m w-vwwrwww tnrm « * # »Tfil ■* Posamezna številka: 3 m 60 vinarjev. * .TABOR* izhaja vsa« daji, razven JI nedelje m praznikov, ob 18. uri -z J d;t.umom naslednjega dne ter stane ■ celoletno 120 K, polletno €0 li« ■ cetrtlotno 80 Iv, mesečno 10 K. ■ tnserati po dogovora. Pri večkratn, JJ objavi popust. ■ flaro^- 1 MARIBOR «e pn upravi wTAB0flA*« R, Jurčičeva ulica štev, 4. Leto: L O o Q POŠTNINA PAVHALIRANA O Q TABOR Maribor, nedelja 3. oktobra 1920. • ■«' ' Posamezna Številka 1 5 ■ *■ 60 vinarjev.. I tf&EDNlSTVO se nan^ja.T Mori- * » bora, Jurčičev* ml. it. 4, ;X nad- « S stropje. Teleion interurb. žL .278. J » UFBAVA se nahaja t Jurčičevi « . ulici štev. *, pritličje, iovo. Tel«. S ■ ‘on št« 24. SHS pc&.nočekorui a- « čim šter. 11.733. J » Na naročila bre« denarja ■« o« * J Jiira- — itokcraini se se vračaj«. J Številka: 32. kVstrSiski strah pred usodno uro na Koroškem. Rusko-poljski mir bo sklenjen v par dneh. — Priri slučaj kuge » Trstu. — Iz D’Annunzije?e ksarnerska regente. Ben Abeba: Nase naloge. Maribor, 2. oklobra. Od štirih mejnikov našega slovenskega ozemlja nam ie prisodila mirovna konfarenca samo enega — Maribor. Trst in Gorica, sta padla brez milosti pod fuičev iarem, Celovec bo po komaj sam odločil — ali postane naš !n hoče živeti, ali pa postane avstrijski in hoče smrt. Največja nesreča našega narod3 je 6Ha ta, da so se ugnezdili skoro v vsa naša mesta tuici, Nemci in Italijani, dobili v njih nadoblast nad nami ter nam tako več ali manj odvzeli možnost večjega kulturnega in gospodarsko-političnega razmaha. Za časa naše pro-buie nismo imeli v svojih rokah niti enega mesta na našem ozemlju, da, celo trgi so bili v nadoblasti tujcev. Pozneje smo bili za naša mesta oster boj, toda premalo je bilo naše sile, da bi biia mogla uspešno oblegati vse te potujčene trdujave in v želji, da si pepolnoma osvojimo vsaj eno teh trdnjav, smo koncentrirali vse naše sile v Ljubljano. Temii skupnemu pritisku celokupnega našega naroda sa je končno res oosrečilo doseči zmago. L;ubljana ie postala slovensko mesto, Toda mesto da bi se bili po 8a>;etjU Liubljana vrgli z isto odločnostjo tudi na druga naša mesta, smo se iz njih vedno bolj umikali. Posebno pa velja to za Maribor In Celovec ter dalje za Celje in Ptui. Za Trst in Gorico smo začeli zadnja leta pred svetovno vojno oster boj, ki, to moramo priznati, ni bil brezuspešen. Da ni prišel preobrrfl in ž njim italijanska oku- V. J-o: Spomin. (Konec). »Ali bodo že kmalu tu?« »Kdo? •••. Ah- saj res! Vse je še mirno, vse spi. Naj spijo!« Tone je strmel s široko odprtimi očmi v vedro nebo in fantaziral; oči so mu bile steklene, srce mu je bilo čisto narahlo. Kakor je globoko vzdihnil, prikazala se mu . je na bledih ustnah kri. Kri — povsod samo kri! »Kdaj pridejo po naju in naiu odnesejo.« -Ah, ne! Naj raje še ostanejo, saj je tako prijetno tukaj, nihče naju ne drami, nihče ne moti! Pač! Velika podgana ie jedla iz Tonetove torbice kruh in se plaho ogledovala. — »Ne boj ^e!_ Nič hudega ti ne storimo. Živi, ko je t>a življenje tako lepo.« Vetrič je pihljal sem z morja, tako svež in čist, božal ]e naju kot nekdaj naše skrbne mamice, ko sva bila še otroka. »Lojze, glej, kako lepo je tukaj, rožice cveteio, sami rdeči nageljčki, bela dekleta jih trgajo in spletajo v vence, in moja Anica je med njimi; kako je lepa, k meni gre in mi nese cvetja. Pojdi golobček moj, zdaj ne smeš več od mene, poljubi me. Glej, lipa že cvete, in po njej brenče čebele 1 Vidiš ? paclja, bi danes najbrže že bil! gospo-! darji GOrfce in tudi v Trstu bi bili že mnogo dlje, kakor pa smo b!li 1. 1914 Svetovna vojna je preobrnila vse. Od j vseh teh mest nam je ostal samo; Maribor. Spremenba državne oblasti je Ma- j ribor precej spremenila in to kar čež; noč In danes je to nekdaj tako zelo' ponemčeno mesto tudi v bistvu že mnoqo bolj slovensko, kakor pa nem- i ško. Toda s tem še davno ni dovrše-i na naša naloga. Maribor mora postati popolnoma, naš na znotraj istotako kakor zunaj. Ker le tedaj, če bo po-! polnoma naš, bo lahko vršil svojo1 veliko nalogo,kulturnega in gospodar-! skega centra severne Slovenije. Da si! ga pa res popolnoma osvojimo, je tre- j ba pred vsem več podrobnega kultur-! nega in gospodarskega dela. Da nismo ml Slovenci dosegali v j naših ogroženih mestih večjih uspehov,: je ležala krivda pred vsem, kar sem* pnvdarjal že pred vojno v tržaški, „Edinosti" ravno v tem, da smo vse preveč zanemarjali gospodarsko in kulturno delo ter mislili, da se bo dalo j vse doseči samo z golo politiko fn j agitacijo. Vse te pogreške pa delamo j deloma tudi sedaj v Mariboru. Ni dovolj, da pripada Maribor državnoprav-no k naši državi fn tudi to ni dovolj, da imajo v njem več ali manj vse naše stranke svoje organizacije. Dokler bodo naše javno gospodarsko žlvl;enje obvladovali tujci, to mesto ne bo nikoli popolnoma naše. Naravno je, da si čez noč ne »oremo osvojiti vse trgovine, obrti in industrije, toda polagoma, s sistematičnim delom bomo to igraje dosegli. Za trgovske, obrtne in industrijelne obrate Slišiš? Kako lepo je! In zvezdice sevajo; tiha luna je med njimi... Glej, te zvezdice, to so očke božje, ki gledajo na naju, njih svit trepeta kot moje mlado srce, polnoblaženstva in sreče.« Tone je fantaziral. Solnce je pogledalo izza skalnatih gričev, prvi žarki toplote so prihiteli In nama poljubljali lica. Dinkoštni praznik, praznik cvetja in življenja, ljubezni in veselja! Kako lepo ja zdaj doma. Žitno klasje šumi po polju, prav tako kot tiho morje tukaj doli in škrjančki drobe pesmi visoko v zraku. Bela dekleta hite z venci v cerkev! Kako je bilo lepo takrat, ko sem se postavljal fantiček z novo obleko pri procesiji. In sedaj? Moj Bog? Naše mamice molijo za deco, zgubljeno po širnem svetu. Za srečno vrnitev. iS.IuJaž T°ne?* On je spal. Siromak! Božal sem ga po licu, ki je bilo bledo kot vosek in mrzlo. Spavaj, nihče te ne drami. Tudi vsi drugi spe, vse spi, vse sanja... Saniteti so prihajali z nosall kot večni pogrebci. »Tiho, mirno! Tone spi! Pustite me tukaj; ne stran, jaz hočem biti tukaj pri njemu, tukaj je tako lepo...« »Tone poide drugam.« Nesli so naiu, Pri porušenem Devinu so si od- je najprej treba, da jih okuniramo ko“ likor le mogoče z našimi .delavci in uradniki, ker pot od spodaj navzgor je najuspešnejša. Zato pa moramo skrbeti za sposoben delavski in urad-. niški naraščaj, ki bo res strokovno izobražen ter bo ustrezal modernimi zahtevam podjetij. Naši ljudje pa, kij imajo denar, naj ga ne nalagajo v blagajne, ampak naj ga naloževncva j podietja. Maribor ima vse predpogoje, da se t razvije v veliko industrijsko in j trgovsko mesto. To vejo pred-j vsem tujci, ki se pripravljajo, da sezidajo pri nas nove tovarne in otvo-rijo nove trgovine. Samo m*, žal, tega ne vemo, ali pa — nočemo vedeti. Ver*, da mi bo ta ali oni ugovarjal, da .lam manjka potrebnih kapitalistov, j todf ta izgovor ne velja. Česar ne zmore j posameznik, zmore družba. Ustanovijo; naj se delniške družbe, rri katerih! bodo soudeleženi tudi manj imoviti. Delniške družbe pa so v socijalnem oziri* celo boljše, ker se tu ne stekaj ves dobiček le v vrečo enega samega,! ki potem zatira in izkorišča druge. Pri snovanju novih podjetij pa naj se ozira v prvi vrsti ria one panoge, katere pri nas 'e niso razvite. Maribor je v gospodarskem oziru važnejše slovensko mesto kakor pa morda Ljubljana. Poleg osvojitvi gospodarstva in njega nadaljenega razvoja v Mariboru pa moramo skrbeti tudi za to, da se to mesto oživi kulturno. Bila bi velika napaka, če bi koncentrirali vse naše kulturno živlienje v Ljubljani. Monopol Ljubljane na kulturo mora prenehati. Pred vsem je treba skrbeti, da se še bolj razvije in izpopolni naše gledališče, da se dvigne naša »Glas* bena Ma ica«, da se osnujejo velike, tako potrebne javne knjižnice, da sa pokliče v živlienje udruženje duševnih delavcev, da se otvorjo javna pre* davanja, da se prirejajo umetniška razstave, koncerti itd. Velika je tudi potreba po moderni knjigarni. Pričeti moramo z izdajanjem publikacij itd., itd, To so velike, toda hvaležne naloge* za katerih uspešno rešitev moramo čimpreje skrbeti. Zunanja in notranja počili. Mene so obvezali, Toneta so nesli tja skozi grad, kier rastelo ciprese, tam je lepši mir. Z Bogom Tone, pri dem za tabo J. Prišli so vozovi s hrupom, nalagali so nas kot klade. Biol In zdrdrali so z nami po beli široki cesti mimo mno-gpi vasic proti Opčinam, kjer so nas zopet razkladali. Na železniški postati, tik pri progi,, so nas polagali drug za drugim. Cela dolga vrsta nas je bilo. Solnce je zahajalo; potapljalo se je v morje, tako urno, tako naglo. Videlo je kri, .greh in ubijanje ... Krvavo je bilo in oprati se je hoteld v srebrnih morskih valovihv Mrak je padel na Kras, zdelo se mi je, da za večno. Nikdar ne bo solnce posijalo skalnato gričevje s tisto toploto in ljubeznijo kot nekdaj! Na Krasu je videlo greh, kri, ubijanje. Videlo je razdejana domovi?, upostošene vrtove fn gorice, ki jih je obsevalo nekdaj s tako ljubeznijo do njihovih domačinov, ki se potikajo sedaj širom sveta brez strehe, brez to-tažbe in utehe. Hudo je pustiti dom.. Zamislil sem se: »Teden dni pred prazniki smo bili še v Barkovljah pri Trstu. Najkr?.sne’ša čase sem doživljal takrat. Vozili smo se s čolnički po morju, popevali dan in nož, m občttd&vjli torimorsko kra- * Klerikalna doslednost. Razv rešenje dr. Leskovarja jjoslov vladnega komisarja za mesto Maribor je naše klerikalce zadelo strašno v živo.1 »Slovenec« od petka posveča tej zaJ, devi kar dva članka. V prvem s«! sklicuje na nekak sporazum, po katerem bi se morala vsa taka upra*i Sanja reševati v skupni seji deželne! vlade (kjer imajo klerikalci večimo inl kjer bi vsa »reševanja« ne imela' pravzaprav nikagega pomena). Tak sporazum sicer obstoja, čeprav ne « takem obsegu in dobesednem smislu* kakor ga tolmači »Slovenec«, toda ob* stoja še drug sporazum, katerega' smo omenili mi v naši včerajšnji šte*1 vilki in na katerega je »Slovenec«1 pozabil, namreč sporazum, da se morajo zsa važnejša politična mesti uravnati po zastopstvih v deželni vladfJ Ker je notranje poverjeništvo neufralJ no, mora tudi klerikalni eksponent drj Leskovar po tem sporazumu izginiti z mariborskega magistrata, na njegovo mesto pa priti neutralen uradnik. soto In Trst — naš Trst. Najlapši so nam bili večeri; neizbrisni so. Na cesti* ki vodi iz Trsta na grad Miramar podi cvetočimi kostanji, smo se zbirali. Prlšlal so tja dekleta iz vse bližnje okolice. Imeli smo svojo harmoniko, ki je tiste večere prav mnogo trpela. Naši fantje in primorska dekleta so plesali kar po cesti. Ogledoveb sva si vse to tudi i Tonetom, mojim dobrim prijateljem. Na klopci pred hišo sva sedela in zrla tja1 v morje, gledala sva ribiče, ki so se' vračali z lova. In Tone mi je razlagal: »Glej, tam doli se bomo tepli, tami kjer se sedaj bliska. Vidiš? Tam in! tam, to je še zdaj vse naše, in naše bo ostalo, vidiš, to so sami slovenski rojaki, tod stanujejo oni, na katere smo lahko ponosni, oni so jedro našega naroda, neupogljivi v svoji pravici, pošteni In deiavni. Za nje se bomo tepli zdaj, naprej bomo pognali tega sovražnika, ki preti od zunaj, potem prida na vrsto oni, ki ga imamo sedaj za gospodarja. Vseh se bomo otresli, boS videl, vseh! Kako po potem lepo! Poglej tam doli. Tam je revežem vse un?; čeno in porušeno. Njive in gorice opu* stošene; dcmovja požgana, oni sami pa umirajo gladu po taborih. Ali ti ne vzkipi srce ob ton pogledu i o mažče; V.anju ?« t Stran 2.' „t a & o tr» marmor, s. emobra'1520. S tem srno pa obenem tudi že dali odgovor na drug „Slovenčev" članek, v katerem napada notranjega poverjenika dr. Pitamica. Razrešitev je prišla sicer v Beograd, te bi jo pa tudi izdal dr. Pitaniic sam, bi s tem ne prekršil svoje neutralitete, ampak jo samo potrdi!, ker dokler trpi na našem magistratu tega klerikalnega lietrnana pluje v obraz vsaki nepristranosti. Končno pa gospodje klerikalci, kakšno pravico pa imate postavljati ravno Maribor pod svojo kuratelo? Je mar to mesto vsaj po eni petini vaše? Vam ni mar Orlovski tabor dovoljjasRO pokazal, da tu nisti doma? Mar li Še niste spoznali, da je klerikalni hetman na našem magistratu nasilje, ki bije v obraz vsaki pravici? S tem, da ste postavili na magistrat dr. Leskovarja ste Izvršili naravnost zločin proti naši državni stvari, kajti s tem ste dosegli le to, da ste odbili od ljubezni do naše države vse one naše narodno kolebajoče, toda strastno protiklerikalne mase, ki so z vašim človekom zasovražile tudi državno kot tako. * Svičarska socijalno demokratska stranka je sklenila z 240 proti 10 glasovom pristopi k tretji internacijonali. * Mir med Poljsko in Rusijo se podpiše baje že pred 5. oktobrom. V zadnji seji mirovne konferece v Rigi se je pristalo na to, da voli poljska delegacija posamezne komisije. * Kamenev je bil po nekem poročilu »Hollands Nieuwes“ radi svojega slabega gospodarskega vo‘dstva in ker je prišla radi njegove malomarnosti v javnost zadeva z „Daily Herald", odpuščen iz diplomatične službe ter premeščen kot političen komesar na za-padno bojišče s sedežem v Smolenslcu. * Poljsko vojno poročilo. Poročilo generalnega štaba od 30. sept. Naše čete so razgnale pri Lidi koncentrirane sovjetske čete ter ostro zasledovale sovražnika v vzhodni smeri. Sovražnik se umika v paniki. Napadalne čete pri Sloninu so zavzele 30. Barano- Tako mi je pripovedoval Tone, moj učenik. Štel si je v čast, če ine je mogel v taki stvari podučiti, in jaz sem mu bil od srca hvaležen. Poslušat sem -ga rad, tudi, ko mi je pripovedoval drugih stvari, saj on je znal, on je bil študiran. In ko sem ga vprašal, zakaj ni dalje študiral, je bil hud, pripovedovati pa ni hotel. Povedal mi je samo: ti boš šc to do-f živel, kar sem jaz, imaš še bodočnost, toda pazi, da ne zaideš nekdaj iz začrtane poti. Ogibaj se slabih prijateljev, slabe tovaršije! Bodi raje sam in delaj pridno, prebiraj knjige, to je tudi šola. Ubogal sem ga, zrniraj sem se ogibal družbam, če ravno me je tja mikalo. Dober učitelj mi jo bil Tone, in resnično sem ga imel rad. Sedaj je v Devinu, kjer rastejo ciprese ... V mirnem grajskem parku., ki so ga izpremenili v pokopališče. Kaj čaka še mene P Zakaj niso tudi mene zanesti tja ? Zakaj ? Mar me čaka še plačilo za ubijanje ? Za pretakanje krvi ? Da, ubijal sem in moril, in zdaj imam madež ‘na duši, ki se mi nikdar no opere. Morilec sem, večno bom videl kri pred očmi! Prišel je vlak, brez ropola se je prikazal, iz mraka je vstal in zdaj nas odpelje stran! Kam ? Oddrdral je z nami proti severu skozi megleno kraško skalovje. Na mah sem pozabil bolečine ran, zabolelo me je v srcu, ker. zapuščam Kras, kjer sem preživel skoraj najlepše mesece mojih mladostnih let. Naloženi smo bili v temnih vagonih in meni se je zdelo, da sem v mrtvašnici, ki se pomika v večnost. Škripajoča kolesa so me zopet spominjala na nekaj groznega — kri, kri, kri, je pelo iz tračnic. Zatisnil sem oči, z rokami sem zatiskal limesa, da ne slišim teh groznih besed, in zvečal sem: ,Zakaj ts« to ?“ .. viče. Južno Pripjefa so naše čete prisilile sovražnika, da se je umaknili na črto reke Sluze. Naša armada je zavzela Z\vichel, pri čemur je napravila mnogo ujefhikov ter zaplenila šest topov. * Dijamanti za bo! še v iško agitacijo. Po.poročilu »Malina* iz Londona, je.bilo od amtriknhskc carin-Tče oblasti zaplenjenih 11 zabojev dijamnnlov, ki so bili naslovljeni na mo$kpv$>k"jra zastopnika v \Vas-hinglonu. Zaboji ?o bili, naloženi v nekem Skandinavskem prUlanišCu. En sam zaboj je vseboval nad 100 dijamanlov. * Bolševiški nemiri v Mehiki. ..Chicago Tribun" poroča, da so se pojavili v mestu Mehiko bolševiški nemiri. Bolševiški agitatorji go napadli narodno palačo ter jo zavzeli. Govorniki so na balkonu huij?kali ljudstvo, koterega jo bilo na tisoča Okna palače so okrasili z rdečimi zastavami. Iz vseli delov dežele je bilo odposlano vojaštvo za potlačenje nemirov. Položaj je zelo* resen in posebno še radi tega, ker je predsednik Hucrta bolan'. Dnevna kronika, — Dr. Juvan kot točen zastopnik. G. dr. Juvan ni samo prvovrstna kapaciteta kot predsednik, stanovanjske komisije, ki skrbi, da sc valja po udobnih stanovdnjih, ria stotine potepuhov in sleparjev, dočiin se pošteni ljudje mečejo na cesto. On je posebnost, tudi v svoji odvetniški praksi. V aferi Rosenberg je zastopal zaseb. udeleženca kavarnarja Valjaka. Ze pri prvi obravnavi je že v začetku iste — izginil, prepustivši usodo svojega Klijenta — božji volji. To bi navse zadnje še bilo oprostijivoj ker tudi Klijenta razprava, ki jo je pravzaprav spravil v tir, ni preveč zanimala. Apipak g. dr. Juvana tudi ni bilo ob zaključku razprave, ko bi bil moral predložiti odškodninsko zahtevo svojega Klijenta, ki bi lahko znašala nekaj tisoč kron. Če je g. klijent s tem zadovoljen, mi smo tudi. — Klerikalci in privatne šole. Zadnjič smo poročali, da je Vrstovšek nasilno zaprl Legatovo šolo, ker je bila napredna. Danes pa čitamo, da ot-varja slično šolo trd Nemec Kovač, ki se je poda! pod zaščito klerikalca Finka. Postani klerikalec in vse ■ ti je dovoljeno. — Državno žensko učiteljišče v Mariboru se je navzlic naravnost strastnemu odporu Verstovšckemu vendarle otvorilo. Tozadevni sklep je pri ministru posvete dosegel prof. Voglar že začetkom julija, a Verstovšek je dotični ukaz zaklenil v miznico in molčal. Istočasno pa je prepovedal sprejem učenk na moškem zavodu ter določil, da mora vsa ženska mladež k šolskim sestram. Na ponovno intervencijo posl. Voglarja je ministrstvo brzojovno ponovilo svoj prvi sklep,' toda Verstovšek je ostal zakrknjen. Sele potem, ko ga minister citiral v Beograd in mu zagrozil, da ga suspendira, se jeudal in izvedel ukaz. Na tem sjučaju vidimo jasno, kako si mislijo klerikalci avtonomijo Slovenije, v kateri bi na Šušteršičev način nastavljali in odstavljali učiteljstvo in urad-ništvo, odpirali in zapirali šole, pospeševali in zabranjevali telovadna in druga društva. — Protidržavna gonja, ki so jo uprizarjali na Hrvaškem zavezniki naših klerikalcev med tamosnjimi kmeti, je mela znane žalostne posledice, Ko je ipreds. Vesnič, ki je kot radikalec zaveznih istih Zajedničarjev in Klerikalcev v javni seji to gonjo vžigosal, so začeli ti čedni bratci vpiti in razgrajati in tajiti. Da pa. ta protidržavno hujskanje tudi med našimi Klerikalci obstoja, nam je priča sam „minister" Roškar, ki je javno izjavil, da če »bomo morali visoke davke plačevati, si bomo poiskali drugo domovino. — Vladimir Marek, nadrežiser Narodnega divadla v Brnu, bivši nadrežiser v Ljubljani, je imenovan definitivnim profesorjem na bmsfcepi konservatoriju. — Peki nagajajo. K tej naši notici v petkovi številki, smo prejeli iz pekovskih krogov sledeča pojasnila: Pred par meseci je komisija za določevanje cen, določila pribitek 3 K pri črnem in K 3‘50 pri belem kruhu na en kg, kot zaslužek na pečenju, iz katerega morajo pokriti peki vse stroške za izdelovanje kruha. Na podlagi (' ovnih cen moke, bi se tora j morala ravnati eena 'kruhu z določenim pribitkom. Vsa javnost ve, da so se cene moki zvišale, kruh pa je ostal pri isti ceni. Da je preobrat prišel čez noč, niso krivi .peki, temveč mestni magistrat, 'kateri je dve vlogi pekovske zadruge odklonil, in so bili peki potem prisiljeni k temu, ker vsaki dan nadalj-nega obratovanja bi pomenil za nje občutljive izgube. Da bi se bila kje. rabila izprijena moka, ni zadrugi znano. Z vso odločnostjo pa moramo odkloniti očitek, da bi bili peki soudeleženi umazanih špekulacij; za takšne so bili peki že od nekdaj ali preneumni ali pa prepošteni ; pač pa narobe, večkrat žrtve židovskih špekulantov. — Višek nesramnosti jo dosegel vsaj v Mariboru gotovo dr. Juvan, »ravnatelj" stanovanjskega urada, kakor ga je nedavno avanzirala »Straža". Vedeli šmo, da so mu prikoritili klerikalci to. častno in najvažnejše mesto lik pred otvoritvijo njegove odvetniške pisarne samo zalo, .da 'ga sploh omogočijo v Mariboru, ker je bit Juvan preveč- razvpit kot juridiena ničla. Zato smo tudi vedeli, da bo možakar ta urad, ki bi naj lajšal stanovanjsko bedo, izrabljal samo v korist klerikalcev, četudi protipostavno. In tako je torej, čislo v smislu načel krščanskega klerikalizma protipostavno spremenil v Sodni ulici krasno stanovanje v dr. Leskovarjevo pisarno. Po istih načelih si je takoj prilastil zasebno stanovanje na Aleksandrovi cesti za svojo pisarno. In ker se bo poleg te pisarne v kratkem še ena soba izpraznila, je položil Juvan že tudi na tisto sobo svojo mastno grabežljivo roko. Pa vse to bi naši živci, ki so se že precej navadili nenasitne klerikalne požrešnosti, prenesli. Danes pa smo zvedeli novo goroptasno vestVDr. Juvan, ki je samec, ima povrhu tega tudi v Tatenbachovi ulici krasno zasebno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo! —■ Mi res ne najdemo besed, ki bi dovolj ostro signirale to nezaslišano zlorabo uradne oblasti v osebno korist: Prepuščamo torej sodbo in obsodbo te vnebovpijoče klerikalne korupcije onim stotinam in stotinam uradnikov neštevilnih bednih, ki že mesece in mesece zastonj prosijo istega Juvana vsaj skromne sobice! — Apel na tržno nadzorstvo. Kruh je vsepovsod slab in sicer ponajveč iz ponesrečene mešanice, sedanje moke, ki sc tudi v sicer najboljših pekarnah v lieči slabo prepeče, tako da je meča *iše tretji dan kakor goba. To splošno kon-slatirano dejstvo pa skušajo nekatere manj ali brezvestne pekarne izkoristiti tudi s primesjo ki sploh ni moka, .ali pa je z .črvi in smetmi premleta oblova, kakor se je to prakticiralo v paromlinu Franc in se bnje prakticira tudi še dalje v nekem drugem podjetju- Vsekakor je z ozirom na para — tifus,' ki ga imamo tubi že v Mariboru, zelo važno, da se brez pardona vse pekarije takoj natančno preišče' in tam kjer se najde oče-vidna zloral:-, naj se tudi takoj konfis-cira cela zaloga, ne pa da se čaka še le na vspeh dolgotrajne preiskave kakor je to dosedaj v navadi. — izdaja voznih „kart“. Pri pre-no vi jen ju poslopja glavnega kolodvora so poslali vozne listke v pokoj in re-aktivirali zopet „karte". Občinstvo, ki se jo že, privadilo slovenskemu izražanju »listek", se zgraža na tem približevanja v stare avstrijske čaše, v katere se pogreza jugoslovensko železniško ravnateljstvo tudi na važnejšem polju, kot so novi napisi „karte“. Gospodje od ravnateljstva naj gredo v Trst, pa videli in slišali kaj delajo Lahi z našimi imeni. Kdor se preobje belega kruha, ga je treba pozdraviti s črnim. — Podraženje v kavarnah. Prve žrtve »trošarine* so postali že včeraj, sodoto gostje kavarn; Bela kava stane 3-50, črna kav;* (moka) 2-30, navadna 1-80, čaj z rumom 3'—. brez rumu 2-50, malinovec 350, likerji 4‘—, konjak 5*—, slivovka, rum 3'— K. Kot vzrok tej nepričakovani podražitvi navajajo kavar-narji, da jim je financa pregledala vse zaloge in določila vplačanje trošarino od zalog z dne 28. p. m. tako ime n. pr. kavarna »Central" plačati blizu 25000 K. Kam plovemo in kako dolgo še? — Važne spremembe pri ekspresnih vlakih. Od 1. oktobra dalje so se v prometu ekspresnih vlakov izvršile važne spremembe, ki se tičejo tudi Maribora. Važno je predvsem : Ekspresna vlaka iz Prage in Dunaja, ki vozita do Maribora mešano, to je, da se v njih nahajajo neločeno potniki proti Beograda ali Trsta, se ob prihoda v Maribor razdelila v dva po končni smeri ločena vlaka: eden pelje samo potnike v smeri Zagreb—Beograd in drugi samo potnike v smeri Ljubljana—Trst. Ista razdelitev se izvrši v Maribora pri obeh se vračajočih vlakih: eden se razdeli za Dunaj, drugi za Prago. Oni v Trst odhaja iz Maribora ob 1424, drugi proti Zagrebu ob 15. Ob povratku proti Dunaju odhod 150S, proti Pragi 1535. Nadaljna sprememba je tudi od novih vožnje: ekspresni vlak Dunaj—Trst—Beograd ne vozi več vsaki torek, četrtek in soboto, ampak vsako sredo, petek in nedeljo. In nasprotni vlak ne vozi vsaki pon-del jek, sredo in p^tek. ampak vsaki torek, četrtek in soboto. Spremembe so tudi v voznih cenah, da se_ mora vzeti vozni listek zn predpisano razdalja kini, ne glede nato, če potnik že davno prej<* izstopi. — Odsek za določevanje cen je v svoji seji dne 1. oktobra 1020. sklenili: Od o. oktobra t. 1. naprej veljajo za kruli sledeče cene: L za 50 dkg. belega kruha K. 7.80 2. za 70 dkg.t črnega kruha K. G.— 3. za 50 dkg. kruha in mokfl za kuho K. 7.— 4. za žemlje v teži 52 — 53 dkg. K. 1.— Gostilničarji, ka~ varnarji in klobasarji, ki prodajajo gorke blobase smejo zahtevati za žemlje 10 vin. več. Drugi preprodajalci kakor branjevci itd. nimajo pravico do tega poviška. — Kronske in vinarske znamke so po naredbo poštnega ministrstva še nadalje v veljavi. Razveljavljenje se bo objavilo pravočasno. — Transport ruskih ujetnikov. Dopoldne insv noči L oktobra sta dospela v Maribor dva manjša transporta ruskih/ ujetnikov. Častniki so se pritožili, da se na meji Jugoslavije, ni nihče pobrigal za transport, dočim so bili na prevozu skozi. Nemčijo gostoljubno sprejeti. —s Dr. Milan Orožen, sin pokojnega notarja v kamniku E. Orožna, otvori v Celju svojo odvetniško pisarno. — Plebiscitne znamke so še v večji zalogi na razpolago na kolodvorsk pošti. — Romunski prestolonaslednik Karel Ferdinand se je peljal dne 1, oktobra z orijentekspresom„ skozi Ljubljano. Po svojem bivanju v Parizu su vrača v Bukarešto. — Živinski sejem v Mariboru se polagoma razvija. Na zadnji živinski sejem dne 28. p. m. so pripeljali 51 volov, 4 bike, 95 krav in 4 teleta. Na svinjskem sejmu 1. oktobra je bilo 199 prašičev, tržna cena 32 K kg živa teže. — Klub Cechu v Mariboru vabi svoje člane in nečlane k seji, katera so vrši v soboto dne 2r oktobra zvečer v Narodnem domu. Razpravljalo se bo o volilni pravici, katero imajo v Jugoslaviji tudi tisti Cehosldvaki, ki niso tukajšnji državljani. Reklamacije prevzame klub. — Vodstvo trgovske nadaljevalne šole v Mariboru naznanja, da se vrši vpisovanje trgovskih vajencev v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. od 9. do 11. ure v pisarni deške ljudske šole I (Zrinjskega trg). Začetek pouka se bo kasneje na» znanil. . Vodstvo: — Stekli pes, ki je v Mariboru popadel že mnogo oseb, se še vedno potepa po mestu. V petek popoldne sa je pritepel v mestni park. Otroci na potu v šolo, so prestrašeni bežali v bližnje hiše. Ali «mo v Mariboru res že tako ,na psu“, da bi se ne dalo ujati enega steklega psa, pa še ta j« baje — .osica. — Roszkovvski v Zagrebu. Tukaj se io pri sestanku ki se bo vršil v nedeljo Je nekaj dni mudil znani poljski politiki 3. oktobra ob pol 10. uri dopoldne v in član poljske delavske stranke, Stanislav ''' Roszkowski, katerega je njegova stranka Narodnem domu. Kolesarji! poslala, da proučuje politične razmere v 0’0 p0| jo. nrj Jugoslaviji. Roszkowski je posetil ured ništvi „Riječi“ in „Obzora“ ter nadaljuje svoje potovanje v Beograd in Ljubljano. — Milijon dolarjev za vrnitev /jetnikov iz Rusije. Ameriški zastopnik pri avstrijski sekciji repara-cijske komisije, colone Smith je sporočil državnemu zunanjemu uradu, da je nakazal ravnatelj Ameriške dobrodelne družbe Nansen za vrnitev vjet-nikov iz Rusije milijon dolarjev v gotovini. Državni zunanji tajnik se je zahvalil calonelu Smithu za to razveseljivo novico in naprosil, da naj se izreče tudi darovalcem zahvala. — Čebelarska podružnica zgornje Dravsko polje priredi dne 3. oktobra v vseh prostorih gostilne g. Bandura, po domače „Spengl“ v Orehovi vasi veliko 'ljudsko veselico z jako mnogobrojnim vsporedom, ’ vsled česar se vsa sosedna društva prosijo, da se ozira’jo na omenjeno prireditev. — Zlat zapestni gumb so je našel. Dobi se v manufakturni trgovini na Glavnem trgu 9. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Dragotin Roglič, zaloga usnja in čevljev. Vsekakor pozdravljamo večje podjetje te stroke, posebno ker čuje-mo od vseh strani pohvalo in priznanje res solidnih izdelkov. — Hoče. Ob priliki ustanovnega občnega zbora Sokola v Hočah priredita mariborski in studeniški Sokol v nedeljo 'dne 3. oktobra 1920 javno telovadbo travniku jr* Novaka« Pri&tasi sokolsko misli, v nedeljo vsi v Iloee! Zdravo 1 — Št. Jakob v Slovenskih goricah. Da zlorabljajo duhovniki cerkev v strankarsko politične namene služi najlepše v dokaz, da jc naš kaplan v nedeljo pred službo božjo razdelil po vseh cerkvenih klopeh klerikalno volilno brošuro. Ali hočete še več dokazov? — St. Lenart v Slov. Goricah. Sentlenar.ški gerent dr. Veble se trudi na vse načine, kako bi pridobil državljanstvo in domovinsko pravico v našem trgu njegov izgnani sorodnik,, sedaj v Gradcu bivajoči bivši sodni nadbficijal Janez Urek. Ker se tako poteguje za nemčurje, se vidi, da jih ljubi. V trgu se seveda nemškutar! tudi, še dalje po stari navadi. — Odbor. V nedeljo v Narodnem oktobra I Opomba LDU. Sistematično gonjo dunajskega in sploh nemškega časopisja glede Koroške ob 12. uri smo pričakovali, ni pa to spontan izbruh sianek. Nikdo naj ne manjka. če. Staven, narodno gtadai Repčrtoire bodočih dni: V soboto 2.: »Hlapci*. B—2. V nedeljo 3.: Popoldne ob 15. uri »Pereant. možje*, zvečer ob pol 20. uri ,,Gdč. Josette moja žena“, izven abon. V pondeljok t-. : Zaprlo. V torek 5.: »Marija Magdalena' Ab. A—'3 V sredo ti.: ,Španska rnulia*. Izv. abon ob bližanih conah. V četrtek 7.: »Brat Martin*. Ab. B—3. V nedeljo imamo prvo popoldansko predstavo ter se zadnjič ponovi velezabavna burka .Pereant možje*, koja zasedba jo vled bolezmi gospoda Braline nekoliko izpremenjena. Berton-eelja igra Rado Železnik, gospoda Trinajsliča pa Rudolf Mikulie. Zvečer se pa uprizori »Gdč. Jossote moja žena1', salonska veseloigra i/, lanskegarepei loir-ja, ki je lansko leto žela veliko .hvale radi svojega finega humorja, ki ga vsebuje. Zasedba se razlikuje od lanske v toliko, da nastopi v veliki vlogi Theodora Ponard Josip Povhe, in vlogi gpspe Saint-Assisses Mila Voukova. Vlogo Pitolela igra Mirko Kaukler in ono Urbaina pa Vekoslav Šport. : Kolesarji,, motociklisti! Na podlagi sestanka z dne 20. septembra se je ustanovilo kolesarsko društvo z imenom »Klub kolesarjev in motociklistov — Perun — Maribor*. Klub šteje že pre-cejšnje število članov; želi se pa, da bi se jih prijavilo še več. Kolesarji in motociklisti, ki niso' še vpisani, store lahko igra Mirko Kaukler in ono Urbaina pa . Janko. Kakor razvidimo, je Zasedba tako izpre menjena, da se to uprizoritev lahko smatra za novjtefo. V torek gre.preko našega odra četrta noviteta v tej sezoni in sicer se uprizori svetovno znana drama ..Marija Magdalena" od Ilobbela. V pondeljok bomo seznanili naš'e občinstvo z daljšim podlistkom s tem velikim pisateljem. Najnovejša poročila. Avstrijci rovarijo proti plebiscitu. LDU. Maribor, 1. oktobra. Dunajski listi so pričeli danes sistematično gonjo radi koroškega plebiscita. Vsi večerni listi prinašajo na uvodnih mestih vesti, da se zbira na meji koroške cone A močna jugoslovenska vojska pod vodstvom generala Smiljaniča, ki bo vkorakala na Koroško, ako Jugosloveni podležejo pri plebiscitu. General Maister se nahaja po teh -vesteh v civilu v coni A ter organizira vojaški odpor vstašev. Radi tega so koroški Nemci preplašeni in se hočejo vzdržati plebiscita, ker se boje nove vojne. Enajst nemških organizacij se je obrnilo brzojavno na Mil— loranda,' Llovd Gorgea in Giolittija, naj odpošljejo mednarodne čete na Koroško. Nadalje poročajo nemški listi, da je bil nocoj Kaltenegger od Jugpslovenov zopet napaden. »Abendblatt* "javlja, da je za Nemce položaj ugoden in da je nemška zmaga gotova. Izračunal je, da bodo Nemci zmagali s 60%, jn sicer dobijo Nemci v okraju Velikovec 80 do 82%, v okraju Borovlje 60—70%, v okraju Bistrica-55%, v Rožeku 52% v Pliberku 50% in v Dobrlivasi 50%° domu se- i — Odbor, j nar°dne volje, nego pripravljena rna-j hinacija kajti po zanesljivih informacijah I z Dunaja so namreč bila včeraj 1. t. m. i pozvana vsa uredništva dunajskih listov, | da odpošljejo zastopnike v tiskovni j urad državnega urada za zunanje posle 1 na pogovor glede enotnega postopanja nemškega časopisja z ozirom na pred-sfoječi plebiscit v koroški coni A. 'DKU Dunaj, 1, oktobra. Kakor izve »Polilische Korrespondenz*, je izročila poslanišks konferenca avstrijsko noto radi zasedbe plebiscitnih con po antantnih četah plebiscitni komisiji v Celovcu. Medtem je stavild avstrijska vlada predlog, naj zasedejo Koroško čete nevtralnih držav, ako bi bila pošiljatev antantnih čet spojena s kakimi težkočami. Vlada je prisiljena , do teh ukrepov, da se na Koroškem osigura neprisiljeno glasovanje in radi vzpostavitve miru'na glasovalen dan. Zveza narodov za poijsko-litvinski sporazum. DKJJ Rotterdam, 1. okt. V imena zveze narodov se pošlje v Suvalki po-| sebna misija, ki bode poskusila rešit?' poljsko-litvinska sporna vprašanja in preprečiti na daljne sovražnosti. Rusko-poljski mir prihodnje dni. DKU London, 1. okt. (Brezžično.) »Evening* ugotavlja, da se podpis miru med Rusko in Poljsko podpiše že 'tekom par dni. DKU Varšava, 1. okt. (Wplff.) Iz Rige se poročaV torkovi seji se je zmanjšalo mirovno upanje. Veliko začudenje je bilo radi Joffrejevih miro.vnih predlogov, kateri slone baje na samoodločbi narodov, pri tem pa vsebujejo samo samoodločbo za Galicijo, ozemlja ob Bugu pa naj bi pripadla Rusiji brez glasovanja. Avstrija izvede plebiscit. LDU Dunaj, 1. oktobra. Avstrijska narodna skupščina je danes soglasno sprejela predlog, da se ima v Avstriji izvršiti tekom šestih mesecev ljudsko glasovai . glede priključitve k Nemčiji. \ retjeni. čitanju je bil odobren zakonski načrt ustave o izpremembi Avstrije v federativno zvezno državo z Dunajem kot samostojno državo. Laški socfjalistJ pri tretji internaci* jonali. DKU Bero lin, 1. oktobra. »Deutsche Aligemeine Zeitiine* poroča i* Milana: Laški socijalistični vodje so sklenili sprejeti predloge moskavske konference radi pristopa k tretji inter-liacijonali. Kngs v Trstu. DKU Milan, 1. oktobra. Iz civilne bolnice v Trstu se poroča da se /e tamkaj pojavil prvi slučaj kuge. Prvo priznanje kvarnerske regence. DKU. Rim. 1. oktobra. (Štafani) Občinski svet reski je pripoznal provizorno kvarnersko regenco. D’Annunzijev denar. DKU Brno, 1. oktobra. Švicarska tele-agentura poroča iz Rima: D’Annun-zio je pustil kovati denar, ki bo'nosil njegovo podobo. Rusko —- romunska pogajanja. DKU. Moskva, 1. oktob. (Brezžično.) Cičerin je sporočil v neki depeši romunski vladi, naj prične z neposrednimi pogajanji z Rusijo. Kolosaine tatvine železničarjev v Brnu. DKU Brno, 1. oktobra. »Ravnost* poroča, da je bilo aretiranih 17 železničarjev in verižnikov, ki so osumljeni tatvine železniških transpprtov ter veri« ženja z ukradenim blagom. Skoda znaša nad pol milijarde Čehoslovaških kron. Po prekern sodu ustreljeni tihotapci na Češkem. DKU Praga, 1. oktobra. (Cehoslov., dop. urad.) Na južno-moravski meji je bilo po prekern sodu ustreljenih nekaj oseb, ki so hotele vkljub oblastveni prepovedi vtihotapiti živila' v tujino. Krščansko-socijalno zborovanje v Avstriji. DKU Dunaj, 1. okt. Po »KorrespondJ LVilhelm* se je sestala krščansko-spei-j jalna zveza v Hitzingu. Nekaj nasprotnih' strankarjev so vrgli iz dvorane, ker s®* motili zborovanje z medklici. Takoj nat®1 je prišlo okrog 50 z bajoneti oboroženih volkverovcev v dvorano ter pričele udrihati po zborovalcih s stoli. Pri tein je bilo demolirane veli oprave in steklenih predmetov. Po iz-' javi več prič je neki volksverovec celo streljal. Neki duhovnik, tega osumljen je bil insuliiran in vržen iz dvorane. Močna straža je zopet vzpostavita mir. Bruseljska konferenca. DKU Pariz, 1. oktobra. (Brezžično.) Finančna konferenca v Bruslju je razpravljala včeraj na predlog . švedskih bankirjev o ustanovitvi internacijonalne banke. Dragotin Rogiič | ^0« 157 Maribor, Krekova ul. 3 Telefon«? p preje mestna prodajalna usnja naspr. Narodne banke M\ Po meri naročeni CevMl se M zgotovijo najhitreje! M Vzorci čevljev iz vsakovrstnega usnja so vedno na oglecl v zalogi Krekova ul, 3. ®? gjg Velika zaloga fit p strapacnih močnih čevljev za zimo. Oko- Jp) vani z žreblji in podkovami, neokovani » v vseh vrstah in velikostih. Vsako v to » igs . stroko spadajoče popravilo se izvrši 3 gg) točne in solidno. ® J§) Najnlžic cene. Mala oznanila. Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar. 569 Učiteljica ♦ješta nfemačkom i francus-kom jeziku te podučavanju u glasoviru traži se za 12 i 13 godišnje djevojčice za provin-ciju (Gorski Kotar). Hrvatski jezik uvjet. Ponudbe na Zastopstvo jugoslov. novin Sušnik in drug, Maribor, Sloven ska ulica 15. Vsled okolščin se proda komplstna tovarniška oprava za izdelovanje jedilnega orodja ter okovov za vrata in okna, j popolnoma nova, z finimi ko- ( vinami .vred. Evenfuelno zi vdeležbo. Vprašati pri los.j Mouorojenčata moškega spola se odda. Naslov pove upravništvo. 558 j Proda se nov eleganten damski kostum za 2000 K. Na ogled pri Monari, Aleksandrova cesta 32. 570 Proda sa sklopilni Singerjev šivalni stroj s 5 predali, zavese za dvoje okenj, sklo-pilna železna postelja/zlata damska ura z dvojnim pokrivalom K 800•—. Slovenska ulica 37, pritličje. 567 ©ddasrn v najem velik lokal za trgovino. Kje pove upravništvo lista. 566 2—1 BSčem nieblovano sobo z 2 posteljama in kuhinjo. Ponudbe na upravo. 561 2—2 Hiša z 2 sobami, 2 kuhinji, lepim vrtom, 3 svinjami, 1 kozo, senom, z pridelki na njivi in vrtu, se radi selitve po ceni proda. Stanovanje se v nekaj dnevih izprazni. Pobrežje, Cesta na Brezje št. 36. 563 2—2 Sile se stanovanje z 2—3 sobami, kuhinjo in mogoče . z vrtom v mestu ali okolici lahko pol ure oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanje«. ■ y\M V - VSAKE VRSTE \ [EL KARNER)! . Maribor,, ff Pohiifivo Spalne, jedilne fn gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložkl, modroci, otomane, spalni in deKoračijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje In untivalniki ter vse vrste lesenega železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo PRESS, H&pi&or Sfomiekev trg £?. o Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonjI y . UL1CN povsod sIimisM! 555 3—3! Kiirbisch. Ceiie. Pohištvo! > _______________ Tovarna io zaloga Koroška cesta 46—53 Peter Hochnegger in drugovl priporočajo t svojo bogato zalogo kompletnih spalnih,sob, kuhinjske oprave iz meb-*">ga in trdega lesa, kakor posamezne dele po znižanih cenah. Zahvala. Po '!;elu iz puške težko poškodovan sem te m dni ozdravljen zapustil splošno lavno bolnico. Čutim! fk dolžnost, o tej priliki za ljubeznjivo skrb in ravnanje j <** i menoj, ki je dovedlo do popolnega ozdravljenja | ^ moje roke, posebno primariju Ufrurgičnega oddelka j fj® igosp. dr. Mirku Č e r n i C, kakor gg. zdravnikoma, &S8 [dr. Ruprecht in dr. Novak izreči odkrito fn!$$> pajprisrčnejšo zahvalo. Franc Fanedl, črkostavec. i C% — 1@ issssi sa imbmfbb ® ' " Otvoritev trgovine! S|||Ul M _ Naznanjam uljudno cer.j. p. n. ‘občinstvu iz f!$ . Maribora in okolice, da sem s 1.1. m. zopet otvo-ril svojo trgovino i manufakturnim blagom. psDtalc?, 1 strojno ©BS®, | ?«©S©max, i3QSr©3eJ,- j esSiunSrctf© osje, vasoSira, g&etfino ©?je, 1 Sovo! raasS, j olje in mast za usnjarje 3 iBf • dobavlja promptno »S »II r» lilvr nm nhmmmtib tesslse ras scnU®l® v MarSboru. 12-9 Telefon žtev. SO. ‘ism Brzojavi: Rafinerija. & & m m o m m m M ©^5© v.s '<85h£* fe' Hu 0* CT»'X IH1© @ 1$ ■!§ fj&> iJj in reelno trgovsko poslov anfieCuaS,zdrmfboS f O/o/fe in širite naj cenejši in edin! mariborski dnevnih 1Ž1! J m a!! /inni m A! «1.2 J! X« .. ^u!1.a.Im(a i „TABOR“! SS moii cenj. odjemalci tudi še v prihodnje izkazali svoje zaupanje ter se priporočam 563 3—2 z odličnim spoštovanjem Josip Šusterič, Maribor, Glavni trg 17. f§| P . wv»y Sta* x*^\fWMW^*rtss&*WffnrTZQk nW9XKSK«•<-*~y»j--«*™ “S tjO B«wB8M UŽ*a»W«..wr.KV.t.-Ji.-}/m^mu0. i>J'J TSOn 'ezser ^9 er i rezan in tesati, drva, kupuje in predaja „Seusr“, M Mlpft? @

: =B@ rQ33cipnaaannanLXXXTi | rxoJoncaxrJDPaxtrin ^ ?;ajbo!iši pisalni stroj l‘f. 31C Najiepši izlet na Ko-roSko je na 3 "1 Hote! oivorien celo 8 leto. ! H | g Izborna postrežua. 5 stane samn 13.C09 K. Narata sc pri tvrdki 5 ludavšk Šsff, Maribor H Prešernova ul. 1 ses R; g t Zastopnik „lJiiderwood“-stroja in Q i U ^ ponmožev. aparata „Opalo/\rapl;“. D j [J Tel. 148. Brioj.: Papiršef Maribor q m • * |”j ^n^nmanco-onancram! mmaab irtočrrinrrrinn ‘'iipOfOČljSlf® HO Jakob Vezjak, kr OjaČ ; S5esža¥rR5^ 'n »a fesfce \ ' Vetrinjska ulica { Mllolf SpafZ0k ^sandrova cesta IS. 9 Poleg restavracij »Maribor« h 3 v SV <9 B P j** O vv' vvi t Izdetoviitelj #sa!:owstnih cifek za pagodo m Jam:-srrsiciria popravila po nizkih cenah, , Tržaika cesta 14 pc!eg cosiiins Mcr;'f. Restavraeiia f« mes^Hia ! Hidevit VEahovič AieNsancfrova «esta ?« ?©s^far G> \±i Tovarna usnja in jermenov il. Kno€§i. Cslmm j® priporoča najfinejše gCEflStne Jorrai©«® ® iz usnja za vsa pcdiet'a Po Rajugodnei- o ■fr ST ® rti O •*> I n; Tl r»l ' a ■g ših cenah. — Izdelovanje gonilnih rcdlog >® v vsaki obliki in velikosti, usnjate ploščo, jg kolobarji okrogle in kordtlne vrvice iti [® kakor tudi dokazano najboljših usnjatih ^ vrvi. 487 8—7 '® I ;g Najsposobnejša tovarna usnja. ® i® l®®®®*e®080®O®®®8®9l®OI»G9®®3Sar®®S®®899 ^1 t^=32c^"l' "crr-Scrz: I, 5 0 a a v* »»ow m.« ijas. Ssitisp, Trs svobode 1 ln ^'"lizdelovan!-! »sŠMrtfnV !n fteesa orodja SiinniF SI6V/SK. Tre svahhiita 1 FfSIljO RSIOOLF KOVAK, Trg svobode 1 Sprejema vsa v to s!ro!;o jpsdnfata cie'a. Pobrelie 3 Tržaška cesta 11 Twina z R^nta Nfson, na dretno! m,„ mm m ^ ^ Ma^„ CJU j;JL!:0,, o J &B8Sf Meitko, !aW i KM PlSl tlil jicždfsr, VethfljSka lll.^6| Šolska ulica št. 5 Parna bzr/ersa in Kemična Mlnss? »pi w.v Pave! Nsdcg *’s f/sak dan cbi!6 svsSegd EISS peciva. Ob sezoni slado* ! led. Sprejema naro5lla za žanltovanje ter 'jih tofno Meljska ceste 58. Pedr.: Gos^ia «J.324s»rJu!o Emanuel Ilich, Slovenska ul. 5. T3 j[ crrC:?rr3 c !{' 1- -fI=r.^Sl -0-' izrrgr-rrj| iz=®==ri cr=j©~i"l cr.:rr- -t/1 rnjv^n Ma m i * f # w g wh © n ^ af H ^ i Siia R-Ti Til ‘1 u ! v Marite©rw, ^.Se^sB^cirovs ses^® 5h ‘Sl',, Spr©!©(ma: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Ku^aife irc prodala: Davize^ valute, vrednostne papiri.e itd. EsSconSira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Daje kredite: Pod najugodnejšimi pogoji. Sasciisia: Celec, nr.kflzaicc i:1 \V< *i.I/r "n vsa ta in inozemska inesia. Dale predulme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Prejema: Borzna naročila in jih izyrŠuje najku-lantneje. - || c=j£=i |l (=®51| izdaja: Tiskovna zadruga.JViarifeor. rr Tiska; Mariborska tiskarna d. d. c