano uspelo tik pred koncem tekme remizirati. V. H. NAJMLAJŠI Vesna — Inter Sv. Sergij 2:2 VESNA: Savarin, Zarotti, Švab, Puntar, Buri, Chiarelli, Bratos, De Lorenzi, Delbello, Candotti in Kost-napfel. STRELCI: v 3. min. p.p. in v 20. min. d.p. Inter Sv. Sergij; v 29. min. p.p. Kostnapfel, v 6. min. d.p. Candotti. Po štirih tednih premora so se najmlajši nogometaši Vesne vrnili na igrišče: tokrat so se v prvenstvenem srečanju spoprijeli na domačih tleh s solidno enajsterico Inter Sv. Sergij, ki jim je vsilila remi. «Plavi» so začeli slabo: že v 3. min. p.p. so namreč gostje povedli, le nekaj minut kasneje pa so po lepem prodoru zadeli še vratnico. Vesna se je kmalu nato zdramila in začela pritiskati. Za gol in izenačenje je z izredno lepim strelom poskrbel Kostnapfel v 29. min. prvega polčasa. Vesna je takoj po premoru še povedla z dobro izvedenim prostim strelom Candottija in ko je že vse kazalo na zmago domačinov so gostje presenetili kriško obrambo. Tokrat je bila prav obramba šibka točka «plavih», ki jim premor prav gotovo ni koristil. M. K. CICIBANI Muggesana — Primorje 1:1 PRIMORJE: Covino, De Bernardi, Gava (Reina), Micheli, Daneu, Sardoč, Fagin. V gosteh so Prosečani osvojili pomembno točko proti Muggesani. Potem ko je Primorje v prvem polčasu vodilo z golom prednosti in bilo v stalni premoči so «rdeče-rumeni» v nadaljevanju nekoliko prepustili pobudo domačinom, katerim je tudi zasluženo uspelo remizirati. ZAČETNIKI VH Primorje — Campanelle 0:2 PRIMORJE: Vatta (Spadoni), Si-mat, Zankolič, Micheli, De Pase, Pantoni, Nabergoj, Celea, De Bar-nardi, Briščik, Komino (Kemperle). Na domačih tleh so začetniki Primorja ponovno izgubili, tokrat proti ekipi Campanell, ki zaseda prvo mesto na lestvici. Čeprav so morali Prosečani zapustiti igrišče poraženi so s prikazano igro popolnoma zadovoljili. Gostje so si sicer zmago zaslužili, čeprav so prišli do golov zaradi napak proseške obrambe. V. H. MINIBASKET V PRVENSTVU Z & R CAMB A — Bor 58:26 V drugem delu prvenstva «Z & R» so borovci v prvi tekmi doživeli hud poraz. Tekma je bila dokaj lepa. I-gra «plavih* ni bila med najslabšimi in v prvih dveh polčasih so leti tudi bili enakovredni nasprotnikom. Naši fantje so zgrešili preveč v obrambi, čeprav jim tudi v napadu ni šlo najbolje. Med posamezniki bi omenili Semena, najboljši izmed borovcev, in Krapeža, ki je z meti od daleč večkrat presenetil nasprotnikovo obrambo. Drugo tekmo bo Bor igral v Miljah proti tamkajšnjemu Interju. Mar Breg — Bor 9:16 (6:9) BREG: Bandi 1, Kocjan 2, Marega, Piras, Tavčar, Kozlovič 2, Zobec, Krneč, Vodopivec, Kozina in Prašelj 5 (4:1). BOR: Lokar 2, Civardi 9 (4:1), Ferfolja M. 1 (2:1), Ferfolja F. 2, Pertot B., Pertot M. 2 (2:0), V Dolini sta se spoprijeli ekipi minibasketa Brega in Bora. Tekma je bila zelo lepa in živahna. Izkušeni borovci so hitro prevzeli vodstvo, toda Breg jih je s Prašljem na čelu dohitel. V zadnjih minutah pa se je pokazala izkušenost mladih borovcev in je tako Bor zasluženo zmagal. V njegovih vrstah sta se dobro izkazala Lokar in Civardi, med Brežani pa Prašelj in I. Bandi. F Kot^š^c AVTOMOBILIZEM Mugello za VN FIRENCE — «Automobile Club* iz Firenc je uradno prosil mednarodno avtomobilska zvezo za organizacijo VN Italije na progi v Mugellu. Polemike glede organizacije dirke formule ena v Italiji se torej nadaljujejo, stanje pa izgleda vedno bolj zapleteno. Monza bi morala kmalu odslužiti, saj je proga tehnično slaba za današnje dirke. Pred časom je odločno stopila naprej Imola, ki tudi zahteva Veliko nagrado. Imola ima za seboj gotovo najboljše «pokrovitelje», vse pa kaže, da so si vse možnosti zapravili, ker so svojo kandidaturo prehitro predstavili. Mugello zato postaja za organizacijo VN najresnejši kandidat. MIŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) Majda se je zdrznila, ko je potrkalo na duri. Planila Pokonci. Vedela je, da je Gorišek. Za vse na svetu ^ M hotela, da bi vstopil. Ne, nikakor ni hotela, da bi ® srečal z njenim očetom, celo s takšnim vedenjem, s se je rad razkazoval. Odprla je le toliko, da je lahko sama stopila v vežo; ia ^edal jo je začudeno. Kadar je prišel k njej, je po j*Vadi kar vstopil, zaradi česar sta se že večkrat skoraj Porokla, ker se je že zgodilo, da js kdo bil pri njej in Ml presenečen nad tako Goriškovo domačnostjo. To jutro je bil dobro razpoložen in je iz same nabosti potrkal. Bil je pripravljen na spravo. Če že ne yedno, pa vsaj za bežno spravo. Osupnil pa je, ko I spoznal, da je namerno stopila v vežo, da bi ga za-3>a. Povrhu še niti ni bila oblečena. Pogledal jo je Pst do glave in vprašal že kar trdo: , "Kaj to pomeni? Še nisi oblečena? — Kdo je pri tebi, tlCa- da ne smem noter?* ■, Spoznala je, da je bilo še slabše, ko ga je zadržala. 'Mila je, da se je ta dan njena nesreča začela zapletati in da mora priti na vrsto vse, kar kakorkoli lahko vsaj še malo bolj zaplete stvar in pospeši nesrečo. Kljub temu je poskušala preprečevati, kar se le d& in je rekla: «Marjan, ne zameri! Oče je pri meni...* «In kaj potem?* je dejal. «Ali bi rada, da se ne bi srečal z njim?* Ker ni odgovorila, je sam dodal: «Kaj se bojiš, da bi ga bodel?* «Ne, ne!» je pohitela. «Ne tol* «Kaj pa? Ali nisem vreden, da me vidi, ali da jaz vidim njega?* »Marjan!* je vzkliknila. «Za božjo voljo vendar —.» Odrinil jo je od duri. čeprav se je skušala braniti in kratko malo vstopil. Suhadolc je sedel na stolu in ni bil osupel. Še kar prijazno je pogledal mladega človeka, ki se je postavil predenj. Vstal je, stegnil roko in tako prisilil Goriška, da mu je dal svojo. Rekel je: «Majdin oče sem.* «Obisk?» je kratko dejal Gorišek in povedal še svoje ime. «Malo sem jo pogledal,* je odvrnil Suhadolc. »Nisem še bil pri njej, kar je tu...» »Lepo od vas,* je menil Gorišek. Majda je stala za njima in ju gledala preplašeno. Bala se je, da bo kar na lepem prišlo do spopada med njima. Bila je pripravljena, da poseže vmes, če bi se kaj zgodilo. Bila pa je neskončno hvaležna očetu, ki se je tako dostojno vedel. Čutila je, kako Gorišek pri njem ne bo nič opravil. «Sedite vendar,* je rekel Suhadolc Gorišku. »Pravzaprav ne utegnem.* je ta odvrnil. Kakor |e prej Goriška pognalo, da je tako rekoč planil v sobo, kot bi hotel brez vsakega prerekanja obračunati z nje- nim očetom, tako mu je zdaj bilo že kar neprijetno, da je sploh prišel sem. čutil je, da ga je ta mirni, že kar pohlevni človek popolnoma razorožil. V njem je vrelo. Navdajale so ga hudobne želje, ni pa vedel, kako naj začne. »Vi ste tu v službi?* je vprašal Suhadolc. »V službi.* »Na Okraju?* »Na OZKZ,» je odvrnil s kratico Gorišek. «Teh imen,* se Je nasmehnil Suhadolc, «nič ne razumem. Vsa ta podjetja, trgovine — sploh vsi si izbirajo neka imena. Same črke, da bi si človek polomil jezik, ko jih izgovarja. Bog varuj,* se je hasmehnil, »da bi sploh vse besede tako skrajševali!* Gorišek bi se zlagal v tej stvari s Suhadolcem, ker je včasih tudi sam rad zabavljal nad tem. Ker pa je bil razdražen in že kar besen, je rekel: »Seveda — za vse to ni. Že treba nekaj znanja...* Suhadolc se je le žalostno nasmehnil. Obmolknil je. «Kako zdaj?* se je Gorišek obrnil k Majdi, »sli greš ali ostaneš doma?* Ker ni takoj odgovorila, je sam nadaljeval, tako da je le ona razumela' «No, seveda. Zdaj ne moreš. Oče je tu. Samega ga menda ne boš pustila?* Govoril je s tako hlinjeno prijaznostjo, da Suhadolc res ni nič slutil. Zato pa se je Majdi toliko bolj trgalo srce. Vedela je, kaj pomeni, če ostane doma. Za vedno bo zgubila Goriška. Vse to pa je v zvezi z mnogimi drugimi stvarmi. — A kaj naj napravi z očetom? Rahlo je odprla usta, besede pa ni mogla spraviti iz sebe. Gledala ga je proseče, polna nepotešljive bolečine. Zdaj ni več niti malo dvomila, da se je vse zares do kraja usodno zapletlo. Ne gre več zgolj za Goriška, ki ga bo zgubila, ki ga je v resnici ta trenutek že do kraja zgubila, čutila je, da se bo s tem zrušilo tudi vse drugo, da se bo zrušila ona sama. Tega se je bala. »No — ne bom vaju motil,* je rekel Gorišek ljubeznivo in dostojno. Ponudil je Suhadolcu roko. »Dobro se pomenita!* Nato je dejal posebej Suhadolcu: »Hotel sem vam jo odpeljati na prireditev v sosednjo vas. Ves Okraj pojde tja. Neka kulturna stvar in malo veseličke zraven... Seveda, zdaj nima pomena. — No, Majda, zdravo, in lepo se pogovori z očetom!* Njej ni ponudil roke, ko je šel lz sobe. Pognalo jo je za njim. Zunaj ga je ujela za roko in dejala strastno, kipeče: »Marjan — tak vendar, počakaj!* Nerad se je ustavil in le na pol je obrnil glavo proti njej. »Kaj hočeš?* je dejal skoz zobe. »Marjan, prosim te, ne bodi tak! — Pogovorila bi se...» »O čem?* »O vsem.. o vseh stvareh, o mnogih stvareh! Marjan, poslušaj me, prosim te!» je hlipala, kakor da se potaplja in prosi pomoči. Gledal jo je s priprtimi očmi in dejal trdo: »Notri te čaka oče. Menda ne bova zdaj imela diskusijskega večera?* Za čas je počakal, nato je postavil ostro pred njo: »Vse je preprosto: ali greš z menoj ali ne?» »Marjan — prosim te!» Oklenila se ga je. Odrinil jo je, sicer ne presurovo, a toliko trdo, da je lahko vedela, kaj to pomeni. Ponovil je: »Greš ali ne?» Ker je hotela spet z nečim drugim, je le še bolj trdo ponovil: »Nočem debate! Stvar je preprosta: greš ali ne?». Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir Letna naročnino za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. decembra 1978 Zo SFRJ Oglasi 400 lir zo 2iro račun 50101 603 45361 «ADIT» OZS 61000 Ljubllana Gradišče 10AI nad telefon 22207 Ob delavnikih trgovski i modul (šlr I st. vlš 43 Jhtn Finančni (00. legalni 600. osmrtnice 300. SOOTN t stolpca Mali oglasi 150 lir bese 18 800 lir mm višine v širini muu lir umi visimo v silim • otwiyv,u --- ---- i iliickO Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanl|eJUN|s ■ _____________* _• ____i____i_______«>i/4Albi. vi11 ■ ir\rm/l 1"» drijaiu 0“* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz v Italiji pri SPL Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ITT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov NOV DOGOVOR OB 50-LETNICI LATERANSKE POGODBE Senat bo danes pričel razpravo o najnovejšem osnutku konkordata Italija in katoliška cerkev si vzajemno priznavata neodvisnost Polemika o privilegijih cerkve na področju socialnega skrbstva RIM — Čez nekaj mesecev bo minilo pol stoletja od dne, ko sta kardinal Gasparri in «cavalier» Benito Mussolini podpisala lateransko pogodbo in konkordat med italijansko državo in cerkvijo. Republiška ustavodajna skupščina je v temeljni zakon vključila, a ne povsem soglasno, sedmi člen, ki dejansko določa veljavnost tega sistema dogovarjanja med državo in cerkvijo. Že tedaj pa je prevladovalo mnenje, da bo potrebno konkordat iz leta 1929 obnoviti in ga temeljito posodobiti. Želja po obnovi konkordata je v prejšnjem desetletju dozorela, ni pa bila uresničena v celoti. Pač je italijanska vlada imenovala svoje odposlanstvo (vodil ga je bivši tajnik KD Guido GonneUa), ki je polnih enajst let vodilo pogajanja. O končnem predlogu novega besedila konkordata bo danes začel razpravljati senat. Najbrž bo poročilo prebral sam predsednik vlade, kateremu je sen. Gonnella v imenu delegacije poslal daljše pismeno poročilo. V njem Gonnella poudarja predvsem tiste točke, za katere se je zdelo, da so najbolj sporne. Na splošno pa je poudarjeno, da je besedilo novega konkordata sodobno in v največji meri usklajeno z italijansko ustavno ureditvijo. Tako bo prvi člen konkordata vseboval skupno izjavo Italije in cerkve, ki poudarjata «vzajemno neodvisnost*. Doslej je neodvisnost poudarjala samo Italija v svoji ustavi. •ifiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniimiin Danes v Španiji ljudsko glasovanje o novi ustavi Na predvečer referenduma trije policisti ubiti v atentatu v San Sehastianu Cerkev se tudi obvezuje, da bo spoštovala neodvisnost Italije. Drugo sporno vprašanje je bil pouk katoliške veroizpovedi v javnih šolah. Konkordat priznava pravico do verouka, obenem pa je v konkordatu stavek, ki se sklicuje na »spoštovanje svobode misli* in zato jamči državljanom pravico, da se verouku odpovedo, ne da bi pri tem bili deležni kakršnekoli diskriminacije. Kako to v praksi zajamčiti, bo italijanska država sklepala z lastnimi zakoni. Družinska zakonodaja je tudi bila sporno vprašanje. V novem konkordatu je določeno, da država priznava v cerkvi sklenjen zakon. Kar pa zadeva razveljavitev zakona, ki jo izreče cerkveno sodišče »Sacra Rota* pa novi konkordat določa, da te sklepe Italija upošteva tako, kot v tujini sklenjene razveze. Skratka, sklep cerkvenega sodišča bo za italijansko ureditev enakovreden raz-zvezi. V novem konkordatu ne bo več člena, ki je določal, da je katoliška »državna vera*. Pač pa bo po seben člen ugotovil, da »italijanska republika priznava poseben značaj, ki ga ima za katoliški svet rimsko mesto, kjer je papeževa škofija*. Kljub navodilom parlamenta pa se delegacija ni utegnila dogovoriti o usodi cerkvenih podpornih in sorodnih socialnoskrbstvenih ustanov, to pa zato, ker «država še ni prenesla vseh pristojnosti na dežele*. Resnici na ljubo je tu šlo za zelo zapletena finančna in davčna vprašanja, katerim se je italijanska delegacija očitno izognila in sklenila imenovati mešano vatikansko-italijansko komisijo, ki bo zadevo proučevala in naj bi jo rešila v enem letu. Ni dvoma, da bo prav to vprašanje obnovilo znane spore, saj se je cerkev doslej upirala z vsemi silami izvajanju zakona 328, ki je deželam dal pristojnost, da upravljajo podporne ustanove. Cerkev pa je hotela (edina) ohraniti ta privilegij. Temu se upira; j napredni kristjani, ki se združujejo ob reviji »Com-Tempi nuovi*. V svoji izjavi ugotavljajo, da se cerkev še vedno bori za privilegije, medtem ko je obnova krščanstva možna samo, »če cerkev ne bo imela posvetne oblasti in če bo država laična ter demokratična*. Napredni kristjani se tudi sprašujejo, kaj misli o tem papež Janez Pavel II., ki se je kot krakovvski kardinal Wojtyla boril »za goli obstoj cerkve*, kot rimski škof pa se sedaj »bori za cerkvene privilegije*. (st.s.) MADRID — V Španiji je bil včeraj »dan molka in premisleka*; danes pa bo nekaj več kot dvajset milijonov Špancev šlo na volišča, da bi se izreklo o novi ustavi. Volilna kampanja, ki se je končala predvčerajšnjim z množičnimi shodi vseh strank, je potekala v miru in skorajda v zatišju, morda tudi zaradi tega, ker ni bil rezultat današnjega ljudskega glasovanja nikoli v dvomu. Besedilo ustave je sad splošnega kompromisa in kot tak zadovoljuje vse, ali pa nikogar. Dejansko pa so se vse najmočnejše stranke izrekle za odobritev ustave, proti pa samo skrajna desnica in skrajnolevičarska grupacija marksistov - leninistov, poleg njih pa baskovska ETA. Prav ETA je v tem trenutku naj: glasnejši nasprotnik nove ustave, ki da ne uresničuje teženj baskovskega prebivalstva po avtonomiji. V baskovski pokrajini so se v zadnjih tednih stopnjevala teroristična dejanja, ki so dosegla višek prav včeraj, na predvečer referenduma, s krvavim atentatom v San Sebastia-nu, kjer so bili trije policisti ubiti v nekem baru. V lokal so okrog 14.30 vdrli trije oboroženi moški, ki so prisilili maloštevilne kliente, da so legli na tla, nato pa začeli stre-liati proti trem policistom, ki so stali pri točilni mizi. Dva, oba policijska komisarja, sta bila na mestu mrtva, tretji pa, neki mestni redar, je umrl med prevozom v bolnišnico. Z včerajšnjim pokolom je števi>o žrtev terorističnih akcij tekom letošnjega leta naraslo na 87. Vsekakor pa je vzdušje v vseh ostalih španskih pokrajinah mirno. Udeležba na volitvah bo verjetno dokaj visoka (okrog 75 do 80 odstotkov). kljub temu, da vremenoslovci naDOvedujejo slabo vreme. Rezultati bodo znani že jutri zgodaj. Po sedanjih predvidevarijih naj bi se za ustavo izreklo najmanj 80 odstotkov volivcev, proti pa kvečjemu 10. Pozornost opazovalcev je zato namenjena, bolj kot rezultatom samim, poznejšemu razvoju političnega položaja. Vprašanje je namreč, kaj bo storil predsednik vlade Sua-rez. Na papirju ima dve možnosti: ali takoj skliče nove volitve, ali pa se predstavi v parlamentu in skuša dobiti pooblastilo, da ostane še za prehodno dobo na oblasti. Druga možnost je bolj verjetna, kajti nove volitve bi bile v tem trenutku prevelika neznanka, (tm) Na sliki (telefoto ANSA/UPI) San-tiago Carrillo govori na shodu španske KP ob zaključku volilne kampanj«. RIM — Eden mrtev 1973. leta, 8 mrtvih ’74., 26 mrtvih '75., 31 mrtvih '76., 40 mrtvih lani in 58 mrtvih do 30. novembra letos: to so uradni podatki, srhljivi zaradi stalnega naraščanja, o smrtnosti narkomanov v Italiji v zadnjih letih. Vendar, kot so poudarili med včerajšnjo tiskovno konferenco voditeljev DAD (Osrednje vodstvo za boj proti širjenju mamil), so podatki, ki ne razgaljajo pojava narkomanije v vsej njegovi dramatičnosti. Droga je bila glavni vzrok smrti še marsikaterega fanta, dasi so jo zdravniki pripisali nalezljivemu vnetju jeter ali pa prometni nesreči. Zaradi vse bolj zaskrbljujočega širjenja narkomanije v Italiji, ki se nevarno približuje ravni drugih razvitih zahodnih držav, so pred dvema letoma z reformnim zakonom, ki ne istoveti več narkomana z zločincem, uvedli pri notranjem ministrstvu tudi posebno telo za boj proti širjenju mamil. Ta organ, ki ga vodi bivši rimski kve-stor Bonaventura Provenza in ki usklajuje delo policije, karabinjer- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiidiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiu Na širokih področjih srednje Italije včeraj zaznali močan potresni sunek Na srečo ni človeških žrtev - Le manjša gmotna škoda - Epicenter potresa še neznan Protestni shod vseučiliščnega osebja ,............. ........... Na Trgu Minerva v Rimu se je včeraj na protestni manifestaciji proti Pedinijevemu zakonskemu odloku zbralo nad 2 tisoč univerzitetnih delavcev. Zborovanje so sklicali zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL, katerih predstavniki so tudi sprevorili zbranemu učnemu in neučnemu osebju italijanskih vseučilišč (Telefoto ANSA) HiiiiiiiiiittmitiiimiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimniiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiimtimmiiitmimtiiiiinmitMiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiMiHiii TISKOVNA KONFERENCA NAČELNIKA DAD DR. PROVENZE Zelo zaskrbljujoči podatki o širjenju narkomanije med ita lija n s ko mladino V prvih 11 mesecih letos je zaradi mamil umrlo 58 mladostnikov, 18 več kot lani BOLOGNA — Seizmografske postaje so včeraj ob 16.40 zabeležile močnejši potresni sunek. Jakost potresa je bila sedme stopnje Mercallijeve lestvice, občutili pa so ga predvsem prebivalci srednje Italije, Glavni obtoženec, skrajni desničar Antonio Braggion, se še vedno skriva pred pravico, zato mu bo porota sodila v odsotnosti. Zločin je bil izvršen na Trgu Cavour med spopadom deseterice Ligurije, Tridentinskega, Veneta in i skrajnih levičarjev s kopico faši-celo Trsta, medtem ko ga v Furla- stičnih pretepačev. Braggion je te-"fii «. ™-'daj segel po revolverju in ustrelil ni ji niso zaznali. Seizmologi si zaenkrat še niso edini, kje naj bi bil epicenter potresa, po mnenju nekaterih je bil ta na odprtem morju blizu Ancone, medtem ko drugi trdijo, da je bil epicenter v Roma-gni ob vznožju Apeninov. Najbolj so potresni sunek, ki je trajal le nekaj sekund, občutili prebivalci Firenc in Bologne. Na srečo potres ni povzročil večje gmotne škode, le s pročelij nekaterih starejših hiš je odpadlo nekaj ometa. Kljub temu je prebivalstvo zajela panika, tako da so ljudje bežali na ulice. Drugod po srednji in severni Italiji so potres zaznali le prebivalci, ki prebivajo v višjih nadstropjih stanovanjskih hiš, tako tudi v Trstu in Benetkah. Po mnenju geofizikalnega inštituta iz Faenze je potres napovedovalo karakteristično bobnenje, vzrok potresa pa so bili lažji sunki, ki so jih prejšnje dni zaznali v Venetu. Pričakovati je, da bo v prihodnjih dneh, predvsem na območju Sredozemskega morja, še več takih potresnih sunkov, dokler se; ne bo zemlja popolnoma umirila. Lažji potres, četrte stopnje Mercallijeve lestvice, so zaznali včeraj ob 5.45 tudi na območju Umbrije in Macerate, kjer je potresni sunek povzročil nekaj škode predvsem v zgodovinskem delu mesta, (mč) NA PROCESU ZARADI UMORA CLAUDIA VAFALLIJA L. 1975 Sodniki odbili prijavo protifašističnega odbora kot prizadete stranke MILAN — Pred tukajšnjo poroto se je včeraj doDoldne začel proces zaradi hladnokrvnega umora 17-let-nega levičarskega študenta Clau-dia Varallija dne 14. aprila 1975. nesrečnega Varallija. Na zatožni klopi sede tudi pokojnikovi prijatelji, ki jih sodišče dolži povzročitve gmotne škode in telesnih poškodb. Poleg Varallijevih staršev in somišljenikov sta se na procesu prijavila kot prizadeti stranki iz solidarnosti z žrtvijo fašistične morilske roke tudi milanski «trajni protifašistični odbor za republiški red* in »gibanje delav- cev za socializem*, vendar tega sodni zbor ni sprejel, češ da imajo pravico v tem smislu samo štirje Varallijevi prijatelji, ki so mu bili ob strani, ko ga je zadela krogla in bili torej tudi neposredno podvrženi nevarnosti. SAL LAKE CITY — Vrhovno sodišče v ameriški zvezni državi Utah je odložilo za nedoločen čas izvedbo smrtne kazni proti dvema zapornikoma, ki sta bila obsojena na smrt zaradi trojnega umora med nekim ropom. Temu sklepu se je protivil predsednik sodišča, kar pa ni nič zaleglo. Kot je poudaril branilec, so obtožencema sodili še posebno strogo, ker sta »črnca • in povrh še revna*. jev in finančnih stražnikov ter funkcionarjev zdravstvenega in zunanjega ministrstva, je še zlasti lani in letos dosegel precej uspehov v boju proti tihotapcem in razpečevalcem mamil, kot dokazujejo podatki o količini zaplenjene droge in o aretacijah «trgovcev smrti*. Lani so zaplenili 3.216 kilogramov, v prvih 11 mesecih letos pa poldrugo tono več. Vzporedno je naraščalo tudi število aretiranih (2.387 pred dvema letoma, 2.714 lani, 2.960 letos) in število narkomanov, ki so jih ali aretirali (ker je narkoman čestokrat tudi sam razpečevalec, da si tako prisluži svojo dnevno dozo droge) ali pa prijavili centrom za zdravstveno pomoč. Številke so obenem spodbudne in zaskrbljujoče. Če po eni strani vse večja količina zaplenjenega mamila dokazuje večjo uspešnost organov pregona v boju proti tihotapcem in razpečevalcem, je pa tudi res, da je večja uspešnost tudi posledica vse večjega uvoza in vse večje količine razpečanih drog. Poznavalci trdijo, da količina zaplenjenega mamila običajno ne presega 10 odstotkov uvoženega. Prav tako večje število aretiranih kaže, da se je zvečalo število malih razpečevalcev, malih rib, ki se skorajda edine ulovijo v policijsko mrežo. Kajti doslej se italijanskim organom pregona še katerih je neprimerno večja. Poleg tega pa heroin in kokain dajeta razpečevalcem možnost znatno večjega zaslužka, saj se vrednost droge ra poti od Srednjega in Bližnjega vzhoda v Evropo in v ZDA postoteri. Heroin prihaja v Italijo predvsem iz »zlatega trikota* (Birma, Tajska in Laos), lahka mamila kot hašiš in marijuana z Bližnjega vzhoda, Latinske Amerike in nekaterih afriških držav. Zaradi skokovitega širjenja narkomanije si je vodstvo DAD zastavilo tudi vprašanje, v kateri starostni dobi so mladi najbolj izpostavljeni mamilom. Po zbranih podatkih kaže, da je največ narkomanov med mladostniki od 18. do 25. leta starosti, največja smrtnost pa je med mladostnik iod 18. do 25. leta starosti. Kar zadeva šole je bil dr. Provenza mnenja, da pojav še nima zaskrbljujočih razsežnosti. V tem pogledu se je vodja DAD izkazal prav tolikšnega nojevega optimista kot ministrica za zdravstvo Tina Anselmi. Kar pa je zares zaskrbljujoče, (vt) DNEVNIK OB ŠE VEDNO POMANJKLJIVI UREDITVI Rajonskim svetom je treba zagotoviti redno poslovanje Rajonski svet za vzhodni Kras bo danes obravnaval problem določevanja površin za ljudske stanovanjske gradnje za Kplonjo pa je včeraj razpI'at!_ ljal o pravilniku družinskih posve valnic. Kako delujejo rajonski sveti, to je organi, ki so bili letos prvič neposredno izvoljeni in ki bi morali predstavljati nedvomno pomembno etapo v procesu dejanske decentralizacije upravnega življenja? In kakšen odmev ima njihovo delo v družbenopolitičnem življenju posameznih mestnih, predmestnih in okoliških predelov ter v upravnopolitičnem življenju tržaške občine sploh? Dobrih pet mesecev je že poteklo od upraviuh volitev, ki so močno razmajala razmerja sil v tržaškem občinskem svetu. To se je v precejšnji meri odražalo tudi na rajonske svete, čeprav so ravno v teh organih demokratične sile našle neko skupno pot, za katero se v občinskem svetu niso mogle na noben način dogovoriti. Ob vsem tem ni odgovor na zastavljena vprašanja najbolj razveseljujoč. Rajonskim svetom doslej namreč v bistvu ni bilo še omogočeno, da bi lahko izvajali vse tiste funkcije in naloge, ki jim pfitičejo. Rajonske skupščine se kljub temu bolj ali manj redno sestajajo, vendar so prisiljene delovati v dokaj neugodnih pogojih. V takšnih pogojih je nujno ne le odnos med njimi in prebivalstvom, ki ga zastopajo, temveč tudi med njimi in občinsko upravo, nujno okrnjen. Prav zato nas v končni oceni dosedanje dogajanje na tem področju ne more zadovoljevati. Kakšna je trenutna dejavnost rajonskih svetov? Zelo pomembna bo današnja seja rajonskega sveta za Vzhodni Kras, na kateri bi se morali izreči o mnenju, ki ga je pristojna občinska komisija dala v zvezi z ugovori na načrt o določevanju površin za ljudske stanovanjske gradnje. O tem se bo moral v kratkem izreči tržaški občinski svet, ki bo sklepal o več kot 200 ugovorih posameznikov in ustanov. Pred dnevi se je sestal rajonski svet za Staro mitnico, ki je kot osrednjo temo obravnaval pereče vprašanje izgonov iz stanovanj, ki so v zadnjerh čašii vse pogostejši in ki oškodujejo predvsem revnejše sloje. V zvezi s tem je rajonski svet izrazil zahtevo, naj se čimprej aktivira socialni sklad, kot ga predvideva zakon o pravični stanarini. Sam rajonski svet pa se je obvezal, da bo poskrbel za ugotovitev in reševanje posameznih primero-' izgonov. Rajonski svet za Staro mitnico je posvetil svojo zadnjo sejo vprašanju otroških jasli ter se s tem v zvezi sestal z občinskimi odborniki, ki so se obvezali, da bodo poskrbeli za rešitev problema, rajonski svet iiiiMiiiimiiMiiiimiiimmiiiiiimiiiiMMiMiiMitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiHiiimiiiiimmiiMtiiiMiiiiiiiitniii ZARADI KRŠENJA VALUTNIH PREDPISOV^ Za Carla Pontija predlaga Dejstvo pa je tudi, da se trdih spon mamila ne osvobodiš zlepa, še zlasti, če nisi dovolj motiviran. To je tudi posledica dejstva, da so tihotapci in razpečevalci postopno zamenjali na tržišču tako imenovana »lahka* ali »mehka* mamila s heroinom in kokainom, odvisnost od in 30 milijard lir globe Njegovo ženo, igralko Sofio Loren, naj hi oprostili ni posrečilo odkriti in onesposobiti I večjih tolp, ki delujejo na skorajda1 O I o industrijski ravni, pač pa le manjše ECtVIll lUZIIvv O Iv id IvCv tolpe, ki niso vključeno v mednarod- 9 9 ni krog droge. Kar zadeva število1 narkomanov, ki morajo na prisilno zdravljenje, pa lahko rečemo le, | da najbrž predstavljajo le veliko o-bremenitev za neštevilne centre za zdravljenje proti narkomaniji, ki niso dovolj ustrezno opremljeni, delu-jejo'le ob dobri volji posaitieznikov in zlasti nimajo nobene možnosti, da bi po zdravljenju omogočili narkomanu netravmatsko vključevanje v družbo. Prav zaradi težav, s katerimi se sooča po zdravljenju, narkoman največkrat v kratkem spet klone omami droge. ... RIM — V dvorani sedme sekcije kazenskega sodišča je tožilec DelTAnno zahteval včeraj obsodbo na 3 leta zapora in plačilo 30 milijard lir globe za filmskega producenta Carla Pontija pod obtožbo kršitve valutnih predpisov in nezakonitega izvoza kapitala (5 milijard). Nekoliko nižje zaporne in denarne kazni je predlagal za vrsto njegovih sodelavcev in funkcionarjev denarnega zavoda Banco di Roma. ki so tako ali tako vpleteni v Pontijevo početje. Za producentovo ženo, igralko Sofio Loren, ki je bila obtožena sodelovanja pri nezakonitem izvozu valute, je pa zahteval popolno oprostitev, ..........iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHmHiniiinmiiiiiiiiiuiiiiniH......................................... SRHLJIV PRIMER VERSKEGA FANATIZMA V TRIDENTU Prah prahu, duh duhu, pokopljite jo vi... TRIDENT — Po lepem »zgledu*, I gonistko 5-letno deklico Desirč, hčerki so ga dali pred štirinajstimi dne- kico obeh samomorilcev, katere vi pripadniki ameriške verske loči- truplo so karabinjerji našli v plane »tempelj ljudstva* z množičnim I stični vrečki na zvoniku v vasi S. samomorom v Gvajani in po osupljivih dejanjih, katerih pobudniki so pristaši raznih verskih sekt tudi po Italiji, se nadaljujejo izpadi verskega fanatizma, izpadi, ki jih je težko opredeliti z besedami, saj presegajo meje zdravega razuma. Protagonista nove, tragične zgodbe sta tokrat zakonca Cesare in Margherita Patanč ter Cesarejev brat Mariano Patane. Zakonca Patane sta skušala 29. novembra letos napraviti samomor v Nici v Franciji, kar je uspelo samo Mar-gheriti, medtem ko so njenega soproga le s težavo rešili, a je še vedno v kritičnem stanju in mu nudijo zdravstveno oskrbo v neki psihiatrični bolnišnici v Nici. Kaj pa je imel tu ooraviti Mariano Patane? To bomo takoj odkrili, naj povemo samo, da se je s samomorom Mar-gherite Patane zaključilo zadnje poglavje knjige, ki'je imela za prota- Agata v Val dl Sole 28. junija letos. šele sedaj pa je uspelo preiskovalcem osvetliti celotno zadevo. Zakonca Patanč in stric njune hčerke Mariano so se nalezli naukov »kozmičnega bratstva*, sekte, ki jo je v Catanii ustanovil 68-letni Eugenio Siragusa, ki je znan tudi zaradi drugih zadev, katere so si v nasprotju z moralo in sodnim pravom. Sekta »kozmično bratstvo* naj bi svojim vernikom pripomogla, da bi bili v nenehnem stiku z drugimi neznanimi svetovi in jih zbližala z živimi bitji celotnega vesolja. Seveda pa, da to dosežejo, se morajo navadni »zemljani* očistiti in taki tudi umreti, nakar nastopi reinkarnacija in iz tega procesa se seveda izcimi »super - človek*. Zakonca Patanč sta se že dalj časa hranila samo s tako hrano, ki naj bi ne vsebovala nečistih elementov, kajti potem bi jima bilo nemogoče Mlada žrtev verskega fanatizma •očistiti* se in tako jedačo sta vsilila tudi svoji 5-letni hčerki Desirč. Lepega dne so prepričali tudi Ma-riana, da začnejo »očiščevalni* po- hod in vsi skupaj so se odpravili na dolgo hojo po gozdovih in poljih, kar je zelo utrudilo predvsem malo dekletce, ki ji povrh niso dajali niti hrane, da se ne bi okužila s posvetnimi stvarmi. Tako ravnanje je bilo za Desirč usodno, saj je popolnoma oslabela in omagala, za nameček pa so jo »skrbni* starši še zadušili in posilili. S tem je bila 5-letna Desirč «očiščena», počakati je bilo treba samo na reinkarnacijo, ki naj bi po mnenju družine Patanč nastopila v plastičnem zavoju v majhnem zvoniku, kjer so mrtvega otroka zapustili in sami nadaljevali pot v »očiščenje*. Oče, Cesare Patanč, je v vreči pustil hčerkici tudi spremno pismo za onostranstvo, ki se glasi: «Prah prahu, duh duhu. pokopljite jo vi, izvršite to dejanje usmiljenja, saj je božji otrok.* S tem je bilo prvo dejanje srhljivke dokončano, medtem ko se je drugo zaključilo pred dnevi v Švici. Z epilogom pa so preiskovalci po petih mesecih raziskav tudi o-svetlili celotno žalostno zgodbo, (mč) češ da ni zagrešila kaznivega de janja. Proces se nadaljuje jutri s posegi branilcev, (dg) PO SMRTI RIMSKEGA ŠTUDENTA Še vedno brezuspešen lov za roparji RIM — Kljub cestnim zaporam in preiskavam v številnih stanovanjih, policija še vedno ni izsledila treh roparjev, ki so predvčerajšnjim skupaj z dvema pajdašema napadli neki denarni zavod v Rimu in odnesli okrog sto milijonov lir. Kot je znano, je pri tem prišlo do hudega spopada s policijsko izvidnico, katerega nedolžna žrtev je postal 16-letni študent Paolo Di Paolo: ko se je zatekel v neko mehanično delavnico, ga je v glavo smrtno zadel strel nekega policaja. Ranjena pa sta bila tudi dva roparja. Včeraj so operirali 20-letnega Nevia Bas-saia, vendar je njegovo zdravstveno stanje še zelo resno. Preiskovalci domnevajo, da je bil ranjen še eden izmed roparjev: v avtomobilu, s katerim so zbežali in ki so ga našli nedaleč od kraja napada, so bili vidni madeži krvi. JUTRI V GLEDALIŠČU ROSSETTI Deželno srečanje o psihiatrični reformi Jutri bo v foyerju gledališča setti deželno srečanje o trenur1na izvajanju in perspektivah zak° o psihiatrični reformi. Pobudo srečanje je dala deželna zveza V* krajin Furlanije - Julijske krajio . uvodno poročilo pa bo imel. “TL nik za socialno skrbstvo tržaške P® krajine Maurizio Pessato. Poleg Pr stavnikov štirih pokrajin in odgovor nih za zdravstveno politiko v želi, predstavnikov krajevnih us nov in sindikalnih organizacij, bo srečanja udeležil tudi prof. Jra .. co Basaglia, ki je v Trstu spro obširno decentralizacijo psihiatru-. pomoči, na katero se nanaša za* o reformi. Srečanje zanima še zlasti tiste u stanove, ki jim je zakon PO.v® rešitev praktičnih vprašanj, ki. j postavlja odprava umobolnic: vid) čitev bivših bolnikov v družbe tkivo, uskladitev socialnih storite > ustanovitev središč za umsko zdr* je, ki naj skrbijo za zdravljenj® in rehabilitacijo umskih bolnikov v udeležba občanov pri reševanju vpr šanj, ki jih odpirajo umske bole* JUTRI ZA DIJAKE V gledališču Verdi simfonični koncert V gledališču Verdi bo jutri od štirih koncertov, ki so na Vf gramu v naslednjih dneh. pala bosta simfonični orkester zbor italijanskega gledališča, ki 0 sta predstavila občinstvu odlov* iz Beethovnove opere «Fidelio* skladbo nte‘tLi, ten, drugi pr da je r.c-azsoa: odredili ponoven psihiatrični PreJL<. v kriminalistični umobolnici v gio Emilii. Slednji izvid, ki g® , prizivno sodišče jutri, 7. decejU j. moralo upoštevati, trdi, da je *e no umsko neuravnovešen. Demetrio Campolo je včeraj vprašanje predsednika Corsija Pj^ novil, da je popolnoma nedolžen. Norme Cavallarin ni nikoli videi . da je priznal le zato, ker je bd močnim psihičnim pritiskom. mu je policija, ko ga je zaslišev*;11 baje zagrozila, da mu bo razb*1* stekleno oko (ko je imel eno 'et? (,9 je namreč pri igranju iztaknil * oko), če ne bo priznal. Žrtev mraza je 65- VIDEM — V Remanzaccu včeraj ponoči podlegel mrazu letni upokojenec Nello Carpi. Živel je sam in si dolgočasje preganjal z obiskovanjem znancev v gostilni, kjer je ostajal do poznega večera. Ko se je zadnjič vračal v temi proti domu, je iz nepojasnjenih razlogov padel v obcestni jarek. Zaradi šibkosti se ni mogel sam dvigniti in tako je prebil tam vso noč. ko je temperatura padla več stopinj pod ničlo. Zjutraj ga je našel neki železničar in ga popeljal do videmske bolnišnice, kjer pa je izdihnil. Nova tragedija torej v krogu starih, onemoglih in iz družbe izrinjenih, ob kateri bi se veljalo globoko zamisliti. Tp BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESI TRŽAŠKA KREDITNA BAN*'1 S. P. A. TRST - IGLICA r FIL2I 10 - •* TEČAJI VALUT V MILAN** DNE 5. 12. 1978 851-' Ameriški dolar Funt šterting švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 1656." 490." 192.5» 27,1» 441" 60." 710" 406." 154" 190." 18.5» 'K 38.5» 39." menjalnica vseh tujih valut