XIV. letnik. V Gorici, dne HO. avgusta 11)0(5. 35. številka. lovensKo ljudstvo naft, Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se no vračajo. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša .• celo leto I krone, ui pol leta i kroni. Z« manj premožne » celo leto 3 krone, »a pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, za drugo dežele izven Avstrijo 6 K. Rokopise sprejema „N »rodna Tiskarna11 T Gorici, ulica Vet-turini št. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bn.jt v Gorici. Tista »Namilil« Tislijirn::‘* (odpov. L. Lukežič) v --- Naročnino in naznanila s pr <• ) cina upravnintvo, Gorica, ScmeniSka ulica št. 16. Posamezno številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevi*!« te-kališču nasproti mc-stnein vrlu, pri Vaclavu Haumgartl v Korcnjski ulici in na Korenjskein bregu (Hiva (iorno) št. 1 po 8 vin. Oglasi in poslanic« si* računijo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 1 t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Gorici. ill. Slovenski katol. shod v Ljubljani. (Izvirno poročilo.) Kuko važen in resen trenutek je III. slovenski kutoliški shod v zgodovinskem razvoju slovenskega naroda, to dokazuje ogromna oleležba istega. Oglasilo se je doslej, k> Vam to pišem, nad 7000 oseb z 44 društvenimi zastavami iz vseli krajev širom slovenske domovine. A ne samo iz slovenske domovine so prišli udeleženci, nego tudi od drugod, kjer bijejo še slovenska srca zaedno z našimi, kjer imajo nam enaka načela: Vse za vero in domovino ! Prihiteli so slovanski bratje iz kraljeve Banovine in iz ravne Slavonije, iz kršne Dalmacije in iz Bosne ponosne, in prišli so tudi s severa iz Češke, Moravske in z Dunaja. Velika, pisana, a v srcu edina in veličastna družba. Dohod Goričanov. Pred odhodom popoludanskega vlaka, ki je bil določen za potovanje Goričanov, se je na goriškem državnem kolodvoru kar trlo ljudij. Zbirali so se z naše krasne vipavske doline, iz vinorodnih Brd, s kršnega Krasa, in iz solnčne Gorico. Največ kontingenta udeležencev je seveda dala Gorica sama, a častno je bila zastopana tudi vipavska dolina. Posamezne občine so dale po 50—00 udeležencev. Ko je došel na kolodvor piez/išeni nadškof g. dr. Fran Sedej, zaoril mu je v pozdrav mnogokratni živio zbrane množice. Kmalu je odpotoval vlak beli Ljubljani naproti, v katerem je bilo nad 700 udeležencev. Mej potoma so se pridruževali na vseh postajah novi udeleženci, ki so komaj dobivali prostora v napolnjenih železniških vozovih. Prevzvišeni nadškof se je vozil v posebnem, nalašč pripravljenem vozu. Na posameznih postajah so ljudje pozdravljali neizmerno dolgi, in kot tak gotovo prvi vlak na novi progi. Najbolj se je izkazala Sv. Lucija, kjer je visela zastava s cerkvenega stolpa in so s celo vrsto strelov s topičev pozdravljali v vlaku se vozečega nadškofa. <> * * Priznati moramo, da je železniška uprava pri ogromnem navalu ljudi jako dobro postregla. A to velja le za progo iz Gorice do Jesenic, za kar je treba pripisati največjo zaslugo g. Maksu Jegliču z ravnateljstva državnih železnic v Trstu. Na Jesenicah pa je pričela grozna zmešnjava in najbolj slaba postrežba, katero je provzročil neki osorni službujoči uradnik. — V Jesenicah, kjer smo se ustavili uro časa, je bilo treba prestopiti v drugi vlak. Neki gospod iz gonškega pripravljalnega odbora je udeležencem dajal na kolodvoru navodila, kako naj se razvrate ob dohodu v Ljubljano, kako naj gredo brez drenja v vagone itd. Službujoči postajenačelnik, mesto da bi poskrbel, da se pripravijo za lako množico potrebni vozovi, ni imel boljšega posla nego da je kontroliral govor in begal Ijadi. Ko se ga je zato prejelo, se je osorno zadrl. Pohleven pa je postal še le, ko se mn je zagrozilo h pritožbo na pristojnem mestn. Faktom je bil . ta, da ko je bilo treba stop' ti v vozove, je ostalo .še nad 100 lju li na tleh. H t**li so jih pač tlačiti v vozove kot sardele, a gospodje iz pripra\ Ijalnrga odboru so se temu odločno uprli in zahtevali energično, da se priklopijo novi vagoni, kur se je tudi storilo. Vsled tako bedastega in osornega pos-topanja postajenačelnika jo imel vlak 20 m. zamude. Moža z nastopom, katerega absolutno nočemo trpeti od državnega uslužbenca, si zapomnimo in ga o priliki prav toplo priporočimo na pristojnem mestu. ' •» * * I Impozanten je bil dc hod Goričanov na ljubljanski kolodvor. — Vsa ona velika množica se je nabrala na peronu, kjer je poslanec dr. Žitnik izročil do-šlecem prvi pozdrav. Obkoljevale so ga zastave krščansko socialne zveze, kat. rok. društva in še nekega dragega društva. Tem so se pridružile zastave gori-ških društev, kakor kat. del. društva iz Gorice, Skalnice iz Gorice, Kat. de!, društva iz Mirna, Izob. društva iz Kostanjevice na Krasu, Bralnega društva iz Zapuž, Ustij, Šturij in Kamenj na Vipavskem, ter Kat. del. društva iz Kobarida, in drugih društev. Za zastavami so se razvrstile nepregledne množice, ki so odkorakale naravnost v hotel „Union“. Tam je bil pozdravni večer, pri katerem je jako spretno in precizno svirala ljub- j ljanska društvena godba. Govor se je vrstil za govorom. V imena Goričanov | je pozdravil g. vikar Sedej iz Kronberga. Le polagoma so se razšli ljudje in odšli v odkazana prenočišča. * * * Veliko zborovanje (luc 2<>. avgusta. Nad 7000 ljudij se je zbralo na pro- i stornem dvorišča, za ta slučaj lepo okin-čanegu Alojzijevišča. Pred deveto uro so odkorakali udeleženci ob zvokih gidbe 1 iz Hotela .Union11 na zborovališče. Ob 9. uri zjutraj pa je daroval sv. mašo prevz. ! g. Dr. Fran Borgi j Sedej, knez in nadškof goriški, pri kateri je lepo pel zbor ljubljanskih pevcev pod vodstvom g. Pavla Gorjupa. Po dokončani maši je imel govor j prevzv. nadškef goriški. V lepih in vzne-šenih besedah je razjašnjeval zbranim zborovalcem, zakaj da so se zbrali pri 111. kat. shodu. Bekel je, da so sedaj 1 resni časi, ko je treba, da vsi zjedinjeno delujemo za skupne ideale, za skupne najdražje svetinje. Prvi kat. shod je imel nalogo, določiti verske smeri, drugi so- j cialne težnje in naloge, tretji pa ima na- j logo, določiti organizacijo, s katero treba skupno nastopiti proti nasprotnikom. — Treba se je boriti proti razdružitvi zakona, proti svobodni šoli. Mol'ti moramo, zavedati se, da treba omnia restaurari in C.hristo. Kazati je treba katoliško zavest z dobrimi deli. Kdor se sramuje poka- ! zati to zaveBt. ta ni odločen katolik. — | Slcge nam treba v boju proti nasprot- i niko, ki hoče vzeti naroda najsvetejše: j sv. vero. Prosi Jezusa Kristusa, da bi j razsvetlil um, da spoznamo pot, po ka- j teri nam treba hodit', sredstva, katera , vporabiti. Po dokončanem cerkvenem govoru otvori g e n e r a 1 n i vikar F1 i s o licielno 111. vsesloven iki katoiišii sh > 1. V otvoritvenem govoru naglaša potrebo, d i delamo skupaj z.i blagor našega naroda, ker smo bratje po veri, krvi in rodu. Ni se nam treba bati boja, ne naših nasprotnikov, kajti sv, cerkev je šla vedno in bode tudi šla vedno zmagovalna preko vseh nasprotnikov. V ognjevitih besedah kaže na vsp< he I. in 11. kat shoda. Pri prvem kat. »hodu so je ponižno skrivala za odrom edina zastava, pri drugem jih je bilo že nekaj več, danes jih je pa oO okoli odrs. Veseli ga osobito, da se tako združuje mladina, ki jo up naše pri hod -njosti. S tako mladino tuli zaupa v prihod njost. Na to piedlaga za predsednika zborovanju državnega in deželnega poslanca, viteza Frana P o v š e t a, ki je bil z burno ovacijo aklamiran za predsednika. Poslednji prevzame predsedništvo, se zahvali za izvolitev in imenuje za podpredsednika sledeče gg. drž. poslanca dr. Gregorčiča in dr. Pavletiča za Goriško, dr. Jankoviča za Štajersko Jeriho, za zastopnika delavstva, dež. poslanca Mejača in gorjanskega župana Žumer-ja pa zastopnika kmečkega stanu. V nadaljnem svojem govoru pozdravi predsednik navzoče vladike, knezonad-škofa goričkega dr. Sedeja, knnzoškofa ljubljanskega, dr. Jegliča, nadškofa štajerskega Napotnika, zagrebške, bosanske in dalmatinske kanonike, državne in deželne poslance, draštva in vse navzoče. V ve-levznešenih besedah pojasni potem pomen in namen III. kat. thoda, na kar izroči besedo drž. in dež. poslancu in načelniku „Slov. Ljudske stranke11, dr. Šušteršiča, ki je borno aklamiran. Govoril je o veri v politiki. Koj ob uvodu naglaša, da današnji shod ni politični, nego verski shod, h kateremu ima pristop kdorkoli, ki je katoličan, bil pripadnik kateresibodi stranke. Popolnoma nerazumljiv pa mo je sklep Korošcev, da se ne udeleže kat. shoda, ki ima obravnavati le verske in ne politične zadeve. Izjavi, da ne govori ne kot predsednik S. L. S., tudi ne kot poslanec, nego le kot katoličan. Volilna zaueva spada pred drugi, političen shod, in ne pred katolišk'. Ta mora obravnavati zadeve, ki se tičejo le verskih svetinj, ki jih hočejo vzeti ljudstvu nasprotniki. Tu se ima le zahtevati svoboda za ljudstvo, verske šole, čast duhovščini, spoštovanje do sv. kat. vere. Ne mi, nego nasprotniki vlačijo vero vedno v politiko. Mi se le branimo, braniti se pa smemo, zahtevati smemo in moramo, d« naši nasprotniki spoštujejo to, kar nam je najdražje. V svojem govoru je omenjal govornik tudi vrhbosanskega vladiko dr. Stadlerja — Za govorom dr. Šušteršiča povzame besedo bosanski kanonik Š a r i e, ki se toplo zahvaljuje za prisrčni pozdrav njegovemu nadbia-kupu in za iskreno sočutje, katerega izkazujejo Slovenci vbogim proganjanim bosanskim katoličanom. Zn tem govori dr. Anton Korošec, štajerski državni poslanec, o kmečkem vprašanju. V lepem govoru slika propad kmečkega stana, katerega je provzročil gospodarski liberalizem in liberalno postavodajalstvo od I. 1848 sem Slika obupno stanje kmečkega stanu, neizmerne vknjižene dolgove, izseljevanje in drugo, ter sredstva, kako odpomoči propadanju. Poleg državne pomoči je izdatno rešilno sredstvo sainipomjč, združevanja in modernim zahtevam ustrezajoča zakonodaja. Cotič iz Mirna prinese pozdrave g »riških delavcev. Dr. Jan. Ev. Krek govori o katolicizmu in socialnem vprašanju. Prvotno ni imel namena govoriti, ker sta bila za govornika naprošena dr. Brejc in msgr. Podgorc s Koroškega. K»r sta pa. onadva manjkala, treba mu je bilo govoriti nekoliko besed. Pravi, da ima verska misel še ono moč, kakor jo je imela ob ča^n križarskih vojsk; da ravno kot takrat, še more navdušiti za ideale, za žrtve. To spričuje ogromna vdeležba tega shoda. Vsak kat. shod je navdušil za ideale, za delovanje za splošno koristi. Vsak kat. shod je odlušil nekoliko blata, od sovraštva, ki vlada med narodom. To mejsebojno sovraštvo, sosed do soseda, je največe zlo med našim narodom, vzrok tožb in drugega. Kat. slnd bo imel dobre sadove. Prvi sad bodi, da omeji to sovraštvo, da ljudi združi v mejse-bojni ljubezni. Drugi sad bodi, da se razširi zmisel za svobodo in zavest enakosti. Pred Bogom so vsi enaki revež in b gatin, a reveži danes veljajo ravno toliko kot bogatini. Domovino slovensko nam je ohranil revež, jezik in vero vzdržuje revež, ometnost v cerkvah ohranil revež, današnji shod priredili reveži. Ti imajo pravico zahtevati, da se jim razširi obzorje, da se jih izobrazi, ohrani stare pravice. Vsi ti cilji so važni, lepi in visoki, ker so združeni s še višjimi cilji, z versko idejo. Brez te ni doseči skupnega dela, skupne koristi. Socialna demokracija zato ne napreduje, zato ostane lo ideja, ker nima verske ideje. Drugo vprašanje kat. socialnega delovanja pa je humaniteia, ki je le tedaj prava, ako izvira iz pravega verskega prepričanja. Vsi govori so bili živahno aplau-dirani od navzočih, ki so vedno napravljali svoje medklice in opazke. Med shodom se je zbralo na cesti nekoliko fantalinov in socialdemokratov, ki so hoteli nekoliko razgrajati. Prišli so s protestnega shoda v „Narodnem domu“, kjer je imel dr. Tavčar urudečo* kravato, Kristan pa „belo“, le „kase“ nista zamenjala! Kam je prišel „Narodni dom', za katerega gradnjo so prispevali tudi ljudje naše stranke. Razgrajače pa so razpodili takoj orožniki. Popoludne se je vršil v prostorih „Alojzijevišča“ občni zbor „Slovensko krščansko-socialne zveze" pri katerem so govorili zastopniki iz vseli slovenskih pokrajin, a tudi iz daljnega severa: Čehi in Moravci. Pod večerom pa je bila v hotela „Union“ velika ljudska veselica. V dvorani so peli po nekoliko pesmi moški zbor ljubljanski, ženski zbor „Slov. kat. društva za delavke v Ljubljani, moški zbor iz Kamnika, moški in mešan zbor iz Vevč, moški zbor iz Št. Jarja pri Kranja in meŠHn zbor čitalnice iz St. Vida nad Ljubljano. V vrtu je svirala šoštanjska, na dvorišču pa domžalska godba prav lepo razne komade. Po veselici so pa bili v dvorani zopet pozdravni govori raznih gOBtov. (Dalje prih.) Shod naprednjakov v,.Trgovskem Domu". Resničen je pregovor, ki pravi : Kadar mački- ni doma, miši pletejo. Naši naprednjaki so ros igrali v nedeljo mišjo vlogo. Junaško so razposlali vabila, ko so videli odhajali v soboto tako veliko armado v Ljubljano na tretji kat shod Mislili so si : Zlai jo čas, da nekoliko komodnejo ponlJšemo in neovirani potegnemo za vrvic« naših marjonel. Kor jo bil shod nekaj izvanrednega, zalo so morala tndi vabila biti izvan-redna. Niso bila to navadna vabila, •kakoršne rabijo drago stran ko, ampak to so bila prava spričevala naprednjašk« snrovosti in zagrizenega sovraštva do vsega, kar ovira njih zlobne in pogubne načrte in namene. Ni mi bilo potrebno hoditi na shod, saj sem vže iz vabila zvedel vse, kar se je imelo govoriti. Vendar me je radovednost gnala, da bi vsai enkrat slišal na lastna ušesa, kaj in koliko so zmižne razsvitljene napredne glave. Točno ob desetih bil sem v dvoran', katera pa je bila Se skoro prazna. Kramarski politik Gabršček je frkal semterje, kakor gospodar vseh in vsega. K) jp videl, da bi žp bil čas otvoriti to „strašno“ zborovanje, frknil je v kantino, katera se nahaja menda pod dvorano, in glej čudo, začelo je vreti iz kantine v dvorano, kakor iz panj«. Nagnalo se jih je vseh skupaj k večjemu kakih tristo oseb. Večino te svojati so tvorili oni iz bližnje okolice, kateri mesto k maši hodilo ob nedeljah v Gorico, kjer zjala prodajajo na Travniku. Za zabelo je bilo mej njimi tudi nekaj oblizanih ta-kozvanih polomikancev, kateri so imajo za strašno modre in učene. Potem ko je bila ta klapa „gestellt“, prikuka izsa zavese na odru sklicatelj shoda „obo-gateli‘‘ gospod Gabršček. Po običajnem pozdravu nredstavi vladnega zastopnika Contina. Ob enem pove, da današnji shod j« le manifestacija goriških naprednih Slovencev proti tjetjemu kat. shodu v Ljnhljani, zato ne gre se spuščati v nikake debate. — Revež, sp je že bal, da b: j>rn kdo ne segel v besedo, kar bi jim vtegnilo napraviti največjo zmešnjavo, iz katere bi se gotovo ne izmotali. Nato predlaga preds-ednikom dr. iTreota, podpredsednikom dr. D »reania In zapisnikarjem nekega Kavčiča in Mi-josta, spokorjenega demokrata. Spokorjenega pravim zato, ker, če se ne motim, be bil sodrug Milost pred par leti iz-bacnjen iz jugoslovanske soc. demokratične stranke, in to radi nekih dejanj pri uredništvu ranjkega lista .Nuova idea“. Dr. Treo se zahvali za zaupanje — bil je menda prvič v svojem življenju tako srečen, da je predsedoval javnemu shodu — bil je videti zelo ginjen. Nato izrazi svoje osebno mnenje — katero pa je splošno liberalno — češ : Duhovščina naj bi ostala le v cerkvi, v politiko pa naj bi se ame.ša-vala le do nekakih mej. — To se pravi: Škc fje in duhovniki naj bi vedno prosili sveta in dovoljenia pri liheralc h, kaj naj javno učijo in kako nai nastopajo. — Potem da b sedo Gabrščeku. Pričakoval sem, da bom slišal mnogo, mnrgo novega, imenitnega in temeljitega, toda varal sen se ! Lotil se je obdelovati prvo točko dnevnega reda, namreč: Katoliški shod in klerikalno gibanje na Goriškem. Skakal ju s konja na osla in obratno, novega pa ni p o v p d a I nič. Deklamiral je vse ono, kar je poprej v rSočo‘- pisal, torej ni imel po«-bnpga truda s pripravo na govor. Najbolj se je čutil v svojem elemenlu, ko je v svojem govoru nami-gaval na larške „Perpetue,\ takrat so mn tudi najbolj ploskali oni, kateri so sami valjajo v blata. Izlival je svoj žolč na katoliški shod in na škofe, kateri sedaj strašijo z mitrami po Ljubljani. Mnogo opravka je imel z pastirskim1 * listi goriškega in ljubljanskega škofi. Primerjal ju je z dvema listoma drugih škofov in dokazoval, ds škrf,e ne učijo vsi enako. Citiral je par od*tavkov dveh drugih pastirsk h listov iu ju primerjal z odhlavki goriškega in ljubljanskega pastirskega lista. Hnavrc! Zakaj pa ni citiral tadi drugih odstavkov vseh štirih pastir-ikih listov, ki utemeljujejo dolična navodili iu nauke po razmerah časa. O, to mu ni dišalo, ker, ako bi količkaj bolj obširno zajemal iz pastirskih listov, bi ne mogel poslušalcev slepiti. Z vsemi štirimi si je zaganjal v zadnji pastirski list in citiral iz njega navodila iu opomine nadškof >ve. Ni pa citiral iz njega one odstavke, katori utemeljujejo navodila in opomine nadškofove. K lhnel je nad pastirskim listom zato, Ker s* je v istem napovedal boj društva proti druUvu, čas.iika nroti časniku, -h id a proti shodu iti.' Toda, gospod G ibršček ! Čemu od vaše strani loti ko jeze? Ali se je vam in vaši stranki zgodila. mogoče kaka krivici? Saj nadškof ni imenoval oo imenu niti vas, niti vaš"g.a časnika „Soče“ in sploh tndi nobenega druzega ne. I i vendar tulite vsi skupaj, kakor obstreljeni volkovi. Z ikaj niste niti z besedic 1 pokazali na vaše skeleče rane? Saj na shodu so bili skoro sami vaši prijatelje, kateri bi vas gotovo pomilovali. Hinavci! Vi ste dobro vedeli, da bi se vam ne obneslo dobro, ako bi povedali poslušalcem vzroke zakaj se je v pastirskem listu napovedal boj društva proti društvu, časnika proti časniku, shoda proti shodu iti. Vi bi bili morali, ako ste vitežki bojevniki oziro na nedolžni in pošteni, povedati poslušalcem tako-le: Nadškof je v svojem listu utemeljeval neločljivost sv, zakona in potrebo versko šole, katero 13og z-ihtava in zlrava pamet. Dosazal je časm m večno nesrečo, ako bi se izdale postave, katere bi dovoljevale zakonsko ločite/ in bi zapovedovale brezverski pouk v šolah. Radi tega, ker hočejo liberalni naprednjaki in demokrati ločljivost zakona in brezversko šolo in delujejo z vsemi mogočimi sredstvi na to, n. pr. v njih društvih, časnikih, shodih itd., ukazal je nadškof svojim vernikom, naj s< tudi oni poslužujejo vseh dovoljenih sredstev, in to so tudi društva, časniki, shodi, volitve itd., ki preprečijo te pogub mosne postave. Tako bi bit moral Gabršček povedati, ako bi bil imel še mrvico poštenja v sebi. Da je pa to zamolčal, je pokazal a tem, s kakšnim sramotnim orožjem se j bojujejo on in njegovi pajdaši. I Zamolčal jo vzroke boja, zato ker ravno liberalna društva in liberalno časopisje so delovali in še delujejo za zakonsko ločitev in brezversko šolo. Pričakoval sem, da najprej bode utemeljeval zakonsko ločitev in potrebo brezverske šole, in še-le potem ko se mu posreči to dokazati, bode z vso pravico smel vdariti po pastirskem listu in politikujoči duhovščini. Ker pa lega ni storil, so bili vsi njegovi naskoki le kozlovi skoki in nič druzega. Iz odobravanja oziroma molčanja poslušalcev pa se je videlo, na kako nizki stopinji možatosti so liberalne dušice. Toda ni jim zamerit', zato ker ljudje, kateri zajemajo le iz liberalnih korit, kakor sta n pr. „S ov. Nirod-‘, .Soča- in „Primorec“, morajo biti neumni i"n surovi. In takšno ljudi potrebujejo kaporjoni a'i\ Gabršček, da smejo cnlč z odobravanjem laži in nesramnosti prodajati. Mej tem, ko se mi je vsa ta za-beljaoa svojat smilila, sem si mislil in si še bolj vtrdil zavest, di taksna stranka, kakor je liberalna, ne bo nikdar izvoje-vala trajno zmage, kajti ljudje tako b a ž e, kateri se bo j ujeio z lažjo in surovostjo, ne bodo nikdar na površja. In kako znajo pri vsi lumpariji delati zraven še nedolžno - trpeče obraze, ko pravijo : Sprejmemo boj iz nadškofijske palače olklanjamo pa vsako odgovoril ost, ako bo ta boj škodoval veri inc'rkv . To je izraz zlobnost, brezverci! Saj vaš glavni namen je vuičiti cerkev in vero. Saj je vse vaše dejanje in nehanje naperjeno proti vsemu, kar je verskega. In vi bi hoteli ljudstvo slepiti, da vam je žal vere in cerkve? Nesramneži 1 Kaj mislite, da so liudje tako neumni kakor vi? Sj varate! Zi G tbrščekom je po/zel besedo „spokor,enr‘ demokrat Milost. Popred poznal sem ga le po imenu, na sli)In I a sem 'inel priliko Hpoznati ga osebno. Mislil «em, da bo knt demokrat v«ai za mrvico poštenejši od Gabršček«. Ko ie on nastopil, sem si mislil, no, zdaj b) treskalo, da bo groza. Toda bil je revež, kakor muha v močniku II )tel je napravljati še večje skoke kakor Gabršček, tod«, resnica ostane vedno resnica, namreč; da koštrun n« >.na napravljati tako mnetniii skokov kasnr kozel. Pravil ,e, da je klerikalizem, kakor kača med človeštvom, da je cerkev ledno ovirala znanost in umetnost. Pozivalje boj proti temu groz-nomu klerikalnemu zmaju. Nato je zbral vse svoja dušne in telesne sile, pirule-čil kakor rak ‘ter izbruhnil besede : Proč od Rima! Proč od cerkve! in proč od vere! G ispolje, Gabršček, dr. Treo in v adni zastopnik G)ntin so zarudeli in se spogledali. Gibrščeku in Treotn gotovo ni bilo prav, da je Milost tako jasno in breč ovinkov objavil njih zlobni namen. Toda kar ie všlo je všlo, in resnica je, da se je v«čina ooslušalcev sramovala njih družbe. T) jo dokaz, da zapeljano ljudstvo ni še na tako visoki stopinji nevere kakor njih kolovodje — framasoni ! Smešno jo bilo videti Gabrščeka, kako se je postavil za M lost-a, ko zadnji ni vede! s svojim givoroin ne naprej ne nazaj. Silil ral mu je pred očmi vseh poslušalcev, kar je napravilo najslabši vtis. Nato jo prišla na vrsto druga točka dnevnega reda, splošna in en ika volilna pravica. Te za liberalce trde kosti se je lotil dr. Treo. D)kazoval je, a dokazal ni, da sta dr. Šmteršič in dr. Ploj izlala obmejne Slovence. Da sta v odseku za volilno reformo naredila kar sta hotela, da ie le bilo prav ža klerikalce. Da je dr. Gregorčič nabrisal laške liberalci s tem, da je p skrbel, da so 89 ital. volilni okraji t.p.ko uredili, da bodo imeli v njih ital. klerikalci večino. Konečno jo povedal, di je bila liberalna stranka vedno za pošteno splošno in jedaako volilno pravico. Za dr. Treotom ae je oglasil k besedi zopet demokrat Milost. Kaj je ta nadalje govoril, mi ni znano, ker sem zapustil dvorano, a kakor sem izvedel pozneje, začel je brati liberalcem hule levite, očitajoč jim v zadevi volilne reformo hinavstvo, češ, da so bili in da so še vedno proti splošni in enaki volilni pravici, da se pa boje to očitno priznati in se izgovarjajo, da so le zaradi tega-delj proti nameravani volilni reformi, ker je Slovencem skrajno krivična. Vtis pa, katerega je napravil ta shod na vsakega razsodnega človekt, je ta-le: Liberalizem ima svojo moč le v laži in v zavijanju. Demokracija pa, kakoršno je predstavljal Milost, je taka, da soje m )ra vsak pošten človek sramovati, kajti videti socijalnega demokrata Milosta v službi Gabrščekovi, to jo bilo, kakor videti cigana z medvedom z rinko v nosa. Politični pregled. Dogodki ust Ruskem. — Truplo umorjenega generala Mina so prepeljali iz Peterhofa v Petrograd. Pri maši za-dušnici. ki je bila v torek v fotorišču v Peterhofu, ho bili tali car, carina in drugi člani carske rodbine. C ir in veliki knez Nikolaj Nikolajevič sta z drugi ni visokimi dostojanstveniki pomagala nositi krsto, v kateri se je nahajalo truplo umorjenega generala. Morilka generala Mina je neka 271etna učiteljica po imenu Solija Larinov. V O lesi so bili v torek krvavi izgredi. Petnajsttiaoč delavcev se je udeležilo teh izgredov. Vojaštvo je streljalo na dola«ce in jih ubilo kakih osemdeset. Atentat na ruskega min. pred«. Sto ipina. — V soboto popoldne onolo 4. ure se je izvršil na ruskega min. pred1, S to li p i na. grozen atentat. Več oseb je bilo ubit h, še več pa ranjenih, Stolipin sam pa ni bil prav nič poškodovan. O atentatu poročajo tako-le : V soboto popoldne okolo 4. ure se je pripeljala pred Stolipinovo vilo, nahajajočo se na otoku lekarnarjev, elegantua ekvipaža in se je tam tudi ustavila. Iz kočije so izstopile štiri in >ške osebe, in sicer dve sta bili oblečeni v civilno obleko, dve pa v neko iulno vojaško un firmo. Vso štiri osebe so se podale v vilo, in sicer so vstopile v sobo, v kateri s> mhiiaio s uge m vratar. Jedna toh oseb je držala v roki čelado, v kateri se je nahajala jedna bomba, ki se je slučajno v ti sobi zmuznila iz čelade ter padla na pod razpočivši s strašno detonacijo ter s še strašnejšim učinkom. Gmeralm major Satcjatin, ki se je nahajal v sosedni sobi, bil je takoj ubit. Hišnemu učitehu Vo-roninu je bila odtrgana glava. V sobi kjer je padla na tla bomba, je bil ubit sluga in še mnogo drugih oseb, ki ho se takrat nahajale pri njem. Petnajstletna hčerka ministrova, nanajajoča se v zgornjem nadstropju, je bila tako ranjena na nogah, da jih ji bilo morali odžagati. Mlajšemu ministrovemu sinka pa je bila noga zmečkana. Stolipin pa je ostal popolnoma nepoškodovan. Sploh se govori, da je bilo kakih 40 ljuli ubitih ali ranjenih. M )d ranjenimi |e tudi so-trudnik petrograjsk>gi korespondenčnega urada, Fiirst. Po najnovejših vesteh jo bilo vsega skupaj ranjenih 60 oseb. Sedemindvajset oseb je ostalo takoj mrtvih. Med terni «o 'udi minister Kvostov, generalni major Samjatin, ceremonijer Voronin knez Nakaschize, orožniški stotnik Fedorov policijski agent Kasavtsov in več služabnikov. M ul ranjenimi se nahajata dva ministerijalna svetnika in jeden topni-čarski general. Izmed napadalcev so bili trije ubiti, četrtega pa so aretirali. Poslopje' jo bilo deloma razrušeno. Kisneje so umrle v bolnišnici vsled ran še tri osebe. Napadalci ho so pripeljali iz Moskve. O.ii, ki je bil oblečen v častniško uniformo in ki jo bil tudi ubit, je star kakih 25 let. Ko so mu slekli uniformo, so se prepričali, da je bilo perilo na njem vse umazano. Poskušen atentat na general a Knulbarsn. — I* Odese poročajo o novem atentatu na generala Kaulbarsa. Neka 16 letna deklica se je več ur sprehajala pred stanovanjem generala, da bi ga pričakala. Naenkrat je sledila detonacija. Deklica je bila vsled prerane eksplozije bombe raztrgana na kosce. Novice. Za »Slovensko sirotišče": P. n. Cecilija Mtkuc 1 K, N. N. 10 K, Justina Ratistič 1 K. Bog poplačaj ! Za „Alojzijeviščeu so darovali: Preč. g. Josip Milanič, kaplan v Rihen-bergu 20 K, preč. g Blazij Grča, župnik v Šempasu 10 K, preč. g. J. Peternel, dekan v Kobaridu 5 K. Bog stotero povrni! Darovi. — Uprava „Prim. Lista1* je prejela za „SiroiiščeJ ii K katere ie daroval Kocijančič Josio v Krminu, Marija P. 20 vin., Franc Uršič 40 vin. Sv. birma in kanonična vizitacija se bode vršila v Ločniškem dekanatu v naslednjem redu: Dne 8 septembra v Po d gori; 9. sept. v Loč ni ku; 10. sept. v M uši; 11. sepi. v Št. Lovrencu pri Maši; 12. sept. v Kozani; 13. sept. v V i p olža h; 15. sept v S t. Ferjanu; 16 sept. v Cerovem; 17. sept. na Roj s kein; 18. sept. v Š i. Martinu; 19. sept. v Vedrijanu; 20. sept. v B i 1 j a n i; y3. sept. dopoludne v Medani; 23. sept. popoludne v F o j a n i; 24. sept. v Št. Lovrencu pri N e b 1 e m ; 25. sept. v Gradnem; 26. sept. v Kožbani. Preč gosp. Ivan Murovec, župnik-dikan v Girknem, je imenovan za žup-nika-dekana v Črničah. Na mnoga leta ! Spremembe. — Povodom provincialnega kapiteljna 21. t. m. so nastale v štajerski kapucinski provinciji sledeča premenjonja: Provincijalom jo izvoljen Preč. P. Do-nat Zupančič, defimtorjem pa : P. Kerubin Koller, P. Gothard Burtscher, P. Ka|etin D/oršek, P. Sigismund \Vigner. — Prestavljeni in novo imenovani so sledeči : Celje. P. Karol Kemperle, gvardijan. Lipnica. P. Kerubin K >ller, gva^dijan ; P. Leo Črček v Knittelfeld za vikarja. Gorica. P. Otokar Csjan v Križ za gvardijana; P. Lin Prah, vikar; P. Joahitn Ferk v Celovec; P. Mstej Rescher v Hirtberg; P. Janez Kr. Reberc v Krško. Sv. Križ. P. UoalJ Bsrgant v Krško za vikarju; p. G ril G »ričan v Skoljo Loko. Krško. P. Janez Kmng. Ažbe v Gorico za gvard|ana; P. Ladislav Hazemali v Cdje Murau. P. Sigismund Wigner, gvardijan. Celovec. P. Albert Mossl-herger za gvardijana v Jrdning ; P. Larnbert Lanzunnr, gvardijan ; P. Tomež Puir v Lipnico, llartberg. P. Gotthard Hurtscher, gvardijan; P. Tadej Raniti v VVolfsberg. Knittelfeld. P. Gitfrid Wojtek v Gradec za superijora. S c h \v a u-berg. P. Ambrož Maieen v Krško. I r d n i n g. P. Anaklet \Valtl v Wjlf*-berg za gvardijana; P. Ferdinand Stadier v Knitte feld. Gradec. P. Mmsuet Zohrer v Gorico. Smrtna kosa. — Sinoči ob 8. uri zvečer je umrl v Gorici po dolgi in mučni bolezni v 46. letu svoje dobe znani gostilničar pri „Zvezdi“ gosp. Vicencij Špacapan. Pogreb se bo vršil jutri predpolulne. Truplo poko nika prepečejo na pokopališče v Ozelja iu. N. p. v m. 1 Imenovanju in preineftčenjn. — Državni pravilnik v Hovinju dr. Josip Zencovich di Stnllamarn pride za državnega pravdnika v Tr8t. N» njegovo mesto v Rovinj pride državni pravdnik v Gorici g. Štefan Vidulieh, kateri jo oh ti priliki pomaknjen v VI. činovni razred. Za državnega pravdnika v Gorici je imenovan državnega pravdnika namestnik in titulami deželni sodni svetnik g. Andrej Jeglič. Njegovim naslednikom i>a je postal sodni pristav g. dr. Karol Snider. Za sodnika v Kanalu je imenovan ta-mošnji sodni pristav g. Alojzij Mašera, za sodnika v Podgradu pa sodni pristav g. Jurij Gorazza. Za kaznilničnega zdravnika v Kopru pa je imenovan g. dr. Leander Marolti. Imenovanju, oziroma premešče-nja učiteljskega osobja v goriSkein okraju. — Nadučitelj Pavlin Leopold iz Ročinja v Sovodnje, nadučitelj Kunc Ivan iz Kala r Ročinj, nadučitelj Rustja Anton iz Gor. Tribuše-Krtovšče v Bate, učitelj Bitežnik Josip iz Bat v Ločnik, učitelj Filipič Karol iz Kala k Murovcem, nčitelj Kodrič Artur ii Podgore okrajnim učiteljem, učitelj Bric Joaip iz Gibrja v Rihenberg, učitelj Tomažič Viljem iz Liga na Srednjo-Kambrežko, učitelj Zajec Jos. iz Srednjega v Lig, učitelj Turek Franc iz Ajdovščine v Podgoro, nadučitelj Plesničar Pavel iz Marezig (Istra) v Rihenberg, nčitelj Henko Alojzij iz Sovodenj v Gabrije, učiteljski kandidatje Koršič Vladimir v Lokve, dodeljen društvu „Šjlski D »m”, Vrčon Mihael na Otlico, Toroš Pavel v Zapotok, Žnidarčič Rudolf v Dornberg, Nemic Peter v Lom, R^ja Rudolf v Lokavec, Podgornik Filip v Gor. Tribušo-KrtovSče, Lorošek Anton v Kal, Lavrenčič Alojzij v Čepovan, Šubic Al. v Ravne ; učiteljica Bajt Rozalija iz Dorn-berga v Solkan, Sedej Josipina iz Šiin-pasa v Vrtojbo, Lavrenčič Ljudmila iz Rihcnberga v Ajdovščino; učiteljica Faj-K°lj Cecilija nastopi svoj« mesto v Šempasu, učiteljici Srebrnič Jožefi se določi mesto pozneje. Mesto učiteljico žen. roč. del v Batah, in okolici je dobila Breščak Marija. Nadvojvodinja Marija Josipina v Gorici. — V torek zvečer ob 8. uri in 15 minut se je pripeljala v Gonco nad-vojvodinja Marija Josipina, soproga nadvojvode Otona. Pripeljul se je i njo njen sin nadvojvoda Maksimiljan. Nadvojvo-dinja Marija Josipina, ki se je pripeljala do Trbiža z železnico, se je vozila iz Trbiža pa do postaje boh. železnice pri sv. Luciji preko Predila in Bovca v kočiji. V Bovcu je bil obed, a tudi v Kobaridu se je kočija za nekaj časa ustavila, da so se visoki gostje tam nekoliko okrepčali. Nadvojvodinja je popotovala v najstrožjem inkognilu, zato pa ni bilo tudi nikjer posebnega vsprejema. Na go-riški postaji bob. železaice pričakoval je nadvojvodinjo dvorni svetnik in voditelj tuk. okr. glavarstva, grof Attems. S postaje boh. železnice se jo pel-Ijala nadvojvodinja s spremstvom nu postajo južno železnice, kjer je bila v čakalnici I. razreda pripravljena večerja, h kateri je bil povabljen tudi grrf Attems. Pred odhodom vlaka proti Trstu, kajti nadvojvodinja peljala bo je v Trst, k|er ostane m kaj časa v Miramaru, je bil nadvojvodinji predstavljen namestnik po-stajenačelnika g. Premrov. Organist in slovensko petje v župnijski cerkvi sv. Vida nit Plamti. — Preteklo nedeljo, dne 20. avgusta m>et m bilo organista pri prvi sv. maši, ki so začne vsiko nedeljo in praznik ob 5.'/2 zjntraj. Ž) večkrat smo so pritoževali in dali izraz svoji ogorčenosti tudi v listih. Ali misli g. organist se šaliti z nami ? Povemo mu tukaj javno, da mi ne dopustimo kaj takega. Ali naj vestno izpolnujo svojo dolžnost, da se : pusti plačati za 3'užbo, katere ne i opravlja. Proč. g. žnpnik naj blagovoli ’ takoj ukreniti potrebno, drugače bomo i prisiljeni, da napravi preč. kn.-nadšk. I ordinarijat temu enkrat za zmiraj konec. Pač čudni ljudje! Kokrat pride en j sam — rfci en sam pevec — na kor ; in napravi kar more in zna, drugič pridejo vsi pevci, pa organista ni in tako naprej, samo o kaki točnosti in vestno»ti ni ne duha ne sluha. In to naj služi potem vernikom v spodbujo, to naj napeljuje verno ljudstvo h gorečnosti do službe božje?! Nikdar I Javna dražba nagrobnih spomenikov. — V nedeljo dne 2. septembra j se bode vršila od 9—10 ure predpoludne i na tuk. pokopališču dražba starih na-1 grobnih kamenitih iti železnih spo-| menikov. Oznanilo. — I. Vpisovanje na c. ; kr. izobražovališču za učiteljice v Girici bode dne 14. in 15. sept. od 8.—12. ure. V višje tečaje se novih gojenk ne sprejme. — Dne 17. sept. ob 8. uri začnejo sprejemni in ponavljalni izpiti. II. Ni c. kr. deški in dekliški vadnici bode vpisovanje 15. septembra od 8.—12. ure. V višje razrede se novih učencev oz. učenk ne sprejme. — Šolsko leto prične 17. sept. ob 8. uri s sveto mašo, a redni pouk 18. istega moseca ob 8. uri. — Ravnateljstvo c. kr. izobraževališča za učiteljice. G)rica, dne 28. 8 1906. Pretep. — V nedeljo je nastal v Kojskem hud pretep, v katerem je bil še precej močno ranjen z nožem posestnik 43letni Mihael Pišpan tako, da so ga morali pripeljati v tuk. bolnišnico. Onen-jeni Pišpan je hotel namreč pretepače pomiriti, a bil je, kakor se vidi, za to slabo poplačan. Nesreča. — V torek so pripeljali v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov 40letnega Mohorja Markiča iz Kanala. Markič je šel namreč brat češplje, a jo pri ti priliki tako nesrečno padel z drevesa, da si je zlomil desno roko. V pojasnilo. — Z ozirom na notico, priobčeno v zadnji št. „Prim. Listi"*, v kateri je bilo govora o nekem Drejcu iz Brd, da se sili govoriti na državnem kolodvoru v Gorici nemški, se je oglasil v našem uredništvu Jakin Andrej iz Kozane, češ, da taka notica meri na njegovo osebo. On je v našem uredništvu izjavil, da nikdar ne govori nemški na državnem kolodvoru, kor t*ga niti ne zna; nasproti temu pa vedno nagovarja druge svoje rojake, naj se poslužujejo le slovenščine na državnem kolodvoru. Pravi, da je zaveden Slovenec in narodnjak, ter poziva onega poročevalca v „Prim. L>stu-1, naj mu d)k*že trditve, katere je zadnjič napisal o njem, drngače mu ostane na čelu naslov, katerega ni treba zapisati. Izpred sodi&ča. — Pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem se ie moral zagovarjali v pondeljek posestnik 22letni Kramar Matij* iz Sedla. Tožen je bil zaradi težke telesne poškodbe izvršeno nad Mirijo B»log, katero jo uhril s polenom tako močno, da se je nezavestna zgrndila na tla. Povod prepira in pretepa so dale Kramarieve ko'l cesarja prošnjo, v kulcri proji c(*snrjH. naj l>i vplival pri socijalno demokratični zvezi na to, (j h bi p h izbrisala iz “vojh čnnov ker ne more z iradi nmegrSte. ilno družine plačevati v /uvezi no blagajno Id vin. na teden. Kabinetna pisarna je odstopila prošnjo builinipeštanskemu magistralo. Xa ples. — Izšla jo v zalogi slov. kršč. sncijalne podzveze v Trstu nad IDO strani Lroječa pr učna knjižen zn stare in mlade /a prijatelje in sovražnike plesa. Kn|ižicn krasi več podob. Cena ji je le 30 vinarjev. Najbolje je, če eden naroči za več skupaj, da ne bo uprava imela toliko poštnih troskov. Preplačila bodo na korist lista ..Družinski prijatelj-. Naroča se pri npravništvu »Družinskega Prijatelja" v Trstu, Rojan 3. Ker je dandanes mladina zelo potrebna taki pa berila, priporočamo knjižico vsem, ki bi radi omejili kugo nevarnega plesa. .J Uf !_( JLj Lekarna l S tci In Loterijcko ste vil L e. 2&. avgusta. Dunaj...............67 61 29 t>0 73 Gradec.............. 61 3 77 90 21 Vozni redbohinjshe železnice. Iz Gorice odhajajo na Jesenice sledeči vlaki Osebni vlak Brzovlak Osebni vlak 10.-I9 3.10pop Brzovlak T-l6 . Osebni vlak 8.53 , 6.20 zj., pi iti. na Jesenice 7..r>6 .... Osebni vlak Brzovlak Osebni vlak Brzovlak Osebni vlak Iz Gorice 8.04 zj., 11.47 . 5.29 pop. 7.05 . 8.20 . 4.01 zj. 5.50 . Brzovlak 7.51 zj Osebni vlak 8.45 . 10.38 „ Brzovlak Osebni vtak 8.43 „ 6.30 909 z j 10.20 I.-I2 pop 6 711 11.36 955 zj, 1.20 pop 7.20 8’55 9.55 5.50 zj 7.55 prihod v Trst Prihod v Gorico. Iz Trsta: 6.15 zj. odhod iz trsta 3 02 pop. 1.41 3.0.) pop Jesenic: Skrb v»zhe gospo dinje je posvečena družinski blap’ ’ Kathrelnerjeva Kneippova slaiina kava je po Kathrelnerjevem načinu svojega predvajanja okusna, zdravju prospeh m počeni, ima torei nrprecen tveprednosti za vsako gospodinjstvo! ?0./l £»0.1 Poudarjajte pri nakupovan ^ J izrečno ime Kathreiner in zahte « vajte le izvirne zavoje z varst veno mamko župnik Kneip Kneipp SsB * Osebni vlak 7.55 zj., odhod z Jesenic 5.25 zj. Brzovlak 11.42......................... 9.29 „ Osebni vlak 5.19 pop. ...................2.36 pop. Brzovlak 8.15......................... 6.05 „ Osebni vlak 9.45 ....................... „ 7.15 „ 3.55 zj. „ „ „ 1-31 z j, l Crislofolclli y (iorici Prave in edine žel. kapljire anamko sv. Antona Tado-vanskoga. Zdravilna moč Cj teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te P ., ,. kapljice uredijo '■ I ; redno prebav f\ ■' ijnnje, če se jih (j; dvakrat na dan jj po jedno žličico R. (Varstvena znamka) copij(, — Okrepč ^ Sclodec, store, da spine kratkem času omotica volna Ičnost (rnrtvoHt). Te kap-Ijtce tudi "tore, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Jr* J And. Fajt. pek. izvedenec Gorlcn tekallšče Fr. Josipa št.2 (lastna hiša, Izvršuje naročita vsakovrstnega peciva, tudi naj finejše ga, k '•or aa nove maše in godove, kolaču, m birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po čelji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Delaunica cerhUenih posod in cerhUenego orodju Fr. Leban, Gorico, .Magistralna ulica šteff. 8. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franke. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Samlomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. I), 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. r S veliko zaloga oljkinego olja iz najugodneje krojev. Gorica, via Teatro št. 20 "36*5 'i&T Gorica, via. Seminario št. 10 (tl j e zn luč 32 kr. lil. .. line,je 40 „ ,, ., bolje 44 ., „ ., ilatin.it. 48 „ ., „ Istrsko 56 ,, „ (I je eoiTu 56 kr. lit, . bari 60 „ ., .. turen 7(1 „ ., „ n izza 86 ., „ ,, naj line. j e I gl. „ Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga olikinega olja v Gorici. m .(jr 'uiC.. :->T« j pokuril* • Kar- Dpaščil — I Najboljše stiskalnice za vino in DUHE so noSo stiskalnice „H E R H ti k l najnovojftogn in najbolj&opa sestava z dvojnim innoprotrna *" pritiskaloni; znjamAono najbolj&u delovanje, ki |»roka?*a s" drttjre stiskalnic«; hidravlična stiskalnica, najboljšo tautM" mutičiiM pateiitd- c v p u n h i n11 kl deiuJ°J°fla,n<, »mit* Škropilnico ««U I ■ KI U II1 H od aobo, n« da bi jih bilo troba c°iaiil. 1'lugi, mlini za jrrozdje, sadjo in oljko. Hobkalnice zn eror.dpv Vinogradaki plujii. SuSilnic« za »adjo in drujro vugotnln«, Xiv-ijonsku in minoralnu pridelke. Stiskalnico za aeno, slanm itd. na roko. Mlatilnic« za žito čistilnic«, roiotnlnioe. Slamo* roznico, ročni mlini za žito v razni volikosti in vsi drugi stroji zn poljedelstvo. Ldolnjo in prodaja z jamstvom kot po* sobnost najnovojtif izborno iz-knšunu, kot najholjfi« pri poznano in odlikovan« »ustavi Ph. IKlayfart S G:T ■--i Stiskalnica za vino. ^ . tovnrnn zn poljudulsko in vin- »ko stroj« DV na DUNAJl1, II. TiihnrNlriiNN« št. 71. Antemat. (kropilnica. Odlikovani v vseh državah svotH z nad 500 zlatimi in arubrniini kolajnami. Onlk s podobami in ninoirofltovllnii pohvalim pisma. Ha/prtidajulri in /.astdpuiki s« iščejo povsddi, kjer se nismo zastopani. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! EllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove »merikancko blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. ********* ►t' o M O ►1 K P o K rt O 0 O 0 J? 3 P P. O i Prosiva sahtevati listke! ~W$i [j Jako izdatno sredstvo proti no infinii iv M1MM rr v V UH v i je liker GODINA, j ulici Fornelo št. dopošlje katerega napravljata v Trrtn lekarnarja Rafael Godina, lekarna ,.AIIa Madona della Salutte*1 pri Sv Jakopu, in Josip uodina, lekarna „AII lgea 4. — Stekleničica slane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako s( naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo Iranko in so v tem znesku zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.