dolenjka, d.a. NOVO MESTO PUST PRIHAJA! Obiščite nas in se prepričajte o veliki pustni akciji: • margarina special 250 g Zvije/da 99.00 SIT/kus • moka BOM |/| ;a grofe Klasje 214,00 SIT/kos • olje Krivita 1/1 PVC za cvrtje 349,00 SIT/lit. • marelična marmelada 840 g ETA 299,00 Si l/kos • Prekinjena šunka VP b.k. Kras 1.267,00 SIT/kg • suha rebra E-MIZ 752,00 SIT/kg a pustno soboto 13. februarja 1999 do 19. ure odprta prodajalna MARKET NA LJUBLJANSKI CESTI v Novem mestu. ■ PJ 1 "3 [T i R ■ i R i ISSN 0416-2242 PRED ŠENGENSKO MEJO NA KOLPI 770416 224000 Preveč potrpežljivosti ob meji Maloobmejni sporazum je edini izhod, ki bi ljudem ob meji olajšal življenje vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list METLIKA - Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič je v sredo pretekli teden pripravilo okroglo mizo o življenju ob meji. Poleg številnih Belokranjcev so se je udeležili tudi predstavniki ministrstev za zunanje in notranje zadeve, za okolje in prostor, Carinske uprave RS, a tudi predstavniki občin z druge strani Kolpe. POGINILA TONA SAVSKIH RIB SEVNICA - Dva ribiča sta '' nedeljo dopoldne lovila ribe bzu brvi čez Savo na štajerski strani, ko sta opazila, da so s« otfele metati v zrak in se obračati. Kmalu so po reki ze P'avale mrtve ribe. Ribiči so o dogodku takoj obvestili Policiste jn vodstvo ribiške ruzine. Slo je za precej ve-Petnice, podusti in klene) ribiči pa jih označujejo za Konzumne ribe. Ribjega podmladka med poginulimi ri-aP11 nj bilo videti. Iz reke so rih n*' kakšno tono mrtvih b-_Do podobnega pogina je Pr'sIo tudi lani 18. februarja- Za onesnaževalcem vode s« poizvedujejo. A. Ž. na mirni grizli čips - V sredo, 17. feb-bodo ob 12. uri v proiz-izv j' enot! Mirna odprli pro-na° 0 linijo Grizli čipsa, ki je Piria 6t 'Z. slovenskega krom' ster k° prerezal mini- rk ,.Za kmetijstv° Ciril Sm-vodne^‘ b° °gled pr°iz' Belokranjci so nanizali kar precej problemov, s katerimi se srečujejo ob meji. Čeprav bo že osem let, odkar so v Metliki in Vinici postavili mejna prehoda, sta še vedno brez predpisane dokumentacije ter poravnanih stroškov občinam za zemljišča in komunalno infrastrukturo. Toda vsi pritiski občin na državo za legalizacijo črnih gradenj so bili zaman. Težave so s carinjenjem blaga, ki je izmenično v črnomaljski in metliški občini, a le podnevi. Na metliškem mejnem prehodu ni veterinarske in fitosanitarne inšpekcije, čeprav je nekoč že bila. Problemi so z električno napeljavo, ki poteka malo po eni, malo po drugi državi ter z zajetjem metliškega vodovoda na hrvaškem Žumberku. Po mnenju Belokranjcev bi marsikatero težavo rešil potrjen maloobmejni sporazum, s čimer pa v Sloveniji zavlačujejo. Andrej Šter, državni podsekretar v ministrstva za zunanje zadeve je povedal, da je sporazum o maloobmejnem prometu pripravljen tako, da bi ga lahko začeli uresničevati že jutri, če bi ga poleg Hrvatov ratificirali tudi Slovenci. Ob tem je pokazal že maloobmejno prepustnico, podobno potnemu listu, le daje roza barve. Opozoril pa je, da bodo po sprejetem sporazumu ljudje ob meji živeli v izrednih razmerah, saj sporazum zahteva red, ki vsem ne bo po volji. Belokranjce, ki so ohranili tesne poslovne, prijateljske, kulturne in sorodstvene vezi s prebivalci na drugem bregu Kolpe, najbolj pekli, ker sta sedaj v Beli krajini le dva mejna prehoda. Ko bo prej ome- njeni sporazum sprejet, naj bi jih bilo sedem, kar je po mnenje Marka Gašperlina z ministrstva za notranje zadeve veliko. Vendar to dokazuje, kako tesni so ostali stiki med ljudmi ob meji. Sedaj prehode čez mejo otežuje tudi to, da so bili leta 1991 in 1992 urejeni z na hitro pripravljenimi zapisniki z začasnim rokom trajanja, ki pa se je zavlekel že v osmo leto. Zato je vprašljiva tudi njihova kvaliteta. Dr. Dušan Plut seje strinjal, da je slovensko-hrvaška meja sedaj priprta. Metliški župan Slavko Dragovan pa se boji, da bo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo bolj trda, kot je bila leta 1991, ko smo se s Hrvati lahko marsikaj dogovorili. Tudi Gašperlin je potrdil, da je šengenski režim zelo trd ter da je maloobmejni sporazum edini izhod, ki bo ljudem ob meji olajšal življenje. Kdaj bo ratificiran, pa lahko Belokranjci - glede na hitrost odločanja v državnem zboru - le ugibajo. Ali pa bo tudi njihove popustljivosti enkrat konec in jih bo minilo potrpljenje? M. BEZEK-JAKŠE PRIZNANJE ZA OPRAVLJENO IN SPODBUDA ZA NAPREJ - Štirje izmed devetih nagrajencev (od desne proti levi): Branka Bukovec, Peter Kapš s soprogo, Jože Škufca in Miloš Jakopec. (Foto: M. Markelj) SIMFONIČNI KONCERT OB PRAZNIKU DRUGORAZREDNI DRŽAVLJANI Daleč od oči, daleč od srca “Problem je, ker se o življenju ob južni meji in predvsem neurejeni maloobmejnostipogovarjajo vsi, ne da bi poznali težave. To pa pomeni, da jim sploh ne gre za to, da bi našli rešitev za življenje ob meji, ki je povsem drugačno v očeh tistih, ki so nanj obsojeni, kot v tistih, ki nanj gledajo s stokilometrske oddaljenosti. ” Takšne besede bi pričakovali od Belokranjca brez dlake na jeziku, na okrogli mizi v Metliki pa jih je izrekel državni podsekretar Andrej Šter. Pozval je Belokranjce, naj se sliši v Sloveniji njihov glas, ti pa samokritično priznavajo, da so tudi sami krivi za zapostavljenost, ker doslej niso dovolj vztrajno opozarjali, da so v primerjavi s Slovenci ob drugih mejah drugorazredni državljani. V glavnem so to pripovedovali le sami sebi in mazohtistično trpeli. Zadovoljni so bili tudi ob koncu okrogle mize, ko jim je član diplomatske komisije za meje Dušan Fatur zagotovil, da nedorečenost slovensko-hrvaške meje ni ovira za sprejem maloobmejnega sporazuma, ki so ga v Zagrebu ratificirali že pred časom. Pri tem so vsi stavili na moralni pritisk sredstva javnega obveščanja, a prav taisti mediji so dan po okrogli mizi poročali, da državni poslanci maloobmejnega sporazuma niso uvrstili na izredno sejo, ampak so ga odložili v predal, oddaljen sto kilometrov od južne meje in tamkajšnih ljudi... MIRJAM BEZEK-JAKŠE Iz lastnih ustvarjalnih moči Podelitev priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto devetim nagrajencem BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO Odprli smo novo poslovalnico v Črnomlju, na Kolodvorski ul. 4, "S 068/56-480 epH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 Rimska cesta 11, Trebnje, s 068/460-730 NOVO MESTO - Prav na dan slovenskega kulturnega praznika, v ponedeljek, 8. februarja, zvečer je bil v Športni dvorani Marof tradicionalni koncert Novomeškega simfoničnega orkestra, ki je pod taktirko Zdravka Hribarja v rednem programu izvedel osem skladb, na željo številnega občinstva, kije do dobra napolnilo dvorano, pa so Zanesljiva. Varna. _CL SLOVENICA z a v n r oval n iška h i š a d . d . Konkurenčna in drugačna pri vseh zavarovanjih! Celovška 206. 1000 Ljubljana Telefon: 061 159-73-86 • Telefaks: 061/159-72-02 Elektronska pošta: infoC slovenica.si Internet: http: \wv\v.slovenica.si VEČ O TEM PRIHODNJIČ! za nameček zaigrali še dve skladbi in poželi navdušeno ploskanje. Na koncertu so izvedli tudi domače delo, simfonično priredbo Zdravka Hribarja slovenske narodne pesmi Sem deklica mlada. Koncert je bil lepa in primerna priložnost za podelitev priznanj in nagrad Mestne občine Novo mesto za leto 1998 devetim zaslužnim kulturnim in humanitarnim delavcem. Podelil jih je novomeški župan Anton Starc, dr. med., ki je najprej v slavnostnem govoru spregovoril o velikem pomenu maternega jezika in kulture za slovenski narodni obstoj, z razvojem lastnih ustvarjalnih moči pa smo lahko kos izzivom današnjega časa, kar velja tudi za Novo mesto z njegovo bogato kulturno tradicijo in sedanjimi kulturnimi potenciali. Nagrade Mestne občine Novo mesto so prejeli: arheolog Borut Križ, direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in arhitekt Jovo Grobovšek za projekt arheološke razstave Železna doba na Slovenskem - Kapiteljska njiva Novo mesto, Peter Kapš, dr. med., za dolgoletno vzgojno delo in trajne uspehe na humanitarnem področju, prof. Jože Škufca za življenjsko delo na področju vzgoje in izobra- Berite danes stran 2: •Kmetje ne zmorejo vseh plačil stran 4: •Pozabili potrditi mandat županu stran 6: • Trebanjci sedeli tudi sredi mize? stran 7: •Štirinajste ne bodo nikoli pozabili stran 8: •Za dolenjskim gigantom ostalo razdejanje stran 11: •Ropar streljal na policista stran 18: •Hočevarjev krompir prehitel primorskega stran 19: •Z detektivom hitro do informacije O SLADKORNI PESI TREBNJE - Kmetijska- svetovalna služba Trebnje in Tovarna sladkorja Ormož vabita kmetovalce, ki želijo v letošnjem letu pridelovati sladkorno peso, na sestanek, ki bo v ponedeljek, 15. januarja, ob 10. uri v stari osnovni šoli na CIK Trebnje. Predavala bosta Tone Zaletel iz Kmetijske svetovalne službe Trebnje in Jadranka Prokeš iz Tovarne sladkorja Ormož. Tema bo: pogoji pridelovanja sladkorne pese v letu 1998 in 1999. Na sestanku bo mogoče skleniti pogodbo za pridelovanje sladkorne pese. Vabljeni! ževanja in Branka Bukovec za delo na humanitarnem in prostovoljnem področju. Trdinovo nagrado sta prejela Miloš Jakopec za delo na novinarskem in kul-turno-raziskovalnem področju in prof. Nataša Petrov za delo na področju knjižničarstva in kulture, dobitnik Plakete mesta Novo mesto pa je Mihael Žmavc za uspehe pri vzgojno-izobraže-valnem delu na področju kmetijske mehanizacije. V imenu vseh nagrajencev seje zahvalil Miloš Jakopec. Prireditev sta povezovala Jani Muhič in Jerica Pezdič. M. MARKELJ NAJAVA NASTAVITVE EKSPLOZIVA NOVO MESTO - 7. februarja ob 4.13 je neznanec poklical operativno-komunikacijski center pri UNZ Novo mesto in sporočil, da je v diskoteki Geto bomba, nato pa je slušalko odložil. Policisti, ki so takoj po sprejetem obvestilu odšli na kraj, so izpraznili diskoteko, v kateri je bilo okoli 30 gostov, in pregledali prostor. V diskoteki niso našli bombe. Policisti zbirajo obvestila jn bodo v primeru izsleditve storilca ustrezno ukrepali. IfcVREME Do konca tedna bo še zmerno do pretežno oblačno in mrzlo zimsko vreme. VEČ SAMOZAVESTI IN STRPNOSTI Ne zmoremo Ateisti naj si nikar ne delajo iluzij, da bodo ustvarili nove rodove ateistov. Ustvarili bodo le nove rodove ljudi, ki bodo tavali od ene sekte do druge in ki ne bodo vedeli, kaj je prav in kaj narobe. S takim narodom nimamo kaj početi, tak narod ne more preživeti. Teh znanih črnogledih, strah vzbujajočih in neprijaznih besed, izrečenih v koprskem gledališču, ne postavlja pod vprašaj le življenje samo, temveč tudi najnovejše poročilo Organizacije združenih narodov o človekovem razvo-ju. Po njem je bila Slovenija ob upoštevanju treh najpomembnejših razvojnih kazalcev, bruto domačega proizvoda, pričakovane dolžine življenja in pismenosti oz. izobrazbe, uvrščena na zavidljivo 37. mesto med 175 državami sveta, če upoštevamo naše novejše podatke pa celo na 26. Če k temu dodamo še to, kar je poslušalcem Vala 202 povedal nedeljski gost dr. Zoran Arnež, predsednik slovenskega zdravstvenega sveta, namreč, da je Slovenija po urejenosti zdravstva na visokem 7. mestu v Evropi, po smrtnosti novorojenčkov pa na 11. mestu med državami OZN, se nam ni treba bati, da slovenski narod ni sposoben preživetja, kaj šele razvoja. Še več, šele mednarodne primerjave nam priznajo to, česar si v našem značilno slovensko sladostrastnem, nestrpnem in uničujočem medsebojenm izničevanju, v katerem prednjači zadrta strankarska politika, v novejšem času pa se temu pridružuje žal tudi cerkev, sami sebi nočemo priznati. Kar bi slovenski narod zdaj in v prihodnje zares potreboval v večji meri, sta samozavest in strpnost. Vse drugo bo potem lažje. MARJAN LEGAN /V 4 5 4 4 /V /< f r 4 Odstrel risov in volkov S tem ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odločbo za odstrel petih volkov in petih risov, je odprlo vsaj nekaj vprašanj, ki so tudi v Sloveniji v zraku tako rekoč ves čas. Ali naj človek posega v naravni red s tem, da po svoji presoji določa odstrel divjadi, ali zadošča naravna selekcija? Kako zavarovati črede živine pred zvermi, kot sta ris in volk, in kdo bo poravnal stroške “jedilnika”, ki si ga tovrstni živalski svet omisli naskrivaj na pašnikih in v ogradah? Že če se na hitro sprehodite npr. po Suhi krajini in še naprej po Kočevskem, boste slišali več kot enkrat tudi vprašanje, kdo bo plačal kmetom postavljanje ograj okrog njihovih parcel. Svoja stališča o navedenih problematičnih dejstvih imajo seveda tudi lovci. Povedano kaže na vso zapletenost problema, torej na to, da je skorajda nemogoče najti rešitev za vse, ki jih zadeva tako ali drugače število zveri v slovenskih gozdovih. Ali omenjeni odstrel risov in volkov rešuje obravnavano težavo za daljši čas? Bi vi, če bi imeli v rokah škarje in platno pri vsej zadevi, ravnali enako, kot je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? O zvereh, odstrelu teh, škodi, ki jo povzročajo ljudem, o naravni selekciji in tovrstnih zadevah ste odgovarjali v tokratni anketi Dolenjskega lista. FRANCI STOPAR, tekstilni inženir z Blance: "Menim, da bi morali lovskim strokovnjakom prepustiti, da ugotovijo številčnost divjadi. Če bi ugotovili, da se je število neprimerno povečalo, naj bi odobrili odstrel zveri. Nikakor pa nisem za to, da bi v primeru, če je nekje volk poklal ovce, takoj šli nadenj. Kot sem dejal, pred vsako tako odločitvijo naj se ugotovi stanje!” STOJAN ŠIBILA, svetnik KS Senovo, s Senovega: “Po katerih merilih šteti divjad? Ko greš po gozdu, jo je prijetno videti. Ob tem je res, da se pritožujejo kmetje, zlasti iz hribovitih predelov Slovenije, da divjad dela škodo. Rešitev bi bila, ko bi bilo dogovorjeno, da nekdo v resnici povrne škodo. O odstrelu naj odloči stroka, vsekakor za vse vrste živali.” NIKO OGOREVC, delavec iz Brežine pri Brežicah: “Kot lovec menim, daje preveč risov. Ker jih je toliko, pokončajo veliko divjadi. Napadajo vse živali po vrsti, in ne samo oslabelih. Za rise bi morali dovoliti večji odstrel. Problematični niso npr. volkovi, saj jih pri nas ni. Ker je dirigirano z vrha. kakšen bo odstrel, je včasih odločeno tudi narobe. Lovci bi naredili bojje.” BOŠTJAN ŠPILER, podjetnik iz Novega mesta: “Lahko smo veseli, da imamo v naših gozdovih tudi velike zveri, kot so medved, volk in ris, ki so v Evropi velika redkost in dragocenost. To moramo varovati, saj so te zveri del našega bogastva in življenjske pestrosti. Odstrel volkov in risov je nepotreben, selekcijo je najbolje prepustiti naravi, ki te stvari najbolje 'obvlada’.” MARINA KOŠČAK, vzgojiteljica v VVZ Vrtec, Ivančna Gorica: “S predlogom za odstrel petih volkov in risov sem seznanjena preko medijev. Kakšnega posebnega odnosa do tega problema nimam, ker me neposredno ne zadeva, mislim pa, da če povzročajo škodo ljudem in njihovemu imetju, je treba v prvi vrsti zaščititi ljudi. Sicer pa naj to presodijo strokovnjaki.” MIRAN MEŽNARŠIČ, upokojenec iz Metlike: “Najboljša je naravna selekcija. Volk je zaščiten in ga samo zato, ker je napadel ovce, ne bi smeli odstreliti. Zdi se mi, da volkovi ne delajo tolikšne škode, da bi jih morali streljati, poleg tega pa jih ni preveč, ampak premalo. Spominjam se, da je zadnjega volka v metliški okolici ustrelil Rajmarjev Pepi pred približno pol stoletja.” STANE LOZAR, slikopleskar iz Črnomlja: “Lovstvo in ribištvo sta v Evropi na visoki ravni, življenjski prostor živali pa je zaradi človekovih posegov preveč skrčen. Zaupam Lovski zvezi, da strokovno pristopa tako k odstrelu kot preseljevanju živali. Moti me, da ocene o tem dajejo laiki, ki se na te stvari sploh ne spoznajo. Naj jih prepustijo v presojo strokovnjakom.” DUŠAN PUGEU, gozdar iz Strug: “Od zveri ni nobene prave koristi, še posebno ne od medveda. Bolje bi bilo, da jih sploh ne bi bilo. Zato sem za povečan odstrel volka in risa, prav tako bi po mojem morali zmanjšati tudi število divjadi. Tako je vsaj na območju lovske družine Struge, kjer volk in ris povzročata veliko škode, saj divjad pobijata, ne požreta pa plena do konca.” ROBERT SAŠEK, varnostnik iz Kočevja: “Volk in ris sta ogroženi živalski vrsti, zato sem za njuno popolno zaščito. Ne strinjam se, da bi jih lovili, in sem odločno proti povečanju odstrela. Mislim, da ne povzročajo tako velike škode, kot je nevarnost, da bi jih iztrebili. Zagovarjam naravno selekcijo v gozdu in sem tudi sicer proti lovu.” ŽUPANČIČEVA DIPLOMA - Med dobitniki letošnjih Župančičevih priznanj je bila tudi neutrudna učiteljica razrednega pouka Tončka Starešinič (na desni). Podelili štiri v Zupančičeve diplome Premiera igre Bog ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so v okviru praznovanja kulturnega in občinskega praznika pripravili vrsto prireditev. Tako bo v petek, 12. februarja, ob 19.30 v tukajšnjem kulturnem domu predstavitev prve zgoščenke skupine Vodomec, gostja večera bo vokalna skupina Katice iz Ljubljane: na ogled bodo tudi izdelki iz slanega testa Carmen Medic. V ponedeljek^ 15. februarja, bo ob 19. uri v Speličevi hiši odprtje razstave Jožeta Zabukoška “Slike Črnomlja in Bele krajine”. Na predvečer kulturnega praznika pa je bila v črnomaljskem kulturnem domu osrednja občinska proslava, na kateri je bil slavnostni govornik podžupan Andrej Kavšek, kije podelil tudi Župančičeva priznanja. Medtem ko plakete za dolgoletno delo na kulturnem področju tokrat niso podelili, pa so diplome za enkratne dosežke prejeli štirje nagrajenci. Milena Fink iz dragatuške osnovne šole si jo je prislužila za tridesetletno skrb za lepo slovensko besedo pri učencih. Učiteljica raz- rednega pouka Tončka Starešinič iz Črnomlja jo je dobila za raziskovanje ljudskega izročila in vodenje otroških folklornih skupin, likovni samouk Janez Rajmer iz Črnomlja pa za likovno izražanje. Društvo kmečkih žena iz Adlešičev pa je priznanje prejelo za skrb pri ohranjanju ljudskih običajev. Polno dvorano obiskovalcev je na prireditvi z igro Woodyja Allena Bog prijetno presenetila dramska skupina KUD Jasa iz Srednje šole Črnomelj z režiserko Heleno Vukšinič. M. B.-J. PREDLOGI SOCIALDEMOKRATSKE KMEČKE ZVEZE Izbran francoski Gemplus SIROTKA V STICNICO IVANČNA GORICA - 27. januarja so na sedež Regijskega društva ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica dobili sporočilo, da v potok Stičnica spuščajo večje količine vode od pranja posod in sirotke (skute). Člani društva so opravili ogled in ugotovili, da to Sirarna Stična res dela ter s teni povzroča katastrofalno ekološko škodo RDEG si bo letos prizadevalo za povrnitev življenja v vodah, in sicer tudi v projektu Povrnimo življenje naših voda od izvirov do izliva v reko Krko in nadalje v Savo. Kmetje ne zmorejo vseh plačil Prispevki za plačilo pokojninskega zavarovanja postajajo za kmete previsoki ČRNOMELJ - Na javni predstavitvi mnenj k predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je pretekli teden pripravil v Ljubljani odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dal predloge tudi Jože Žugelj z Jelševnika pri Črnomlju. Žugelj je namreč iniciativni koordinator foruma Socialdemokratske kmečke zveze, gibanja za razvoj podeželja za dolenj- sko, posavsko in belokranjsko regijo. “V našem forumu predlagamo, da bi moral novi pokojninski zakon zagotavljati kmetom, ki so starostno zavarovani, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo-Kmetje, upokojeni po 1. januarju 1984, bi morali imeti, če so bi« pretežni del časa zavarovani/ širši ali ožji obseg pravic, PfaVI£ do vseh dodatkov k pokojnini-} so varstveni dodatek, invalidni1* za telesno okvaro, regres in vs pravice iz invalidskega zavoro'/ nja kot invalidi 2. in 3. kategorije, je povedal Žugelj. Poleg teg ■ menijo, da kmečka pokojnina n sme biti nižja, kot bi bila nacion« na pokojnina, in tudi ne manjs • kot so socialno-varstvene pon*0^' “Skrb vzbujajoče je, da kn*eIfj vse težje plačujejo prispevke V IV.Z.JC piuvujvju r .* n pokojninsko zavarovanje. Pa govorim na pamet, potrjujejo r imlis datki črnomijske izpostave davčne leta uprave, po katerih je konec 1996 plačalo za pokojninsko S PRIZNANJI DO DENARJA - Združenje častnikov Novo mesto, Škocjan in Šentjernej se bo po ustanovitvi občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk najbrž preimenovalo v združenje častnikov Dolenjske, a skrbi rezervnih častnikov slovenske vojske ne bodo zato nič manjše. Ker njihovega združenja ne podpira ne slovenska vojska ne država, se morajo po zakonu o društvih znajti sami, največkrat pa za pomoč poprosijo župane svojih občin, ki jim le-te ne morejo odreči. Na posvetu, ki so ga imeli dolenjski častniki prejšnji četrtek v Škocjanu, so se pogovarjali o možnostih oboroženga napada na Slovenijo, o čemer je predaval dolenjski rojak polkovnik Milan Gorjanc, medtem ko je predvsem novim županom združenje slovenskih častnikov predstavil njegov predsednik polkovnik Miha Butara, kije županom, pokroviteljem in zaslužnim članom podelil priznanja. Priznanje za pomoč in podporo je dobil tudi škocjanski župan Janez Povšič. (Foto: I. Vidmar) zdravstveno zavarovanje 225 k® tov, 31 pa le zdravstveno zav® vanje. Konec lanskega leta je®, prvih le še 141, drugih pa •*j' pravi Žugelj. Ker so kmetje' bolj ostareli in ne dosegajo hodka na kmetiji, zneski, ki J morajo plačati za zavarovanja, P so zanjih visoki, nekateri M*?*, vanja pač ne plačujejo. Po za pj podatkih so se zato črnon davkarji desetim davčnim zave zancem vknjižili na njihovo zen*, ljo za dolg, ki je nastal na osn 1JVJ M UUIg, M v njihovih neplačanih Pf*sPfj jjj Po drugi strani pa je nekaj mla1 Metličan - Prešernov nagrajenec Bojan Gornik iz Metlike je za diplomsko nalogo iž fizike prejel študentsko Prešernovo nagrado znanosti METLIKA - Med trinajstimi nagrajenci, ki so ob slovenskem kulturnem prazniku prejeli študentske Prešernove nagrade za raziskovalne dosežke, je bil tudi Metličan Bojan Gornik, kije septembra lani na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko diplomiral iz fizike. Nagrado je prejel za diplomsko nalogo z naslovom “Brezmasne bozonske in fermion- Uvedba kartice LJUBLJANA - Po uspešno izvedenem pilotskem preverjanju sistema kartice zdravstvenega zavarovanja v posavski regiji je skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije septembra lani sprejela sklep o nacionalni uvedbi kartice zdravstvenega zavarovanja. Na osnovi predloga razpisne komisije je upravni odbor Zavoda 19. januarja sprejel sklep, da bo kartice zdravstvenega zavarovanja in profesionalne kartice dobavljalo francosko podjetje Gemplus. Storitve per-sonalizacije bosta izvajali slovenski podjetji Cetis in Plasis. Gemplus je bil izbran tudi za dobavo čitalnikov, od namiznih, prenosnih do vgrajenih v tipkovnice. Samopostrežne terminale bo dobavljalo podjetje Siemens, ki bo dobavilo tudi transakcijski strežnik s sistemsko integracijo. Za omrežje samopostrežnih terminalov pa je bil izbran slovenski ponudnik Nil, d.o.o. Skupna vrednost razpisa znaša 2.171 milijonov tolarjev. J. D. ske upodobitve Poincarejeve grupe”, ki jo je pripravljal pod mentorstvom prof. dr. Norme Mankoč Borštnik. Nagrajenec pravi, da ne ve, kaj je bilo tisto, kar je odtehtalo pri odločitvi komisije, res pa je, da je svoje diplomsko delo gradil na osnovi lastnih raziskav in seveda s pomočjo mentorice. In tako mu je uspelo, da je na enoten način zapisal sicer znane enačbe, ki pa jih doslej niso obravnavali na ta način. Že to pove, da je v njegovi nalogi precej originalnega. Najbrž pa ni zgolj naključje, da je bil Bojan, ki letos končuje tudi s študijem matematike, Prešernov nagrajenec. Ves čas šolanja, tako v metliški osnovni šoli, novomeški gimnaziji in na fakulteti je bil zelo uspešen. Že kot osnovnošolca so ga privlačili fizika, matematika in računalništvo. Kot osmošolec je tekmoval na državnem prvenstvu v takratni Jugoslaviji, kot gimnazijec pa je bil vsa štiri leta na slovenskih tekmovanjih v matematiki prvi, med najboljšimi pa tudi v fiziki. V 4. letniku je bil celo v državnih ekipah za svetovno olim-piado tako v matematiki kot v fizi- ki. Odločil se je za fizikalno tekmovanje in dobil 3. nagrado na svetu. Na lanskem evropskem matematičnem tekmovanju v Bolgariji pa je dobil 1. nagrado. Kako uspešen je bil Gornik, ki prejema tudi Zoisovo štipendijo za nadarjene, pri študiju fizike, pa pove tudi to, da je bila njegova povprečna ocena 9,9. Zato bo nadaljeval z izobraževanjem in se zapisal znanosti. O njem bomo očitno še veliko slišali. M. BEZEK-JAKŠE Jože Žugelj kmetov, ki s katastrskim d°^ kom na lastni kmetiji sicer i® segajo cenzusa za zavarov^, vendar pa na zemlji, ki jo m* L najemu od kmetijskih za, r.jl j(| ....................... ;mlj®V Sklada kmetijskih zen.m- ^ gozdov, dosegajo primeren „ dek. A se kot kmetje ne n* ^ zavarovati. M. BEZEK-J^ j Bojan Gornik Mariborsko pismo Zgodba o Tamu se še zapleta stečaju, je namreč obljubil, bo še letos v podjetju obno proizvodnjo. Ža to bi po l®’1*'. besedah potreboval 1.700 lavcev in okoli 5.000 koope*^ tov. Vendar pa John Eapen k V ~ t««, ni 0^ ne pogodbe za Tam še ni P1 tn««1 Maribor ne potrebuje nove afere, ampak nova delovna mesta MARIBOR - Število brezposelnih v Mariboru in celotni podravski regiji se je v zadnjem času začelo vendarle postopoma zmanjševati. To je zlasti posledica odpiranja novih delovnih mest v gospodarstvu, kjer se število zaposlenih povečuje. Tako je bilo lani jeseni zaposlenih v Podravju blizu 109.000 delavcev, kar je največvzadnjih štirih letih. Kljub temu pa je v mestni občini Maribor in v 33 drugih občinah podravske regije ta čas še vedno več kot 30.000 brezposelnih delavcev (konec minulega leta jih je bilo natanko 30.611), stopnja brezposelnosti v regiji pa je še vedno visoko nad republiškim povprečjem (konec minulega leta je bila 20,9-odstotna). Zato Mariborčani toliko bolj pozorno spremljajo, kaj se dogaja z bivšim Tamom, ki je še pred desetletjem dajal delo in kruh blizu 8.000 delavcevm in 10.000 kooperantom po vsej državi. Ameriški poslovnež indijskega rodu John Eapen, ki preko svojega mariborskega podjetja MTI Evropa kupuje celotno premoženje Tama v pisal, čeprav bi po prvo sklepu stečajnega senata moral storiti do 31. janUvajL Ker se ameriški poslovnez Fj, gaja še za nakup podjetij M ’ ki trenutno poslujejo v P ,j štorih Tama v stečaju, je ste' senat rok za podpis kupoP j dajne pogodbe premaknil** marec. Tako je sodišče 01 , Johnu Eapnu in Slovenski ^ vojni družbi, ki je lastnic/ P ^ jetij MPP, še mesec dni časTj pogajanja in sklenitev ustre* j pogodb. m Pogajanja med Slovet*^ razvojno družbo in Joh*1 ,( Eapnom pa so, kakor se neuradno izvedelo, precej ^ čaj«1 Slovenska razvojna dr** poskuša ob prodaji PoC*^J MPP uveljaviti nekatere n»r. negospodarske interese, k*l j je izoblikovala vlada. V Pr* j,, ru, da do dogovora med nom Eapnom in Slovenske ^ vojno družbo ne bi prišlo,/ .. se morala podjetja MPP, k'1 ^ jo trenutno proizvodne p/’ re in stroje v najemu od Ta e stečaju, iz teh prostorov i/”, ti. Stečajni upravitelj Ta//j stečaju mora namreč kuP^a jej julija izročiti celotno Pre ?S|J| nje nekdanjega Tama, Pr fj| N, kr gr; lej Pr; Oc, le na Pii <*1 kot v teh krajih zara-u lepega vonja rečejo samorod-_ ’ »*> prednike rešila žeje in P. i ®.njkanja, ko je v prejšnjem pr iH P trtna uničevala vino-,1 .5’ tega naši ljudje ne bodo in n c P°zabili. Danes pa jo ima-tn f«3ten rad' ‘udi zato, ker je s zah. n?.an‘ de'a 'n skoraj ne skropljenja, zlasti ne s p 'nnuni škropilnimi pripravki. Javijo: Manj ko delaš, več da! V knnlP1^ Vln98radu v Straškem n - ,u J° goji tudi Franci Povše, nnP? P-, nov.omeške UNZ, a jo in najboljšim prijateljem balnnpCrm'A kaJ’ko tudi P° njej fipn»n0zeleni'" Urei, eARJI.' Ker je treba na pl p mb parkirnih prostorih na D, "e"> ‘n Novem trgu drago Drnc Parkirnino, si ljudje iščejo kanitPr l*"1’ k‘Cr boS Plaia: Pri skPm cerkvi in frančiškan- kanii ^amos‘anu. To pa moti »ke in frančiškanske gos-rili ,!so na ta problem opozo- žunanaV°Pega novomeškega seknP stvari bi lahko reševal „ ■ ar za komunalne zadeve, ki Dr,,,i PreJsnji župan nastavil, tik DncPP je Pr°padel na volitvah. Dni - j * ,ako in tako še ni imel PHoznosti izkazati. ob\?a %osPa je rekla, da nova ►e na novomeški občini ie , ’ o vse je odveč, ne vejo pa, Esejih znebili. (^Sanjski drobiž ^—Bi___________ .^HVALA v prave roke berka ; gospodinj iz Žužem-ja 7 fn okolice, Prapreč, Cvibl-Podp,. a.re’ Rebri, Stavče vasi, žame, Dvora, Mač-Bre2’ ‘obče vasi, Lipovca in tru(jj|ne Rebri se je cel teden Pravilni razstavo- ki j° je pri-Pod , ruslvo kmečkih žena njen,. stv°m Slavke Legan in šček pP°moanice Anicc Zala-?CvncfiadIfaradi nic,ncga pnza-kutietiicu Je PrcJcla priznanje e svetovalne službe ■zročila inž. Cvetka Lavrič Zahva|n. se jc Slavka Legan Cvetki |U Vs.c.m gospodinjam in la: “Mj j~avrič za pomoč in deja-žliljavji.as sram, da smo kmetice ud Kar r.Hk, da imamo uvela lica . pVpnrJ^ln2trok!" Društva vino-. -Clan?V uba krajina vse bolj-k Prav ?6 trud'j°- da svoj pride-Praviln n° pridelajo in ga tudi °ceniev. ? .anijo. Komisija, ki jc neka: ,la*a letnik 1998, je podala na sD| ,lsu in ugotovitev; glede raznicr„"° slabši letnik jc bilo cev, malo izločenih vzor-i rdeč P0udarek jc posebno ‘udi v, *m vinom, pogrešali so j hi kr/^e zvveigelta, ki se je v Žja v p"11 dobro prijel; zaradi ire-a v .Ja V ii»c • . |,I1J'-G r.ait ^j HaB -, ni JC bilo grozdje p: JZorcjk 1 zato jc veliko cika . Majini H,?j’rla kerner se je v Suhi L trdil; . raziirila, česar pa ne Joncu k,, sorto schoerebe. Na lanom .nusija priporoča vsem j^hraževfU- ’ da nadaljuje z !■* in ki„, ai}Jem o pridelavi grozd-'arjenju. S. M. I z M A Š IH OBČIM NAČRT NOVOMEŠKE KOMUNALE Več denarja za obnovo kot doslej Za uresničitev plana bi potrebovali 3-krat toliko denarja, kot ga bo na voljo NOVO MESTO - Novomeška Komunala je v letošnjem poslovnem planu, ki sicer še ni sprejet, predlagala več investicij, kot bo na voljo denarja. Za uresničitev celotnega plana bi ga potrebovali trikrat več, zato bo na vrsto prišlo Ie najnujnejše. Leta 1996 so za investicijsko vzdrževanje porabili 23 odst. denarja, za nove investicije pa 77 odst. Letos naj bi to razmerje bilo 30 proti 70, delež za obnovo pa naj bi se tudi v prihodnjih letih povečeval, in sicer za 10 odst. na leto. PRIZNANJE - Ravnateljica mag. Jelka Mrvar je izročila priznanje Alešu Zupančiču, sorodniku Leona Štuklja, ki je poleg učencev Jasmine Grčar in Roka Noseta ter mentorjev Darje Sedaj in Bojana Brulca sodeloval pri raziskovalni nalogi. (Foto: S. M.) Kulturno-športna prireditev za praznik Posvečena Leonu Štuklju ŽUŽEMBERK - V petek, 5. februarja, je bila v telovadnici osnovne šole Žužemberk kulturno-športna prireditev^ posvečena olimpioniku Leonu Štuklju, sicer suhokranjskemu rojaku, saj njegov rod izhaja iz Zafare pri Žužemberku, kjer je bila doma njegova mati Marija, rojena Milnar. Mladi telovadci in športniki so pokazali svoje znanje na številnih gimnastičnih orodjih, nastopili so tudi plesalci plesne šole Urška in recitatorji. Šolarji so predstavili raziskovalno nalogo o Leonu Štuklju, razstavljene pa so bile tudi stare razglednice Žužemberka zbiratelja Božidarja Flajšmana. “V naravi človeka je, da hoče biti dober in hoče biti še boljši. V naravi zdravega naroda pa je, da spoštuje vse, kar je njegovo in kar je dobro, da goji najboljše in daje na vse to tudi ponosen,” je povedala ravnateljica mag. Jelica Mrvar. V žužemberški osnovni šoli več kot polovica učencev sodeluje v športnih krožkih, uspehi na tekmovanjih, tudi na državnem nivoju, so rezultat dela zavzetih mentorjev in učencev. Tudi zato se učenci veselijo, sicer še nedokončanega prizidka k telovadnici z novimi vadbenimi površinami in tribunami, ki naj bi ga ob pomoči žužemberške občine, šolskega ministrstva in šole zgradili še v letošnjem letu. S. M. “Komunala upravlja z 20 vodovodnimi sistemi oz. z okrog 620 km vodovodnega omrežja, katerega povprečna starost je 28 let. Od tega je 150 km omrežja že amortiziranega in v lanskem letu so izgube vode porastle za slaba 2 odst.,” je povedal direktor novomeške Komunale Marjan Kelvi-šar. Lani so za obnovo namenili 34 milijonov tolarjev, letos pa planirajo v ta namen dvakrat toliko denarja. Z deli pa bodo nadaljevali tam, kjer so težave s pitno vodo največje, to je v Karteljevem in Stopičah, v Straži pa načrtujejo z izgradnjo črpalnega jaška del vode nadomestiti iz sistema Družinska vas - Jezero. Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda bo imela prednost gradnja kanalizacije na tistih območjih, kjer imajo že zgrajene čistilne naprave, ki pa še niso pol- • V občini Šentjernej bi radi zgradili vodohran Hrastje in povezovalni cevovod med njim in Kamniščkom ter vodovod Cerov Log. V škocjanski občini pripravljajo dokumentacijo za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, prizadevajo pa si tudi za odkup zemljišča in izgradnjo črpališča vode v Škocjanu. V žužemberški občini je predvidena gradnja vodovoda Križi - Vrhovo, pripravljati pa naj bi začeli tudi dokumentacijo za čistilno napravo in kanalizacijo. V Dolenjskih Toplicah bodo začeli z gradnjo kanalizacije Dolenjske Toplice - Sela in vodovoda na Cviblje, za kar bo denar prispevala tudi Krka Zdravilišča, stal pa bo milijon nemških mark. V Mirni Peči načrtujejo zgraditi vodovod Veliki Kal -Karteljevo. VALENTINOVO V TANGU NOVO MESTO - V petek, 12. februarja, bodo ob 20. uri pripravili v restavraciji Tango na Otočcu prijeten zabavni večer z “Amorjevim obiskom” za vse zaljubljene. Sodelovali bodo otoški pevci Grajski fantje in ansambel Objem. Presenečenje za vse dame! Marjan Kelvišar no zasedene: v Straži, Smolenji vasi, Novem mestu, Bučni vasi, Šmarjeti in Dolenjskih Toplicah. V načrtuje tudi posodobitev centralne čistilne naprave v Ločni, letos naj bi za to pripravili potrebno dokumentacijo. Začeli naj bi tudi z gradnjo kanalizacije s čistilno napravo v Brusnicah. Za gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav bodo poskušali pridobiti tudi denar preko programa Phare. Na področju odvoza in deponiranja odpadkov načrtujejo posodobitev odvoza odpadkov, poskušali pa bodo uvesti tudi čim več ločenega zbiranja odpadkov, poleg tega bodo odpadke selekcionirali tudi na deponiji v Leskovcu. “Staro deponijo bomo počasi zapirali, širitev deponije skupaj z izgradnjo komunalne infrastrukture pa je že uvrščena v prednostno obravnavo za prihodnje leto v okviru programa Phare,” je povedal direktor Kelvišar. Nadaljevali bodo tudi z napeljavo plina, za kar je predvidenih 50 milijonov tolarjev. Plinsko napeljavo pa nameravajo širiti v centru Novega mesta, potem v smeri Kandija - Grm in na Drski. J. DORNIŽ KLUB GRAD OTOČEC VABI OTOČEC - V četrtek, 11. februarja, ob 19. uri bo v Gradu Otočec že četrto srečanje članov Kluba Grad Otočec. Srečanje bosta popestrila pevec in povezovalec Andrej Šifrer z gostom, igralcem Poldetom Bibičem. Ob prepletanju pogovora in glasbe bodo postregli z bogatim menijem in izbranimi vini. Vabljeni! ŽUŽEMBERŠKI SVETNIKI - Na koncu nedavne 2. seje žužemberškega občinskega sveta je Janko Skube (SLS) zadovoljen ugotovil, da je seja potekala dokaj umirjeno in konstruktivno in da bi si tudi v bodoče želel, da bi bile seje vsaj na takšnem nivoju. Poudaril je, da so tu zato, da pripomorejo k razvoju Suhe krajine, zato naj ne bo politično prepričanje v ospredju, ampak naj glasujejo za predlog, ki je dober, slabega pa zavrnejo negle-de kdo ga je predlagal. Posnetek članov sveta je nastal po uspešno zaključeni seji. (Foto: J. Dorniž) \ r SUHOKRANJSKE DOBROTE NA RAZSTA VI - Društvi kmečkih žena Žužemberk in Ajdovec sta minuli teden pripravili odmevno kulinarično razstavo suhokranjskih dobrot. Na tridnevni razstavi nad Dolenjkino trgovino so bile razstavljene dobrote kmečkih žena, izdelki KZ Žužemberk, na pokušnji pa so bila tudi nekatera vina, ki so jih vinogradniki ocenili te dni. Ob otvoritvi razstave so učenci osnovne šole Žužemberk pod vodstvom Mire Kovač pripravili lep kulturni program, predstavile so se pevke pod vodstvom dr. Bože Kocutar, zbrane pa sta pozdravila tudi žužemberški župan Franc Škufca in direktor KZ Suha krajina Janko Skube. Inž. Cvetka Lavrič je na koncu podelila še priznanje Kmetijske svetovalne službe Cvetki Legan za uspešno vodenje Društva kmečkih žena Žužemberk. Društvo kmečkih žena je v četrtek pripravilo tudi slaščičarski tečaj, ki ga je vodila Rezka Rižnar, učiteljica praktičnega pouka. (Foto: S. Mirtič) PRIZNANJE FRANCOSKE DRŽAVE PROFESORICI FRANCKI PIRNAR LJUBLJANA - Dolgoletna profesorica francoskega jezika na novomeški gimnaziji Francka Pirnar, ki se je decembra lani invalidsko upokojila, je prejšnji četrtek na francoski ambasadi v Ljubljani prejela priznanje francoske države “des Palmes Academiques” za požrtvovalno delo na področju širjenja francoskega jezika. Priznanje ji je izročil francoski ambasador v Sloveniji Fran-coise Bourolleau. Njeni dijaki so na tekmovanjih dosegali zelo dobre rezultate, precej se jih je kasneje odločilo tudi za študij francoskega jezika in mnogi med njimi so zaposleni v Revozu kot prevajalci. In prav z Revozom šola zelo dobro sodeluje, poleg Krke so za opremo obnovljene gimnazije prispevali tudi v Revozu, sponzorirajo pa tudi obiske kulturnih prireditev v francoskem kulturnem centru v Ljubljani. Na novomeški gimnaziji so tega priznanja zelo veseli, saj je hkrati to tudi priznanje šoli, zato prof. Francki Pirnar iskreno čestitajo zanj. VEČINA KNJIG LETA VELIKEGA DOZOREVANJA NEPRODANIH ŠKOCJAN - Na nedavni seji škocjanskega občinskega sveta so svetniki obravnavali tudi prošnjo člana prejšnjega občinskega sveta Ladislava Hočevarja, ki je zbiral gradivo o vojnih in povojnih pobojih za knjigo Leta velikega dozorevanja, da bi mu občina povrnila stroške. Župan Janez Povšič je dejal, da nima nič proti povrnitvi stroškov in nagradi za opravljeno delo, ampak prej bi bilo treba poskrbeti za prodajo knjig, saj je od 1500 knjig prodanih le slaba tretjina, čeprav so se takrat dogovorili, da bo natisu knjige sledila tudi prodajna akcija. Svetniki so sklenili, da se bodo o tem odločili na naslednji seji, ko bo občinska uprava pripravila gradivo. V Športni oddelek tudi v N. mestu Na novomeški gimnaziji NOVO MESTO - Po dolgoletnih prizadevanjih je novomeška gimnazija končno dobila športni oddelek, v katerega se bodo lahko že v kratkem vpisali osnovnošolci iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki so dobri športniki in bi radi šolanje nadaljevali na gimnaziji. Dolenjska z Belo krajino in Posavjem je namreč še edina slovenska regija, ki še nima tega oddelka. Ravnateljica novomeške gimnazije Helena Zalokar je povedala, da so se za športni oddelek prizadevali že dalj časa, vendar prej za to niso imeli pogojev. Od jeseni so v prenovljeni stavbi in letos jim je šolsko ministrstvo odobrilo tudi športni oddelek, ki bo imel prilagojen predmetnik, osnova pa bo splošni gimnazijski program. Razlika je še v normativu, ki je skoraj za tretjino nižji kot v ostalih oddelkih, v razredu bo le od 18 do 22 dijakov, zato da se bodo profesorji lažje posvečali vsakemu dijaku posebej, kadar bodo zaradi treningov in športnih tekmovanj zelo obremenjeni. V ta oddelek naj bi se vpisovali vsi tisti osmošolci, ki nameravajo srednjo šolo zaključiti z maturo in naprej študirati, ki so dobri športniki in imajo zdravniško potrdilo, da so sposobni prenašati večje napore, priložiti pa morajo tudi potrdilo o članstvu v športnem klubu z zagotovilom o strokovnem sodelovanju s šolo. Trener mora priložiti tudi pisno oceno o perspektivnosti mladega športnika ter podatke o njegovih najboljših rezultatih oz. kategorizacijo v zadnjih treh letih, pa tudi šport-novzgojni karton za 7. oz. 8. razred. Več informacij o športnem oddelku bodo lahko vsi zainteresirani zvedeli na informativnem dnevu v petek, 12., in soboto, 13. februarja, na novomeški gimnaziji. J. D. TROJE ZANIMIVIH PREDAVANJ NOVO MESTO - V prostorih Srednje kmetijske šole Grm bo v ponedeljek, 15. februarja, ob 10. uri več zanimivih predavanj: inž. Stane Bevc bo govoril o vzreji telet, inž. Zdenka Kramar o varstvu okolja v govedoreji, dr. Mihael Gajster pa bo predstavil pitanje telet po programu “Zlato zrno” in pitanje mladega pitanega goveda po programu “Zlati okus”. Predavanjem bo sledila razprava. KRVODAJALSKA AKCUAV ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Po dolgih letih novomeško območno združenje Rdečega križa v sodelovanju z zavodom za transfuzijo krvi iz Ljubljane organizira v Šentjerneju krvodajalsko akcijo, in sicer danes, 11. februarja, od 7. do 12. ure v prostorih šentjernejske osnoven šole. Zaradi bližine krvodajalske akcije pozivajo občane Šentjerneja in Škocjana, še posebej tiste, ki še niso stopili v krvodajalske vrste, da se je udeležijo. PUSTOVANJE ŠMARJEŠKE TOPLICE - Zdravilišče Šmarješke Toplice vabi v soboto, 13. februarja, na “Veselo pustovanje”, s pričetkom ob 20. uri v hotelski restavraciji. Za zabavo bo poskrbel ansambel Vasovalci, izbrali bodo najboljše maškare, v pustnih krofih pa se bodo skrivale lepe nagrade. v Priznanje Šolskemu centru Podelil ga je Zavod Republike Slovenije za šolstvo LJUBLJANA - 2. februarja je direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Ivan Lorenčič podelil letošnja priznanja zunanjim sodelavcem ter ustanovam, ki s svojim delom pomagajo uresničevati cilje in naloge zavoda. Tokrat so priznanja prejeli: Osnovna šola Šmarje pri Kopru, Šolski center Novo mesto in dr. Drago Žagar. Za Šolski center Novo mesto so zapisali, da se je v zadnjih desetih letih intenzivno in načrtno razvijal. Leta 1996 je vlada sprejela sklep o ustanovitvi Šolskega centra Novo mesto. Iz enot, ki so do tedaj delovale pod okriljem Srednje tehniške in zdravstvene šole, so nastale: Poklicna in tehniška strojna šola, Poklicna in tehniška gradbena in lesarska šola, Strokovna zdravstvena in poklicna ter tehniška kemijska šola ter Poklicna in tehniška elektro šola. Leto pozneje je bila v okviru centra ustanovljena Višja strokovna šola, v zadnjem letu pa še tehniška gimnazija. Razvojna pot centra, po številu oddelkov in dijakov drugega največjega v Sloveniji, je šla v zadnjih desetih letih naglo navzgor. Mladi, pespektivni učitelji so prisluhnili tudi drugačnim vzgojnim oblikam dela. Sola se je začela intenzivno povezovati z delovnimi organizacijami, to je opazno pri sodelovanju na strokovnem področju in pri opremljanju šole kot celote. Dijaki centra dosegajo zavidljive rezultate, prejemajo nagrade in priznanja na regijskih in republiških tekmovanjih iz fizike, gradbene mehanike, kemije, logike, matematike, iz posameznih programov strok in v športnih disciplinah. MŠŠ I z M A Š I O SUSENJU SADJA METLIKA - V soboto, 13. februarja, bo ob 18. uri v metliški Vinski kleti redna letna skupščina Sadjarskega društva Bele krajine ter predavanje. Inž. Alojz Pirc iz Krškega bo predstavil načine suženja sadja. Vabljeni vsi, ki jih tovrstna tematika zanima! ODKRIVANJE SKRITIH TALENTOV METLIKA - V društvu podeželske mladine Metlika so se odločili, da bodo poiskali skrite talente. Zato vabijo vse, ki pišejo pesmi, naj pomagajo pri oblikovanju literarnega večera. Najpozneje do 20. maja naj pošljejo svoje pesmi Mariji Mavretič na Božakovo pri Metliki ali pokličejo na tel. 59-228. ZDRAVSTVENA PREDAVANJA SEMIČ, ZILJE - Kmetijska sve-tovalna služba Črnomelj pripravlja v sodelovanju z Društvom kmečkih žensk Semič v sredo, 17. februarja, ob 19. uri v sejni sobi občine Semič predavanje o prvi pomoči ob nesrečah. Predavala bo višja medicinska sestra Minka Dichelberger. V sodelovanju z Društvom kmečkih žena in deklet Zilje pa služba pripravlja v četrtek, 18. februarja, ob 18. uri v gasilskem domu v Ziljah predavanje dr. Paunove o boleznih srca, ožilja in dihal. PREDSTAVLJENI NITKOVI IN BRECELJ ČRNOMELJ - Zaradi problemov z razbohotenim državnim aparatom svoje komaj rojene domovine bo mostarski trio Nitkovi, namesto 6. obiskal Mladinski kulturni klub v Črnomlju šele v soboto, 13. februarja, ob 22. uri. Isti večer bomo prav tam gostili tudi gospoda Marka Breclja, ki je po rezultatih ankete, ki jo je tednik Mladina izvedel med glasbenimi kritiki in uredniki, naj-uspešnjejši avtor zabavne glasbe na Slovenskem v tem stoletju. OD OPERE DO KONCERTOV ČRNOMELJ - Glasbena šola Črnomelj in Glasbena mladina Bele krajine sta v počastitev kulturnega praznika pripravili vrsto prireditev. Kar 38 avtobusov je od 2. do 11. februarja vozilo dolenjske in belokranjske šolarje v ljubljansko Opero na ogled Smetanove Prodane neveste, učenci semi-ške podružnične šole so v petek, 5. februarja, v Semiču pripravili glasbeni večer in naslednjega dne v metliškem domu starejših, na odru glasbene šole v Črnomlju pa je v petek, 5. februarja, na novem klavirju nastopila pianistka Kristina Arnič. Učenci metliške podružnične šole so nastopili v soboto, 6. februarja, na koncertu Mestne godbe v Metliki, v sredo, 10. februarja, pa so učenci matične glasbene šole izvedli koncert za učence viniške osnovne šole. (S. M.) & , Bariča Flajnik-Koželj Pevke samostojne Pevke pri metliški folklorni skupini ustanovile vokalno skupino Lan METLIKA - Pred desetimi leti je bil v okviru metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” ustanovljen dekliški pevski zbor, ki se je pozneje preimenoval v ženskega. Letos pa so se članice odločile, da ustanovijo kulturno društvo Vokalna skupina Lan Metlika. Pevke sicer ostajajo iste - sedaj jih je 18 - vabijo pa vse, ki jih petje veseli, da se jim pridružijo. Kot je povedala predsednica društva Bariča Flajnik-Koželj, bodo pevke še naprej ostale tudi članice folklorne skupine. “Pravzaprav se ni skoraj nič spremenilo. Sprememba je predvsem v tem, da bomo odslej samostojne. Tako tudi naš umetniški vodja še naprej ostaja zagnana, dosledna, uspešna in sposobna Mateja Jakša-Ju-rkovič, prav tako pa ostaja enak naš repertoar. Pojemo renesančne in ljudske pesmi, pri slednjih pa imajo prednost belokranjske pesmi, med katerimi so tudi še neobjavljene in nepoznane, ki jih Mateja poišče na Inštitutu za glasbeno narodopisje,” pove Bariča. Odkar so metliške pevke skupaj, so se naučile okrog 70 pesmi, tisti, ki so jim že prisluhnili, pa priznavajo, daje njihovo petje zelo kvalitetno. Flajnikova pravi, daje to rezultat njihove velike volje in pevskih izkušenj. S folklorno skupino so doslej nastopile po vsej Sloveniji in v tujini. Za 10-let-nico obstoja načrtujejo tudi jubilejni koncert, v prihodnjih letih pa naj bi izdale zgoščenko ali kaseto. M. B.-J. Priprave godbenikov na jubilej Prihodnje leto bo minilo 150 let od ustanovitve metliške Mestne godbe - Četrta po starosti, prva po delovanju v Sloveniji - Njihova velika želja: zgoščenka METLIKA - S celovečernim koncertom ob slovenskem kulturnem prazniku je metliška mestna godba pričela s pripravami na praznovanje 150-letnice obstoja, ki jo bo slavila prihodnje leto. Godba velja za četrto najstarejšo v Sloveniji, po stažu pa je celo najstarejša, saj je ves čas od ustanovitve delovala brez prekinitev. Glasbila metliških godbenikov skih, dolenjskih in drugih godb, niso utihnila niti med drugo svetovno vojno, kajti štirinajst Metličanov je igralo pri godbi Glavnega štaba, danes pa je od njih živ le še Anton Slobodnik. Tudi zaradi takšnega slovesa se želijo godbeniki dobro pripraviti na praznično leto. Tako bodo imeli letos v Sloveniji še šest koncertov, načrtujejo pa tudi gostovanje v Italiji ali Avstriji. V sredini prihodnjega leta bodo med drugim pripravili srečanje sedemnajstih belokranj- med njimi tudi iz zamejstva, s katerimi redno sodelujejo. Predsednik Mestne godbe Metlika Albin Kotar ne taji, da imajo v letošnjem letu še nekaj načrtov, za katere upajo, da jim jih bo uspelo uresničiti. Tako naj bi dobili nove uniforme, zelo pa potrebujejo tudi večje prostore za vaje, saj je sedanjih 30 kv. metrov občutno premalo. Še na oder v metliškem kulturnem domu, na katerem so imeli celovečerni koncert, so z NAVDUŠILI SO POSLUŠALCE - Godbenikov metliške Mestne godbe je toliko, da je oder kulturnega doma v Metliki zanje že pretesen, vse hkrati pa je tudi zelo težko ujeti v fotografski objektiv. Na celovečernem koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku je poteg godbenikov pod taktirko Rafka Ogulina nastopila še vokalna skupina Lan. (Foto: M. B.-J.) velikimi težavami spravili vse godbenike. Teh pa je danes 48. “Sicer pa je kljub dolgemu delovanju naša godba mlada, saj je povprečna starost članov le okrog 25 let. Najstarejši, Ivan Kapušin, jih šteje 62, najmlajša, Maja Kočevar, pa 11. Veseli smo, da se vsi novinci naučijo začetnih prijemov v Glasbeni šoli, s katero dobro sodelujemo. Razveselimo pa se vsakega novega člana in želimo si jih še več,” je povedal Kotar. Godbeniki seveda upajo, da bodo imeli za njihove težave in želje posluh tudi v občini. Zupan Slavko Dragovan jev slavnostnem govoru na prireditvi obljubil, da imajo pri njem vso moralno podporo, saj je ne nazadnje tudi sam v mladih letih igral v njihovi godbi. Dokaz, da so nanje ponosni tudi Metličani, pa je bil povsem poln kulturni dom poslušalcev, ki so godbenikom dovolili z odra šele po tretjem podaljšku. Upajo pa, da jih bodo lahko še letos poslušali kar doma, saj nameravajo posneti zgoščenko z glasbeni mi uspešnicami. M. BEZEK-JAKŠE • Kar je za telo mučenje, je za dušo neodločnost. (Chamfort) • Dokler se nabira loj, so vsi lojalni. (Fredi) • Četudi smo bratje, nam denarnice niso sestre. (Bolgarski pregovor) • Raje klofuta pametnega kot poljub neumnega. (Zidovskipregovor) Pozabili potrditi mandat županu Kakšne so lahko posledice, ker je Fabjan v Črnomlju županoval, ne da bi mu svetniki potrdili mandat? ■ Nekateri ponarejali zapisnik • SDS: v občini je totalitarna vladavina SLS ČRNOMELJ - Pet ur in pol trajajoča druga seja črnomaljskega občinskega sveta seje pričela s predlogom SDS, dajo umaknejo. Ni bila namreč uresničena zahteva s prve seje, da bodo svetniki dobili poslovnik občinskega sveta, statut ter zakon o lokalni samoupravi. Ker so akte dobili šele na klop, se niso imeli priložnosti strokovno podkovati. O KRUHIH IN NAMAZIH METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika in Društvo kmečkih žena Metlika vabita v soboto, 13. februarja, ob 18. uri na Bajukovo turistično kmetijo na Radoviči k predavanju in predstavitvu različnih vrst kruhov in priprapravi namazov. Predstavitev bo vodila Majda Šimec. Predlog za umik seje ni bil izglasovan, zato pa se je začelo vedno bolj zapletati. Zupanu Andreju Fabjanu namreč na 1. seji niso potrdili mandata, ker so se preveč obremenjevali z mandatom svetnika Petra Dichlbergerja in vprašanjem združljivosti funkcije svetnika z njegovim delom inšpektorja za delo. Jože Strmec je predlagal, da bi v zapisnik 1. seje dopisali, da je bil potrjen tudi župan, Marko Kobe (oba DeSUS) pa, da v zapisnik tokratne seje zapišejo, da so si na 1. seji razlagali, da je Dobrodelnost v Semiču še živi S humanitarno prireditvijo “Vince brca okrog srca” so Semičani zbrali okrog tri milijone tolarjev - Z medicinskimi aparati dobro opremili semiško zdravstveno postajo SEMIČ - Minulo soboto so v semiški zdravstveni postaji uradno predali namenu zdravstvene aparate, ki sojih kupili z denarjem, zbranim s pomočjo humanitarne prireditve z naslovom “Vince brca okrog srca". Prireditev, ki sojo pripravili Semičani sami in jo okrog lanskega martinovanja ponovili kar nekajkrat, je doživela velik uspeh, to pa se je poznalo tudi pri izkupičku. Kot je lani pred prireditvijo povedala zdravnica dr. Marija Plut, je bila njihova največja želja, da bi s pomočjo prireditve in donatorjev za zdravstveno postajo kupili EKG, ki so ga najbolj nujno potrebovali. Zgolj njihova pobožna želja pa je bila, da bi dobili tudi defibrilator in pulzni oksimeter. Toda s skoraj tremi milijoni tolarjev, ki sojih zbrali semiški zagnanci, jim je uspelo kupiti še laser, strojček za izsesavanje mleka pri doječih materah ter elektronski tehtnici za dojenčke in odrasle. Dr. Plutova je priznala, daje bila presenečena nad izrednim uspehom akcije, če pa jim bo uspelo kupiti še sterilizator, bo njihova zdravstvena postaja za nekaj časa opremljena. Anton Marentič, direktor zdravstvenega doma Črnomelj, pod okriljem katerega je semiška zdravstvena postaja, pa je v nago- voru dejal, da so pred nekaj leti poskušali s pomočjo črnomaljske PRIZNANJE ZA POŽRTVOVALNOST - Anton Marentič je v imenu zdravstvenega doma Črnomelj in zdravstvene postaje Semič podelit priznanje družinama Plut z Mladice in Poč z Vrtače, KUD Jože Mihelčič iz Semiča ter vsem donatorjem. Prevzel ga je predsednik kulturno-umetniškega društva Zvone Vidmar (levo). (Foto. M. B.-J.) obrtne zbornice zbirati denarj za ultrazvočni aparat za ginekologijo. “V začetku je bilo navdušenje veliko, a ko bi morali dati denar, je hitro splahnelo. Takrat smo doživeli veliko razočaranje, danes pa smo zato toliko bolj veseli ob uspeli humanitarni akciji,” je bil zadovoljen Marentič in povedal, da je od ekonomske moči občine in razumevanja občinskih oblasti odvisno, kako so opremljeni zdravstveni domovi. Poudaril je, da je v semiški občini za to veliko več razumevanja kot v črnomaljski, čeprav je slednja ustanoviteljica zdravstvenega doma in s tem tudi semiške zdravstvene postaje. M. BEZEK-JAKŠE FOLKLORISTI VABIJO V SVOJE VRSTE METLIKA - Tukajšnja folklorna skupina “Ivan Navratil" vabi v svoje vrste plesalce in plesalke, stare od 14 do 100 let. Vsi, ki bi želeli na ta način oživljati staro ljudsko izročilo, se jim lahko pridružijo vsako nedeljo ob 10. uri, ko imajo v kulturnem domu na Pungartu vaje. župan potrjen. Jani Stepan (SDS) je seveda ugovarjal, da ne smejo popravljati zapisnikov, in predlagal, da napako s potrditvijo županovega mandata elegantno rešijo pri kadrovskih zadevah. Franca Ivanušiča (SKD) pa je zanimalo, kaj pomeni, če ponaredijo dokument, in kaj, če župana potrdijo pri kadrovskih zadevah. Čeprav so pozneje mandat župana res potrdili, pa je ostalo v zraku vprašanje o verodostojnosti dela Fabjana v zadnjem mesecu in pol, ko ni bil potrjen. Pavel Zajc (SDS) je v nadaljevanju seje predlagal, naj zavrnejo predlog, da Andrej Kavšek postane podžupan, saj so v stranki pričakovali, da bo poleg nepoklicnega župana vsaj podžupan poklicen. Zmotilo jih je, da so dobili le en predlog za podžupana, ki je tako kot župan iz SLS, poleg tega pa je tudi Kavšek precej službeno odsoten. Ker v SDS predvidevajo, da bodo tudi druge pomembne funkcije v občinski upravi pripadle SLS, je Zajc dejal, da jih to spominja na razmere pred desetletjem in več, ko je vladala samo ena politična opcija. Kot primer demokracije je postavil semiško občino s poklicnim županom in dvema podžupanoma, medtem ko je razmere v črnomaljski občini poimenoval totalitarna vladavina SLS. Andrej Fabjan je pojasnil, daje predlagal Kavška pri polni prisebnosti in z vso odgovornostjo ter na podlagi dela, ki ga je opravil kot predsednik občinskega sveta v prejšnjem mandatu, ko je občinski svet naredil skupaj z občinsko upravo veliko dobrega. Podžupan po njegovem pripada stranki, ki je dobila tudi največ svetnikov, ni pa rečeno, da ne bo čez pol leta ali leto predlagal še enega podžupana. Glede očitkov na njegovo odsotnost pa je dejal, da je bilo v prejšnjem mandatu na uradnih županovih urah kar 596 ljudi. Na tajnem glasovanju je Kavška podprlo 14 od 22 svetnikov, Fabjan pa ga je takoj po izvolitvi pooblastil, da je vodil sejo. M. BEZEK-JAKŠE ŽUPAN SPREJEL KULTURNE DELA VCE - V vseh treh belokranjskih občinah so pripravili slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, metliški župan Slavko Dragovan pa je sprejel tudi občane, ki so se s prostovoljnim delom izjiazali na področju kulture. Pohvalil je njihovo skrb, hkrati pa spomnil na spremembo financiranja občine. Vendar je obljubil, da bo kultura dobila kos pogače, ki ji pripada, saj zna vse bogato povrniti. Od kulturnih delavcev pa pričakuje, da mu bodo prišli povedat, kaj potrebujejo, da bo življenje na področju kulture takšno, kot si ga občani želijo. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki MEJA - Na okrogli mizi o življenju ob meji, ki jo je v Metliki pripravilo društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič, je bilo slišati veliko besed o ureditvi maloobmejnosti. Metličani so bili ob koncu razočarani, saj iz blagozvenečih besed ljubljanskih gospodov niso mogli razbrati, kdaj bodo šli lahko brez strahu, da so naredili prekršek, skozi Krmačino in čez državno mejo na pečenko na Vivodino ter po mostu pri Kra-sincu na pivo na Pravutino. MALARIJA - Te dni belijo notranjščino metliške mestne hiše, v kateri je pred novim letom pričel županovati Slavko Dragovan. Občani pravijo, da je vse v redu, dokler malajo samo po občinskih prostorih, skrbeti jih bo začelo, ko bodo Občinarji začeli “farbati” še nje. OPEKA - Med arkade metliškega gradu so napete vrvice, na katerih visijo listki z opozorili, da s strehe pada opeka. Za nekatere, ki so se v tem predpustnem času pod arkadami m mimo napisov napotili v tamkajšnjo poročno dvorano, Je opozorilo žal prišlo prepozno- PARKIRANJE - Svetniki so na zadnji seji 10 minut pred 20-uro kar sredi točke dnevnega reda prosili za odmor, da bi lahko premaknili avtomobile z Mestnega trga, kjer stoji mestna hiša in kjer je dovoljena vožnja z avtomobili le do 8. ure zvečer. Nekaterih potem doljjo ni bilo nazaj, češ da niso naslj parkirnih prostorov. Morda hi bilo najbolje, da se svetniki vozijo na seje s kolesi. Imeli b* trojno korist: rekreirali bi se, pred mestno hišo bi imeli v izobilju prostora za parkiranje, pa še nihče jih ne bi preganjal zaradi njihovih prevoznih sredstev- Črnomaljski drobir] ZASTAVA - Ko se je na predvečer slovenskega kulturne® praznika množica ljudi zgrinJa' la v črnomaljski kulturni dom na osrednjo občinsko priredite ob prazniku, so nemo opazoval na pol droga visečo sloverisk zastavo pred domom. Medtem ko so se nekateri tolažili, da gr morda le za preveč šlampaS* opravljeno delo izobeševalc zastave, pa so drugi menih- a je v tako obešeni zastavi PraY-?0 kulturnem prazniku le nekolik preveč simbolike. OGREVANJE - Kaže, da * radiatorji v občinski sejni so zelo racionalno odzivajo n dogajanja v dvorani. Zadm seja občinskega sveta je o1 namreč dolga in vroča, zato p so bili temu primerno radiatotJ ledeno mrzli. * STRANIŠČE - Decembra sv v črnomaljski “beli hiši”, s ka ro upravlja Terca, ljudje °PaZ0. na vratih sanitarij listek s sp ročilorn, da je stranišče p kvarjeno. V začetku februar je listek še vedno visel na vrat ^ V Terci pozabljajo, da so_^ črnomaljskem gospodarstvu pred leti dosegli najnižjo toc m da so časi, ko Črnomaljci n imeli kaj početi na stranišču, mimo. PODŽUPANI - Svetniki pa res čudni patroni. Na s J semiškega občinskega sveta J opozicija zatrjevala, da bi g\a j| vala za podžupana, če b1 £ predlagan le en kandidat in ., dva. Črnomaljskim opoz' 2, skim svetnikom pa ni bij0 rj volji, da je predlagan le podžupan. Kot vzor de 1,1 f kracije so postavili SemicaU^ dvema podžupanoma. Le k • bi še razumel svetnike! -------------- Semiške VIAGRA - Ob nedavnj^ srečanju z Abrahamom s.° .. delavci z občinske uprave zUG. nu Janku Bukovcu podarili . bo - prejšnjo so mu nam^U, eni od gostiln ukradli ncP.čjj pravi - ter viagro. Tudi naj podučeni pa niso mog|' tančno povedati, ali je bil zUJrj bolj vesel darila ali je bin v razočaran ob spoznanju, 0 . resnici sploh ni dobil v*11® ampak zgolj vitamine. . , vj. SIGNALI -Semičani,kiP jo v okolici železniške P°s.-fV se pritožujejo, ker njihovi sprejemniki ne lovijo ne sle-la Vašega kanala ne A ka'' () na radiu pa ne morejo “j y novomeških radijskih P9®„'dl tolažbo jim je lahko vsaj so natančno seznanjeni ZVČU kar poročajo hrvaške. bosan^ in srbske televizijske hiše- Drobne iz Kočevja SODNI DAN - V Kočevju ne ponijo, da bi bili kdaj v zimskem casu priča takšnemu bliskanju, kot je paralo nebo nad Kočevjem v noči od minule nedelje na ponedeljek. Vest, daje udarila strela v stanovanjsko hišo v Gaju, ni zato nikogar presenetila. Presenečeni so bili kvečjemu, daje ogenj, ki so ga gasilci sicer pogasili, a je hiša ostala brez strehe, zajel kljub pravemu sodnemu dnevu” v Kočevju le eno hišo! KO BO ČAS!-Na svoji 2. seji so kočevski občinski svetniki med drugim sprejeli tudi sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje S 15 - K Rinži. a obsega 2,5 hektarja veliko območje ob Rinži, kjer bo občina ! sodelovanju z ministrstvom za Šolstvo in šport zgradila športno innran° s Pri.Padajočimi okoli o parkirnimi mesti, poleg tega Pa tudi še 6 vrstnih stanovanjskih s spremljajočimi objekti. Vsa-° razpravo o tem, kar je bila za ecino svetnikov sicer novost, je svetovalec predstojnika za urbanem na kočevski občini Leon enin že vnaprej onemogočil s Pojasnilom, da gre samo za sklep ° Jav"‘ razgrnitvi osnutka. Tudi ,a *er jim je dal jasno vedeti, a bodo lahko o tem razpravljali J^Kko jim bo v obravnavo predložen osnutek - takrat torej, o bo za to primeren čas! - pa je kr°k vsen? pričakovanjem seja Jtib prekinitvi trajala samo uro 'n pol. J zobotrebci n PONOVNO ODPOVE-l seJa odbora držav-ki t3 ora RS za gospodarstvo, p-,1 .m°rala biti minuli torek v skl'0'01’ *’’*a tec*en drii pred icem ponovno odpovedana, ede na to, da niso vsi poslanci „ avapSa zbora člani odbora za ont stvo’ *ahko s precejšno gotovostjo trdimo, da za ponovno 0ved seie tokrat niso bili krivi m odbora, razlog pa tudi ni bil LinKi0t^alienost‘ Ribnice od Drini i!16 'n ne v vremenskih ne-tnH- saJ Je sneg. ki bi komu 1 utegnil služiti kot izgovor, Ponovno zapadel šele minulo ka> Pon°či- Seja, kiji, kot vse R.,ei.m usojeno, da bi potekala v di bij3 odpovedana zara- redne seje državnega zbora in o Ponovno sklicana, kot je v že njk®l,°c*Povetb zapisal predsed-Jožp°7 - za 8osP°darstvo dr. . gožen, ob prvem možnem 2oj lnu- °b vztrajanju dr. Zatrto lnu Se.J' v Ribnici verjame-vo n i ° rtje enkrat zagoto-d prišlo - vprašanje je le, koliko 2aj ar]a bo še vrženega preč za Ijaio PaPtrja> ki se poši- vahl' .nom odbora in preko 50 od Jenim za vsakokraten sklic ali dpoved seje! Njf rsBNO pretehtava- ribni-L nes °b 18. uri se bodo svoii b °bumski svetniki zbrali na bodo t r jih je mimogrede še pristno obd? rila z vzpodbudnimi besedami s poljubi. Za slednje ima najv® zaslug eden izmed prvih prej®1? nikov priznanj, ki je svojo dife* tor’co prisrčno “kušnil”. Ne ve s®1 iui nuoiiii . i ’ — j ali je bilo to dobro ali slabo, )® pa je, da ostali niso imeli izbit^J direktorica Jazbečeva pa Pr*!e tako ne. Kdorkoli bi poljubljam prekinil, bi lahko povzročil u*^ Ijenost na eni ali drugi s,r.‘insj Tako so se vsi vdali v usodo m. padali v objem. Še sreča, da je b* večina dobitnikov priznanj m škega spola. DOLENJSKI LIST Št. 6 (2581), 11. februarja 199^ Krške novice najhujši in drugi primeri - Med različnimi lokalnimi primeri in dogodki, kijih tako ali drugače meljejo sodni mlini, veljajo za najmilejše grehe očitno tisti, pri katerih je kdo osumljen podpisa škodljivih pogodb, ponareditve uradnih listin, oškodovanja nekdanje družbene lastnine in delavstva. Ti primeri se namreč zelo dolgo valjajo v omenjenem kolesju, tako da ljudstvo, osumljenci in malodane tudi delilci pravice na vse skupaj sčasoma že skoraj pozabijo. Delavstvo, brezposelni, gospodinje, upokojenci jn podobni profili sicer mislijo, da bi tovrstne osumljence morali vzeti prednostno v precep. Tako mislijo, oblast jim prizna pravico do teh misli, upošteva jih pa nihče. J P VLADAVINA - V Krškem mislijo, da sta dva brata od tod sposobna ta trenutek voditi Krško. Eden bi imel roko nad gospodarstvom in eden nad politiko, ■se bo pokazalo, kako je s tem. ŠTETJE PO PIONIRJU - V Krškem imajo zaradi razpada nekdanjega novomeškega gradbenega podjetja Pionir toliko dela in težav, kot da bi bil v Krškem sedež nekdanjega Pionirja in ne e en sam obrat. Zaradi Pionirja so težave v podjetjih, na tržnici, de so v zdaj že zgrajenem domu upokojencev, kdove kje še. Težav bo najbrž še za daljši čas, lahko bi ar začcli šteti krško zgodovino po Pionirju - čas pred Pionitjevim zlomom in obdobje po tem. Novo v Brežicah P°SNEMAJTE SVETNI-t V ■ Svetniška funkcija ni kar tako in marsikateri, predvsem ovo pečeni poslanec občinskega sveta se bo hočeš nočeš moral navaditi, da bo malce boli na očeh javnosti, ki bo kar prežala na njegove napake in ga na prihodnjih volitvah seveda na daleč zaobšla, ako nam je denimo na sam slo-enski kulturni praznik padlo v ci nekoliko manj kulturno de-l nle enega od brežiških svetni-ov, ki je svojega zelenega opla parkiral kar na pločniku, pešce pa em svojim početjem nagnal v neg oziroma na nevarno cesto. .'.P3 smo upali, da bo novi v. n.sk'svet vendarle naredil red Dreziškem prometu, v TRGOVSKO - V nekdanjem vojaškem servisnem središču v jHfnji Slovenski vasi počasi jidarle odpirajo trgovine. Tako čnl i ° lla 'Hje kupovat kruh, h, u j?’ vijake, obleke in po-no. Ce bi se bilo kolo zgodo-ne zasukalo drugače, kot se je v esnici, bi hodili v Slovensko vas povat srečo. Še pomnite, kako v nekdanjem vojaškem nn i'Snem središču narediti takoj po slovenski osamosvojitveni voj-o|'graln'c°, v kateri bi se zabavali ian'VwC‘, Hrvati, mogoče Itali-ni k džari? No, tega zabavišča J v°' rečeno. Menda sta za to svn ^Va m°ža, ki vsak na bnl^1?1 k?ncu Slovenije, eden rj.J’ orugi manj, prodajata sto-e svojih turističnih podjetij. Na TELEVIZIJO PA NE! se ^ie med zadnj° jo brežiškega občinskega sveta °v°Peteni svetnik Edi Štravs nalagal, naj bi seje tega naj-P "iembnejšega organa odločali v občini neposredno prena-„ ‘a ^belska televizija, so nje-in l egi "aravnost prebledeli na ln‘i v en glas zavpili: “Kdo PaL P° Potem spl°h še zau' fel^ ^.asu ot* 15- januarja do 1. ni,nU3ria so v brežiški porod-[v Klcl rodile: Simona Požun iz rjObrove - spe|0, Anica Šošta-Mat ^Podnje Pohance - Saro, Zai,cJa Vajdič iz Krškega -žic 'i mona Zupančič iz Bre-,ik" yjna> Silva Rostohar z Ve-Brin ®line - Sabino, Melita g;, z Velikega Obreža - Karin, Tin, z) . 28 izpodbojnih tožb, s katerirn'1 je uspelo pridobiti milijardo tol jev premoženja, ki ga je delno vnovčila. Pri spodbijanju upnikov pred steččajem je elc "a pomagala odvetniška P's h:|j Smolej, s pomočjo katere so . uspešni v 60-odstotkih 'zP°j2 bojnih tožb. V postopku so . stečajne mase morali izločiti t j Športno dvorano Šmihel W | Drska, da ne bi ovirali gradnj®- ^ : Z množico takih in druga^ opravil, ki jih je potegnil za s' ob pogreb novomeškega gradben S ( giganta, se zgodba o P*®?- it)* počasi zaključuje. Na pogorišč ostalo bore malo, Dolenjska J ostala brez večjega gradben podjetja, ki bi lahko posegal v ■ j za večja gradbišča, in se mora ' j zadovoljiti z manjšimi, ki si J utrjujejo pot na trg, 14-odst- , venskega trga, kije nekdaj pFR^. | al Pionirju, zdaj uspešno pokr a jo druge družbe. Kljub vselit ur ostaja vprašanje: kdo vse ni ; dil dovolj, da bi Pionir prežN ; Joža Miklič BREDA DUŠIČ GO ljati le izjemno natančno p ’ . i na embalaži. Poglejmo prin C]IC*ta’ P?’ imenu harmony 75-DF, ki ga pri nas že uporablja-knj^* Zanj ,.Jati le izjemno natančno po strokovnih navodilih, l 9 'unih na embalaži. Poglejmo primer švicarskega tovrstnega enu ht t boju 1 Doljšči Marte Ciraj, ki smo jo že predstavili v našem listu. jo *j«W po imenu harmony /5-Dl*, ki ga pri nas zc uporaoija-slovn . ? '9^3 v boju proti plevelom v daleč najbolj razširjeni nuliščlni _ b/^rn^i Nlnundila c<3 nnu7Pta ruT nttintjvpiči jjŠi dr. kerra.rrnHny je trgovsko ime snovi z neprimerno bolj zapletenim nih -Crum imenom, ki je zmožna zatreti rast celi vrsti trdovrat-tol^okolistnih plevelnih rastlin, kot so osat, metlika, dresen, Ho J ■kamilice, kislica, ščir, gorjušica, ogrščica idr. že v izjem- do j,-^Jhnih odmerkih. Za hektar posevka koruze zadošča že 10 dod fantov, za boljše oprijemanje iri delovanje pa mu je treba da g* . pinovit, belo olje ali mapin. Je tako močan herbicid, le p^a smemo na isti njivi uporabiti le enkrat na leto. Škropimo na nai k ■ l •■■■“j« rlv,vu '-'“j hv Pri x.J 00 (zbran tako, da vsaj nekaj ur po nanosu ne bo deževalo, rabit ■vP*-icnjuP° vseJ Površini hektarske njive je potrebno upo-I vode, temperatura zraka v času uporabe pa tn0nvK Prusegati 25° C. Navodilo še posebej poudarja, da har-itietlj ,ne srr>c priti v stik s podtalnico ali kako rastlino, ki ji ni na- Inž. M. L Kmetijska šola vabi po znanje v svoje programe Informativna dneva NOVO MESTO - Jutri in v soboto bosta na Srednji kmetijski šoli Grm Novo mesto informativna dneva. Šolarjem in njihovim staršem bodo programe šole predstavili jutri ob 9. in 15. uri ter v soboto ob 9. uri. Trenutno na šoli izobražujejo za dvoin-polletni program pomočnika kmetovalca, triletna programa za poklic kmetovalca in vrtnarja, štiriletna programa kmetijskega in vrtnarskega tehnika, program kmetijsko-podjetniške dejavnosti po sistemu 3+2 in program biotehniške gimnazije. Slednja je namenjena mladim, ki nameravajo študirati na univerzi. Šola se prilagaja potrebam slovenskega kmetijstva, zato dijaki poleg splošnih pridobivajo tudi mnoga praktična znanja o prireji mleka, vzreji mlade živine, poljedeljski in vrtnarski pridelavi, sadjarstvu, vinogradništvu, gozdarstvu, konjereji, cvetličarstvu in čebelarstvu. Dijake pripravljajo za podjetništvo, zato jih učijo predelati in prodajati. Na šoli so organizirane številne dopolnilne dejavnosti, opravljajo poskuse s področja kmetijstva in pridobivajo znanje s področja kmečkega turizma ter varovanja naravne in kulturne dediščine. Šola Grm omogoča tudi pridobivanje dodatnih znanj (vzreja in dresura konj, cvetličarstvo in aranžerstvo), za katera izdaja potrdila. Program kmetijsko-podjetniške dejavnosti je namenjen dijakom, ki so zaključili triletne programe, da pridobijo dodatna podjetniška znanja. V. H. OB UVOZU FIŽOLA IZ CILA Obetavna Stan Novi slovenski sorti fižola zaustavili nazadovanje? Pred drugo svetovno vojno je Slovenija pridelala ob povprečni letini približno 550 vagonov fižola in ga od tega polovico, tja do 300 vagonov, izvozila v druge dežele. Tako piše inž. Janez Zaplotnik v knjigi Naš fižol (založba Kmečka knjiga 1952), eden prvih strokovnjakov, ki si je vsestransko prizadeval, da bi bilo pridelovanje te navidez neugledne, v resnici pa zelo koristne poljščine za človeka in njivo, kar se da sodobno in donosno. Zal je šlo s fižolom dolga desetletja samo navzdol in posledica tega je, da je v naših trgovinah zdaj naprodaj fižol nam domače sorte gradiščanec, reci in piši, iz Čila (uvoznik Živila Kranj, drobnoprodajna cena 249 tolarjev za kilogram). Na tem mestu zdaj ne bi modrovali o tem, zakaj se je to zgodilo in zakaj se pridelovanje našim kmetom več ne izplača, raje bi opozorili na eno izmed možnosti za tržno uspešnejše pridelovanje fižola pri nas, na uvedbo dveh obetavnih novih slovenskih sort nizkega fižola, na sorti stanko in filip, ki ju je vzgojila firma Os-wald iz Nove Gorice in ki sta bili nedavno vpisani v slovensko sortno listo. Stanko in Filip sta rezultat desetletnega selekcijskega dela dveh žlahtniteljev, mag. Marije in dr. Jožeta Osvalda, ki sta si zadala visoke selekcijske cilje: vzgojiti sorto, ki bi se odlikovala po zgodnosti, večji rodnosti in odpornosti proti fižolovim boleznim. Prepričana sta, in poskusi potrjujejo, da jima je to uspelo, ne nazadnje zato, ker sta pri križanju uporabila dobre avtohtone goriške (tip topolovec) in italijanske sorte. Opis v reviji Moj mali svet pravi, da je sorta stanko primerna za uporabo zrnja v voščeni in polni zrelosti. Je srednje do bujno rastoča sorta s srednje ve-likimi pisanimi stroki, srednje debelimi temnovijoličasto pisanimi zrni, in kar je tudi pomembno, ta sorta je 7 do 10 dni zgodnejša od sedaj razširjenih sort -ribničana in zorina. Podobne lastnosti ima tudi druga nova slovenska sorta filip. M. LEGAN KAJ NAM MOREJO Z republiškim odlokom je gnojenje kmetijskih površin z gnojnico ali gnojevko v zimskem času prepovedano. Zalo je smrad po gnojevki, ki se je že decembra širil po okolici Kočevja in je januarja dosegel tudi sam center mesta, nekatere v Kočevju vzpodbudil, da so vodilne v M-KG Kočevje pobarali, ali vedo za ta odlok. Odgovora niso dobili, obrazna mimika tistih, ki bi ga morali dati, pa je jasno govorila, da vedo! Je pa M-KG morda prav zaradi tega, da bi spravil v dobro voljo zaradi smradu nejevoljne prebivalce kočevske občine, zgledno uredil smučišče v Dolgi vasi. helena mrzlimr gospodinjski kotiček Pust od debelega četrtka Pust je pomenil nekoč začetek novega leta. Kmet je za pusta počastil dobro letino z bogato obloženo mizo. Tudi danes mora biti pust mastnih ust, kot pravi stari rek, saj se lahko veseljači od debelega četrtka do pepelične srede. Od časa različnih poganskih običajev in obredij se je pri nas ohranilo veliko mask, ki izvirajo iz sredozemskega, panonskega in alpskega sveta. Najstarejše so živalske maske, njihovo razvojno nadaljevanje pa so pri nas Kostanjeviški šelmarji, dobrepoljske mačkare, bohinjski otepavci, cerkljanski laufarji, brkinski škoromati, bohinjski ote-povci, kobariški sovrniki, porab-ski fašeki, istrski zvončarji in ptujski kurenti. Ze od nekdaj so ljudje v tem času pojedli največ mastnih jedi. Bistven del pustne pojedine so še vedno svinjina, špehovka, ocvir-kovka, flancati in krofi ter številne druge kulinarične specialitete. Za Dolenjsko je značilna špehovka, za Gorenjsko svinjska glava in klobase, za Prekmurje Ocvirkova pogača in drugje še pečen kozliček, kisla juha iz nog in glave jagenjčka, ješprenj s svinjskimi parkeljci itd. Vse dobrote se smejo jesti le do pustnega torka, ker se na pepelnično sredo prične štiridesetdnevni post, ki pa ga danes skoraj nihče več ne upošteva. Nekoč so in tudi še danes ugledne gostilne prirejajo na ta dan slanikove pojedine. Zanje pripravijo v sol konzervirano mastno ribo - sled, imenovano slanik. Sledove ikre, pražene v surovem maslu ali pečene v pečici, so prav tako priljubljene kakor meso. Ločimo dve vrsti sledov: atlantskega in pacifiškega. Obe vrsti sta različno mastni, kar je odvisno od letnega časa. Za MARINIRANE PEČENE SLEDI potrebujemo za štiri obroke 4 očiščene sledi po 370 g, sol, poper, 2 razžvrkljani jajci, 180 g kruhovih drobtin, 60 g surovega masla in 6 dl olja. Za pripravo marinade vzamemo pol litra blagega kisa, 100 g sladkorja, 2 žlici pimentovih jagod, 3 lovorove liste, na tanke rezine narezano čebulo, nekaj vejic kopra ali peteršilja. Vse sestavine za marinado dobro prevremo in pustimo, da se ohladi. Očiščene ribe začinimo, jih preganemo in vtaknemo rep skozi ustno odprtino. Povaljamo jih v jajcu in drobtinah ter 5 minut pečemo, da porjavijo. Nato jih prelijemo z marinado, pokrijemo in pustimo tri ure v hladilniku. Ponudimo jih s krompirjevo solato. . *’vx ' • ‘ Slovenstvo na plovbi v prihodnost Narazborskem kulturnem večeru sta prof. dr. Janko Prunk in prof. Alojz Rebula govorila o slovenstvu včeraj, danes in jutri - Slikarska razstava in nastop zbora Malološka premiera Gledališko-plesni projekt v gradu Mala Loka MALA LOKA - Na gradu Mala Loka pri Trebnjem, ki je že nekaj let prizorišče različnih umetniških akcij od literarnih večerov do koncertov, razstav in performans-ov je društvo Arti pripravilo premierno uprizoritev avtorskega plesno-gledališkega projekta “Razen tega sem zelo vroče krvi in vi ste zelo lepi” plesalke in koreografinje Nataše Tovirac iz Ljubljane. Premieri v petek, 5. februarja, zvečer sta v soboto in nedeljo sledili ponovitvi, projekt pa bodo izvedli še v drugih grajskih stavbah po Sloveniji, seveda primerno prirejen vsakokratnemu okolju. Da se je Nataša Tovirac odločila svojo plesno-gledališko predstavo najprej uprizoriti prav na Dolenjskem, je zaslužno društvo Arti in seveda grajsko poslopje Mala Loka, v katerem društvo deluje. V tem grajskem okolju je umetnica našla pravi prostor za izvedbo svojega projekta, ki je vsebinsko zasnovan tako, da prostor igra v njem pomembno vlogo. Predstavo začenja v grajski kleti kot simbolu podzemlja, nezavednega in utelesitve duše, nadaljuje pa jo skozi grajski hodnik kot višjemu nivoju ozaveščanja ter zaključi v grajski kapeli kot prostoru spoznanja. Avtorici so pri izvedbi pomagali Žiga Golob, ki je pripravil glasbo, Aleksandra Schuller z dramaturgijo, Ivan Bačič s scenografijo in oblikovanjem ter Kaja Lipnik s kostumografijo. RAZBOR POD LISCO - Prostorna župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika na Razborju je bila v soboto, 6. februarja, zvečer nabito polna, pod neogotske oboke pa ljudi tokrat ni zvabila potreba po molitvi, ampak kultura. Kulturno dejavni in prizadevni župnik Karel Gržan je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravil še enega od razborskih kulturnih večerov, ki pritegujejo tako domačine kot druge obiskovalce. V goste je tokrat povabil vidna slovenska razumnika, zgodovinarja prof. dr. Janka Prunka, sicer domačina, rojenega v bližnji Loki pri Zidanem mostu, in pisatelja prof. Alojza Rebulo iz Trsta, ki je z znanstvi s temi kraji povezan. V cerkvi in v sosednji mladinski sobi je svobodna likovna umetnica in pesnica Marta Jakopič Kunaver iz Ljubljane razstavila svoje slike z religiozno vsebino in zasnovane kot vitraži, za prijetno vzdušje pa je poskrbel še mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke, ki seje tokrat prvič predstavil pod vodstvom nove zborovodkinje Marjetke Kozmus. Prof. dr. Janko Prunk in prof. Alojz Rebula na kulturnem večeru na Razborju. Osrednja tema večera je bilo razmišljanje obeh profesorjev o slovenstvu včeraj, danes in jutri. Prof. Prunk je podal kratek zgodovinski oris razvoja slovenstva, ki identiteto gradi kot ostali evropski narodi na svojem ozemlju, kulturi, znanosti in gospodarstvu ter v najnovejšem času Od pesnika do vinogradnika V Knjižnici Mirana Jarca so predstavili Srečavanja, knjigo pogovorov Jožeta Zupana z znanimi osebnostmi NOVO MESTO - Četrtkov večer 4. februarja v Knjižnici Mirana Jarca je pritegnil nekaj več obiskovalcev, kot jih običajno pride na tukajšnje tedenske predstavitve knjižnih novosti. Tudi v Novem mestu poznani kulturni delavec in šolnik iz Šentruperta Jože Zupan je namreč predstavil svojo knjigo Srečavanja, ki je izšla lani ob njegovi šestdesetletnici pri založbi Karantanija. Predstavitve, ki jo je vodila knjižničarka Slavka Kristan, sta se udeležila še založnik David Tasič in akademska slikarka Melita Vovk, ki je Zupanove zapise v knjigi ilustrirala s portretnimi risbami. Za glasbene predahe je poskrbel kitarist Peter Jenič. Slavka Kristan je v začetku obširno in temeljito predstavila življenjsko pot in delo gosta večera, nato pa je Jože Zupan sam z uglajeno besedo popeljal poslušalce skozi svojo knjigo in ob 24 razstavljenih portretih jedrnato ter s kakšno anekdotično podrobnostjo osvetlil osebnosti, o katerih v svojih Srečavanjih piše. Kot ravnatelj šentruperške osnovne šole, urednik, ljubitelj umetnosti, kulturni organizator in dolgoletni sodelavec v vodstvu Bralne značke se je srečal s številnimi osebnostmi, znanimi in pomembnimi v širšem slovenskem ali v ožjem lokalnem okolju. S prenekaterim je opravil tudi pogovor za revijo Rast, Šolske razglede ali kak drug javni medij. V knjigi je zbral 27 pogovorov in ustvaril mozaik osebnosti, ki je zanimiv in pester tako generacijsko kot poklicno, saj so njegovi intervjuvanci iz starejših, med njimi nekateri že pokojni, in iz mlajših generacij, področja, na katerih so ali še delujejo Zupanovi junaki, pa segajo od igralstva, šolstva in likovne umetnosti do računalništva, družbenih dejavnosti in vinogradništva. Omenimo le nekaj najbolj znanih imen: igralka Milena Zupančič, slikar France SlafVia, pesniki Ivan Minatti, Tone Pavček in Severin Šali ter pisatelj Anton Ingolič. Spremno besedo je knjigi napisal dr. Igor Saksida. M. MARKELJ PORTRETI V BESED! IN RISBI - S predstavitve Zupanovih Sreiavanj v Knjižnici Mirana Jarca. Na sliki (od leve proti desni): voditeljica pogovora Slavka Kristan, slikarka Melita Vovk, založnik David Tasič in avtor knjige Jože Zupan. tudi na lastni državi. Slovenstvo se je v svoji 1300-letni zgodovini razvijalo skozi več pomembnih etap, . od vstopa v zahodnoevropski kulturni krog s pokristjanjem do državne osamosvojitve. Izkazalo je potrebno trdoživost in odpornost, zato bo tudi sedanjo krizno točko krhanja narodne zavesti in vstop v Evropsko unijo z naslonitvijo na svojo zemljo in duhovnost, iz katere se je in se napaja, obstalo med večjimi evropskimi narodi. Prof. Rebula je svoje videnje slovenstva podal s pesniško prispodobo, v kateri je nosilce naše narodne istovetnosti primerjal s plovili, s katerimi se podajamo v ocean tretjega tisočletja proti obalam četrtega. Ob tem, kar na plovbi v prihodnost ogroža vse narode tega sveta, od nevarnosti atomskega uničenja, globalnega onesnaževanja okolja, uničevanja naravnih virov in silovitega naraščanja svetovnega prebivalstva, se mora slovenstvo zanesti na svoja poglavitna plovila: biološko, državno, gospodarsko, kulturno in duhovno. Prof. Rebula je ob pregledu čvrstosti posameznih plovil ugotavljal kritične točke slovenstva, ki so tako v demografskem nazadovanju, šibki demokraciji, notranji razklanosti, pomanjkljivi nacionalni vzgoji ter uveljavljanju negativnega odnosa do življenja in človekove presežnosti. M. MARKELJ • 1 v* i • 15. TOPLIŠKI KNJIŽNI SEJEM - V jedilnici osnovne šole v Dolenjskih Toplicah sta šola in knjigarna Mladinske knjige iz Novega mesta v dneh od 4. do 9. februarja pripravili že 15. topliški knjižni sejem, na katerem so šolarjem in ostalim krajanom predstavili izbor iz slovenske letne knjižne produkcije ter cederome, plošče, kasete in tudi nekatere igrače. Obiskovalci sejma so lahko razstavljeno blago tudi kupili V petek, 5. februarja, dopoldne sta bila gosta sejma pisatelj Damijan Šinigoj in pesnik Samo Dražumerič (na sliki z leve proti desni), zadnji dan sejma pa je bil gost likovnik Marjan Maznik iz Novega mesta. (Foto: M. Markelj) Konji, krajina, tihožitja Prva samostojna razstava ljubiteljske slikarke Tatjane Fabjančič Pavlič iz Loke pri Šentjerneju NOVO MESTO - V restavraciji Splošne bolnišnice Novo mesto je od prejšnjega tedna odprta razstava oljnih slik ljubiteljske slikarke Tatjane Fabjančič Pavlič. Gre za prvo samostojno javno predstavitev mlade likovnice, ki jo je odkrila organizatorka razstav in direktorica Arhitektona Marta Račečič, razstavo pa ji je v počas- Tatjana Fabjančič Pavlič ob sliki s konji, ki so njen priljubljeni slikarski motiv. titev kulturnega praznika omogočila novomeška splošna bolnišnica. Tatjana Fabjančič Pavlič je po poklicu inženirka radiologije. Dela v zdravstvenem domu v Krškem, živi pa v Loki pri Šentjerneju, od koder je tudi doma. S slikanjem se ukvarja šele nekaj let. Za čopič in oljne barve je prijela bolj po naključju, čeprav jo je v že osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Šentjerneju, privlačila likovna ustvarjalnost. “Za slikanje me je pravzaprav navdušil mož. Nabavil si je barve, poskusila sem tudi jaz in kar dobro mi je šlo od rok. Ostala sem pri slikanju, mož pa ga je opustil,” je v kratkem ORAČEVI RAZSTAVI NOVO MESTO - Dela diplomiranega slikarja Janka Orača so v teh dneh in do konca februarja na ogled kar v dveh razstaviščih. V petek, 5. februarja, so odprli didaktično razstavo njegovih grafik v prostorih Šolskega centra, v torek, 9. februarja, pa so odprli razstavo Oračevih likovnih del še v prostorih Upravne enote v avli 2. nadstropja poslovne stavbe. POČASTILI PRAZNIK ŠENTRUPERT - Šola dr. Pavla Lunačka je v počastitev kulturnega praznika pripravila v nedeljo, 7. februarja, zelo dobro obiskano prireditev, na kateri so se spomnili najvažnejših Prešernovih pesmi. Osrednji del je zavzemal koncert Pevskega zbora vinogradnikov Šentrupertrt pod vodstvom Venčeslava Zadravca, ki se je prvič širše predstavil z venčkom narodnih in domovinskih pesmi, kot solista pa sta nastopila pianistka mag. Damjana Zupan in baritonist Venčeslav Zadravec. Praznično vzdušje seje nadaljevalo v Kulturnem domu, kjer so mladi po dolgem premoru zaigrali Linhartovo Zupanovo Micko pod vodstvom slavistk Zvonke Krištof in Gabrijele Šturm. (J. Z.) razgovoru povedala slikarka in dodala, da je popolna samorast-nica. Še najraje slika v realističnem slogu, za motive pa si najpogosteje izbira konje, krajino in tihožitja. Slike s temi motivi je tudi izbrala za novomeško razstavo, ki so jo odprli v torek, 2. februarja, zvečer. Na otvoritvi je o avtorici in njenem delu govoril Jožef Matijevič, s pesmijo je prireditev pospremil mešani pevski zbor Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, razstavo pa je odprla direktorica splošne bolnišnice Mira Retelj. MiM LJUBITELJSKA PESNIŠKA BESEDA - Območna zveza društev upokojencev Novo mesto je v Gostišču Rog v Dolenjskih Toplicah pripravila že 3. srečanje ljubiteljskih pesnikov in pisateljev upokojencev, na katerem se je s svojimi deli predstavilo 14 ljubiteljev rimane besede: Anica Gorenc, Gustav Cvelbar, Alojz Andrejčič, Tone Virant, Jože Bračika, Kristina Povše, Marija Tomažin, Jože Grgovič, Nežka Jordan, Rezka Jakše, Minka Pečavar, Slavka Janežič, Miha Rukše in Jure Murn. Na dobro obiskanem srečanju so za uvod in konec zapele pevke žužemberškega kvarteta, vmes so učenci topliške šole zaigrali na inštrumente, pesnik Ivan Perhaj, pobudnik upokojenskih literarnih srečanj, pa je predstavljal nastopajoče. Udeležence so pozdravili predsednik topliškega upokojenskega društva Jože Bučar, pesnik Ivan Zoran, predsednik organizatorja Mijo Kurpes, topliški župan Franc Vovk in direktor invalidskega podjetja Iris Jože Zupanc, ki jeza to priložnost natisnilo knjižico Pesmi, ki ljubijo življenje. (Foto: M. Markelj) Ko so otroke poročali še starši “Kam iz zadrege” je nova komedije otoških igralcev, ki so jo v soboto premierno uprizorili na domačem odru - Režiser Franc Ivnik - Pomlajena zasedba - V soboto v Šentjerneju OTOČEC - “Ljudje danes potrebujejo smeh, zato smo se odločili za komedijo Franca Streicherja z naslovom Kam iz zadrege v prevodu Cirila Kosmača. Igra se dogaja v času med obema svetovnima vojnama na podeželju, ko so zakonske zveze svojih otrok sklepali še starši, zato v njej prevladujejo komične situacije in dialogi,” je povedal režiser Franc Ivnik, že preko 20 let član dramske skupine KD Otočec, ki združuje še moški pevski zbor in knjižnico, predseduje pa mu Jernej Strgar. njem, Šentjanžu, v Suhi krajini 'n še kje. V soboto, 13. februarja-bodo ob 19. uri nastopili v šerit-jernejski osnovni šoli. L. MURN V otoški fari ima amatersko gledališče že tradicijo, predvsem zadnja leta pa so igralci še posebej zagnani. Dramska skupina vsako pomlad pripravi novo igro, “saj želimo oplemenititi kulturno življenje v naši krajevni skupnosti in širši okolici. Ljudje pa so se tudi že navadili in nas radi pridejo gledat,” je povedal Strgar, sicer po polna, obiskovalci pa navdušeni in ponoshi na svoje domačine. Kot je povedal predsednik, so letošnjo igro imeli v načrtu že nekaj časa, toda ker je zahtevala kar desetčlansko igralsko zasedbo in veliko mladih igralcev, so počakali do letos. Uspelo jim je in večmesečni trud je bil poplačan -z vajami so namreč pričeli konec septembra. Pod režiserskim vodstvom Franca Ivnika so nastopili: Zdenko Rifelj, Zdenka Dragman, Miran in Erika Zupančič, Suzana Žura, Jernej Strgar, Martina Kuplenik, Slavko Bučar, Cvetka Piberčnik in Primož Pucelj. Sami igralci so s pomočjo prijateljev in nekaj sponzorjev poskrbeli še za sceno, kostume in ostalo. Kot je že v navadi, bodo tudi z letošnjo predstavo gostovali po bližnjih krajih, med drugim v Novem mestu, Treb- i • • v NAGRADA PETERLINU LJUBLJANA-Na5. natečaju za Fotografijo leta 1999, ki ga je razpisala revija za kulturo Emzin, je fotograf Borut Peterlin iz Straže pri Novem mestu ponovno dosegel lep uspeh. Komisija, kije izbirala med deli 173 fotografov, mu je prisodila drugo nagrado za avtorsko fotografijo. Prvo nagrado je prejela Aleksandra Vajd iz Maribora, medtem ko je nagrado za reportažno fotografijo prejel Jure Eržen iz Ljubljane. Peterlin je tako že drugič dobitnik ene od Emzi-novih nagrad; leta 1998 jo je prejel za reportažno fotografijo. Jernej Strgar in Franc Ivnik poklicu ekonomist, kulturnik pa že vrsto let. Tudi v soboto na premieri komedije Kam iz zadrege, ki so jo pripravili ob slovenskem kulturnem prazniku, je bila dvorana domačega kulturnega doma USTVARJALNO MED POČITNICAMI NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju so za počitniške dni pripravili likovne delavnice, v katerih bodo udeleženci v ponedeljek in torek, 15. in 16. februarja, izdelovali pustne maske, v sredo bodo zlagali muzejsko sestavljanko Glavni trg, v četrtek in petek pa bodo oblikovali razglednice z muzejsko tematiko. Likovne delavnice bodo potekale vse dneve od 10. do 12. ure dopoldan. Bivajoče barvne gmote V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah so odprli pregled' no slikarsko razstavo Almire Bremec BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja so v počastitev slovenskega kulturnega praznika v četrtek, 4. februarja, zvečer odprli pregledno razstavo akademske grafičarke Almire Bremec. Avtorico in njena delaje predstavila umetnostna kritičarka Nelida Nemec, dobra poznavalka ustvarjalnega opusa umetnice, razstavo pa je odprla slavnostna govornica na prireditvi Anica Hribar, vodja oddelka za družbene dejavnosti brežiške občine. Almira Bremec je doma iz Postojne, visoko likovno izobrazbo pa sije pridobila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1983 končala študij na oddelku grafike pri prof. Zvestu Apoloniju in prof. Tomažu Brej' cu. Za seboj ima že dvajset satt|°'| stojnih razstav in številne skup1®'; ske ter udeležbo na več poniernuj nih slikarskih kolonijah. Ukvarj 1 se tudi s knjižno opremo. V P° . JI skem muzeju razstavlja cikle rt* 1 in slik, ki so nastajali od leta 19“j naprej in se medsebojno nadgra jujejo. Kot pravi umetnost11 zgodovinarka Oži Lorber, J® zgodnejših ciklih Bremčeve osre® njo gibalo likovne pripovedi <•! vek, v naslednjih pa se ustvarjali. | na razvojna pot nadaljuje v sv® j prostora. V zadnjem ciklu Od Cf do telesa slikarka oblikuje bivaj® če barvne gmote v motive oW* zov, rok, vode, prirezanih drevj--: 1 i POTA § > urni poročajo VLOMIL V ZIDANICO - Med 6. januarjem in 2. februarjem je nek- 0 v Golobinjku vlomil v brunarico, ast A. S. iz Novega mesta, in ukradel rožno žago, vrtalni in rezalni stroj •eL , plošči za rezanje betona in jekla. Lastnika je oškodoval za 80 tisočakov. PRIDRŽALI SO GA - V torek, 2. , ruarja, zvečer so policisti do reznitve pridržali vinjenega S. D. iz rnomlja, ki je doma razgrajal in omacirn grozil s pretepom. Ker se ni miril H11' potem, ko so na kraj prišli policisti, so ga pridržali. Zagovarjati krške m0ra' Pr6d sodnikom za Pre' UKRADEL CEVI - Med 29 . janu-jem in 1. februarjem je prišel nekdo ezavarovan kamnolom v Vrčicah pri emicu in ukradel 6 cevi za globinsko ■ anljp z navoji. S tem je Cestno pod-Novo mesto oškodoval za 163 tisočakov. JONAREIEN bankovec - v . , • februarja, je delavec Agencije piacilm promet obvestil policiste, da x iPrete ponarejen denar za 10 tisočakov s serijsko številko RA943676, ki je neznanec vnovčil v kiosku KZ e na novomeški tržnici. Policisti so ??Tr?|en bankovec zasegli. ru - M ^ AVTO - V četrtek, 4. feb-n„kia* ne^tl° na regionalni cesti tnm v6.' ^tar' tr8 razbil steklo na av-spHo° ’ *ast E- iz Kočevja, in s nšte? Vze* denarnico, v kateri je imel mente Vane° nekaj denarja in doku~ 1 JE RAZJEZILO? - Med dn n ro™ 'n A februarjem je nek- mil a, "Peči prišel v kamnolom, vlo-vPn, k°ntejner in v njem razmetal in-in ‘a.r ter razbil predelno steno, okno Nm, ^ ,em le Cestno podjetje t.so«-10 oškodoval za okoli 100 Spraznil vikend in V^' NI E d 29. januarjem vlnm i rUarfcm je nekdo v Vavpči vasi n v zidanico, last M. S. iz okolice Me_tlike in ukradel peč, radiokasetofon novih kuhinjskih omaric. Lastnika m 5 Je oškodoval za 200 tisočakov.' ODVISNIK na delu? BREŽICE - V Posavju je j ® droga vse bolj razšir-i ?.®In odvisniki se, da si po-stjo svoje potrebe, poslužujejo različnih dejanj. Tako je nekdo prejšnji ponedeljek “opoldne prišel v pisarno S nvne sestre v zdravstvenem tnu v Brežicah in iz kovin-ega zaboja vzel 30 stekle- ti'k m* Pravila analge-'Ka Heptanon, znanega kot z 6 adon> ki ga uporabljajo p pravljenje odvisnosti, nk ICIS*'0 storilcu še zbirajo obvestila. O milijonih še ni tekla beseda Obravnava zoper Posavski obzornik preložena - Časopis, katerega izdaja kulturno društvo, ustvarjajo literati, ki imajo še poseben posluh za kulturno dediščino KRŠKO - Pol ducata novinarjev in predstavnika toženega kulturnega društva Obzorje Krško, ki izdajajo časopis Posavski obzornik, je prejšnji četrtek zaman čakalo glavno obravnavo zoper omenjeni časopis, saj je obravnava odpadla. Časopis dr. Jelena in Ljubica Mencinger tožita kar za 5 milijonov tolarjev. Razžalil ju je namreč prispevek z naslovom “Podgane in miši v Mencingerjevi hiši”, objavljen pa je bil aprila lani. V prispevku je mlada avtorica, ki jo je prizadel odnos do kulturne dediščine, opisala propadajočo Mencingerjevo hišo v Krškem, njeno zgodovino, notranjost in odnos lastnikov hiše."Članek je napisan v slogu, ki je izrazito nenaklonjen lastnikom hiše in potencira prihod drugih nepo- • Lastnici stanovanja sta hoteli sprva avtorico prispevka in fotografa preganjati tudi zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, saj sta nezakonito vstopila v tuje prostore. Ker sta se zaradi tega oba opravičila, je bila kazenska ovadba zoper njiju ovržena. vabljenih obiskovalcev... Tožena stranka je namreč že s samim naslovom hudo prizadela čast in ponos tožnic, ki sta na svojega prednika, pisatelja dr. Janeza Mencingerja, zelo ponosni in ju je zato naslov zelo prizadel, saj niti najmanj ne ustreza resničnosti. V stavbi ni namreč nikakršnih miši, še manj podgan. Celoten članekje napisan v izrazito avanturističnem slogu, ki vse bralce dobesedno vabi, da se tudi sami napotijo v Mencingerjevo stavbo. Nedvom- Na zavodu hotel zažgati dolžnika in sebe Predčasno izterjeval SEVNICA - V četrtek, 4. februarja, ob 8. uri je v zgradbo Zavoda za zaposlovanje v Sevnici stopil 36-letni Herman S. iz Zavrha nad Dobrno. Odšel je mimo re- ' ceptorke in stopil v pisarno 35-let-nega Vilija Z. iz Sevnice. Pričel mu je groziti in od njega zahteval 31 tisoč nemških mark, kolikor znaša drugi obrok za stanovanjsko hišo v Boštanju, ki jo je Vili kupil od Hermana. Ker Vili pri sebi denarja ni imel, je Hermanu rekel, naj se drži pogodbe, v kateri piše, da mora drugi obrok plačati do konca aprila letos. Herman mu je dejal, da sedaj ne velja nobena pogodba niti ne pomaga noben odvetnik, ker sta v pisarni samo ona dva, in ponovno zahteval denar. Takrat je Herman iz bunde izvlekel plastenko, v kateri je bilo kak liter zelene tekočine, po vsej verjetnosti bencina. Odvil je pokrov in s plastenko dvakrat zamahnil proti Viliju, tako da ga je polil, nato pa je polil še sebe in v drugo roko prijel vžigalnik. Začel je kričati, da bo oba zažgal. Vilije uspel Hermana nekako pregovoriti, naj tega ne stori, a Herman je zagrozil, da ga bo, če denarja ne dobi do naslednjega dne, zažgal ali ustrelil. Policisti bodo zoper osumljenega Hermana podali kazensko ovadbo. I. G. MENCINGERJEVA HIŠA - Kaj se skriva za zidovi te hiše, je v aprilski številki Posavskega obzornika razkrila mlada Krčanka. Ker naj bi s tem lastnicama hiše povzročila psihične bolečine, bi moralo kulturno društvo, ki izdaja časopis, prejšnji teden sesti na zatožno klop. Obravnava je bila preložena... (Foto: T. G.) no je, da je stavba v tako slabem stanju tudi ali predvsem zaradi nepovabljenih obiskovalcev, ki vdirajo v hišo, kradejo knjige in rokopise pisatelja, pacajo in mažejo po hiši. Stavba sama ni v tako slabem stanju, kot to opisuje tožena stranka v svojem članku, kar je razvidno iz prednje strani hiše, članek pa z načinom pisanja ne le, da kar vabi nepoklicane obiskovalce, temveč tudi izrazito zmanjšuje vrednost same nepremičnine,” je med drugim zapisano v tožbi. OB DNEVNI IZKUPIČEK NOVO MESTO - V četrtek, 4. februarja, okoli 19. ure je prodajalka v trgovini Rajski vrt na Ljubljanski cesti v Novem mestu delala zaključni obračun in spravila denar v torbico, ki jo je nameravala odnesti na Agencijo za plačilni promet. V tem času sta v trgovino prišla dva neznanca, si ogledovala blago na policah, kupila nekaj sadja in odšla. Čez nekaj trenutkov sta se vrnila, si spet ogledovala blago in odšla, ne da bi kaj kupila. Po njunem odhodu je prodajalka ugotovila, da sta ukradla torbico, v katerem je bil dnevni izkupiček v višini 287 tisoč tolarjev. Tožnici zamerita časopisu, da se o zapisanem ni pozanimal tudi pri njiju. Tako bi lahko med drugim izvedeli, da je bila Mencingerjeva hiša po vojni protipravno nacionalizirana, vsi štirje dotedanji lastniki pa niso dobili niti ene sobe. Ob nacionalizaciji so odnesli tudi vse vredno po- • Tožba je z zahtevanim zneskom gotovo presenetljiva. Thdi zato, ker časopis, ki ni komercialni, izdaja kulturno društvo, katerega člani so literati s posebnim posluhom za kulturo in kulturno dediščino, zato je tudi avtorico spornega prispevka zbodel odnos do dediščine našega pomembnega Slovenca. Sicer pa: starejši Krčani lahko potrdijo, da mladina v zapuščeno hišo vstopa že desetletja, Posavski obzornik pa je le opozoril na ta problem. Zanimivo je tudi to, kako hitro je ta zadeva prišla v obravnavo na sodišče! hištvo. Tožnici sta nato po večletnem tožbenem postopku dosegli razveljavitev nacionalizacijske odločbe in s tem ponovno dobili hišo v last. Vendar občina Krško tožnicam hiše ni vrnila v posest, temveč jo je še naprej sama upravljala. Vsem lastnikom je dodelila le eno sobo. "Občina je hišo šele po 30 letih vrnila lastnikom v skrajno derutnem stanju, saj je bila streha povsem preluknjana, hiša pa zasedena z množico ljudi. Lastnici sta takoj začeli s postopnim obnavljanjem najnujnejših stvari. V hiši si je sestra tožnic, ki je bila prav tako solastnica, želela urediti stanovanje, vendar je celotne prihranke izgubila v zagrebški Ljubljanski banki. To jo je tako strlo, da je po kratkem času umrla, pridobila pa ni niti slovenskega državljanstva. Mencingerjeva hiša je bila tudi prva hiša v Krškem, ki je bila leta 1941 od Nemcev razlaščena. Vse to je mamo tožnic tako potrlo, da je leta 1972 umrla,” izvemo iz obtožbe. T. GAZVODA VLOMILCA PRIJELI NA DELU . NOVO MESTO - 20-letni B. B. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen tatvine, ke je v četrtek, 4. februarja, nekaj po polnoči v Novem mestu vlomil v bife Viktor, katerega lastnik je R. D. iz Novega mesta. Osumljenec je iz blagajne vzel nekaj denarja, 5 zavojčkov cigaret Marlboro in žetone za igralne avtomate. Policisti, ki so bili obveščeni o sumljivi osebi, so storilca prijeli pri dejanju v prostorih bifeja. Ste za povečanje kazni? V Avstriji, Italiji, Madžarski in Nemčiji poznajo za najhujša kazniva dejanja dosmrtne kazni, na Hrvaškem so lani uzakonili najvišjo kazen 40 let zapora, višjemu kaznovanju pa smo vse bližje tudi v Sloveniji, saj so poslanci pred kratkim v drugi obravnavi novele kazenskega zakonika potrdili dvig najvišje zaporne kazni od sedanjih 20 na 30 let zapora. In kaj o povišanju kazni menijo naši bralci? BOJAN SAJE, direktor IGM Strešnik, Dobruška vas, iz Novega mesta: “Strinjam se s povišanjem kazni, predvsem zaradi preventive, saj naj bi višja zagrožena kazen vplivala tudi na morebitne bodoče kriminalce. Sicer pa mislim, da umori doslej niso bili pravično kaznovani, posebno še, če ta kazniva dejanja primerjamo z gospodarskimi prekrški in drugimi manjšimi kršitvami. Prav bi bilo, da bi sodišče izrabilo možnosti višjih kazni, tisti pa, ki bi bil obsojen, bi moral kazen tudi v celoti odsedeti, namesto, daje po nekaj letih na prostosti zaradi SAŠO JEJČIČ, načelnik urada lepega vedenja. kriminalistične službe UNZ Kr- ško: “Povišanje kazni vsekakor podpiram za najhujša kazniva dejanja, a mislim, da sodniki že doslej niso izrabljali možnosti, ki jim jih daje zakonodaja, in izrekajo najmilejše kazni. Še večji problem kot mile kazni pa je dolgotrajnost postopkov. Učinkovito bi bilo namreč takojšnje sojenje in seveda tudi takojšnje kaznovanje.” BRANKA DERNOVSEK, novinarka Radia Sevnica: “Sem za povišanje kazni. Odvzem svobode je za človeka najhujša kazen in takšna bi morala biti izrečena za težke zločine. Treba je sicer dopuščati možnost, da se vsak poboljša in če veliko let živi sam s seboj in s tem, kar je naredil, bo mogoče tudi dokončno spoznal svojo krivdo. Pri kratkih kaznih obsojenci namreč le razmišljajo o pravnih možnosti in vrzelih, kako bi kazen skrajšali, na koncu pa so prepričani, da je za njihov odvzem svobode kriv zgolj sodni sistem. Verjamem, da bo sodišče upoštevalo zvišano kazen v primerih, kjer bo dejansko dokazano, daje storilec hladnokrvno in zavestno moril, hkrati pa bo povišanje kazni tudi preventivno delovalo na vse.” JOŽE BRAJDIČ iz Šentjerneja: “Ne zdi se mi prav, da so kazni tako visoke. Za umor je že 20 let zapora preveč, kaj šele 30 let! Namesto da višajo kazni, bi jih morali znižati. Že 5 ali 6 let bi bilo dovolj. Sicer je prav, da je tisti, ki prekrši zakon, kaznovan, a tudi ob storitvi hudih kršitev se lahko v nekaj letih strezniš in spoznaš, kaj si naredil.” T. G. POPRAVEK V prejšnji številki Dolenjskega lista je prišlo v zapisu o izlitju kurilnega olja v Krko v Novem mestu do napake, saj smo zapisali, da je v reko izteklo 200 kubičnih metrov olja, dejansko pa je šlo “le” za 200 litrov. Za neljubo napako se bralcem in prizadetim opravičujemo! STE MORDA AGRESIVNI? Društvo za nenasilno komunikacijo je s 1. februarjem odprlo novo telefonsko linijo za vse, ki mislijo, da so na kakršenkoli način v svojem zasebnem ali poslovnem življenju nasilni, in bi se želeli o tem pogovoriti. Odslej lahko težave s svojim agresivnim pristopom zaupate posebej usposobljenim prostovoljkam in prostovoljcem na telefon 061-13-44-822 vsak ponedeljek, torek ali četrtek med 16. in 19. uro. D hkiobfZBOR U MOKREM POLJU - V začetku leta potekajo všentjeme-ve(jjL 'T11 občni zbori prostovoljnih gasilskih društev. Eden zadnjih in tudi Pa Ve '7 minulo soboto v gasilskem domu v Mokrem Polju, udeležilo *uPunVe 100 gasilcev in gostov. Med gosti je bil tudi šentjernejski b°ij pr ranc Hudoklin. Med drugim so podelili priznanja in zahvale naj-*en,o,ZU(lcvn"n ‘n vztrajnim članom ter sponzorjem, organizatorjem in kla (( T7" k« si Iškega mladinskega tabora na Gorjancih. Zahvalo sta pre-«o /t;1 Predstavnica Dolenjske banke in poveljnik vojašnice Novo me-' (Fo'o: M. Hočevar) Ropar streljal na policista 29-letni Hrvat je hotel v četrtek iz menjalnice Ažur nasproti brežiške občine odnesti več milijonov tolarjev - Uslužbenka je uspela zadržati ga do prihoda policista BREŽICE - V četrtek zvečer je občan, kije šel slučajno mimo menjalnice Ažur v samem centru Brežic nasproti občine, opazil, da se v menjalnici dogaja nekaj nenavadnega. Takoj je stekel čez cesto v lokal, od koder je poklical policiste. Le dve minuti kasneje je bil pri menjalnici že policist Anton Žbiil, sicer vodja policijskega okoliša iz Brežic, ki se je ravno takrat na policijski postaji v Brežicah ukvarjal z dvema ilegalcema, ki ju je pripeljal z zelene meje na Gorjancih. Vrata menjalnice so bila zaklenjena, tako daje moral policist vlomiti. Pravzaprav seje tistega večera v menjalnici odvijala prava kriminalka. Uslužbenka menjalnice Jožica C. je okoli 8. ure zvečer zaključevala z delom. Ko je hotela zakleniti vrata, se je pred njo nenadoma pojavil močan in visok mlad moški, v roki pa je imel vojaško pištolo CZ kalibra 7,62. Na silo je uslužbenko potisnil v notranjost menjalnice in od nje zahteval denar, a uslužbenka se ni kar tako vdala. Odpor je očitno presenetil atletsko grajenega roparja, zato jo je odvlekel v manjši prostor, jo zvezal, ji usta zlepil z lepilnim trakom in jo s pištolo večkrat udaril po glavi in hrbtu ter jo lasal, tako da ni mogla vključiti tihega alarma. Ko je v menjalnico vdrl policist, seje ropar že pripravljal na beg, saj je za srajco (sicer pa je imel dvojna oblačila, kar kaže, da je očitno o ropu prej dobro razmislil, saj je hotel potem zgornja oblačila zavreči in tako • Čeprav je ropov v menjalnice po Sloveniji vedno več, pa, kot je dejal Sašo Jejčič, načelnik kriminalistične službe UNZ Krško, ropov v finančne ustanove v Posavju ni veliko. Največkrat so žrtve ropov občani, kijih napadalci presenetijo na cesti. 29. septembra lani je nekdo vlomil v Aktivo v Krškem in odnesel pol milijona tolarjev. Storilec še ni znan, ker pa gaje posnela kamera, so sledi za njim ostale, in kot kaže, gre za mladoletno osebo. 9. decembra lani je zamaskiran moški oropal pošto pri občini v Krškem, leta 1994 pa je bila žrtev menjalnica Trade tour, od koder je izginilo 1,2 milijona tolarjev. Sicer pa je bilo nekaj ropov trgovin in ropov, katerih storilci so bili Romi. Slednje so izsledili in ovadili. zamaskirati sledi za sabo) že stlačil večje količine denarja. Takrat pa je mimo prišel tudi Vlado Markovič, pomočnik ko-mandirja policijske postaje Brežice, ki je pred menjalnico slišal histerično vpitje skupine ljudi, ki so kričali, da je nekdo ustreljen. Ropar je bil očitno pripravljen na najhujši obračun, saj je pištolo nameril tudi proti policistu Žbiilu. A policist z dolgoletnimi izkušnjami in dober poznavalec borilnih veščin je strelcu z roko preusmeril strel, namenjen v trebuh, in krogla je švignila tik mimo policista, prebila podboj lesenih vrat za njim in pristala v zidu sosednjega prostora. Policist je roparju pištolo zbil iz rok in jo izpraznil, ker pa ni hotel tvegati, je isto storil tudi s svojo, saj je bil prostor zelo majhen, v kotu sobe pa je bila še zvezana ženska. Še sreča, da je policist izpraznil nabojnik svoje poštole, kajti ropar je ob prerivanju pograbil s tal policistovo pištolo in hotel ponovno streljati. A pištola je bila prazna. Med prerivanjem je priskočil na pomoč Vlado Markovič in oba sta napadalca obvladala, denar, spravljen pod jakno, pa se je raztresel. “Storilec, gre za 29-letnega Maria K. iz Bjelovarja, je večino svojega življe- Vlado Markovič nja preživel v zaporu, v Brežice pa se je iz Hrvaške pripeljal z vlakom. Po prijetju je bilo zoper njega odrejeno 48-urno pridržanje, sicer pa je bil ovaden zaradi ropa, za katerega kazenski zakonik predvideva od 1 do 10 let zapora, in za poskus umora,” je na novinarski konferenci dejal Vlado Markovič. Na srečo je bila tudi uslužbenka izredno prisebna in se je napadalcu kljub udarcem, ki jih je prestregla, upirala in denarja ni hotela kar tako dati iz rok, s čimer je zavlekla dejanje in tako pričakala prihod policistov. Redko se namreč zgodi, da policisti roparja zasačijo pri delu. Pa še to: ker je imel Mario pod jopičem več šopov bankovcev, je velika verjetnost, da bi ti v primeru strela vanj delovali kot neke vrste neprobojni jopič. Policist Anton in uslužbenka sta bila lažje poškodovana. T. GAZVODA Sklede za vzhajanje testa , SAXOMAN I /❖v so ljudje, ki ljubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo / \ V CITROE ...vedno sem bila dobra mačka, pa me vseeno ni nihče pogledal, potem pa sem si kupila saxoja in zdaj lahko zapeljem vsakega... SAXO TONIC od 1.346.000 SIT dalje kreditni pogoji brez pologa na 3 in 5 let ^3 fJHfd mm C j r od 10. 2!do 24. mm Friteza FRM Lux + darilo kuhinjske krpe Za imetnike kartice Kovinotenna 21.900, prihranek 4.645 sit Pralni za obstojne barve 5,7 kg V vseh prodajnih enotah KOVINOTEHNA S kartico Kovinotehna DODATNI POPUST! Pri plačilu z gotovino • Kdor se ne zna čuditi, ne ve, kaj je čudež. (Eschenbach) • Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo. (Steinbeck) ^77] VIKTORJI 1998 VlKTORP '98 RADIO ViKroRn’98 TV snsnonr isiRRSionr issvr sasnoni svmr bsvt Vran '98 GLASBA 5*5DHnr sosvr Spoštovani bralci, tudi Dolenjski list se je pridružil Stopovi akciji za izbor najpopularnejše radijske in televizijske osebnosti ter najbolj priljubljenega glasbenega izvajalca ali skupine v lanskem letu. Zmagovalci bodo prejeli nagrado Viktor. Glasujete lahko na priloženih glasovnicah, kijih pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, s pripisom “Viktor”. Glasovnice iz tokratnega Dolenjskega lista bodo veljavne, če bodo prišle v uredništvo do torka, 16. februarja. Televizor v N. mesto, štedilnik na Otovec Tako je določil žreb, ki je ob pomoči slikarja Sama Kralja izbral dobitnike še za več sesalnikov, knjig in, ne nazadnje, Kraljevih umetniških slik kozolcev Med naročniki, ki jih lani ni bilo treba terjati za plačilo naročnine, in takih je seveda največ, je bil za glavno nagrado, Philipsov barvni televizor, izžreban Franc Lužar iz Stražne 7 v Novem mestu. Colfov 600-watni sesalnik dobita Zofija Černe iz Vodnikove 122 v Ljubljani in Stanislav Becele iz Šegove ulica 12 v Novem mestu, Naše korenine, knjigo Toneta Jakšeta, pa prejmejo (nagrajence navajamo po vrsti, kot so bili izžrebani) Alojz Ver-derber s Snečjega Vrha 1 pri Črnomlju, Jože Prosenik iz Presladola 73 pri Brestanici, Silvo Srebernjak iz Križ 18 pri Novem mestu, Marija Bogovič iz Rigonce 32 a pri Dobovi in Milka Slak iz Dol. Praproče 3 pri Veliki Loki. Naročniki iz nagradne akcije, ki so že plačali celoletno naročnino, so po pošti že prejeli knjigo in koledar, žreb pa je določil, da med njimi 1. nagrado (Gorenjev štedilnik) prejme Tone Butala iz Otovca 17 pri Črnomlju, Colfov sesalnik pa Antonija Kovač iz Križne 1 v Ljubljani. In končno, slikarju Samu Kralju je bilo najljubše žrebati dobitnike njegovih umetniških sli* kozolcev, in sicer med naročniki, ki so že plača' naročnino za letos oz. za prvo polletje. Z uokvirjeno sliko bodo svoje domove okrasili Anton Bukovec iz Gasilske poti 30 na Uršnih selih, Mar ° Bulc iz Gregorčičeve 13 v Ljubljani, Ana Trantj iz Gabrja (K Studencu 5) pri Brusnicah, Marij® Štefanič iz Kala n.h. pri Semiču, Jožefa Zupan ' Podboršta 5 pri Šentjanžu in Ivan Dim z Gorni' pri Mirni. Izžrebanih je bilo še pet dobitnikov Naših renin; knjigo Toneta Jakšeta bodo prebirali Aloj Rak iz Češnjic pri Studencu, Lojze Kastrevc 1 Hrušica 43 pri Novem mestu, Ivan Jerele iz W ' lič 3 pri Kostanjevici na Krki in Milan Krošelj iz 4» Pohance 4 a pri Zdolah. . ,, Nagrajencem čestitamo, knjige bodo pmi0 po pošti, z dobitniki preostalih nagrad pa se bom dogovorili, kdaj jih bodo prevzeli. ti 103.0 MHZ ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE BO ŠE VNAPREJ ZA VAS UREJAL PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA IN PLAČEVAL ZDRAVSTVENE STORITVE V/ (0, D ŠENTJERNEJ ŠMARJE 13 068/81-118 Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto vabi k sodelovanju DIPLOMIRANEGA VETERINARJA ALI DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA AGRONOMIJE za delo na področju kmetijskih zavarovanj Od kandidatov pričakujemo: • primerne delovne izkušnje • poznavanje računalniških orodij • komunikativnost in smisel za delo z ljudmi. Novemu sodelavcu nudimo dinamično in zanimivo delo, možnost strokovnega in osebnostnega razvoja, primemo plačo in urejene delovne pogoje. Če ste prepričani, da je to izziv in priložnost za vas, v 15 dneh pošljite pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili kadrovski službi Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova cesta 5, kjer lahko dobite dodatna pojasnila na telefonsko številko 068/39-17-207. Samo Kralj, slikar in lastnik uspešne novomeške galerije, je naročnikom Dolenjskega lista podaril šef svojih umetniških slik kozolcev, ki so tudi na letošnjem stenskem koledarju. Dobitnike slik je g. Kralj s pomočjo računalnika izžrebal prejšnji petek v naročniški službi Dolenjskega lista, ki je bila priložnostno okrašena z dvema Kraljevima slikama. (Foto: Jožica Dorniž) REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za okolje in prostor Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/ 93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za postavitev plinskih turbin 2x114 MW s spremljajočimi objekti v TE Brestanica, investitorja Termoelektrarne Brestanice, Cesta prvih borcev 18, Brestanica OBJAVLJA 1- Dne 2.2.1999 je z odločbo št. 350-03-51/97-GL/SR izdalo enotno dovoljenje za postavitev plinskih turbin 2 x 114 MW s spremljajočimi objekti v TE Brestanica na zemljišču pare. št. 408/ 4, 411/3, 413, 414/4, 418, 423/1, 423/2, 424, 425/1 425/2, 427/1, 428, 429/1 in 576, vse k.o. Brestanica. 2- V postopku izdaje enotnega dovoljenja dne 1.2.1999 je bilo izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-83/98. 3- Med javno predstavitvijo, javno obravnavo z zaslišanjem investitorja in pisno na Ministrstvo za okolje in prostor so bile podane pripombe, ki jih je upravni organ v postopku obravnaval in glede njih ugotovil: a) Pripombe Ivanke Kraljič, Kovinarska 9, Krško, se ne nanašajo neposredno na obravnavano enotno dovoljenje. Predvidena razširitev termoelektrarne ne zahteva, niti ne predvideva gradnje novega oz. povečanja kapacitet obstoječega daljnovoda. Promet sa zaradi novih turbin ne bo povečal, ker bodo te pretežno obratovale na zemeljski plin, ki bo pritekal po plinovodu. V zvezi z zmanjšanjem hrupa obstoječih turbin so bili po izjavi investitorja določeni ukrepi že izvedeni: rekonstrukcija protihrupne barijere na jugu elektrarne, zasaditev pri naselju Dore. d) Glede pripombe Vincenca Frica, Vrtna 13, Brestanica, je upravni organ ugotovil, da je bilo na javni obravnavi obravnavanega posega podana podrobna obrazložitev projektne dokumentacije in Poročila o vplivih na okolje tudi v času polnega obratovanja (v konici) in da so bili obrazloženi eventualni vplivi in ukrepi za njihovo preprečevanje tako z vidika okolja kot z vidika zdravja ljudi. K obravnavanemu posegu je bilo izdano tudi soglasje Ministrstva za zdravstvo, Zdravstvenega inšpektorata RS k ureditvenemu načrtu št. 351-02-/110/96-25/UN2 z dne 23.12.1996 'n poprejšnje soglasje št. 351 -02/269/98-25/ELGD z dne 12.1.1999 k enotnemu dovoljenju, iz katerega izhaja, da so bili pri načrtovanju m projektiranju v glavnem upoštevani potrebni sanitarno-tehnični Podpisi in zdravstveno ekološke norme, ki jih je potrebno zagotavljati zaradi normalnih zdravstvenih pogojev ljudi v okolici 'n zdravja zaposlenih v TE Brestanica. Pri tem pa je potrebno upoštevati pogoje iz tega soglasja, ki so sestavni del enotnega dovoljenja. c) V zvezi s pripombo Jelke Kreutz, Vrtna 20, Brestanica, je upravni organ, kot to izhaja iz izreka tega dovoljenja, zavezal investitorja k upoštevanju predpisov s področja vplivov na okolje, ki se nanašajo na obravnavani poseg, ter k izvajanju obveznega monitoringa in takojšnjemu ukrepanju zaradi odprave morebitnih Prekoračitev dovoljenih meja posameznih vplivov. Investitor bo rezultate objavljal na ekološki tabli, predstavljeni na lokalni kabelski televiziji. d) Stanovalci iz neposredne okolice Termoelektrarne Brestanica v Zaključkih posveta stanovalcev Dorca in Gorice, ki so jih Posredovali upravnemu organu, protestirajo proti sami lokaciji termoelektrarne v tem območju. Upravni organ ugotavlja, da njihove pripombe ne morejo biti predmet tega postopka, saj se nanašajo na odločitev glede lokacije termoelektrarne, ki je bila sPrejeta v prostorskih planskih aktih. Na podlagi takšne odločitve |e bil sprejet Ureditveni načrt območja Termoelektrarne Brestanica, ^ je podlaga za odločanje o izdaji enotnega dovoljenja in ga je upravni organ dolžan upoštevati. V tem postopku je upravni organ z javnim naznanilom, objavljenim v časopisu Dolenjski list ter s pozivom na lokalni televiziji in °dvestilom na oglasni deski KS Brestanica obvestil in s tem tudi Povabil vse zainteresirane oz. zainteresirano javnost, o času in kraju javne predstavitve celotne dokumentacije in času in kraju lavne obravnave. Na javno obravnavo so bile osebno vabljene franke v postopku, ki jih je v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku določil upravni organ. Dejstvo, da se je javne obravnave udeležilo poleg osebno vabljenih še več kot trideset oseb (zainteresirana javnost), kaže, da so na obravnavo prišli tisti, k' jih ta poseg zanima. Iz navedenega upravni organ ugotavlja, da le protest piscev glede vabljenja neutemeljen. Navedba, da krajani ne zaupajo Poročilu o vplivih na okolje, ni ar9ument, na podlagi katerega bi upravni organ podvomil o Poročilu in navedbah v njem. Poročilo je izdelala za to pooblaščena gospodarska družba. Da je poročilo o vplivih na okolje po vsebini ln obsegu izdelano v skladu s 56. členom Zakona o varstvu okolja, •e ugotovila Uprava RS za varstvo narave, kot to izhaja iz njenega d°pisa št. 354-05-89/97 z dne 29.9.1998 in okoljevarstvenega s°glasja št. 354-05-83/98 z dne 1.2.1999. ^ zvezi s pripombami in zahtevami stanovalcev, ki se nanašajo na tanjšanje vrednosti njihovega premoženja, pa upravni organ u9otavlja, da te zahteve niso predmet tega upravnega postopka, P4č pa lahko posameznik, ki meni, da je njegovo premoženje v Povezavi z obravnavano gradnjo oškodovano, v sodnem postopku zahteva plačilo odškodnine. Ostale pripombe strank se ne nanašajo na postopek presoje vPlivov na okolje. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.inž.arh. svetovalka vlade M I K, d.o.o., TREBNJE objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. MONTER TRIMO KRITINE ter 2. POMOŽNI DELAVEC za opravljanje zaključnih del v gradbeništvu Kandidat za dela pod št. 1 mora izpolnjevati naslednje pogoje: • končana poklicna šola kleparske ali kovinarske smeri • opravljen vozniški izpit B-kategorije in • zagotovljen lasten prevoz za delo. Za opravljanje del pod št. 2 pa mora imeti kandidat zaključeno vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Ostali pogoji veljajo enako kot za opravljanje del pod št. 1. Delavce sprejmemo za nedoločen čas in s tri-mesečnim poskusnim delom. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni na naslov: MIK, d.o.o., Češnjevek 20,8210 Trebnje (tel. 44-573 ali 0609/644-838). Trgovina talnih oblog PCP Pureber, d.o.o. Ljubljanska 27, Novo mesto zaposli trgovca in računovodkinjo. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Dodatne informacije po telefonu 068/316-120. “GAKU” TRGOVINA Ul. Bratov Gerjovičev 24,Dobova NUDIMO VAM: • vse za konje in jezdece, • vse za pašništvo, • vse za nego živine, • napajalniki, krmilniki, • privezi, številčenje živali, • mineralno vitaminski dodatki za govedo, ovce. Trgovina je na Petrolovem bencinskem servisu tel:0608/67-930.041/673-499 VALENTINOV V GRADU OTOČEC Hotel Grad, Otočec vas ta petek, soboto in nedeljo vabi, da za Valentinovo preživite nekaj lepih trenutkov v družbi svoje najdražje ali najdražjega v romantičnem okolju, ob svečah in kaminu. Za vas so pripravili poseben Valentinov meni. Rezervacije in informacije: 068/75-699 068/75-170 I^KRKkZDRAVILIŠČk ALMERA nllSSSAAAAn!!! Pooblalitni zastopnik: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, tel. 061/17 10 840, http://www.mssan-adria.si Pooblaščen i trgovci in serviserji • NISSAN HVALEC Ptuj, telefon 062/ 783 849 • AVTO MOČNIK, Kranj, telefon 064/ 242 277 •AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • MG d.o.o. Muta, telefon 0602/ 61 760 • AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica. tel:065/22120 •AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 • PANADRIA Celje. Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel 065/57 012 • AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel. :061/ 1627 100 • AVTO KUK, Slov Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel.: 068/75180 •NISSANSERVISKRULC, Moravče,tel:061 /731 143 • AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOMEHANIKAZIERER, Sevnica. tel:0608/81389 • AAM FERK Maribor, telefon: 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, tel.: 063/ 893 549 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel. 069/ 32 209 NISSAN Nekateri avtomobili so cenejši, nekateri boljši, nekateri oboje. Poleg izjemno ugodne cene še popust za omejeno količino avtomobilov. cene so POPUS Trojna zmaga brežiških metalcev Brežiški mladinci zablesteli v metu kladiva - V Miinchnu zmaga Boštjana Simuniča in drugo mesto Katke Jankovič - Oba z osebnima rekordoma - Vrsta državnih medalj Zimska sezona atletskih tekmovanj je na višku. Medtem ko šprinterji in skakalci doma in na tujem tekmujejo v dvoranah, so se metalci na zimskem prvenstvu v Kopru pomerili na planem. Kjerkoli so nastopili, so atleti iz Novega mesta, Brežic, Šentjerneja in Dolenjskih Toplic posegali po najvišjih mestih. PANKIHLER IZ HRASTNIKA NAJBOLJŠI TREBNJE - Na 5. turnirju za pokal občine Trebnje v malem nogometu je nastopilo 18 ekip. V finalu je Pankihler iz Hrastnika premagal novomeški Revoz, tretji je bil Bistro Škorpijon iz Novega mesta in četrta Mirna. (N. G.) Na atletskem mitingu evropske atletske zveze EAAF v Miinchnu je član atletske sekcije Dolenjske Toplice Boštjan Šimunič zmagal z osebni rekordom 16,09 m, kar je za pol metra več od njegovega lanskega izida. Članica novomeške Krke Katka Jankovič je krepko izboljšala svoj najboljši izid v teku na 60 m z ovirami in zasedla drugo • l • v Nogometna šola za najmlajše V nogometni šoli Portoval vzgajajo mlade nogometaše z boljši jutri novomeškega nogometa NOVO MESTO - Nogometno šolo Portoval sta si lani omislila nekdanja nogometaša novomeškega Elana Andrej Kostrevc in Željko Martinovič, ki sta se s pomočjo študenta četrtega letnika fakultete za šport in novega kapetana Elanovega drugoligaškega moštva Andreja Primca lotila vzgoje mladih nogometašev. V nogometni šoli Portoval se ukvarjajo predvsem z najmlajšimi, za katere nogometna zveza nima organiziranega ligaškega tekmovanja, zato se klubi praviloma s temi starostnimi skupinami ne ukvarjajo posebej. Nogometna šola je tesno povezana z nogometnim klubom Elan, ki bo najbolj nadarjenim omogočil, da se bodo čimprej lahko vključili v ligaške ekipe mlajših kategorij. Nogometna šola Portoval, v katero je ta čas vključenih 60 otrok, se financira predvsem iz članarin in iz občinskega denarja, namenjene- ga projektnemu delu z mladimi. Mladi nogometaši so svoje v nogometni šoli pridobljeno znanje že uspešno preizkusili na prvih turnirjih, saj so na pokalu Patric v skupini do 8. leta osvojili drugo mesto, v skupinah do 9. leta in do 12. leta pa so bili tretji. Zimske počitnice bodo mladi člani nogometne šole Portoval preživeli v Medulinu, kjer se bodo omenjenim nogometnim strokovnjakom pri celodnevni skrbi za otroke pridružili tudi pedagogi. V nogometni šoli Portoval pri delu z mladimi nogometaši poudarjajo predvsem strokovnost, njihov dolgoročni cilj pa je, da bi Novo mesto čez deset let dobilo močno člansko moštvo, s katerim bi se lahko kosalo z najboljšimi v Sloveniji. I. V. mesto, s časom 8,39 pa jo do norme za nastop na svetovnem prvenstvu loči le še 9 stotink, kar bi bilo glede na njeno strmo vzpenjajočo se formo dosegljivo. Za tekmovanje je bil prijavljen tudi Tomaž Božič, vendar zaradi poškodbe ni nastopil. Na zimskem državnem prvenstvu v metih za pionirje in starejše mladince so se v Kopru izkazali Novo-meščani in Brežičani. Državne naslove so osvojili: Novomeščana Uroš Pureber v metu kladiva in Mitja Žitnik v metu kopja ter Breži-čana Vernes Mešič in Lidija Novak v metu kladiva. Izidi: pionirji, met kladiva: 1. Pureber 35,85 m; met kopja: 1. Žitnik 53,95 m, 2. Šimunovič 45,29 m; pionirke, krogla: 3. Kocjančič (vsi Krka Novo mesto) 9,13 m; starejši mladinci, kladivo: 1. Mešič 52,33,2. Drolc 46,51,3. Hera-kovič 42,72 (vsi Fit Brežice), 4. Sever 36,29; disk: 2. Meglič 41,90; krogla: 4. Meglič (oba Krka Novo mesto) 13,49; starejše mladinke, kladivo: 1. Novak (Fit) 41,84; kopje: 3. Čigoja 37,86, 4. Medic (obe Krka) 35,93). V Novi Gorici so se na dvoranskem državnem prvenstvu v šprintih pomerili starejši mladinci in mladinke. Z naslovoma državnih prvakov pa se lahko pohvalita Novomeščan Andrej Murn v teku na 60 m z ovirami in Topličanka Manja Praznik v tradicionalni topliški disciplini troskoku. Žal do zmage ni bilo dano priti šentjernejskemu sprinterskemu tandemu: Kralj in Vrtačič sta se morala zadovoljiti s tretjim in četrtim mestom. Izidi: 60 m: 3. Kralj 6,88, 4. Vrtačič (oba Šentjernej) 6,89; 60 m ovire: 1. Murn (Krka) 8:09, 2. Kralj (Šentjernej) 8,22; daljina: 4. Vrtačič 677,5. Kastelic 675, 6. Kralj (vsi Šentjernej) 654; višina 2. Rebernik (Krka) 194; troskok: 2. Lukeš 1374,4. Konda (oba Dolenjske Toplice) 13,63; palica: 2. Pavlič 380,4. Tomič (oba Fit) 370; daljina 3. Miladinovič 538; troskok: 1. Praznik 12,35, 2. Miladinovič (obe Dolenjske Toplice) 12,01, 4. Bukovec (Krka) 11,30, 5. Žalec (Dolenjske Toplice) 11,17. N. ŠTAMPOHAR SPREMENJENO MOŠTVO ELANA Z NOVIM KAPETANOM NOVO MESTO - V novomeškem nogometnem klubu Elan so se po odhodu nekaterih igralcev v druge klube -med njimi velja posebej omeniti kapetana Janeza Grudna, ki bo svojo nogometno pot nadaljeval v Ivančni Gorici - odločili za nepriljubljeno potezo in so v svoje vrste povabili tri nogometaše iz Ljubljane. V pomladanski sezoni bodo njihove vrste okrepili Hasanagič, Trif-ko Lučič in Andrej Koželj. Grudnovo mesto kapetana moštva bo prevzel Andrej Primc. Na pomladanski del sezone so se elanovci začeli pripravljati sredi januarja, vadijo šestkrat tedensko, na treningih pa se zbere do 14 igralcev. Vodstvo kluba se še naprej otepa z denarnimi težavami in si prizadeva pridobiti močnega glavnega pokrovitelja, kar naj bi mu že v kratkem uspelo. Štangelj se je osredotočil na Giru Novomeščan Gorazd Štangelj bi med italijanskimi profesionalci rad stopil stopničko više • Priprave začeli s smučanjem v Crans Montani - Do Gira bo dirkal le za trening - V moštvu skupaj z olimpijskim zmagovalcem Pascalom Richardom NOVO MESTO - Novomeški kolesar Gorazd Štangelj bo svojo tretjo sezono med profesionalci preživel v italijanskem moštvu Mobllvetta Nort-wave Sardelli v družbi z olimpijskim zmagovalcem Pascalom Richardom. Novomeščanu, kije bil lani s petimi zmagami med prvimi dvajsetimi poklicnimi kolesarji na svetu po številu zmag na dirkah profesionalcev, v italijanskem moštvu niso namenili postranske vloge, saj naj bi bil na Giru poleg Faustinija glavni mož ekipe, ki se bo osredotočila predvsem na etapne uvrstitve. Za Gorazda Štanglja Italija ni neznana dežela. Pred tremi leti je eno sezono tekmoval za najboljše italijansko amatersko moštvo Fior, v katerem je tedaj nastopal tudi svetovni amaterski prvak Figueras. Ko so pred dvema letoma v Novem mestu ustanavljali prvo poklicno moštvo pri nas, se je Gorazd vrnil domov. Prvo leto med poklicnimi kolesarji je bilo tudi zanj učno leto. Treba se je bilo navaditi na drugačen pristop do kolesarjenja, na precej daljše dirke in predvsem na veliko boljše tekmece od tistih, s katerimi seje srečeval do tedaj. Razumljivo je bilo, da to leto ne bo večjih uspehov. Ti so prišli lani, čeprav se novomeški kolesarji na svojo drugo poklicno sezono niso bistveno drugače pripravljali kot leto poprej. Krka Telekom se jez 21 zmagami po številu zmag uvrstila med 10 najuspešnejših poklicnih moštev na svetu, Gorazd pa je bil s petimi zmagami uvrščen med 20 najuspešnejših kolesarjev. To in njegov nastop na svetovnem prvenstvu je bilo odločilno, ko so v italijanskem poklicnem moštvu Mobilveta Nortwave Sardelli izbirali moštvo za letošnjo sezono. Z njim so se dogovorili za enoletno sodelovanje in Gorazd je prišel do mesta v moštvu, s katerim bo lahko nastopil na eni izmed treh njavečjih dirk na svetu, italijanskem Giru. Ne le da bo na veliki etapni dirki lahko nastopil, Giro je eden od dveh lestos najpomembnejših Gorazdovih ciljev. Po lanskem polomu francoskega Toura, ki ga je zaznamovala razvpita dopinška afera, je zelo verjetno, da bo prav Giro letos v svetovni športni javnosti najodmevnejša kolesarska dirka, na kateri bo Novomeščan skupaj z odličnim italijanskim gorskim kolesarjem Stefa- nom Faustinijem tisti adut moštva, za katerega bodo delali drugi. V Mobilvetti so se namreč odločili, da bodo Gorazda do Gira pustili pri miru, nastope na pomladanskih dirkah pa naj nadarjeni Novomeščan izkoristi za čimboljšo pripravo na svojo veliko dirko. Ker v moštvu nimajo tekmovalca, ki bi na Giru lahko zmagal, se bodo osredotočili na etapne uvrstitve, kjer naj bi Gorazd opozoril nase predvsem na težkih gorskih etapah. Njegov drugi veliki cilj je svetovno prvenstvo, na katerem pa ne bo mogel računati na lec, v katerem je pralnica, masažna soba in velika popolno opremljena mehanična delavnica. Kolesarjeva naloga je samo ena - kolesariti. Za vse drugo skrbijo drugi. Ko je Gorazd pomagal mehaniku sneti kolo s prtljažnika avtomobila, so ga ostali čudno gledali. I. VIDMAR KOSARK4 I. SKL Kolinska, 1. kolo 2. kroga, skupina za prvaka - KRKA : ZM MARIBOR LUMAR 87:67 (49:33); KRKA: Jevtovič 15, Petrov 10, Smodiš 20, Grum 9, Meluš 2, Majerle 5, Nakič 26; ZM MARIBOR LUMAR: Nachbar 22, Bošnjak 17 itd. Prosti meti: Krka 13:21, ZM Maribor Lumar 25:36. Met za tri točke: Krka 9:18 (Nakič 4, Smodiš 3, Jevtovič, Petrov), ZM Maribor Lumar 2:11 (Oček, Nachbar). Osebne napake: Krka 25, ZM Maribor Lumar 20. Pet osebnih: Meluš (32. minuta), Nachbar (38. minuta). OSTALA IZIDA: Pivovarna Laško : Savinjski Hopsi 96:85 (50:44), Loka kava : Union Olimpija 56:96 (18:47). LESTVICA: 1. Union Olimpija 45„2. Pivovarna Laško 44, 3. Krka 41, 4. Savinjski Hopsi 38, 5. ZM Maribor Lumar 33, 6. Loka kava 33. 1. B SKL, 17. kolo - KRŠKO : NOVA GORICA 84:97 (43:48); LESTVICA: 1. Zagorje 31... 9. Elektra24,10. GD Hrastnik 23,11. Krško 23, 12. Radovljica 22. ODBOJKA 1. DOL, moški, 13. kolo - KRKA NOVO MESTO : SALONIT ANHOVO 0:3 (-6, -1, -2); ŽUŽEMBERK : ŠOŠTANJ TOPOLŠICA 3:0 (9, 9, 4); OSTALI IZIDI: Fužinar GOK Igem : Stavbar IGM 3:1, ELVO Bled : Pomgrad 1:3, Olimpija : Titan Kamnik 3:1. LESTVICA: 1. Fužinar GOK Igem 22,2. Salonit Anhovo 20,3. Pomgrad 20,4. Stavbar IGM 16,5. ELVO Bled 16, 6. Olimpija 14, 7. Titan Kamnik 14,8. Žužemberk 6,9. Šoštanj Topolšica 2,10. Krka Novo mesto 0. V 14. kolu bosta v soboto, 13. februarja, oba dolenjska prvoligaša igrala v gosteh, Žužemberk v Kamniku s Titanom, Krka pa v Murski soboto s Pomgradom. 1. DOL, ženske, 13. kolo - TPV NOVO MESTO: KRIM 3:0 (7, 5, 4); OSTALI IZIDI: Marsel Ptuj : Ke-miplas Koper 0:3, HIT Nova Gorica : ZM Ljutomer 3:2, Šentvid : In-fond Meltal 0:3. 1. Infond Meltal 22, 2. HIT Nova Gorica 20, 3. TPV Novo mesto 16, 4. Marsel Ptuj 16, 5. Kemiplas Koper 12, 6. ZM Ljutomer 6, 7. Šentvid 6, 8. Špecerija Bled 4, 9. Krim 2. V 14. kolu bodo Novomeščanke v soboto, 13. februarja, igrale v gosteh z Infond Meltalom. 2. DOL, moški, 15. kolo - KOVINAR KOČEVJE: IGM HOČE 3:1 (8, -9, 9, 9). LESTVICA: 1. Astec Triglav 28... 5. Šempeter 18, 6. Kovinar Kočevje 16, 7. Termo Lub- nik 14 itd. V 16. kolu bo Kovinar Kočevje v soboto, 13. februarja, igral v gosteh z Granitom. 3. DOL, zahod, moški, 15. kolo -PNEUMA CENTER KOS MOKRONOG : ŽURBI TEAM KAMNIK II 3:0 (2, 6, 10). LESTVICA: 1. Pneuma center Kos Mokronog 22,2. Prvačina 18,3. Salonit Anhovo II 18 itd. V 16. kolu bo Pneuma center Kos Mokronog igral v gosteh z Logatcem. 3. DOL, zahod, ženske, 15. kolo - TPV NOVO MESTO II : RADIO MORJE : KOČEVJE 0:3, PARTIZAN ŠKOFJA LOKA : BRESTANICA 3:0. PIRAN : KOČEVJE 3:0. LESTVICA: 1. Asics Kamnik 30... 8. Kočevje 14... 9. TPV Novo mesto II6,11. Brestanica 4 itd. V 16. kolu bo TPV Novo mesto II igral v gosteh z Bohinjem, Kočevje doma s Kemiplasom Koprom in Brestanica prav tako doma z Elvom Bledom. NAMIZNI TENIS 1. SNTL, 12. kolo - KRKA : VESNA IMAQ 6:1 (Kralj : Vokal 2:0, Ksu Jia : Makovec 2:0, Komac : Rakun 2:0, Ksu Jia : Vokal 2:0, Gradišar: Rakun 0:2, Komac: Makovec 2:0, Komac - Ksu Jia: Makovec - Kolarič 2:0) OSTALI IZIDI: ŽNTK Maribor : ETA Preserje 5:5, ERA Tempo : Maxi Olimpija 0:6, Učila Križe : Moravske toplice Sobota 3:6, Radgona : Radlje 6:4. LESTVICA: 1. Maxi Olimpija 22, 2. ŽNTK Maribor 18,3. Krka 18,4. ETA Preserje 17, 5. ERA Velenje 13, 6. Moravske toplice Sobota 11, 7. Učila Križe 10, 8. Radgona 7, 9. Radlje 4, 10. Vesna Imaq 0. ROKOMET 1. SRL, 13. kolo - AFP DOBOVA: GORENJE 27:22 (13:9); AFP DOBOVA: Bilušič, Džapo 2 (1), Begovič 5, Simonovič 7,1. Deržič 4, Urbanč 1, Kranjc, Vučič 7 (1), Kranjčič 1, S. Deržič. KRŠKO : SLOVAN 10:31 (5:13); KRŠKO: Kosalec, Markel, Bajdo 3, Šebolj 1, Iskra 1, Pavlin, Zorič 1, Abrami, Urbanč 1, Voglar 1, Pfajfar 2. TREBNJE : IZOLA 31:15 (13:6); TREBNJE: Torlo, Hribar 2, Radelj 2, Gradišek 2, Blagojevič 1, Šavrič 4, Stojakovič 5, Likavec 5, Žitnik 1, Podbregar 6, Teržan 4. OSTALI IZIDI: Andor : Prevent 21:19 (12:15), Radeče : Termo Škofja Loka 24:24 (10:11), Prule 67 : Celje P. Laško (sreda, 10. februarja). LESTVICA: 1. Celje P. Laško 22,2. Trebnje 20, 3. Gorenje 18, 4. Prevent 17,5. AFP Dobova 17,6. Prule 67 16,7. Radeče 13,8. Termo Škofja Loka 9, 9. Slovan 8,10. Andor 6, 11. Izola 5, 12. Krško 3. Glasujte za “naj” smučišče! V petem krogu glasovanja za “naj” smučišče je največ bralcev Dolenjskega lista svoj glas namenilo smučarskemu centru Rog -Črmošnjice (Gače), ki je imel spet srečo, saj ga je ta teden sneg spet bogato obdaril, naši bralci pa pridno pošiljate glasovnice tudi za druga slovenska smučišča, kljub prazniku pa se je do torka na mizi športnega urednika zbralo preko sto dopisnic. Naš žreb je pakete z izdelki Kolinske tokrat razdelil naslednjim petim bralcem: Bojani Puhan iz Podturna, Martini Draksler iz Hrastnika, Martini Škedelj iz Dolenjega Vrhpolja, Ivanu Dragošu iz Kranja in Mojci Golob iz Birčne vasi. Nagrajencem čestitamo. Glasovnice za “naj” smučišče nalepite na dopisnice in pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom: za “naj” smučišče. GLASOVNICA za akcijo “NAJ SMUČIŠČE” “Naj” smučišče: Obrazložitev:.......... Ime in priimek: Naslov: Kolinska Prometni predpisi tudi na smučišču Deset FIS-ovih pravil ureja obnašanje smučarjev - Pripravlja se tudi posebna zakonodaja Gorazd Štangelj pomoč svojega moštva, saj bo, kot je v navadi, nastopal za reprezentanco Slovenije. V Mobilvetti so svoje moštvo prvič zbrali decembra na smučanju v Švici v Crans Montani, kjer je doma Gorazdov novi klubski tovariš, olimpijski zmagovalec Pascal Richard. Poleg švicarskega zvezdnika in že omenjenega Faustinija bodo v moštvu Mobilvette letos kolesarili še nekateri znani poklicni kolesarji, kot sta Italijana Massi-mo Strazzer in Alessandro Bertoli-ni ter svetovni prvak v šprintu na dirkališču Ivan Ouaranta, ki je lani nastopal v dresu novomeške Krke Telekoma. Po skupnih pripravah v Italiji Gorazd zdaj trenira predvsem doma. Gorazd je že na zimskih pripravah občutil precejšnjo razliko med domačim in italijanskimi poklicnimi moštvi. Italijani so predvsem nekajkrat bogatejši in uživajo veliko pozornost javnosti. Za kolesarje skrbijo drugi. Moštvo ima po tri maserje in več mehanikov, tovornjak-vlači- Smučanje je ena izmed najbolj razširjenih športno-rekra-tivnih dejavnosti med Slovenci, kar potrjujejo tudi obdobne raziskave javnega mnenja. Gibanje na svežem in čistem visokogorskem ali hribovskem zraku ima vsekakor blagodejne učinke na človekov organizem, žal pa užitki na snegu skrivajo številne pasti. Gre predvsem za številne poškodbe, za katere pa so ponavadi krivi smučarji sami in ne žičničarji in njihova včasih slabo urejena smučišča. Vsako leto se pri nas poškoduje skoraj 1000 smučarjev, precej nesreč pa bi lahko preprečili, če bi dosledno upoštevali deset FIS-ovih pravil, ki na smučišču veljajo za neke vrste prometne predpise. Med glavnimi vzroki smučarskih poškodb sta predvsem znanju in stanju smučišča neprilagojena hitrost in način smučanja. Zmotno je prepričanje, daje smučarjem najbolj nevaren led. Res so padci na ledu pogostejši, a razen modric in prask ponavadi nimajo hujših posledic. Zlomi nog in hude poškodbe kolenskih vezi so najpogostejše, kadar je sneg južen, vlažen. Tedaj je treba biti še posebej pazljiv. Da ne bi prišlo do nepotrebnih poškodb, lahko smučar največ naredi že doma, preden se odpravi na smučanje. S skrbno pripravljenimi smučmi (pravilno nabrušeni robniki in namazana drsna ploskev) ter glede na telesno težo, moč in znanje smučanja pravilno nastavljenimi vezmi lahko preprečimo marsikateri zlom. Največja nevarnost na smučišču so divjaki. Ponavadi ne gre za dobre smučarje, ampak za s smučarsko kulturo nepoučene in včasih tudi z alkoholom vzpodbujene nedeljske smučarje, ki nenadzorovano drvijo v dolino, pričakujoč, da se jim bodo počasnejši smučarji pravočasno umaknili. Žal jim to vedno ne uspe, posledice bližnjih srečanj pa so pretresi možganov, zlomi, udarnine in ureznine. Ostri robniki smuči se na nogah divjakov lahko spremenijo v smrtonosno orožje, še posebej če stokilo-gramska drveča gmota trešči v nič hudega slutečega otroka, ki se je pravkar upal prvič zapeljati z vlečnico in se na še negotovih nožicah spušča v dolino. Žičničarji se takih divjakov najbolj bojijo in se proti njim borijo z redarji na smučišču, ki smučarjem, ki ogrožajo ostale, lahko vzamejo smučarsko vozovnico, vse večkrat pa na smučišču vidimo tudi policijske patrulje na smučeh, ki že s svojo prisotnostjo umirjajo smučarski promet. Smučišče ni kraj, kjer zakoni ne bi veljali. Če že ni strogih prometnih pravil, kakršna so uzakonjena za cestni promet, vseeno veljajo drugi zakoni, ki urejajo medčloveške odnose. Povzročitelji smučarski nesreč za svoja dejanja kazensko odgovarjajo in so lahko tudi obsojeni, če se jim krivda za poškodbo dokaže. V tujini so za prometne prekrške na smučišču že uzakonjene visoke kazni, pri nas pa se podobna zakonodaja prav tako pripravlja. S smučarsko kulturo in smučarskimi prometnimi pravili otroke in odrasle na smučarskih tečajih obvezno seznanijo učitelji smučanja, na vseh smučiščih pa so izobešene tudi table z desetimi pravili mednarodne smučarske zveze FIS. I. VIDMAR 10 FIS-ovih pravil: OBZIRNOST-smučar se mora obnašati tako, da ne ogroža in ne poškoduje drugih. ZNANJE IN HITROST- hitrost smučanja mora biti prilagojena znanju, snežnim razmeram ingnecl na smučišču. IZBIRA SMUČINE - hitrejši smučar mora izbrati tako pot, da ne ogroža smučarjev pred sabo. USTA VUANJE - smučar se ne sme ustavljati na ozkih, nepreglednih in strmih delih smučišča razen v sili, vendar naj se tedaj čim hitreje umakne. NADAUEVANJE - ko smučar spelje, mora pogledati navzgor in navzdol, da ne bi preseku! poti prihajajočim smučarjem ali ogrozil smučarja pod seboj. PREHITEVANJE je dovoljeno z obeh strani, s tem da mora smučar prehitevanemu pustiti dovolj prostora, saj le-ta lahko nepričakovano zavije v drugo smer ali se nenadoma ustavi. VZPENJANJE IN SESTOPANJE - je dovoljeno le tik ob robu smučišča. OZNAČBE - smučar je dožan poznati in upoštevati vic označbe in prometne znake na in ob smučišču■ LEGITIMIRANJE - vsak smučar, ki je udeležen v nesreči ali lH\ je le priča, se je dolžan legitimirati odgovorni osebi. Urška Slapšak petkrat zlata Krčanka Urška Slapšak je ena izmed junakinj zimskega državnega prvenstva v plavanju v Kranju KRŠKO - Medlem ko je bil pri fantih veliki junak zimskega državnega prvenstva v plavanju v Kranju trenutno naš najboljši plavalec Peter Mankoč, ki so mu v treh dneh okoli vratu obesili kar deset zlatih medalj, so med dekleti kraljevale klubske tovarišice Krčanke Urške Slapšak, plavalke Radovljice - Park hotel Bled, ki so osvojile enajst zlatih, osem srebrnih in tri bronaste medalje. Urška Slapšak, ki je plavanje Prcd časom že obesila na klin, doživlja svojo novo plavalno mladost in da spada zdaj na sam slovenski vrh, je dokazala na tridnevnem zimskem državnem prvenstvu v Kranju, kjer je v odsotnosti Metke Šparovec zmagala na 50 m prosto (26,56) in na 100 m delfin (1:04,09), zlato pa je skupaj s klubskimi tovarišicami osvojila tudi v štafetah 4 X 100 m prosto in 4 X 200 m prosto ter 4 X 100 m mešano, kjer se je skupaj z Alenko in Natašo Kejžar in Tanjo Blatnik veselila novega absolutnega državnega rekorda. Žal je bila Urška na 100 m prosto premalo zbrana, tako dajo je presentila Tanja Blatnik, sicer bi odlična Krčanka s prvenstva prišla z šestimi zlatimi medaljami. Urškin domači klub Celulozar je na prvenstvu nastopil s šestimi mladimi plavalci, med katerimi seje najbolje odrezal Rok Kerin, ki je bil na 400 m mešano četrti, na polovico krajši razdalji pa šesti. Trinajstletna Nika Jevnik se je hrabro spustila v boj s starejšimi tekmicami in kar trikrat nastopila v B-finalu, kamor so se od Krčanov uvrstili tudi Jaro Kovačič (dvakrat), Tomaž Jevnik in Franci Pavlič. Priložnost za višje uvrstitve bodo imeli mladi Krčani konec tega tedna, ko se bodo v Ljubljani pomerili s svojimi vrstniki na prvenstvu kadetov in mladincev. Suhokranjci lažje do velike zmage Odbojkarji Žužemberka so komaj čakali na odločilno tekmo s Topolšico - Zlahka do zmage - Ostali v prvi ligi - Krim le trening za Novomeščanke - Krka izgubila ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Po zadnji tekmi v letu 1998, ko so Žužemberčani sredi Novega mesta ugnali Krko, so suhokranjski odbojkarji razmišljali le še o odločilnem srečanju za obstanek v prvi ligi s Šoštanjem Topolšico na domačem igrišču. Na prvi tekmi v Šoštanju so Žužemberčani v dramatični končnici dobili že izgubljeno tekmo, saj so domačini takrat vodili z 2:0, a tokrat ni bilo tako. Odbojkarji Topolšice so se najbrž zavedali, da v primeru zmage nad Žužemberkom lahko ostanejo v prvi ligi, a je bil pritisk velike odgovornosti zanje prevelik. Tekmo v Zužemberko so sicer bolje začeli in vodili s 3:0, a so jih domačini pri 8:8 ujeli ter v nadaljevanju srečanja, na katerem so se gostje prehitro vdali v usodo, brez težav osvajali točke. Žužemberk je tako z obstankom v prvi ligi kot tudi po igralski plati postal prvi dolenjski odbojkarski center. Pod vodstvom trenerja Bojana Brulca v Žužemberku vadi kar nekaj kadetskih in mladinskih reprezentantov, v center Suhe krajine pa so se preselili tudi skoraj vsi boljši igralci novomeške Krke. Tudi na pionirske ekipe so v Žužemberku lahko upravičeno ponosni. Edino dejstvo, ki skrbi, je precej revno gospodarstvo nove občine, ki bo vse boljšim športnikom težko stalo ob strani. Dokler žužemberški odbojkarji igrajo zastonj, gre, ko pa bodo najboljši igralci hoteli od kluba vsaj približno toliko denarja, kolikor jim ga bodo ponujali v bogatejših klubih, bo zaškripalo. Občina bo sicer prispevala svoj delež, a bogatih sponzorjev v žužemberški občini enostavno ni, v Novem mestu pa so jih že do sedaj, ko je Žužemberk še spadal v novomeško občino, največkrat odslovili, češ naj prosijo za de- nar doma. Drugi veliki problem je telovadnica, ki ne ustreza normativom in v kateri jim odbojkarska zveza najbrž ne bo pustila prav dolgo nastopati. Morda pa bosta vseeno zmagala suhokranjska trma in znani žužemberški lokalpatrio-tizem. Odbojkaricam novomeškega TPV-ja je tokrat zelo prav prišla tekma z zadnjeuvrščenim Krimom, ki je Novomeščankam služila le za resnejši trening, saj trener Vernig poskuša vse, da bi preostanek ekipe usposobil za nadaljevanje prvenstva, v katerem ima TPV vseeno lepe možnosti za uvrstitev med prve štiri. Drugače je z odbojkarji Krke, ki so zaradi bolezni nekaterih članov moštva komaj sestavili moštvo, kije, brez možnosti za uspeh, gladko izgubilo z nekdanjimi državnimi prvaki iz Kanala. I. V. V Loškem Potoku spet na Bloudkovi V Loškem Potoku je skupina mladcev obnovila staro Bloudkovo smučarsko skakalnico in želi ubuditi skakalni šport - Nekateri veliko obljubljajo - Nujno ustanoviti klub LOŠKI POTOK - Vsa povojna leta in nekako do sredine 80 let je bila smučanja v Loškem Potoku šport številka 1. Še zlasti so bile cenjene tek-•jm na obeh skakalnicah. Prva, Bloudkova, je bila zgrajena v začeku šestdesetih let, druga, Goriškova, ki je dovoljevala skoke tudi preko 60 m, pa ' *et'h 1982. in 1983. Stoki so pomenili velik praznik v kraju, svoje sposobnosti pa so na večji kalili poznejši znani državni reprezentantje, še posebej elani ljubljanske Ilirije in seveda domačini. Skakalni šport sega v začetek šest- bila dostopna le posebnim izbrancem, ki esetih let, ko je bila zgrajena prva, 30- so premogli primerno opremo. Omeniti metrska Bloudkova skakalnica. Takrat je velja, da je takrat Jože Knavs s Hriba I E* KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENISKI CENTER OTOCEC * vsi V PRVEM KROGU VEN - Tenisarji športnega društva Krka Teniški center Otočec Blaž Turk, Tadej Pucelj in Maj Jožef, Li so konec minulega tedna nastopili na dvoranskem državnem Prvenstvu, so izpadli v prvem krogu. • ZIMSKA POČITNIŠKA ŠOLA - Teniški center Otočec bo med zimskimi počitnicami od 15. ^do 19. februarja pripravil pose- ben program Zimska počitniška športna šola, ki vsebuje teniški tečaj in druge športne aktivnosti (namizni tenis, igre z žogo, vadba v fitnesu, kopanje v masažnem bazenu itd.) ter malico. Otroke bodo vsak dan odpeljali izpred športne dvorane Marof v Novem mestu ob 9.30, v Novo mesto pa se bodo vrnili ob 14.30. Prijave zbirajo po telefonu 75 458 do sobote, 13. februarja. izdeloval klasične, tekaške in skakalne smuči, ki so slovele vsaj po vsej Dolenjski. Kasneje je seveda prevladal Elan, ki je kar nekaj let imel tudi svoj obrat v sedanji občini Loški Potok. Pred dobrimi desetimi leti pa je smučarija popolnoma zamrla. Delno lahko vzrok temu pripišemo nekaj zaporednim brezsnežnim zimam, nekaj pa popolni neorganiziranosti po ukinitvi SIS-ov in nekaterih brezglavih političnih potez. Tako naprave niso bile vzdrževane in so morali leseni zaletni most preteklo leto podreti zaradi dotrajanosti in poškodb, ki jih je utrpel ob gradnji ceste, ki poteka pod njim. Letos pa je večja skupina mladincev - sami se imenujejo Nevtralci - porabila vesjanuar, daje pripravila staro Bloudkovo mojstrovino, ki je bila že dodobra zaraščena. 31. januarja je bila tako po dolgem času spet prava tekma, ki je pritegnila veliko gledalcev in preko 80 skakalcev različnih starosti. Po poskusni seriji je spregovoril potoški župan Janez Novak in dejal, da bo občina poskrbela, da bo ta šport saj v prihodnjih treh letih dobil nekdanjo veljavo pa potrebno infrastrukturo, morda na drugi lokaciji, za kar že imajo idejne načrte. Tej nekoliko preoptimistični napovedi oporekajo poznavali tega športa, saj menijo, da bi z najmanjšimi stroški napravili nov zaletni most na 65-metrs-ki skakalnici, skakalnico ponudili za trening, obenem pa vzgajali domači mladi rod ljubiteljev skokov. Pogoj za vse to pa je, da se uradno ustanovi smučarski klub, ki bo stalno skrbel za skakalne in druge smučarske prireditve. A. KOŠMERL “NAJ” ŠPORTNIKI POSAVJA - Po mnenju poslušalcev Radia Brežice je “naj” športnik Posavja brežiški skakalec ob palici Jure Rovan, “naj"športnica plavalka Nika Jevnik iz Krškega, “naj” športni klub pa plavalni klub Celulozar iz Krškega. Uveljavljeni Jure Rovan je najboljši športnik Posavja tudi po mnenju uredništva Radia Brežice, ki je za “naj" športnico izbralo metalko kladiva Simono Kozmus, za “naj” športni klub pa proglasilo ju-jitsu društvo Policist iz Krškega. Na razglasitvi v brežiškem kulturnem domu so se spomnili tudi lani na tekmovanjih ponesrečenih motociklistov, sped-wayista Kreša Omerzela iz Krškega in Damjana Pavkoviča, motokrosista, ki je nesrečno padel v Stranski vasi pri Semiču. (Foto: M. Vesel) O PLEZANJU V EL CAPITANU NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov bo v soboto, 13. februarja, ob 19.30 v galeriji Luna pripravilo alpinistično predavanje o plezanju v znameniti več kot 1000 m visoki previsni steni El Capitan z diapozitivi Luke Polegka. Vstopnine ni. V TREBNJEM VODI TRGOVINA MARINA TREBNJE - V prvi občinski ligi Trebnjega v malem nogometu po petih kolih z destimi točkami vodi Trgovina Marina pred Mirno (9. točk) in Condorjem (7). Izidi 5. kola: Mirna : Condor0:l,Trg. Marina: Trg. Slonček 3:2, Txin Piksna : Prev. Košir 1:3. V drugi ligi vodi ekipa Pan. (N. G.) SMUČIŠČA na gačah včeraj in danes Gače - neizrabljena priložnost smučarskega raja ^jvečji dolenjski smučarski center Rog - Črmošnjice oziroma Gače bi bil po mnenju nekaterih tujih strokovnjakov lahko najlepše slovensko smučišče , Začetki smučanja z Gač segajo v , "ec petdesetih let in v prva leta ^estdesetih. V tistih letih je naš Cl|ani sniučar Lakota, kije po pokli-tPJ’°zt*ar’ za slovenske gozdarske mc trasiral prvo 15 m široko Drv^°’ 'zf°^ ^ač d° Črmošnjic. Os Ve proge je tudi danes osnova k °ge, ki se spušča z vrha Gač v jTm°šnjice pri Srednji vasi. V ti-E "V^dobju sem spoznal pokojne-t VAarJana Šonca, ki je bil po ma-ri doma iz Rese in je snežne raz-pjev Kočevskem Rogu zelo dobro trasi!°i t?kl?ovanje na ProS‘- k'i°Je sm v je bilo slovensko tem ko P^enstvo gozdarjev. Za vanSta Mi še dve sindikalni tekmo-na 'n ker ie bil" proga prezahtev-s za rekreativno smučanje, se je smJj,riiaTreselila na spodnja Pro • v Crmošnjicah. Lakotovo ča Je zaraslo grmovje. Nekaj pr„a smučtirski klub Rog na divji nas*' yzdrževal vlečnico Borcr, njpj^njem smučišču pa so v delavski Perica izdelali vlečnico po Nu0 "aredi si sam”. SVa e"Je ob koncu sedemdesetih let An ^ T!arjanom Šoncem izkoristila sina!1'i,3ničev obisk na Krkinih in p.. ib tekmah v Črmošnjicah (liti PrePričcvala, da bi pričeli gra-bii/reiSča na Gačah, ki bi lahko skcT Tai ' Zdraviliščem Dolenj-Pha °Plice "spešnn ponudba. Mag. di',"1’ Buriš Andrijanič, takratni dan 1(!r.^rke, je bil izredno razgle-paodličen organizator, predvsem Wn ' C*U^°feiesom Novoine-Krk- m P°ienjec. V tistem času jc liščL ' prevzela skrb nad zdravi- narTl'n.dolenjskim turizmom. Rekel jaz n . delajta na projektu Gače, °bvcšč-VCI" ’ vent*ar mc stalno Po snegu smo organizirali ogled Gač, za vodiča je bil Zdenko Dular, ki je teren poznal. Vseeno smo se izgubili. Gač nismo našli, le razvaline vasi Gričice. Današnjih cest namreč ni bilo. V času projektiranja mi je ing. Janez Bulc položil na mizo dopis ljubljanskega Korpusa JLA o prepovedi projektiranja na področju Gač. Občina Črnomelj je po nekaj sestankih na Korpusu prepričala generala Joviča, da mi je dovolil zarisati potrebno območje. Področje so odobrili in tako smo projekt legalizirali. Takratna občina Črnomelj in gozdarji niso projekta obravnava1 li birokratsko, ker nas je preganjal čas. Projekte smo legalizirali, ko smo izdelali zazidalni projekt vikend cone na Gričicah in načrte vlečnic. Glavno finančno breme je nosila tovarna Krka, sofinancirala pa so podjetja iz občin Črnomelj in Metlika. Prvo progo je trasiral naš reprezentant dipl. jurist Blaž Jakopič iz Elana, geodet je bil ing. Alojz Pucelj, jaz sem bil z njmi kot projektant. Ostale proge smo sami trasirali. Krka je že formirala operativni tim z g. Alojzem Drgancem kot vodjo. Pošasten in nepozaben je bil pogled na 40 m širok posekan pas drevja, kije ležalo na tleh. Malo me je stisnilo pri srcu. Tolažil sem sc, ker sem poznal stari kataster in ker sem prebral doktorsko disertacijo ing. Čiglerja na temo Kočevske in kočevski Almanah 1939. Na področju Gač in Gričic so bile nekoč Majorjeve in Kamene njive, pašniki in košenicc. Ing. Cigler pa je zelo kritično ocenil zaraščanje pašnikov in košenic v Kočevskem Rogu. Prvo vlečnico smo kupili pri tovarni Unior v Žrečah, ki je bila kooperant italijanskega podjetja Fraf- fer iz Trenta. K sreči je Krka kupila teptalec za sneg že prvo leto, ko je bila zima bogata s snegom. Ostale tri vlečnice smo kupili direktno od Grafferja. Ko smo (že po snegu) zagnali prvo vlečnico, nam je ing. montaže iz Uniorja napovedal, da sedaj, ko imamo vlečnico, ne bo več snega. In je res prišlo deset suhih let, pa ne samo pri nas, cela Evropa je ostala z nekaj centimetri snežene odeje. V Evropi se je pričela histerija umetnega zasneževanja. Mi smo odšli po informacije v Italijo in se povezali s podjetjem Gesspi, ki je Neodvisno od tega se je pri reševanju problema Gač angažirala občina Novo mesto s predsednikom izvršnega sveta občine mag. Boštjanom Kovačičem. Ponovno sva navezala stike z Avtonomno pokrajino Trento in z njihovim podjetjem Tecnofin. Bila sva gosta vlade preko njih (19. čl. Zakona o pomoči vzhodnim državam) smo bili vključeni v sistem Joop (Phare), pričeli organizirati mešano slovcnsko-italijansko podjetje, napisali pismo o nameri, izdelali prvo fazo celotnega projekta Gač in oddali projekt na banko v Torinu, preko katere bi Evropska skupnost projekt financirala. Nato se je v Italiji pričel lov na skorumpirane politike, vlada je padla. Po volitvah jc na oblast prišel Berlusconi, v Trentu avtonomisti, in celotno prizadevanje je padlo v vodo. bilo zastopnik ameriške tovarne hladilne tehnike YORK iz Nantesa v Franciji. Tovarna je še vedno v samem vrhu tehnologije umetnega zasneževanja. Smučišče sije ogledal lastnik Gesspija. Seznanjen z vsemi slovenskimi smučišči je na Gačah izjavil, da je to najlepše smučišče v Sloveniji. Z vrha namreč vidiš pet držav. Na sestanku z upravo tovarne Krka je ponudil 50-odst. soudeležbo YORK-a pri zgraditvi računalniško vodenega sistema za umetno zasneževanje in sovlaganje v Zdravilišče Dolenjske Toplice. Bili bi med prvimi v Evropi s sodobnim sistemom zasneževanja, ki bi bil pri tako slabih zimah že zdavnaj odplačan. V Krki so ponudbo zavrnili. In kaj se danes dogaja z Gačami? O tem je veliko kritik od strani obiskovalcev Gač, ki so splošno znane. Baje je celo objava informacij o snežnih razmerah v časopisju predraga. Stane namreč 75.000 tolarjev, kar je cena za trideset smučarskih kart. In cel čas so Gače nerentabilne. Ljudje so se pozabavali z osnovnošolsko matematiko in izračunali: če je ob vikendih 1000 smučarjev (pravijo, da jih je tudi več) je to 2,5 milijona tolarjev samo od kart. Hrvatje se na smučišču hvalijo, da smučajo zastonj, ker kart nihče ne kontrolira. Pri tem je zanimivo, da je toliko obiska brez reklame, brez menadžmenta, ob slabo urejenih smučiščih in da na parkirišču zasledite avtomobilske tablice LJ, MB, CE, KA. ZG, celo KR. V Gričaricah jc preko 80 apartmajev, v teh apartmajih je okrog 600 postelj (ne vem, če ima v Sloveniji kakšen hotel toliko postelj), da nc govorimo o fenomenu Kočevskega Roga. Kje so menandžerji, da bi evidentirali in izkoristili te potenciale? Ali V Prečni največ medalj Zuličem Memorial Stojana Kranjca PREČNA - Modelarji Aerokluba Novo mesto so v soboto, 6. februarja, pripravili 17. memorial Stojana Kranjca v letalskem modelarstvu, na katerem je nastopilo 27 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Memorial Stojana Kranjca je obenem štel tudi za prvo izmed štirih tekmovanj za pokal Slovenije. V razredu jadralnih modelov F-l-A je zmagal Brane Rozman iz Litije, drugi je bil Matej Nordin iz Nove Gorice, tretji pa Novomeščan Borut Zulič. Drugi najboljši novomeški tekmovalec v tem razredu je bil Bojan Može na sedmem mestu. V istem razredu je med mladinci prvo mesto prav tako osvojil Matej Nordin, najboljši domačin pa je bil Jure Zulič na četrtem mestu. V razredu modelov s pogonom na elastiko F-l-B je bil Novomeščan Damjan Zulič nepremagljiv, drugi je bil Celjan Tomaž Hribar, tretji pa Novomeščan Danijel Terlep. Pokroviteljica tekmovanja je bila Zveza organizacij za tehnično kulturo iz Novega mesta, veliko pa je organizatorjem pomagal Nikola Padevski. veste, daje celo sekretar za turizem pri ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem pred dnevi prvič slišal za Gače? Če bi Gače dali inozemski firmi, bi v desetih letih nastala Rogla na kvadrat. Korist bi imeli Dolenjska in Bela krajina, dvignil bi se standard regije, zaposlili bi ljudi, promovirali bi Slovenijo. Zaenkrat so prizadevanja, da bi Gače premaknili z mrtve točke na dostojen strokovni in komercialni nivo, pri Krki naletela na odgovor: nimamo absolutno nobenega interesa na Gačah in vanje ne bomo vložili niti pare. Redko čitam sobotno prilogo časopisa Delo, v soboto, 30. januarja letos pa sem zagledal na zadnji strani članek Toneta Peršaka “Falanga robotov”. Peršakov prispevek je tako zgoščen in ciničen prikaz nas samih, da želim svoj kratki prispevek o zgodovini Gač končati z dvema citatoma iz tega članka. “Pomembni so le še lastniki kapitala in ljudje, ki razpolagajo z informacijami. Mimo tega pa se vedno bolj oblikuje bizarni, napol estradni sistem 'zvezd’, ki so v bistvu nadomestki resnično verodostojnih in zaupanja vrednih osebnosti, ki bi jim ljudje bili pripravljeni slediti.” In konec citata: “Lahko je reči, saj nima smisla, ker bo tako ali tako vse ostalo, kot je. Kajti potem bo res ostalo in potem bodo res ves čas isti obrazi na posnetkih v televizijskem dnevniku in bodo še naprej kot papagaji ponavljali fraze o svoji poštenosti in redoljubju ali gospodarski uspešnosti, ne glede na vse, kar odkrivajo in potem pišejo ali pripovedujejo novinarji.” ZDENKO HL.AVATY, d.i.a. VELESLALOM IN SMUČARSKI TEKI ZA DŠI NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport je v četrtek, 4. februarja, v okviru delavskih športnih iger razpisala tekmovanji v veleslalomu in smučarskih tekih, ki bosta v nedeljo, 14. februarja na Gačah. Moški bodo tekmovali v skupinah do 35. leta, do 50. leta in nad 50. letom, ženske pa v skupinah do 30. leta, do 45. leta in nad 45. letom. Prijave zbirajo samo še danes (četrtek, 11. februarja) do 10. ure. Dodatna pojasnila dobite po telefonu 322267. ŠTUDENTSKA SMUČARIJA NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov obvešča študente - smučarje, da ima še nekaj prostora za zimovanje na Voglu. Ljubitelji študetske smučarije in vsega, kar spada zraven, naj se zglasijo v DNS-jevem študentskem servisu. ŽENSKE NOGE BODO BRCALE NOVO MESTO - Ženski nogometni klub Radio Krka bo v soboto, 13. februarja, v novomeški športni dvorani pripravil ženski turnir v malem nogometu. Vsi, ki bi radi videli najboljše slovenske in hrvaške nogome-tašice na delu, pridite v športno dvorano ob 8. uri, ko se bosta med sabo pomerili vrsti Jarš in Krškega, pol ure kasneje bodo na parket prvič stopile Novomeščanke, turnir pa se bo s finalno tekmo končal ob 17. uri. SMUČARSKI TEČAJ MED POČITNICAMI ROG - ČRMOŠNJICE - Rogova šola smučanja, ki na smučišču na Gačah deluje pod okriljem novomeškega smučarskega društva Krka Rog, bo med šolskimi počitnicami od 15. do 19. februarja pripravila začetne in nadaljevalne smučarske tečaje za otroke in odrasle. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz Novega mesta, avtobus pa bo ustavljal na vseh lokalnih postajah v Novem mestu (od Bršljina čez Ločno in Kandijo) in na poti proti Črmošnjicem. Cena petdnevnega tečaja je 12 tisoč tolarjev, v kar je vključen avtobusni prevoz, žičniška vozovnica in smučarski učitelj. Za tečaj se lahko prijavite 11. in 12. februarja od 17. do 19. ure po telefonu 21 487, prijave pa so možne tudi na smučišču prvi dan tečaja zjutraj. NIKA JEVNIK DVAKRAT PRVA V NEMČIJI KRŠKO - Mladi plavalci krškega Celulozarja so nastopili na mednarodnem plavalnem mitingu v Bad Re-incehallu v Nemčiji, na katerem je nastopilo 45 klubov iz 9 držav. Med Krčani se je najbolj izkazala trinajstletna Nika Jevnik, ki je zmagala na 100 m prsno in 100 m delfin ter osvojila drugo mesto na 100 m prosto; enajstletna Sara Hojski je bila v svoji starostni skupini druga na 100 m prosto in tretja na 100 m delfin. 12-letni Primož Hribšek je bil drugi na 100 m hrbtno in tretji na 100 m delfin, 11-letna Nina Andrijaševič je bila druga na 100 m hrbtno, 16-letni Franci Pavlič drugi na 400 m prosto in 15-letni Jaro Kovačič tretji na 400 m prosto. REVOZ ZANESLJIVO NOVO MESTO - Sredi pomladanskega dela novomeške občinske lige v kegljanju z 12 točkami vodi Revo/. L sledijo pa mu Peči - Keramika z 10 točkami in Vseh devet z osmimi točkami. V drugi ligi vodijo Dolenjske pekarne s 14 točkami pred Dolenjko (12 točk) in moško vrsto društva upokojencev (10). (N. G.) 15 Št. 6 (2581), II. februarja 1999 DOLENJSKI LIST Odgovori, popravki in mnenja • Odgovori, popravki in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom '‘Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani ža(jivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). V Zupan zavrnil izsiljevanje Dol. list št. 4, 28. januarja Članek z naslovom “Župan zavrnil izsiljevanje”, v katerem se omenja stranka SDS v zvezi nastajanja leve koalicije v občini Črnomelj, ni odraz resničnega stanja in dogodkov, zato omenjene očitke zavračamo in dajemo naslednje pojasnilo. Naša stranka SDS je bila v preteklem mandatnem obdobju Občinskega sveta v koaliciji s strankama SKD in SLS, zato zelo dobro poznamo vlogo tedanjega in sedanjega župana Andreja Fabjana, ki jo želi imeti v koaliciji. Zanj koalicija ne pomeni politične zveze sorodnih političnih strank, temveč naj bi bila to le združba za uveljavljanje njegovih ciljev. V omenjenem članku to sam ponovno potrjuje z izjavo, da so se partnerji zavezali podpirati njegov program. Podobna načela verjetno uveljavlja tudi v svoji politični stranki, sicer ne bi odstopil predsednik Podružnice SLS Črnomelj. Zaradi takšnih razmer smo imeli v SDS do oblikovanja koalicije majhen interes in nismo dajali zadevnih pobud. Pobudnik in sklicatelj pogovorov« oblikovanju koalicije je bil župan, mi pa smo se jjh vedno udeleževali, kljub zelo nenavadnem položaju, ko nam je bilo dano pogovarjati se le s predstavnikom stranke SLS v osebi župana, predsednik Podružnice SLS pa je bil vedno odsoten. Glede na pretekle izkušnje smo v pogovore o oblikovanju koalicije pristopili z jasnim ciljem postati sooblikovalec in dosledni soizvaja-lec koalicijskega programa. Kot se za resnega partnerja spodobi, smo podali tudi pisna pogajalska izhodišča. Žal se je že na tej stopnji zataknilo, saj se je župan verjetno ustrašil odgovornosti in še do danes ni predstavil od naše strani naročenih pisnih pogajalskih izhodišč stranke SLS. Pogovori so se vodili le na osnovi ustnih zahtev župana, naj plačane funkcije v občini pripadajo le stranki SLS in da v koaliciji ne sme sodelovati stranka SKD. S tako postavljenimi zahtevami se naša stranka SDS ni strinjala, zato smo predlagali, da nas lahko ponovno pokličejo, ko bodo imeli pisna pogajalska izhodišča. Od takrat dalje nas niso več klicali na razgovore. Naša stranka SDS se je s tem položajem sprijaznila, saj tam, kjer ni pogajalskih izhodišč in pristojnih pogajalcev, se pač ne da sklepati pogodb, tudi koalicijskih ne. Če se sedaj povrnemo na nam očitano izsiljevanje, vidimo v tem popoln nesmisel. Izsiljevanje ali ultimat vsebuje v pravem pomenu besede tudi grožnjo, tega pa iz navedenega opisa dogodkov naši strani ni možno očitati. Drugi nesmisel je županovo obravnavanje strank SDS in SKD v paketu in nam v tem smislu očitati zahteve po občinskem tajniku, po podžupanu in zahteve za izbiro četrtega koalicijskega partnerja. Dogodki namreč kažejo drugače, saj smo na pogovorih vedno bili prisotni le predstavniki strank SDS in SLS, občinskega tajnika nismo zahtevali nikoli, za podžupana iz stranke SDS smo predlagali kot eno izmed možnih rešitev, za izbiro četrtega koalicijskega partnerja pa smo predlagali soglasno odločanje vseh treh partnerjev. Kljub tako izkazanemu županovemu nerazumevanju za povezovanje pomladnih strank SDS, SKD in SLS, je naša stranka še vedno optimistka in odprta za sodelovanje. Občinski odbor SDS Črnomelj zanj: PAVEL ZAJC Novomeška kronika Dol. list št. 51, 24. dec. 1998 V vašem časopisu je bil v novomeški kroniki pod naslovom “Daty” objavljen prispevek, ki se nanaša na ravnanje carinika na mejnem prehodu Metlika dne 19.12.1998, ko je skupina izletnikov nakupovala v brezcarinski prodajalni, ki se nahaja na pasu med točkama slovenske in hrvaške mejne kontrole. V zvezi s tem vam želimo pojasniti, da imajo v skladu z veljavno carinsko zakonodajo pravico do nakupa brez plačila carine v omenjenih prodajalnah potniki, ki prihajajo na carinsko območje Republike Slovenije iz tujine. To v konkretnem primeru pomeni, da bi bili izletniki do tovrstne ugodnosti upravičeni le ob povratku s hrvaške strani. Carinik je ravnal v skladu s predpisi, ko je izletnike opozoril, da je potrebno za blago, nakupljeno v brezcarinski prodajalni, plačati uvozne dajatve; preseneča pa nas, da turistična vodnica ne pozna predpisov, ki veljajo za nakupe v brezcarinskih prodajalnah. FRANC KOŠIR direktor Carinske uprave Republike Slovenije Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 4, 28. januarja Urednik DL Marjan Legan vprašuje, kakšno stališče g. Jože Pacek, župnik s Čateža, zavzema do besed, ki jih je izrekel g. nadškof v Kopru. Baje je izjavil sledeče: bojevali se bomo, če bo treba pet, deset ali petdeset let. Te besede se mi zdijo neprimerne za današnji čas in v duhu evangelija, ker nauk katoliške vere ni, da se bori, ampak da uči in narod vzgaja v katoliških vrednotah. Izrazil bom še nekaj svojih misli v zvezi s tem, kar je napisal g. Maver v tretjem odstavku svojega člana objavljenega na isti strani: Istočasna primerjava šole s pasjo dresuro je groba žalitev številnih generacij učiteljev, učencev in staršev. V četrtem odstavku se sprašuje, kaj je narobe s sedanjo šolo, ki je do sedaj uspešno vzgajala rodove Slovencev. Ne samo doma, ampak tudi v tujini veljajo za marljive in poštene delavce. Vse to je lepo in hvalevredno. Toda človeku ne pomaga doktorski ali magistrski naslov, če nima v sebi urejenih moralnih vrednot, ki se jim po domače pravi “srčna kultura”, in prav te vrednote je v zgodovini, tudi v slovenski, vedno poudarjala in učila katoliška Cerkev. To so dejstva, pa naj bo komu prav ali ne. Novomeška gimnazija je pred kratkim praznovala svoj rojstni jubilej. Njeno rojstvo je bilo v samostanu. Te šole pi ustanovila posvetna oblast, ampak frančiškani. To je katoliška Cerkev. Slovenci smo bili pod avstroogr-sko monarhijo stoletja hlapčevski narod; da smo se ohranili in po dolgem času dosegli samostojnost, se imamo zahvaliti katoliškim šolam, ki so nas učile ne samo moralno, ampak so nas vzgajale tudi v narodnem duhu. Tudi protestantje imajo pri tem velike zasluge. Primož Trubar nam je dal prvo slovensko knjigo, a ne pozabimo, da je bila s krščansko vsebino. Šole, pa tudi če so bile s krščansko vsebino, imajo velik pomen za ohranitev slovenske zavesti. Kdor se tega ne zaveda ali ne prizna, se zavestno spreneveda. Za tako šolo seje vodstvo slovenske Cerkve vedno zavzemalo, pa se tudi sedaj. To ni samo njena pravica, ampak tudi dolžnost. IVAN DERGANC Češča vas 4 Novo mesto Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 5, 4. februarja Zavito v dolgovezno leporečje se g. Jože Pacek le ne more upreti skušnjavi, da ne bi žalil drugače mislečih (ateistov) s tem, ko jim odreka najplemenitejšo človeško vrlino - dobroto, kajti to ima v zakupu le Bog. Torej vsi tisti, ki izžarevajo in razdajajo dobroto, s tem izpovedujejo vero v Boga, zato ne morejo biti ateisti. Če je gospod vedno trosil take nesmisle in nestrpnost, lahko da je doživljal tudi neprijetnosti. Čudim se, da ob zanikanju ateizma, ni pokomentiral skrajno neetič- ne javno izrečene misli g. Rodeta, da naj bi bil ateist le tisti, ki umrlega očeta zlekne in vrže v kanto. Torej: ker tega nihče ne počne, pomeni, da ni ateistov. Tisti, ki lahko reče kaj takega, očitno ne more, kljub visoki izobrazbi, razumeti preprostega dejstva, da še toliko bolj častiš in ohranjaš spomin na umrle svojce, če se ne slepiš s ponovnim srečanjem v namišljenih nebesih. Nedoumljivo je, s kakšno aroganco si nekateri skušajo podrediti človekovo duhovnost in žaliti njegovo dostojanstvo. JANKO MAVER Novo mesto Hrvati dobesedno s peno na ustih Dol. list št. 5, 4. februarja Ubogi nadškof dr. Franc Rode, ki nima boljših zagovornikov, kot je duhovnik Jože Pacek s Čateža, skrajnež, ki vsako polemiko vleče v nedogled. Če časnika ne znaš brati in ne veš, zakaj prinaša različna stališča, ti pač ni pomoči. Odgovorni urednik DL dipl. inž. Marjan Leganje napisal umirjen komentar v bran svojemu stališču in si zato prislužil novo filipiko, pravilneje rečeno, packarijo g. Packa v zadnji številki DL. Sam sem že dosti prej prenehal polemiko z g. Packom, vedoč, da argumentov noče brati in da hoče vedno in zmeraj imeti zadnjo besedo. Vem, da v kakšnih drugih časih ne bi mnogo manjkalo, da bi organiziral kakšno gardo proti meni. Zadnje dni sem v našem osrednjem dnevniku z zanimanjem prebral ogorčenje šolskih sindikatov zaradi predavanja dr. Rodeta v Kopru in ognja in žvepla cerkvenih krogov na rovaš novinarjev, ki so bojda potvorili besede g. nadškofa. Najzgovornejši je bil ponatis uredništva Dela magnetofonskega zapisa prizadetega novinarja. Boljšega • dokaza pravzaprav ne more biti. Če je v izjavi škofovske konference še vse zavito, češ da je nadškof citiral nekega nemškega filozofa, v dobesednem zapisu nadškofovega govora vse lepo sedi in prav nobenega dvoma ni, kdo “da dresira nemške ovčarje”. Seveda še nismo brali kakega nadškofovega opravičila. Toliko slabše za nadškofa! Kdor pozna zgodovino cerkve, pozna tudi njene zmote, njene grmade, indekse prepovedanih knjig in slik, domobranstvo, stvari, ki tudi g. Packu niso pogodu, a so žal resnične. Začuda, kako se je g. Packu na kraju pisma zapisalo tisto o sožitju med ateistom in vernikom. Škoda, ker z vsem prejšnjm pisanjem to tako uspešno podira. ALFRED ZELEZNIK Boštanj 56 obisti poznam. Razumem, da se policist, kot je Borut Likar, s svojim bigamističnim razmerjem do poklica ne more kar tako sprijazniti z izgubo uglednega delovnega mesta, ne razumem pa, kako noče ali ne more spoznati, da mu fotelja generalnega direktorja slovenske policije ni nihče spodmaknil. Še najmanj pa spodaj podpisani. Zapustil ga je izključno zavoljo svojih ravnanj, ki pa lahko da niso posledica zgolj njegovega razmišljanja. To pa je znova izključno njegov problem. Tudi če bi bilo res, je smešno in nebogljeno trditi, kako je novinar izigral generalnega direktorja policije. Najmanj, kar se ob tem kdo vpraša, je, koliko sposobna in primerna je taka oseba za mesto prvega človeka policije, lahko pa gre razmišljanje tudi v prid novinarjevi sposobnosti, kije z levo roko opravil s tako pomembno osebo. Toda tokrat so bile vse karte na mizi. Vsaj kar zadeva najin odnos. Ne bom dolgovezil s kronološkim opisom najinih snidenj in pogovorov, dejstvo je, da sem hotel preko generalnega direktorja slovenske policije, v čigar pristojnosti je tudi projekt, imenovan Policija med vojno, priti do dokumentov, ki bi bodisi ovrgli bodisi potrdili vse glasnejše namige o sporni vlogi slovenskih miličnikov v bojih na Holmcu leta 1991. Spisal sem uradno zaprosilo za vpogled v goteniške arhive, kamor me je taisti Borut Likar v imenu iskanja resnice pred leti že spustil, in čakal odgovor. Če me spomin ne vara, ga ni bilo kar nekaj tednov. In predno sem ga dobil - odklonilnega, seveda - mi je Borut Likar med telefonskim pogovorom, v katerem sem ga spraševal o usodi moje pisne vloge, prebral znameniti odstavek menda zaupnega poročila o medvojnem dogajanju na Koroškem. O tem namreč, da so slovenski miličniki streljali na mlade vojake JLA, ki so se predajali z dvignjenimi rokami in belo rjuho. Nič o tem, da naj o zadevi ne pišem, bil je celo slišno razburjen, rekoč, kako zgleda, da namigi o vojnem hudodelstvu niso iz trte izviti. Sem torej izigral generalnega direktorja slovenske policije, ko sem počakal še na uradni odgovor ministrstva za notranje zadeve, s katerim so mi vrata v Gotenico dokončno zaprli? In šele potem preko Slovenskih novic javno zastavil vprašanje, kaj se je na Holmcu v resnici dogajalo? Lipam celo namigniti, da brez tega pisanja rezultatov preiskave še danes ne bi imeli v rokah. Da so bile z moje strani vse karte na mizi, kaže še ena doslej zamolčana podrobnost. Pred najinim televizijskim soočenjem sem Borutu Likarju povedal, kako je po vseh mogočih in nemogočih interpretacijah dogajanj - simptomatično pa je, da ostaja vseskozi ključno vprašanje to, od kod novinarju informacije in UUU'UJ u vetre <47, Vi POL/TIK* ZAAtMT! • Kdo je hotel očrniti delo policije? Dol. list št. 5, 4. februarja Ker ne vem natanko, kolikokrat je treba laž ponoviti, da postane resnica, sem se sklenil oglasiti. V bran sebi in tisti resnici, ki jo, verjemite, v primeru Holmec edini do generalnega direktorja slovenske policije ne bi verjel. Še zlasti ne, ko sva si po Odmevih stisnila roki in ko sta z njegovim tiskovnim predstavnikom po ertevejevskih hodnikih razglabljala, kako smo s pričujočim teve soočenjem naposled pomirili slovensko javnost. BOJAN BUDJA Ljubljana Halo, tukaj je bralec Dolenjca Dol. list št. 5, 4. februarja V zadnji številki Dolenjskega lista je bila objavljena pripomba ge. Marije Seničar, da smo od nje pred novim letom v času, ko je v gostilni igral ansambel, za kozarec vode zahtevali 500 tolarjev. V zvezi s tem želimo javnosti sporočiti, da je napisano v celoti neresnica, saj kozarec vode pri nas stane natanko 20 tolarjev, kar pa gostje, ki zahajajo k nam, lahko izvedo iz cenikov, ki so obešeni pri šanku oziroma so vstavljeni v jedilne liste. Naj dodam, da od začetka obratovanja (1.10.1998) pa do konca leta v našem lokalu nismo imeli v gosteh nobene osebe ženskega spola, s katero bi imeli kakršne koli nesporazume zaradi cen pijač, niti nismo v istem obdobju v lokal sprejeli družbe, ki bi zaradi nestrinjanja s cenami pijač (med njimi vode) zapustila lokal. Glede na zanemarljivo majhno število gostov, ki iz našega lokala odhajajo nezadovoljni, upravičeno sumimo, da je resnični avtor te zamisli povsem druga oseba. Na morebitno nadaljnje objavljanje neresnic javno ne bomo odgovarjali, pač pa bomo proti omenjeni osebi oziroma proti časopisu, če bo njeno identiteto ščitil še naprej, vložili tožbo. GOJE, d.o.o. gostilna “Pod Henčkovo lipo” Gorenje Kamence 35 ZVERIN PREVEČ? Kaj meni zadnja žrtev medveda “V kraljevini Jugoslaviji so bolj skrbeli za kmeta” ZLATI REP PRI ORTNEKU - Ob sporu med ministrstvi glede odstrela zveri je Anton Gruden, 73-Ietni upokojenec iz Zlatega Repa pri Ortneku v ribniški občini, ki je bil zadnja žrtev medvedjega objema povedal, da ga preseneča, ker si posamezniki tako krčevito prizadevajo zvečati stalež divjadi v naših gozdovih. O svojem primeru, ko mu je 17. aprila 1997 streljaj od doma medved odtrgal pol obraza - ne želi več govoriti, spomni le to, daje bil hudo razočaran zaradi ravnanja pristojnih ljudi slovenske lovske zveze in nekaterih ministrstev. “Zgodila se je nesreča in plačali mu bomo oškodnino,” pojasnjuje Anton Gruden in nadaljuje: “V kraljevini Jugoslaviji je bil red in tudi kmeta so spoštovali. Veleposestnik Kosler je skrbel za ravnovesje v naravi. Ob namigu, da se medved klati v bližini naselij, je ukrepal revirni lovec in je mrcino, če je bilo treba, takoj pokončal. Mar mu je bilo za ljudi! Tudi odškodnino za posevke je redno povrnil, brez komisij in zapisnikov. Moj oče je dobil 600 kraljevih dinarjev in z njimi kupil 100-kilogram-skega prašiča.” M. GLAVONJIC KONCERT ARNIČEVE NOVO MESTO - Danes, 11. februarja, bo ob sedmih zvečer v dvorani Glasbene šole Marjana Kozine koncert mlade nadarjene pianistke Kristine Arnič iz Ljubljane. Koncert je iz cikla Glasbene mladine Slovenije GM Oder. A m ŠENTJERNEJ V ČAST PRAZNIKA - V počastitev slovenskega kulturne-, ga praznika so minulo soboto v večnamenskem prostoru v OŠ Šentjernej učenci pod vodstvom svojih mentorjev pripravili svečano akademijo rfi prebivalce tamkajšnje občine. Obiskovalci so bilo zelo navdušeni nad prelepim programom, za dodatno popestritev pa sta poskrbela še gosta večera, mešani pevski zbor Ajda in Sentjemejski oktet. (Foto: M. Hočevar) zaupni papirji - napočil čas, da omenim tudi najin telefonski pogovor, v katerem mi je v vlogi generalnega direktorja slovenske policije skozi prebiranje znamenitega Bu-kovnikovega poročila potrdil namige o streljanju na vojne ujetnike. Borut Likar takrat v tem ni vidci nič slabega. Rekel mi je celo, da zanj to ne more imeti negativnih posledic, saj da je šlo le za telefonski prenos zaupnih informaeij, ne pa za fizično predajo dokumenta, ki daje menda edina kazniva. Verjemite mi, nisem imel razloga, da takšni razlagi iz ust O ŽIVLJENJSKI RESNICI - V Ganglovem razstavišču v metliškem grad^ je bila pretekli petek zanimiva prireditev, ki je - čeprav so gostje prišli iz Štajer ske - privabila številne obiskovalce. Ivana Zavšek Švagulu (sedi prva z h,' katere najpomembnejše poslanstvo je dobrodelnost, je namreč predstava svoj pesniški prvenec “Pesmi življenjske resnice”, ki je izšel le dan pred t<-rn_ Z Jožetom Žlausom, Vojkom Volavškom, Vojkom Kumrom in Vlado"; Ceršakom, ki so člani skupine Mavrična okarina, ki jo je Zavškova ustanovI la pred štirimi meseci, pa je pripravila likovno razstavo. V kulturnem pf gramu so nastopili recitatorka Vesna Žist, kitarist Marjan Hlastan (naj tografiji) in violinistka Danijela Džordževič. (Foto: M. B.-J.) V ČAST SV HUBERTU - 24. januar je bil pomemben mejnik župnije Otočec. Že tretje leto zapored so se pri maši zbrali tudi člani Lovske družine Otočec. Dobro obiskano slovesno mašo je snemala in neposredno prenašala tudi televizija Slovenija, ki je pred mašo predstavila tudi našo župnijo. Mašo v čast ,vv. Hubertu je vodil domači župnik Blaž Gregorc, ki je v pridigi predstavil zavetnika lovcev in lova. Nedeljsko bogoslužje pa so polepšali tudi domači mešani pevski zbor in Lovska družina Otočec s svojim igranjem. (Helenu Murgelj) NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kaj je to virman ? (Nagrada: presenečenje Knjigovodskega servisa Renata Poljanšek, s.p., iz Žirov.); Napišite drugi slovenski izbraz za besedo “povšter”! (Nagrada: brisača Mercatorja - Modne hiše Maribor.) Odgovore je treba do sobote, 13. februarja, poslati na naslov: NTR Loga-fec; P P. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 24. januarja sta: Dušan Oblak z Jesenic in Frančiška Krajnik iz Škofje Loke. KJE SE JE IZGUBIL RAČUN? 5. februarja sem dobila račun Telekoma, v katerem je )JP‘san tudi opomin v znesku ~|0 tolarjev in rok plačila 15. februar. Na informacijah sem izvedela, da opomin velja za prejšnji mesec, ker računa nisem plačala do roka. A nisem ga plačala zato, ker ga sploh nisem dobila! Morda je obležal J tujem poštnem nabiralniku, tako kot tudi tuja pošta večkrat zaide v mojega. Lani sem našla kar tri tuja pisma hkrati. Če je pravi naslovljenec kje blizu, ni težav, če pa je oddaljen, odnesem pisma na pošto v Kandiji m jih izročim prijaznim uslužbenkam. Vprašanje pa je, zakaj pismonoša sam ne poskrbi, da pride pošiljka na pravi naslov. Je vzrok pretirana malomarnost? Marija lipovšek Novo mesto UZBINEK Kdo sploh si ti? ,,,y^eraj sem si ogledala film b ^oe Black ”, Dolg je ,r‘ are, vendar me je , ° Povzel, da sem izgubila „ulek za čas. Je poln emocij Zlvjjenjskih resnic. Igralska asedba nii je bila zelo všeč. Podbudil me je k razmišljala o smislu življenja. Joe - pravi: “Če v življenju ne egaš, potem sploh ne umreš, ysr n‘si nikoli živel. " žel ‘ma v svojem življenju jaz*’ ^ ^ uresničiti, tudi vn *n s‘ sploh ti?", so Joe’.aliJoea Blacka. “Jaz sem tge’ jePreprosto odgovoril. S 'n hotel povedati, da ni lik°a ^a^cn status imaš, ko-n ? ‘lenarja si si v življenju ral in kakšen avto voziš, lie koliko dejansko v živ-l, nJa Živiš po svojih pravilih in "•KSen značaj imaš. NATAŠA NEIZPOLNJENA PODOBNIKOVA OBLJUBA Propad Snežnikovega “imperija” Po razprodaji družbenega premoženja sledi še razprodaja tamkajšnjih ljudi Spomin na Belo krajino in Kolpo pri Prebki ^alpa srebrna, izviraš s studencem, Mo krajino obkrožaš z vencem, J i naS val’lš s šumom pozdravljaš, kor da se za vedno poslavljaš. Zeleni bregovi, peneči slapovi, Pa tebi smo gnali čolne z drogovi. Ze^etia so mimo, si poganjala mline, knvnostno oživljaš nam stare spomine. Kolpa ti draga, s krasnim pogledom, Povej nam nekaj od naših pradedov, tn želje nam k tebi hitijo, s oboko v srcih za vedno nam tlijo. ,eci nam, Kolpa, po kamnu se zlivaš, um svojo naravno lepoto odkrivaš, ti tc\Se s^ma pravljic bogato, ’ lpa, nam varuješ Slovenijo zlato. NIKO NOVAK Oshawa, Ont., Canada NI SI ZASLUŽIL čln‘S?,e^. Jože Dular je duhovit 3k, ki si privošči šale tudi na bit! rtf un: Tako je šel te dni, ko so n. ?!°o,n‘ki poledeneli in spolzki, žen ,ell‘ki Naproti mu je prišla Da/tl B Je spodrsnilo, da je Profesorjem na kolena. arl' ie pomagal na noge, rekoč: nag-P^Bravajte, gospa, res sem čin Hi romanov in nekaj sto nitt- L v Dolenjski list, izdal pes-p. . J zbirki in sploh, toda klečati (a ,. menoj res ni treba. Takšne zaslu^i^)ZOrrWSt' S' Ba reS n^em Ker se je med tukajšnjimi ljudmi že nekaj časa govorilo in pisalo in česar so se domačini najbolj bali, seje pred kratkim uresničilo. Blizu 30 ljudi se je z delovno knjižico v roki znašlo na cesti. Ljudje se panično spogledujejo in ne morejo verjeti, da so poleg svojega podjetja, v katerega so desetletja vlagali in zanj skrbeli, sedaj izgubili še zaslužek, ki jim pomeni edini vir preživetja. Nezadovoljstvo zaposlenih v Snežniku je bilo čutiti že nekaj časa. Tudi funkcionarjem krajevne skupnosti ni bilo vseeno. Pričakovali so katastrofo, zato so pisarili na vse mogoče inštitucije, klicali medse odgovorne in jih sproti seznanjali s pogubnim stanjem v podjetju. Česar vodstvo podjetja ni znalo ali ni želelo razumeti, so jim prek javnih občil povedali delavci in ostali krajani. Opozarjali so jih, da brez razvojnih programov ni ohranitve delovnih mest - še manj novih zaposlitev; na krčenje še obstoječih delovnih mest v proizvodnji in hkratno ohranjenje ali celo večanje števila režijskih delavcev; na pomembna odločanja vodilnih brez sodelovanja delavcev in krajanov; na zapostavljanje kmetijske dejavnosti; na kupičenje neprodanega blaga; na pomanjkanje povezanosti in sodelovanja med podjetjem in krajevno skupnostjo ter občino; na dvomljivo in nevzdržno kadrovanje in razdeljevanje javnih funkcij (na Kočevskem imamo zelo slabe izkušnje z uvoženimi kadri)... Delavce in ostale krajane še posebej zanima, kaj je z obljubami predsednika DZ g. Janeza Podobnika, kije septembra lani na koncu obiska poudaril, da bo stanje preučil, odstranil morebitne nepravilnosti, predvsem pa pomagal zbližati vse uporabnike prostora ter jih skušal motivirati za sodelovanje pri razvoju kraja. In ne nazadnje, kaj je z obljubo vlade, ki je na vprašanje poslanca SDS Bogomirja Špiletiča (kaj namerava le-ta storiti za ponovno oživitev celotnega območja Kočevske Reke) v pisnem odgovoru zagotovila, da ne bo prihajalo do izgub delovnih mest. Usoda krajanov je v tujih rokah, zato so upravičeno zaskrbljeni in obupani. Le kdo bo še živel v kraju, v katerem se težave kar kupičijo, kjer so zastareli in nefunkcionali stavbi vrtca in osnovne šole, na pol porušen kulturni dom, propadajoči kmetijski objekti in stavbe, v katerih je domovala Specialna brigada Moris. Kraj je brez urejene kanalizacije in čistilne naprave (odplake odtekajo v kraško podzemlje), sredi vasi opozarja slovensko vlado nedograjena cerkev, razprodaja podjetja mimo delavcev. In sedaj se zadnji možni udarec: izguba delovnih mest. Izkazalo seje, daje bila bojazen ljudi upravičena. Ves čas so negodovali in opozarjali. Tokrat napovedujejo, da bo država z razprodajo premoženja in ljudi nadaljevala. Ni več skrivnost, da gre za pokrivanje primanjkljaja proračuna in privatizacijske vrzeli. Država Slovenija kot večinski lastnik podjetja ima vse upravljalske funkcije v svojih rokah. Delavci ne morejo odločati o ničemer. Taka država si v današnjih razmerah lahko privošči marsikaj - najmanj to, da prednosti čimbolj vnovči. Zato skrbi le zase, tukajšnji ljudje je ne zanimajo. Vsakdanji kruh naj si torej kupujejo s tajinstveno preteklostjo in deviškostjo narave. Pretkano, ni kaj. Pa tudi zrelo za Strasbourg. IVE A. STANIČ Bo končno red ob Kolpi? S prostorskoureditvenimi pogoji (PUP) pacajo že pet let KOSTEL - PUP za Obkolpje je občina Kočevje pripravljala skoraj pet let, zdaj pa seje občina Kostel osamosvojila in domačini, predvsem pa turistični delavci, upajo, da bo končno le šlo hitreje naprej. PUP so pomembni za domačine in turiste predvsem zato, da bodo oboji vedeli, kje lahko parkirajo, kje se lahkov kopajo, kje lahko taborijo itd. Še posebno je to pomembno za Kolpo in kraje ob njej, saj je Kolpa mejna reka. Odlok bo določal, kje so prostori, določeni za ustavljanje plovil. Ne gre sicer za neko trdo mejo med državama, vendar bi pa le moralo biti ob meji več reda. Na osnovi PUP bo občina Kostel sprejela tudi odlok o režimu ob Kolpi, kot ga ima že občina Črnomelj. Doslej je tak odlok nadomeščal kar dogovor med polici- Društvo izbrisano iz registra Žalna seja KUD Suhor (Krajevni lisjaki) V okviru Kulturno-umetniške-ga društva Suhor je nekaj let uspešno delovala sekcija “Krajevni lisjaki” s svojevrstnim stenskim koledarjem. Tisti dan, ko so na veliki ladji na pustni torek razvili svoj društveni prapor, potrjen z vsemi papirnatimi akti Občinske 1] skupščine Metlika, je bil edini dan v letu, ko so ljudje lahko odkupili marsikatero krivico in težavo, ki je grenila življenje krajanom. Ob pogrebu na pepelnično sredo, pa se ie izkazalo, da je bil vseh težav in bridkosti kriv stari Lisjak, ki se je še isti dan obesil pred gostilniško lipo. To so nekateri mimoidoči vzeli tako resno, da so panično zbežali od tragičnega prizorišča. “Novica” pa se je bliskovito razširila med prebivalci, še posebno med mladimi, ki so bili željni ustnih norčijj. V te spada: napeljava telefona, postavitev javne govorilnice, ki jo je na istem mestu zamenjala “ta prava”. Prireditev z naslovom Zakaj je Suhor suh in avtobusno čakalnico z bufejem pa še čaka uresničitve. Društvo je pred leti izbralo iz svoje srede pevce, ki so pod vodstvom dirigenta Ivana Jerinaprid-no prihajali na vaje, z veliko zeljo, ŽIVAHNE METLIŠKE POČITNICE METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika pripravlja v sodelovanju z Ljudsko knjižnico med zimskimi počitnicami veliko zanimivega. V soboto, 13. februarja, bo ob 10. uri v sejni sobi na Pun-gartu delavnica ob Valentinovem, v onedeljek, 15. februarja, pa se odo ob 10. uri v Ljudski knjižnici igrali različne igre. V torek, 16. februarja, bo ob 11. uri v sejni sobi na Pungartu delavnica, v kateri bodo poslikavali obraze, ob 15.30 pa bo z Mestnega trga krenila pustna parada. Naslednji dan bo na ogled kino-predstava, otroci pa bodo v Novem mestu obiskali Dolenjski list in Dolenjsko založbo. V četrtek, 18. februarja, se bodo odpeljali v Ljubljano na ogled gledališke predstave “Pika Nogavička”, naslednji dan bodo ob 15.30 v sejni sobi na Pungartu izdelovali šopke iz suhega cvetja, v soboto, 20. februarja, pa si bodo v Lutkovnem gledališču ljubljanskem ogledali še predstavo “Krava v cirkusu”. da bi zaživel prepotrebni mešani pevski zbor, ki bi nastopal ob raznih slavjih in prireditvah. Lepo bi bilo, če bi ob slovesu naših rajnih zapeli slovo domači pevci. Na mesto teh iščemo danes tujo pomoč. Ta žal ni dosegel svojega namena in je za vedno onemel. Starejši ljudje se spominjajo, da je svoje čase bil na Suhorju skladatelj in organist Viktor Mihelčič, ki je sam povedal: “Na Suhorju sem imel ene izmed najboljših pevcev v svoji dolgoletni krarieri.” Čas je hitel mimo nas in prišle so težave in trenja. Končno je prišlo društvo v roke mlajših elanov, ki bodo nadaljevali začeto delo. Pokazalo pa se je, med člani ni smisla in veselja in požrtvovalnosti. In tako je bil KUD Suhor zbiran iz registra. Zato bomo letos vsi, kar nas je dobro mislečih, zbrali na “žalni seji”, ki bo na predpustno soboto popoldan v prostorih bara Maja na Suhorju. A. Š. TAMBURAŠI NAVDUŠILI ŠKOCJAN - V nedeljo, 7. februarja, so ljubitelji glasbe lahko prisluhnili koncertu tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič iz Artič in mešanemu pevskemu zboru KUD Brežice. Koncert v počastitev kulturnega praznika je v svoji dvorani organizirala gostilničarka Ksenija Luzar, ki se v imenu udeležencev koncerta zahvaljuje vsem nastopajočim za lep večer. jo in krajevno skupnostjo oziroma turističnim društvom. Hkrati pa je potreben tudi sprejem občinskega odloka o javnem redu in miru, ki bo še posebej določal, kaj se sme in kaj ne početi ne le v občini, ampak tudi v kategoriziranih turističnih krajih, to sta na Kostelskem grajski kompleks Kostel z bližnjo okolico in območje Žage, ki ju na leto obišče nad 5000 izletnikov. Dokler pa občina Kostel ne bo imela svojega odloka, bodo uporabljali veljavni odlok občine Kočevje. J. P. “ROŽA” POMAGALA MALEMU PETRU Na humanitarno akcijo v zvezi z zbiranjem denarja za nujno operacijo (več o tem smo pisali v prejšnji številki) v Londonu 4-mesečnega Petra Stariča iz Hrastovice pri Mokronogu seje odzvalo podjetje Roža, d.o.o., iz Črnomlja, ki se ukvarja z izdelavo zdravilnih zeliščnih izdelkov. Med pomembnejšimi je tahee-bo čaj, taheebo tunktura, taheebo tonik, taheebo dermal, taheebo glogove kapljice za srce, taheebo kamilične kapljice za želodec, taheebo gornikove kapljice za ledvice in mehur ter taheebo rmanove kapljice proti menstruacijskim težavam. Izdelke pošiljajo po pošti, zanje velja 30-dnevna garancija. V podjetju upajo, da se bo še več ljudi odzvalo na klic v stiski. IGRE PRIJATELJSTVA KOČEVJE - V mestu ob Rinži bodo letos od 21. do 24. maja tradicionalne Igre prijateljstva, ki po vsebini spominjajo na že uveljevaljene Igre brez meja. Ponazarjale bodo kočevsko preteklost in sedanjost, kjer sta v ospredju gozd in narava. Iger se bo udeležilo okrog 200 športnikov in spremljevalcev iz Nemčije (dve ekipi), Poljske, Francije, Anglije in Slovenije. Igre bodo v nedeljo, 23. maja. SEJEM IN PREDAVANJE NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je za dneve ob kulturnem prazniku pripravila posebej ugodno sejemsko ponudbo v svoji bukvami v avli knjižnice, kjer so do jutri knjige naprodaj le po 100 tolarjev. Danes, 11. februarja, ob šestih zvečer pa bo v veliki čitalnici potopisno predavanje z diapozitivi V porečju Orinoka. Predaval bo Borut Korun. I PRI GRADU PA PROPADA... - Na parkirišču pri gradu Grm in v bližini industrijskega giganta Revoza je kdove kdaj obstal kombi in se predal zakonom propadanja, pozabljen od lastnika in vseh tistih, ki bi nerabno pločevino morali odvleči stran. Po razbitih šipah sodeč, se zanj zanimajo otroci, ko se urijo v metanju kamnov, in pa morda še kakšen zagrenjen posameznik, ki pride brcat v rjavečo pločevino, da se malo sprosti, ker mu ugodni makroekonomski kazalci ne gredo v račun ob njegovi mikrogospo-darski neuspešnosti. (Foto: M. Markelj) UMETNICI NA OTVORITVI - Od leve proti desni: Marija Oberstar in Marija Tratar, zraven pa Roža Kek. (Foto: L. M.) Prvič v domačem kraju Razstavi Stičank Marije TVatar in Marije Oberstar v knjižnici in NLB - Dela na ogled mesec dni IVANČNA GORICA - Rezultat sodelovanja med knjižnico v Ivančni Gorici in člani KD likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični je otvoritev razstave likovnih del Marije Tratar ter Marije Oberstar v sredo, 3. februarja, v prostorih ivanške knjižnice. Umetnici je predstavila predsednica društva Antonija Novak. Marija Tratar z Vira pri Stični se s pregledno razstavo v knjižnici prvič predstavlja v domačem kraju. Jedro postavitve so poslikave na svili po literarni predlogi, razstavlja pa tudi olja in slike v drugih tehnikah. Rada oblikuje dekorativni nakit. “Slikanje mi je več kot samo konjiček, to je moj način življenja,” pravi Tratarjeva, po poklicu inženirka prometa. S prijateljico Tilko Jamnik sta v sliki in besedi predstavili zgodbo Prijatelja in razveselili predvsem mlade obiskovalce. V prostorih Nove ljubljanske banke (NLB) v Ivančni Gorici pa 50 panjskih končnic in pet slik razstavlja Marija Oberstar, rojena v Stični, ki pa kot višja medicinska sestra že vrsto let živi in dela v Novem mestu. Tako kot prijateljica Tratarjeva je tudi Oberstarjeva začela slikati v mladosti pod vodstvom patra Gabrijela Humeka. Predvsem zadnja leta namenja veliko pozornost ljudskemu izročilu, zlasti omenjenim panjskim končnicam in jaslicam. S pregledno razstavo se v Ivančni Gorici predstavlja prvič. Na otvoritvi obeh razstav sta spregovorili ravnateljica ivanške knjižnice Roža Kek in Silva Kebrič iz NLB, za kulturni program pa je poskrbela sekcija bobnarč-kov iz stičke godbe. L. M. Monopolistove igrice Da bi prinesla podatke z električnega števca, je Elektro Nadi Stezinar iz Metlike odtegnil 95 tisočakov METLIKA - Nada Stezinar, Metličanka, ki sicer stalno živi v Celju, občasno pa v svoji hiši v Metliki, je pred lanskim božičem našla v metliškem poštnem nabiralniku čudno pošto, poslano z Elektra. Poleg sporočila za popis elektrike s števca je bilo tudi obvestilo o plačilu elektrike, ki jo sicer plačuje preko trajnika. Toda namesto običajnega zneska, kije znašal okrog 1.400 tolarjev na mesec, je bila na obvestilu zapisana vsota za dobrih 95 tisočakov. “Bila sem zgrožena, saj sem vedela, da je banka redno poravnavala račune za elektriko z mojega tekočega računa. Oglasila sem se na metliškem nadzorništvu Elektra, kjer so mi povedali, da so mi pošto, sicer oddano v Ljubljani, poslali zato, da se bom oglasila pri njih zaradi popisa števca. Zatrdili so, da drugače od ljudi, ki stalno ne živijo v svojih hišah, ne morejo dobiti podatkov. Ta argument pa vsaj pri,meni ne drži, saj sem jim doslej redno dostavljala podatke, nazadnje pa lani spomladi,” pripoveduje Nada. Stezinarjeva pravi, da je ob sporočilu, ki ga je našla v nabiralniku, kot srčna bolnica doživela šok in da ne more verjeti, da Elektro na takšen način -milo rečeno - straši ljudi. Vendar pa ni šlo zgolj za obvestilo, ampak soji 95 tisočakov preko trajnika tudi v resnici odtegnili s tekočega računa. Na poslovni enoti Elektra v Novem mestu so jo “potolažili”, naj se zaradi tega nikar ne razburja, saj ji bodo plačilo šteli v dobro za naprej. “Ne razumem, kako si dovolijo znesek, ki dosega približno mojo enomesečno pokojnino, tako rekoč zarubiti za plačilo elektrike za skoraj se- Nada Stezinar dem let vnaprej. Zagrozila sem, da se bodo pogovarjali z mojim odvetnikom, če mi neupravičeno odtegnjenega denarja ne vrnejo v dveh dneh,” pravi Nada, ki ne taji, daje v tem času psihično precej trpela. A četudi to odšteje, se sprašuje, kdo bo plačal zamudne obresti. “Po bančnih izpiskih sodeč, je Eletro 40 dni neupravičeno obračal mojih 95.000 tolarjev. Za prekoračitev limita moja banka zaračunava 1,59 odst. obresti na dan. Koliko zamudnih obresti je to, si lahko izračuna vsak sam. Če bi bila jaz dolžna Elektru, mi ne bi le zaračunali zamudnih obresti, ampak tudi izklopili elektriko. Meni pa so doslej vrnili le nominalni znesek. Prepričana sem, da si takšno norčevanje iz ljudi lahko privoščijo le monopolisti, kakršen je tudi Elektro,” je jezna in ogorčena hkrati Stezinar-jeva. M. B.-J. Starši, pokličite! Če menite, da vaši družinski odnosi niso dobri, če ste zaradi početja vaših otrok zaskrbljeni, če imate težave z njihovo vzgojo, pokličite nas! Poizkušali vam bomo pomagati, da bo vaše družinsko življenje lepše. Na vaš klic čakamo strokovnjaki posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer vsak delovni dan od 13. do 15. ure. Telefonska številka je: 341-304. 17 M2581), 11. februarja 1999 DOLENJSKI LIST ffojpopfiaDž® • g®[raot],cfDDW®©G0 • ©Dote® • gO®[jd[]©|] • t?®[p®[?Gai® • gamltallM®©^ • ©OODs® • gD®ip0®o MEŠANA KMETIJA JE LAHKO TUDI PREDNOST Hočevarjev krompir prehitel primorskega PONOS DVORA PRI ŽUŽEMBERKU - Na Dvoru je na bivšem Bobenčkovem hlevu še ohranjeno spominsko znamenje dveh konj, ki pričata, da se je tukaj pred stoletji ustavljala poštna kočija, kjer so zamenjali utrujene konje z novimi in spočitimi. Prihod pošte je oznanjal znameniti poštni rog. Tudi potniki, ki so potovali “s pošto”, so se lahko tu okrepčali. Marija Terezija je poštno službo podržavila in je bil tudi na tem hlevu v sredini zgoraj med konji vstavljen cesarski grb. To znamenje, ponos Dvora, je zgodovinsko in Anice Može, ki dosti ve tudi o zgodovini pošte, želi, da bi se ohranilo bodočim rodovom. (T. Virant) LJUDSKO ZDRAVILSTVO PRED 150 LETI Do zdravja s pijavkami Ljudje na podeželju so bili pred stoletjem ali dvema, kar zadeva zdravje, najbolj odvisni od samega sebe, nato pa od padarjev, ranocelnikov, vaških zdravnikov ali od različnih čudodelnikov, ki so hodili od vasi do vasi in ponujali svoje storitve. Izučeni zdravniki so bili le po večjih mestih. Tudi bolnišnic ni bilo - v Novem mestu je bila zgrajena šele proti koncu 19. stoletja, zato so tiste čase razsajale številne epidemije nalezljivih bolezni. Izbira zdravil pred 150 leti ni bila ravno pestra. Najsplošnejši zdravili za vse bolezni sta bila klistiranje in spuščanje krvi, pa najsi je šlo za starčka ali dojenčka, za jetiko ali ošpice. Prebadanje žil je kasneje zamenjalo nastavljanje pijavk, kijih je bilo takrat, kot pravijo, v Krki vse polno. Puščanje krvi in čiščenje črevesja je bilo cenjeno po vsej omikani Evropi, tudi kralji in cesarji so se ju posluževali. Na kmetih se je za zdravilo uporabljala tudi človeška voda. Pred 150 leti je bilo to “zdravilo” zelo priljubljeno tudi v najboljši družbi. Tako so stare knjige pisale, naj bolnik, ki boleha za želodčnimi kamni, vsako jutro na tešče spije kozarec lastne vode. A učeni in fini ljudje so pred stoletji uživali še kaj bolj pikantnega. Kardinal Mazarin je na otečene noge dobival obkladke iz konjskega blata, sloviti kardinal Richelieu pa je moral po nasvetu svojega zdravnika kot zdravilo za želodčnega raka uživati konjsko blato v vinu. Grajski iz Stare Soteske so za zlatenico dobivali krop, ki je stal čez noč na gosjem blatu, priloga pa so bile v prah stolčeni dežavniki. Kdor je imel v tistih časih kronično vročino, so mu na vrat obesili živega pajka v orehovi lupini. Ljudje na podeželju so poznali tudi zdravilno moč gadje juhe. Vodenico so zdravili z debelim črevesom, ki so ga napolnili z žabami in ovili okoli trebuha. Na podeželju je bilo tiste časi dosti praznoverja in zdravljenja s “Kolomonovim” žegnom. Najstarejše čarobno besedilo iz 12. stoletja je shranjeno v samostanu v Stični. Veliko bolj naravno so se zdravili ljudje po vaseh, kjer so njihovi rodovi že dolga stoletja poznali moč zdravilnih zelišč, pa čeprav je bilo med njimi tudi veliko vraž. V okolici Podhoste so bili v davni preteklosti znani zagovorniki kačjega pika in izganjanja hudobnih duhov. V 17. stoletju je precej padarjev in ranocelnikov od oblasti dobilo dovoljenje za opravljanje obrti. Tako je iz tistih časov iz okolice Podhoste, Ajdovca in drugih vasi ohranjenih več receptov ljudskega zdravilstva. Ljudje so nadvse cenili zdravilnost smole iz smrekovih gozdov. Po majhnih kroglicah so jo dajali jetičnim bolnikom. Obolelega bolnika za pljučnico so zavili v mokro rjuho in ga močno povili. Povoj, namočen v kuhane kamilice, je preganjal vse bolezni. Laneno olje so uporabljali za opekline. Po zelnici kislega zelja so posegli tisti, ki jih je dalj časa bolela glava. Trpotec je bil zdravilo proti griži. Za želodec so bile v rabi brinjeve jagode, za prebavo pa žajbelj. Želodčne kapljice so delali iz nezrelih orehov. Pelin po požirkih je bil prav tako zdravilo za želodec, za hren pa so bili prepričani, da daje želodcu moč in odpornost. Stari ljudje so imeli v čislih prav vse zdravilne rože, vendar jih je preveč, da bi jih naštevali, častno mesto med njimi pa je imela arnika, ki so jo namočili v žganje. V Velikem Lipovcu v Suhi krajini je živel in delal ljudski zdravnik, ki je zdravil tako učinkovito, da so k njemu vozili z volovsko ali konjsko vprego poškodovane in bolne tudi iz bolj oddaljenih vasi. Svojih veščin se je naučil v cesarski vojski. Precej uporabnega od ljudskega zdravilstva se je ohranilo do danes, zdravljenje z uroki pa je s časom izginilo. Ostalo je tudi nekaj rekov, ki še danes živijo med starejšimi ljudmi, na primer ta: Dobra misel je pol zdravja, čisti zrak pa je pol hrane. TONE VIRANT • Vročinska bolezen, začenša se v Karteljevem razširjati se jela i po šempeterski župi s sličnimi znamenji. Človeka strese najpred mraz, potem nastane vročina in silna bol v trbuhu in glavi. • Grdo so ga tresli - Vinski tatovi prijeli po noči i krčmarja Tončka iz Zaloga, vedoč da jih pozna. Oropali ga niso, ali ga grdo tresli, kleli in prisilili, obljubiti za trdno s prisego, da ne bo nikoli nikomur povedal kdo so bili, če ne gorje mu in mož res ne upa se razodeti nikomur teh hudodelnikov po imenu. Kmali po ti prigodbi slišalo se o raznih ulomih v hrame in zidanice. • Pijanke - V šempeterski fari jih je zdaj manj. Prejnje čase slovele so posebno Bojanka, Dragmanica in Volkovka. B. šla je šele scat ko je popila že 16 poličev. D. je na zadnje zmrznila - imaje v riti tri bokale ni bila nobena njih še pijana. Ze s petimi hodile so naravnost in po koncu. Kozlale niso nikoli. Na Bavarskem preneha z delovanjem 45 kmetij na dan, čeprav so njihove kmetije večje od naših in tudi bolje opremljene ter usposobljene za kosanje z močno evropsko konkurenco. Naše kmetije pa so majhne in po vrhu vsega še zelo razdrobljene, do vstopaEvropo pa nam je ostalo zelo malo časa, da se nanj pripravimo. Ivan Hočevar, kmet iz Dolnje Stare vasi pri Škocjanu, ki ima mešano kmetijo, je razočaran nad državo, ki se noče lotiti urejanja stvari na pravem mestu. “Vzpostaviti bi morala mehanizme, da bi se kmetije lahko povečevale in zaokroževale, npr.: da bi bili prepisi lastništva zemljišč neobdavčeni in poenostavljeni, poleg tega bi bilo nujno potrebno urediti zastarani kataster, "je povedal Ivan. Tudi Hočevarjeva kmetija je majhna in razdrobljena, lastnih obdelovalnih površin imajo le okrog 10 ha, približno dve tretjini zemlje pa imajo še v najemu. “Razdrobljenost parcel otežuje ali celo onemogoča obdelovanje s stroji, saj so parcele velike največ do pol hektarja,” razloži Ivan. Kljub temu da je delo v kmetijstvu vse bolj negotovo, seje Ivan že pred 10 leti sklenil, da se bo posvetil kmetovanju in takrat tudi pustil službo v novomeškem Pionirju, kjer je bil zaposlen kot strojni inženir. Odločil se je da ostane doma in nadaljuje s tradicijo staršev pa tudi zato, ker rad dela na zemlji. V vasi, ki je bila naseljena že v rimskih časih in so se nekdaj preživljali le s pomočjo zemlje, je sedaj okrog 50 gospodinjstev, čiste kmetije pa skoraj ni več. “Naši travniki in košenice zahtevajo veliko ročnega dela, prav tako tudi polja zaradi razdrobljenosti parcel. Zemlja je sicer rodovitna, vendar so tla zelo težka in še najbolj primerna za živinorejo,” razloži Ivan. Ivan se je odločil za mešano kmetijo in danes je prepričan, da je naredil prav, saj v sadovnjaku, ki ga je zasadil 1992 leta, še ni pridelal jabolk za prodajo, ker je nasad nekaj let zapored prizadela toča. Če bi se odločil le za sadjarstvo, bi že zdavnaj propadel. Sadike jablan je vzgojil v lastni drevesnici pod strokovnim nadzorom. Posajenih ima okrog 10.000 jablan različnih sort, od idareda do zlatega delišesa in jonagolda. V mladem nasadu pa veliko škodo povzroča tudi voluhar. “Do sedaj sem v sadovnjak že zelo veliko vložil, zaslužka pa še ni bilo nobenega, kajti še posebej pri sadjarstvu je kmet najbolj odvisen od vremena, pozeba ali toča ti lahko vzameta ves pridelek,” pove Ivan. Zato se pri Hočevarjevih ukvarjajo tudi z živinorejo oziroma s pridelavo mleka. Zaradi majhnih hlevov imajo le krave, doma pa obdržijo tudi vse telice za pomladitev črede. Trenutno imajo v hlevu 12 krav in 10 telic. “Z zahtevanimi evropskimi standardi za mleko so mnoge kmetije zelo prizadeli, zato pri nas obdržimo le tiste krave, ki dajejo mleko z malo somatskih celic in visokim odstotkom tolšče ter beljakovin. To pa lahko dosežeš le z dobro in mlado čredo,” razloži Ivan. Ker imajo stare hleve, Ivan že nekaj časa razmišlja o novem, vendar se zanj zaradi velikega finančnega zalogaja še ni odločil, poleg tega bi prej rad vedel, kako namerava država v bodoče gledati na kmetijstvo. Pri Hočevarjevih se ukvarjajo tudi s poljedelstvom. Že nekaj let povečujejo pridelavo krompirja, s katero so se včasih v Škocjanu IVAN HOČEVAR - V Dolnji Stari vasi pri Škocjanu ima mešano kmetijo. kmetje precej ukvarjali, sedaj pa se le nekateri, sejejo pa tudi pšenico in koruzo. “Za najem zemlje se zanimam tudi zaradi kolobarja, naša pridelava sicer ni biološka, vendar stremimo za tem, da bi čim manj škropili in gnojili,” pove Ivan. Zadnja leta so se pri Hočevarjevih odločili za pridelavo zgodnjega krompirja izbranih sort. Lani so prvega izkopali že 20. maja in s tem prehiteli tudi pridelovalce iz Primorske. “Krompir posadimo, ko ima zemlja 8°, potem pa ga pokrijemo s folijo. Ševeda ga prej nakalimo v toplih in vlažnih prostorih,” razlaga Ivan. Njihov krompir odkupi zadružna enota novomeške kmetijske zadruge Krka Agro-oskrba iz Škocjana, prodajajo pa ga v Novem mestu, Ljubljani, Celju in Velenju. Pomembno pa je, da kupci vedo, da so kupili krompir, ki je zrastel pri Hočevarjevih v Dolnji Stari vasi pri Škocjanu. Lani so ga pridelali okrog 100 ton, od tega polovico zgodnjega. Zgodnji krompir izkopajo po naročilu, to delo pa morajo opraviti hitro, ne glede na vreme. Pri delu Ivanu že zelo veliko pomagajo tudi njegovi otroci Petra, Jernej in Janez, po službi pa še žena Martina in Ivanov oče Ivan. “Mladi krompir moramo tudi oprati, posušiti in spakirati v vreče, največkrat po 10 kilogramov, pa tudi po 5 kilogramov smo že pakirali,” pove Ivan. Letos pa bodo del krompirja pridelali tudi za Kolinsko, ki na Mirni odpira obrat za proizvodnjo čipsa. Kolinska bo nudila seme in pridelani krompir bo tudi odkupila. Ivan je po poklicu je strojni inženir in tudi ta znanja mu večkrat pridejo prav. “Prebiram veliko časopisov, še posebej tiste s področja kmetijstva, ker me to zani- ma, večkrat pa povprašam za odgovor in nasvet tudi strokovnjake,” pove Ivan, ki je od leta 1992 član novomeške kmetijske zadruge Krka, dve leti pa je že tudi njen predsednik. Ves čas sodeluje s škocjansko zadružno enoto Agrooskrba. “Žal se kmetje ne zavedajo dovolj, daje to njihova zadruga in da jim pomaga pri uveljavljanju in lažjem nastopu na trgu,” ugotavlja Ivan. Prav gotovo pa bo združevanje in nastopanje v okviru zadruge še pomembnejše, ko bo Slovenija stopila v Evropo. JOŽICA DORNIZ V HLEVU - Hočevarjevi se ukvarjajo tudi s pridelavo mleka. Pri tem pa skrbno obnavljajo čredo, tako da imajo v hlevu le krave, ki dajejo vi-sokokvalitetno mleko. (Foto: J. D.) V NEOBVEZEN PREMISLEK Težka je županska Župani se navadno hvalijo s tistim, kar imajo v občini bolj ali manj urejeno. Metliški župan, na primer, je zadovoljen s stanjem v kulturi: Ljudska knjižnica je bila že večkrat pohvaljena z republiških vrhov, krajani so navdušeni nad poletnimi kulturnimi pnreditvami Pridi zvečer na grad, ljubiteljske dejavnosti so dobile profesionalnega delavca pa še bi se kaj našlo. Postane pa župan metliški bolj kisle volje, če mu kdo omeni kulturni dom. Le-ta je vsepre] kot v zavidanja vrednem stanju: streha je dotrajana, strop v dvorani majav in vsak hip lahko pade kakšna plošča gledalcem na glavo, centralna kurjava večkrat crkne, da je med kino predstavami večkrat pošteno hladno, električna napeljava na odru je postala že nevarna. Predlani je malo manjkalo, da bi električni tok ubil scenskega delavca iz Ljubljane. Le prisotnosti hišnika, ki je izklopil varovalko, gre zahvala, da niso Ljubljančana odpeljali v belo mesto v trugi. Kulturni dom dobesedno kliče po prenovi, toda zadeva ne pride niti na dnevni red občinskega sveta, kaj šele, da bi se na kakšnem računu zbiral denar za to. Županu se bo zelo težko potegovati za lepšo, sodobnejšo in varnejšo podobo kulturnega doma, ko pa se srečuje v občini z za ljudi bolj perečimi zadevami: s pitno vodo, ki je nimajo še v marsikateri vasi, s kanalizacijo, ki je razen v Metliki ni v nobenem zaselku v občini, z željami po asfaltu m podobnem. Ja, težko je županovati v občini, ki nima ob koncu 20. stoletja rešenih najosnovnejših infrastrukturnih potreb svojih prebivalcev. x TONI CAŠPERIC TOG ZAKON PROTI NADARJENOSTI Za obrt preveč umetniški izdelek Med poklici, ki so v Sloveniji posebnost, štejemo tudi lončarje. Izdelovalci različnih figur, motivov in podob največ domujejo v Prekmurju in na Dolenjskem. Slednja je najbolj prepoznavna po lončarjih iz okolice Ribnice, za Ribničane pa je lončarijo v Prigorici in Dolenji vasi. V naseljih ob cesti proti Kočevju je pred davnimi leti z lončarstvom kruh služilo veliko ljudi, obrt je bila najbolj udomačena pri velikih družinah in seje prenašala iz roda v rod. Pri Bojčevih in Tr-danovih v Prigorici se, denimo, lončarski kolovrat z vso naglico vrti tudi danes, od starih mojstrov pa so delo prevzeli sinovi in zetje. Čeprav so nekdanje stare peči na trda goriva zamenjale nove električne pa ostaja obdelovanje gline ročno, še več, to je mojstrstvo, ki je dano le redkim, med njimi Ani Češarek iz Dolenje vasi, ki je glino prvič vzela v roke lansko jesen. Pravzaprav je prisluhnila zetu Janezu Pogorelcu, ki je doma iz lončarske družine, v kateri je oče pretrgal stoletno izročilo, on pa ga nadaljuje. “V Danah pri Ribnici nas je bila polna hiša otrok. Zaradi gmotnih razmer nismo mogli vsi hoditi v šolo. Kot punčka sem rada risala in oblikovala podobe, zato so me sosedje občudovali. Mlada sem se poročila in ostala na kmetiji, saj sem skrbela za tri hčerke in kasneje tudi za vnuke. Z dobrimi idejami, znanjem, pridnim delom in s samoodpovedovanjem je mogoče marsikaj doseči. Pa s skupnimi močni, seveda,” pravi Ana, ki ne potrebuje veliko časa za kakršenkoli izdelek. Česar se loti, to hitro naredi, saj ji zelo usklajeno delujejo prsti in glava. “Zet je pri kolovratu pravi mojster, a je tudi meni pri srcu ta moški posel. Delo nekoliko olajša glina za oblikovanje, ki se lepi med prsti in spominja na testo za potice.” Na polici v delavnici je v nekaj mesecih nastalo več kot dvesto različnih izdelkov, ki so predvsem značilni za ta kraj. Nedolgo tega je po naključju prišla v stik z Ano Korenč, restavratorko iz Ljubljane, ki ob obisku v “lončariji” ni mogla skriti navdušenja nad tistim, kar oblikuje. Gostiteljica je rekla: “Kaj takega pa še nisem videla!” Svetovala ji je, naj tudi v prihodnje tako dela, saj njena umetniška ustvarjalnost krepko sega čez meje običajnega obrtniškega izdelka. “Ko je moj lončeni Ribničan 'stopil na noge’, sem ga nesla pokazat na območno obrtno zborni- co v Ribnico. Navdušenju ni bilo konca in so mi svetovali, naj ga takoj prijavimo komisiji v Ljubljano, ki bo presodila, ali bolj sodi med umetniške izdelke ali izdelke domače obrti.” Odgovor je hitro prišel. “Novorojenček”, je res umetniška stvaritev, zato se vsaj za zdaj ne more registrirati K° izdelovalka domače obrti, ampa. le kot umetniška ustvarjalka. Ta* so pač naši (pre)togi predpisi- MILAN GLAVONJI^ Ana Češarek detektivska dejavnost Z detektivom hitro do informacije S prehodom v tržno gospodarstvo in osamosvojitvijo se je začela tudi pri nas razvijati detektivska dejavnost. In prav podjetništvo je ena tistih področij, kjer je lahko !,rci.‘n pravočana informacija odločilnega pomena za uspeh v poslu. Sicer pa to ni edino delo detektivov. Ti namreč na zahtevo naročnika zbirajo in posredujejo različne informacije. Na primer o pogrešanih, pobeglih in skritih osebah, o dolžnikih, ki so lahko rizične ali pravne osebe, o piscih anonimnih pisem, o povzročiteljih gmotnih škod, o ukradenih ali izgubljenih predmetih, o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule, o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb ter o dokaznem gradivu, ki ga potrebuje naročnik za zavarovanje ali dokazovanje svojih pravic in upravičenj pred pravosodnimi organi. Tovrstne detektivske informacije veljajo za vse vrste civilnih sporov, za zasebne tožbe za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime (razžali-6V-’ °^rek°vanje, opravljanje) in za izvršilne postopke. Detektivi lahko pridejo do in-ormacij neposredno od osebe, na katero se nanašajo, lahko tudi Posredno od drugih oseb, ki ima-jo ustrezne podatke, in če so jih seveda pripravljene prostovoljno ati, tudi iz sredstev javnega o veščanja ali iz različnih evidenc t° stalnem in začasnem bivališču, o zaposlitvi, o lastništvu prevoznih sredstev) ter iz sodnih in upravnih «PhS?V; y dol°čenih primerih odelujejo s policisti, pri svojem e n pa se lahko poslužujejo vseh metod, ki z zakonom niso izrecno Prepovedane. . detektivi so začeli s svojo dejavnostjo že okoli leta 1991, de-ivski zakon, ki je dejavnost uredil v zakonske okvirje, pa je nastal leta 1994, ko je bila usta-Jena tudi detektivska zbornica- Ta danes združuje 70 detek-iv°v, v kratkem pa se jim bo pri-ruzilo še 10 novih, a kot meni en od dolenjskih detektivov oze Perko (v Novem mestu je še inko Pavlin, v Brežicah pa Alojz ocnik), je to pri nas šele začetek azvoja detektivske dejavnosti, renutno največje povpraševanje ZV|ra iz neurejenih dolžniško-^Pniskih razmerij, kar pa ni naj-S0IJ tipična detektivska dejavnost. ia^Ve<^a ^°'§ov ne moremo iztir-j, ’’to lahko počne le sodišče, lah-0 Pa zbiramo informacije o mož-scJr'- 8e zadeva uredi mimo m 'sta, in na tak način pomaga-0 upnikom priti do denarja,” Pravi Perko. Detektivi, ki so se razvili iz dveh vej: iz varnostnih podjetij in s predčasnim upokojevanjem izkušenih policistov, ki so čutili potrebo, da v zrelih letih še počno kaj koristnega, svojo dejavnost opravljajo kot svoboden poklic in niso vezani na državne organe, a so pri mm •v Jože Perko svojem delu dolžni upoštevati kodeks detektivske poklicne etike, ki določa več načel in pravil ravnanja. Tako detektivi ne smejo posegati v zavarovane pravice fizičnih in pravnih oseb, spoštovati mora- jo ustavo, zakon o detektivski dejavnosti, zakon o varstvu osebnih podatkov in druge veljavne predpise. Ko jim naročnik zaupa nalogo, morajo obvezno skleniti pogodbo in določiti vsebino storitev, varovanje interesa naročnika pa je izhodiščna in prvenstvena usmeritev. Zaupani in pridobljeni podatki so poslovna skrivnost. Če detektivi kršijo kodeks in zakone, so disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovorni. Kot pravi Jože Perko, kije tudi podpredsednik detektivske zbornice Slovenije, pred upokojitvijo pa je bil aktiven v policijskih oziroma kriminalističnih vrstah, je med registriranimi detektivi v Sloveniji še veliko takšnih, ki so licenco pridobili, a se z detektivstvom ne ukvarjajo. “Druga skrajnost pa so tisti, ki se s tem ukvarjajo, čeprav se po zakonu ne bi smeli. To so razni kvazi detektivi, ali bolje rečeno izterjevalci, čeprav je po zakonu izterjava zgolj v pristojnosti sodišč. Pri tem lahko že govorimo o zametkih organiziranega kriminala,” pravi Perko. Sicer pa se bodo kmalu tudi na tem področju zadeve uredile. Zbornica je namreč zaostrila pogoje za pridobitev licence, tako kar se tiče težavnosti izpita kot zneska, ki ga mora plačati kandidat ob vstopu v zbornico, dela pa bo očitno dovolj tudi za inšpekcijske službe. In cena storitev? Tarife ni, je pa upravni odbor zbornice sprejel pripročilo, naj bi cena detektivske ure ne bila nižja od 5.000 tolarjev, v primeru, da detektiv s svojo dejavnostjo za stranko doseže premoženjsko korist, pa lahko provizija sega do 20 odstotkov. TANJA GAZVODA Voditelji čolnov, pozor! Najpogostejše vprašanje, ki ga od 12. januarja, dneva uveljavitve sprememb pravilnika o čolnih in plavajočih objektih, poslušajo na Upravi RS za pomorstvo v Kopru, je, kje dobiti obrazce za prošnjo za zamenjavo potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna in potrdila o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna, ki ga je izdala Socialistična republika Slovenija ali katera od drugih republik bivše SFRJ. Odgovor je jasen: Nikjer, ker obrazec ni več predpisan. Za pridobitev novega potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna torej zadostuje že preprosta vloga z imenom, priimkom in naslovom prosilca, ki ji je potrebno priložiti še: originalno potrdilo o opravljenem izpitu (izkaznico), sliko, upravni kolek za 337,50 tolarja in 500 tolarjev gotovine. Državljani Slovenije, ki so omenjene dokumente pridobili pred 25. junijem leta 1991 v drugih republikah bivše SFRJ, morajo k vsemu priložiti še potrdilo o državljanstvu, če pa so po omenjenem datumu potrdila dobili v tujini, morajo vlogi priložiti še potrdilo, iz katerega izhaja, da so v tujini bivali najmanj pol leta. Te listine morajo biti v overjenem prevodu v slovenski jezik. Vloge za izdajo slovenskih listin je treba najkasneje do 12. julija letos poslati na Upravo RS za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, Koper. Sprememba pravilnika tudi določa, da morajo imeti osebe, ki upravljajo čoln z radijsko postajo na digitalni selektivni klic na VHF z neobveznim dodatkom za satelitsko komunikacijo, potrdilo za upravljanje s postajo VHF GMDSS. Dobiti gaje mogoče na podlagi opravljenega izpita po predhodno opravljenem tečaju. Za dodatne informacije pokličite na telefon 066 271 216. MODNI KOTIČEK Vsi ti modni sejmi Vrstijo se kot gobe po dežju. Človek bi na trenutek pomislil, da gre tekstilni industriji na boljše, pa ni tako, še vedno se bojuje z ogromnimi fiksnimi stroški obratovanja že tako zastarele in prekomerno potroš-ne tehnologije za izdelovanje oblačil, obutve in modnih dodatkov ter majhnim izvozom, da o neusmiljeni konkurenci ne govorimo. Predvsem slovenska se sooča s problemom majhnih serij in visokih cen, ki nikoli niso dovolj konkurenčne tujim. Tako ljudje v povprečju še vedno raje kupujejo uvoženo, a manj kakovostno blago. Ne glede na omenjene tegobe pa se še vedno vrstijo letne predstavitve - modni sejmi - na katerih se proizvajalci pojavljajo z novimi kolekcijami za prihajajoče sezone oziroma nakazujejo svoj trenutni položaj in morebitno vizijo prihodnosti. V Parizu so nedavno zaključili osrednji francoski evropski sejem mode, ki ima tudi sicer svetovne razsežnosti. Širši javnosti so se na tako imenovanem pret-a-porteju predstavili vsi največji oblikovalci in izdelovalci tekstila, konfekcije, kot so Christian Dior, Kookai, Chanel, Cerruti, Ralph Lauren, Versace in drugi. Moda, ki so jo pripravili za jesen in zimo 2000, je nekatere presenetila in navdušila, drugi pa so bili razočarani nad že mnogokrat videnim. Temu je konec januarja sledil italijanski sejem Firenze Collezioni v Portorožu, s katerim ki naj bi po mnenju slovenskih modnih strokovnjakov organizatorji očitno podcenjevali naš okus. Prikazali so namreč nekakšno improvizirano različico tradicionalnega sejma v Firencah, ki pa je bil daleč od omenjenega. In nazadnje je tu ljubljanski sejem mode, ki poteka ta teden na Gospodarskem razstavišču. Le-ta je kljub začetnim zaplet-Ijajem očitno le zagledal luč sveta, tako da bodo vsi modni navdušenci zopet prišli na svoj račun. Več prihodnjič. JERCA LEGAN Mednarodni zakon Ruska meterologinja išče službo Nek ruski pregovor pravi, da v Veri" Ce^° s°k°lu pravijo vrana, je kJn° ^imu pritrdil marsikdo, ki y “J v življenju skusil biti tujec. nar a■ PKd tujci liud)e velikokrat redijo komu tudi krivico. Večkrat 'rod 'UR HudmiH Hočevar, ki je po Viki0^US‘nja’ ‘n nienemu rnožu rodu v.\pt0rp UKVARJA S ČIM STANJE lALOSTNEGA MRAČNEGA ČLOVEKA OČE VRSTA AMINO KISLIN BENZEN Z 2 METILNIMA SKUPINAMA (KSILEN) POKRAJINA V JUŽNO AFRIŠKI REPUBLIKI ZMES ZA PRIPRAVO KRUHA VRAŽNI OBESEK ZIM PREVOZ ■ SREDSTVO RT NA ANTARKTIKI (VIKTORIJINA ZEMLJA^ IME GLASBENIKA SOSSA EGIPČANSKI BOG SONCA ŠPANSKI POLITIK (SEKRETAR NATA) PRVI NASTOP MOČNO RAZSTRELIVO (TNT) V NORDIJSKI MITOLOGIJI GOSPODARICA MORJA, ŽENA BOGA MORJA AGIRJA POZITIVNA LASTNOST, ZNAČILNOST POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVBv TELEVIZIJA JE ENOSMERNA CESTA - Osnovna šola Prevole je pred osrednjim kulturnim praznikom v šoli pripravila kulturno prireditev, ki se ]e pričela s pogovorom o medijih, nato je sledil kulturni program za starše in otroke. Višja socialna delavka Mojca Papič iz Posvetovalnice za otroke matere in otroke v Novem mestu, je zbranim staršem izčrpno opisala svoje ugotovitve pri anketi o medijih, ki jo je izvedla med osnovnošolci prevol-e š°le- Dogovorili so se, da se bodo otroci skupaj s starši odločali o izbiri televizijskega sporeda in da se bodo o oddajah tudi pogovorili. Učenci so Predstavili projekt pravljic Mojca Pokraculja, Pridi ljubo sonce ter Igre naših oabic. Na sliki: Zanimivim ugotovitvam Mojce Papič so prisluhnili tako ucenci kot tudi starši. (Foto: S. M.) Nevarna hitra cesta Cesta je obogatila Dolenjsko, zato bi lahko tudi gospodarstvo _ in občine prispevale za novo Ob spominski proslavi naših “r'8adiijev cele Jugoslavije, ki so 7 ‘^58 zgradili cesto Ljubljana- j agreb, smo si vsi priznali, da je a cesta zrevolucionirala celotno ^olenjsko z Belo krajino, pred-sem Novo mesto, Trebnje, Grosuplje, Brežice, Krško ter toplice, se od Dolenjsih Toplic do Čateža. Ko smo to cesto dograjevali, ni nihče od projektantov slutil, da bo promet v nekaj letih tako porasel, a .1 morali že tedaj to cesto dograjevati. Vse podobne proslave ob posameznih desetletjih, pred-sem pa ob 20-letnici, so strokov-Uii '1 z ve*‘kim razumevanjem lasti dokazali, da moramo v rrv,ru humanosti to cesto takoj noviti. Temu primerno so asfalt-e površine obogatili, v strminah v “h tretji vozni pas, okrepili arnostne in vzdrževalne službe in e 'n še. Res pa je tudi, da v tem asu nismo dogradili obsavske ŠE VEDNO BREZ PRAVIH MOŽNOSTI ZADELO j ŽUŽEMBERK - Radioklub nzemberk deluje že dobri dve vafini^*’ drugo leto bo prazno-du-letnico, pa še vedno nima n °Jm prostorov. Le-te je klub {!!?“ let.i imel, ker pa so podrli *l dom Ljudske tehnike, se ant zbirajo po gostilnah in do-,°.vih. Na nedavnem rednem „ , n|-m zboru, ki ga je vodil predela n i Pu*an Mikec, so ocenili, 6 ,!? de'° v preteklem letu U°v<)ljivo. Sprejemno-oddajna , Kcija je sodelovala na maratonu, odvijal vsak mesec, ter odlično prvo mesto v D-s i Pohvalijo se lahko tudi in v “NjeSt°m na UHF AIPe Adria N Markoni” memorialu, kjer ™ osvojili 5. mesto. Bili pa so tudi m r8aftizatorji pionirskega tek- je vanJa mladih tehnikov v Šent- v ADr ln državnega tekmovanja be’ *ti Je potekalo v Žužent- S. M. VESELE zimske POČITNICE Zim ?V° MESTO - Letošnje Počitnice bodo na Dolenj-arfa Araia,e od 15. do 19. febru-h 11 uh *ca^e’ ho snega dovolj, dr,,sh temu so v novomeškem ca nh llr'J‘iteljev mladine Moj-in ™P°m°čiorganizacij,društev “Slli' m°v pripravili tudi program m].,j! počitnic. Tako si bodo v lysakdan lahko ogledali film kov°^I.U hnre in se udeležili Ii- n "'h delavnic v Dolenjskem v tQrC,\U' Pcr bodo v ponedeljek in srC(i vdelovali pustne maske, v lian? sestavUal> muzejsko sestav-bod •’ V ^etrtek 'n v petek pa razoi' ',zde*ali svojo muzejsko Sev dni*"0, že tradicionalno so čili Prt?Pram suhih počitnic vklju-Stu,r i' na oddelku za mladino Smnz. knjižnice Mirana Jarca. Dr.„ (;arsko društvo Rog je pri-nia i x cel°tedcnski tečaj smuča-Don ?j ,!° deskanja na snegu. Od 'Urn do četrtka bo v Kul- PoieVT c.entru Janeza Trdine Kot ', hkovna delavnica Jožeta ni„ arJa; v torek in četrtek pa tudi ■na delavnica Maritze Galaz. ceste od Hrastnika do Zidanega Mosta, ki bi lahko že sedaj vsaj delno razbremenila sedanjo hitro cesto Ljubljana-Zagreb. Ko pa je avtocesta od Zagreba do Beograda ponovno zaživela, je porastel promet na hitri cesti Ljubljana-Zagreb do take mere, da vse od Višnje gore do Bregane ne omogoča več varnega prometa. Vsa Dolenjska sedaj od države resno pričakuje, da se bo ne glede na težave, ki jih ima na sedanjih gradbiščih avtocest, takoj dodatno preusmerila del sredstev vsaj na lažje odseke od Novega mesta do Bregane, da dodatno izboljšamo vozišče stare državne ceste od Ljubljane do hrvaške meje. Ker je sedanja hitra cesta obogatila vso Dolenjsko, bi bilo prav, da bi vse gospodarstvo in občine tega območja vsaj za pet let sami zbirali dodatna namenska sredstva za hitrejšo dograditev avtoceste Višnja Gora-Bregana. Ta predlog naj bo poziv stroke, da se čim-prej zgradi ta nova evropska cesta Trst-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Mala Azija. CIRIL STANIČ Ljubljana NADA MARN NOVA PREDSEDNICA DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA V petek, 5. februarja, je potekal v gostilni “Pri Francki” na Mirni občni zbor Društva kmečkih žena občine Trebnje. Obenem je bilo predavanje vrtnarja in cvetličarja Toneta Klinca iz Moravč pri Gabrovki o pomladanskem sajenju okenskih in balkonskih rastlin. Na občnem zboru, ki je obsegal predvsem volitve v organe društva, so kmečke ženske izvolile novo predsednico društva ter delno kadrovsko prenovile tudi upravni odbor. Nova predsednica je postala Nada Marn iz Jezera pri Trebnjem. Gospa Nada kmetuje na urejeni živinorejski kmetiji v Jezeru, usmerjeni v prirejo mleka. Je mati petih otrok, starih od sedem ao šestnajst let. Njeni otroci so vsi zgledni učenci in v prostem času radi pomagajo staršem na kmetiji. v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - Rokometaši Ribnice so v 13. kolu v 1. B državni ligi z 22:16 premagali Krim. Ribničani so povedli s 6:1, po minuti premora pa je moral trener gostov Gorazd Potočnik zaradi dolgega jezika med gledalce. Gostje so klavrno nadaljevali, drugi zadetek iz igre pa so dosegli šele v dvajseti minuti, tretjega pa v zadnjih sekundah prvega polčasa. V moštvu Ribnice sta se izkazala vratarja Sašo Kers-nič in Rajko Dukič. Ribnica bo v naslednjem kolu gostovala pri Škofljici. S po dvajsetimi točkami si Ribnica in Velika Nedelja na lestvici delita prvo mesto. • RIBNICA - Ker je bila razlika v kakovosti med ekipama tako očitna, je drugoligaška prvenstvena tekma 11. kroga med Grčo in Ajdovščino (34:16) spominjala bolj na lažji trening. Do desete minute so se Ajdovci še nekako zdržali, v nadaljevanju pa so le opazovali učinkovito igro Kočevcev. V 36. minuti je bilo na semaforju kar dvajset zadetkov razlike. Kočevski trener Ivan Žerjav pa je ob robu igrišča svojim igralcem ukazoval napadalno igro. Tudi zaradi tega so gostje v končnici srečanja ostali brez moči; v 57. minuti sta tako na igrišču ostala le dva igralca v polju in vratar. • KOČEVJE - Košarkarji kočevskega Snežnika tokrat v Portorožu res niso imeli sreče. V 15. krogu v 2. ligi jih je z 90:88 premagal Portorož. Kočevci so celo tekmo vodili, dve minuti pred koncem še s štirimi točkami. Sedem sekund pred koncem so pri izidu 88:88 trikrat metali na ko in vsakič zgrešili, v zadnji sekundi pa so gostitelji zadeli v polno in zasluženo zmagali. • KOČEVJE - V zelo razburljivi prvoligaški kegljaški tekmi v Cerknici so v borbi za obstanek igralke Kočevja premagale Eto iz Cerknega s 5:3. K zmagi Kočevkje največ prispevala Marinčeva, ki je podrla 411 kegljev. V 13. krogu v drugi ligi so igralci Kočevja s 6:2 klonili proti Slovanu, Ribničani pa so s 7:1 premagali Gradis. • KOČEVJE - Igralcem namiznoteniškega kluba Melamin med drugoligaši nikakor ne gre. V 12. krogu sojih z najvišjim izidom 6:0 v Kočevju premagali igralci Puconcev, za katere nastopa nekdanji slovenski reprezentant Štefan Kovač. Štimcu, Novaku in Vidmarju se obeta negotovo nadaljevanje prvenstva, saj se bodo težko ostali med drugoligaši. • KOČEVJE - Na 25-metrski skakalnici v Klinji vasi pri Kočevju je bilo drugo tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem je nastopilo 20 tekmovalcev. V skupini do 15. leta je zmagal Bojan Sovič, do 18. let je prvo mesto zasedel Dejan Šoštark, nad 18. letom pa Marko Gorenčič ter med veterani Janko Hočevar. MILAN GLAVONJIČ VOZNIKI, POZOR! NOVO MESTO - Na območju UNZ Novo mesto bo v soboto, 13. februarja, med 23. in 6. uro poostrena kontrola prometa. Policisti bodo namenili posebno pozornost vožnji pod vplivom alkohola, vožnji s pustnimi maskami, uporabi varnostnega pasu, luči (zlasti meglenk) .in drugim cestnoprometnim prekrškom. S poostrenimi kontrolami bodo nadaljevali tudi v času pustovanja. UNZ Novo mesto opozarja vse udeležence v prometu, da vozniki ne smejo voziti s pustnimi maskami. Zoper vse kršitelje bodo policisti dosledno ukrepali. NAGRADNA IGRA Za zdravo srce • V «1 • m ožilje T-f\ :►* f/ ,V..i NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino iz Novega mesta, objavlja možne odgovore na nagradno vprašanje o kajenju, ki je bilo postavljeno v oddaji Za zdravo srce in ožilje na novomeški televiziji Vaš kanal 9. februarja 1999, in sicer: a) kajenje lahkih cigaret ni škodljivo za zdravje, b) če se dovolj gibljemo in pazimo na prehrano, kajenje ni več škodljivo, c) kadilci tvegajo, da bodo zboleli za srčnim infarktom dva-inpolkrat več kot nekadilci. Pravilen odgovor napišite na dopisnico, pripišite svoj naslov in jo najkasneje do ponedeljka, 15. februarja, pošljite na naslov: Televizija Vaš kanal, Adamičeva 2, 8000 Novo mesto. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel paket mesnih izdelkov z znakom varovalnega živila, ki ga poklanja Agromerkur iz Murske Sobote. Za žrebanje pa pridejo v poštev samo običajne dopisnice. Nagrajenka prejšnje oddaje pa je Klara Dukič, Cankarjeva 4,8340 Črnomelj, ki prejme paket varovalnih živil Mercator Ete iz Kamnika. V SPOMIN Leto dni je že minilo, odkar je Bog poklical po večno plačilo našo zlato mamo, taščo, babico in prababico MARIJO DEŽMAN iz Mačkovca Vedno svetal vzgled nam bodi in nas varno k Bogu vodi. Radi te imamo vsi tvoji ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, dntžino vse bi dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V svojem sedemdesetem letu nas je po zahrbtni bolezni zapustil nepozabni mož, oče, stari ate, brat, stric, svak, tast in zet ANTON GOLOBIČ OrgflOV Toni iz Vavpče vasi pri Semiču Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega Tonija se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in denar za maše ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala velja zdravniškemu osebju Kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za pomoč i vrtca ler' velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Leopold Oklešen ^ ^so Upraw-gen(- p0 povračila K Roku 26, Novo mesto pogrebnih stroškov, imajo pri celotni 7T 068/323-193 storitvi le minimalno doplačilo. mobitel:0609/625-585 . •• • 0609/615 239 Oprav!\amo tudi prevoze v tujino m delovni čas: NON STOP v nekdanje jugoslovanske republike. V SPOMIN 14. februarja 1999 mineva 15 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi oče FRANC POZEK iz Adlešič 29 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje ter prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho nas je v 93. letu zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in stric JANEZ GRIVEC Mali Lipovec 16 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu GG Straža, ŠC Novo mesto, gospodu župniku in pogrebni službi Oklešen. . Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, sestra in baka DRAGICA PETKOVIČ iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna hvala ge. Neni Štubljar za prelepe besede slovesa, vodstvu in zaposlenim tovarne Komet, organizaciji ZB Metlika, Društvu upokojencev Metlika, Invalidskemu društvu Metlika, župnikoma g.g.Florjanu in Mihajlu za lepo opravljen pogrebni obred ter g. Piškuriču za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo poznali, jo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi Metlika, februarja 1999 ZAHVALA Naš oče je umrl, njega ni več med nami, a v srcih naših boš ostal... V slovo očetu in staremu očetu ANTONU STRAŠKU borcu XIV. divizije iz Družinske vasi 57 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli tolažilne besede in ga pospremili na njegovi zadnji poti z besedo in pesmijo. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in maše. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi 'AiDlA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI TA TiOEi m tedenski Četrtek, 11. februarja - Marija Petek, 12. februarja - Damijan Sobota, 13. februarja - Katarina Nedelja, 14. februarja - Valentin Ponedeljek, 15. februarja - Jurka Torek, 16. februarja - Julijana, pust Sreda, 17. februarja - Silvin LUNINE MENE 16. februarja ob 7.39 - mlaj kino BREŽICE: 11. in 14.2. (ob 18. uri) romantična komedija Čarovnije za vsak dan. Od 11. do 15.2. (ob 20. uri) romantična melodrama Ko pride Joe Black. 17.2. (ob 20. uri) komedija Blondinka. ČRNOMELJ: 13.2. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Kačje oči. 14.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Riba, imenovana Sharon. DOBREPOLJE: 11.2. (ob 16. uri in 19.30) risanka Mulan. 14.2. (ob 15. uri in 19.30) ameriška komedija Poročiva se. GROSUPLJE: 12.2. (ob 19. uri) ameriška komedija Poročiva se. IVANČNA GORICA: 13.2. (ob 18. uri) risanka Mulan. KOČEVJE: 12.2. (ob 18. in 18. uri) risanka Mulan. 15.2. (ob 17. uri in 20.30) ameriška komedija Poročiva se. KRŠKO: 11. in 12.2. (ob 20. uri) ter 13. in 14.2. (ob 18. uri) romantična komedija Poročiva se. METLIKA: 12.2. (ob 20. uri) komedija Riba, imenovana Sharon. 14.2. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Kačje oči. NOVO MESTO: Od 11. do 17.2. (ob 15, 17. in 19. uri) komedija Babe 2 - Pujs v mestu. Od 11.do 17.2. (ob 21. uri) akcijski film Ronin. RIBNICA: 13.2. (ob 21. uri) ameriška komedija Poročiva se. 14.2. (ob 16. uri) risanka Mulan. TREBNJE: 12.2. (ob 20. uri) in 14.2. (ob 17. uri) drama Noro mesto. 17.2. (ob 17. uri) animirani film Mravljinec. VELIKE LAŠČE: 13.2. (ob 19. uri) ameriška komedija Poročiva se. 14.2. (ob 19. uri) risanka Mulan. film f • KO PRIDE JOE BLACK, drama (Meet Joe Black, 1998, ZDA, nekaj manj kot 3 ure!, režija: Martin Brest) Za vraga, vse kaže, da se sindrom slovenskega filma iz Patriota in Temnih angelov usode seli v Hollywood. Joe Blak namreč strahotno diši po celuloidnem dolgočasju in brezveznosti zadnjih dveh kino izdelkov Slovenije. Se huje, omenjena domača naslova sta nas mučila le po uro in pol, ta pa nas kar dvakrat toliko. Vse kar morate vedeti o Joe Blacku je povedano in pokazano v trilerju, s katerim kinematografi mamijo k ogledu. Če so vas-prepričali, je itak prepozno, če še ne, si raje še enkrat poglejte triler. Četudi vam bo dekle ali žena prigovarjala, da bi rada videla Brada Pitta, jo raje peljite gledat Romana Končarja v Patriotu ali pa fupte iz brežiške Demolition Group v Temnih angelih usode. Skoraj še najbolje pa storite, če spregledate prav vse naštete. Brad Pitt že nekaj let velja kot sinonim za najlepšega moškega na velikih platnih, kar je enako, kot če bi rekli, da je najboljši tip na svetu. Pitt velja za prav možatega, ravno prav seksi, romantičnega, nežnega, talentiranega. Človek superlativov skratka! In res, za seboj ima kar nekaj solidnih vlog, toda nič kaj pretresljivega, no, za to itak skrbi propagandna mašina. Več ali manj igra muhaste frajerje, na primer v Jesenski pripovedi, v Sedem let v Tibetu in v Reka poje mi, daleč najboljši in presenetljivo drugačen pa je bil v Kaliforniji, kjer je bil lepi dečko serijski morilec, smrdljivi zahojen psihopat. Vrhunska vloga, vrhunski film. Tokrat se nam daje kot Smrt, ja Pitt igra smrt, ki pride na počitnice med ljudi. Tik preden Smrt pobere medijskega magnata Anthonyja Hopkinsa, mu predlaga še zadnji posel v življenju: pri njem bo živel - moško obliko uporabljamo le zaradi tega, ker prevzame Pit-tovo telo - toliko, da okusi, kaj pomeni življenje človeka na visoki nogi. Hopkinsa - tudi tokrat je zapet, galanten, simpatičen, obvladan in inteligenten - izbere, ker naj bi živel polno, pravično in dobro življenje. Toda Smrt se vmes zaljubi v njegovo hčer, leseno Claire Forlani, igralko izAnž-lovarjeega Cigankine oči, in nastane cirkus. Triurna statična drama ima še zaplet v Hopkin-sovi firmi, kjer starega žaga njegova desna roka in siceršnji zaročenec, sicer pa gre za eno samo dolgočasje, prazne govorance, slovensko gledališko igro, pridušeno stokajoče dialoge, med katerimi se vsake pol ure nekdo na lepem zadere, vse do velikega finala tipa volk sit, koza cela. TOMAŽ BRATOŽ ii ma d. o.o. Dolenjska borznoposredniška družba sprejema NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d, in v AKTIVI, d.o.o. Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21 /1 DOLENJSKI UST i\ IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.028 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.040 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OG LASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.000 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev Iv barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.000 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun; 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana. ELEKTRONIKA MALO RABLJEN osebni računalnik 486 z vso programsko opremo ugodno prodam B (068)28-395. 509 KMETIJSKI STROJI TRAKTOR URSUS C 360, prvi lastnik, do-bro ohranjen, prodam. B (068)76-453. • 503 TRAKTOR IMT539, letnik 1982, balirkoza kvadratne bale prodam. B (041)519-716. TRAKTOR FERGUSON 549, letnik 1988, 2000 delovnih ur, s kabino, kompresorjem, lepo ohranjen, prodam. B (0608)74-000. TRAKTOR URSUS C 360 prodam ali menjam za manjši traktor. B (068)78-365. 523 MOLZNI STROJ Alfa Laval prodam ali menjam za govedo. B (068)45-443. 524 KUPIM ZA DELNICE Hrama (setev, plot, trgatev), Probanke, Trdnjave, Aktive, Arkade, Triglava II dobite gotovino! II (0609)651-646. 491 SMREKOVE STORŽE kupim. B (068)68-110. 479 MOTORNA VOZILA GOLF, letnik 1978, bencinar, registriran do 4/99, brezhiben, lepo ohranjen, samo 127.000 km. prodam B (068)324-557 ali (041)638-598. . 383 Z 101, letnik 1986, 86.000 km, ohranjen motor, prodam. B (068)28-823. 480 JETTO 1.6 B, letnik 1987, registrirano do 51 99, prodam. B (068)59-086. 485 R 5 CAMPUS, letnik 1991, rdeč, 82.000 km, prodam. It (068)84-593. 486 R LAGUNO 1.8 RT, letnik 1994, prodam. B (068)46-609, popoldan. 493 GOLF III D, letnik 1994, 4V, prvi lastnik, prodam. B (068)341-529. 497 GOLF II CD, letnik 10/86,3V, 5 prestav, prvi lastnik, prodam. B (068)27-879. 504 R19 chamade, letnik 1992, daljinsko centralno zaklepanje, sive barve, cena 780.000 SIT B (068)323-584. JUGO KORAL 55, letnik 1988, dobro ohranjen, 52.000 km, prodam. B (068)25-122. 506 POLPRIKLOPNIK Ačerbi frenhauf, letnik 1993, dolžine 13.65 m, višine 2.60 m, registriran do 1.11.1999, v dobrem stanju, prodam. B(0609)635-015 ali(068)73-844. 514 R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 2/ 2000, kovinske barve, prodam. B (068)73-069. 522' FIAT TIPO 1.7 D, letnik 1992, prva registracija 1994, prodam. B (0608)20-508.528 WARTBURG, letnik 1987, v odličnem stanju,ugodnoprodam.B(068)460-601. 496 R 5 CAMPUS, letnik 1993, 48.000 km, prodam. B (068)323-422. 525 JUGO SKALA 65, letnik 1989, 5 prestav, dodatno opremljen, v odličnem stanju, prodam. B (0608)87-615. 511 SUBARU LEONE, letnik 1987 prodam ali zamenjam. B (041)682-501. 534 POLO 55,5V, letnik 6/95, in golf JX D, letnik 6/89, prodam. B (068)44-719. 53! POSEST V NEPOSREDNI BLIŽINI Krškega proda-mo v celoti opremljen bivalni vikend z vinogradom. V (061)132-21-09. 459 NJIVO, 17 a, na polju v Grobljah pri Šentjerneju prodam. B (068)42-232. 487 MANJŠI VINOGRAD z zidanico prodam. B (068)49-212. 494 V BOJNIKU prodam vinograd, lepa sončna lega, dostop urejen. B (0608)89-303 ali (0608)89-065. 537 V JELENKU pri Raki prodam vinograd, 27 a. O (0608)75-311. 499 $ SUZUKI ........... AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto tr 068/24-791 SVVIFT GAL že od 1,295.000 tolarjev Za avtomobile SUZUKI JIMNY sprejemamo naročila za dobavo v marcu in aprilu! Novi simbol m nove storitve m shranite AAAA E.P.S. - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostava pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POŠTA SLOVENIJE http://www.jpoifa.si e-mail inlo^povta si PREKLICI FRANC KASTELIC, Vinja vas 28, prepovedujem Francu Brulcu, Vinja vas 13, da daje pijačo mojemu sinu Francu Kastelcu ml., Vinja vas 28. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal! 505 MARJAN RANGUS, s.p., Dol. Brezovica 27, Šentjernej, obveščam cenjene stranke,da 30.4.1999 zaključujem z dejavnostjo samostojnega podjetnika. Istočasno pa sporočam, da bo dejavnost slikopleskarstva nadaljeval sin Simon Rangus. 516 PRODAM OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. II (063)451 -082. 402 ČAJ SLOVENSKA ROŽA je domača čajna mešanica, ki vam pomaga pri odpravi odvečnih kilogramov. Informacije na IT (068)41-380. 483 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO brez atesta prodam. 11(068)26-174. 489 KROMPIR SANTE, romana, frizija, maris-bard in jerla, lanski uvoz, prodam. Lampret, Gatina 23, Grosuplje, IT (061)762-316. 508 RDEČE VINO in žganje prodam. B (068) 324-094. 512 SENO za govedo ali drobnico, cca 6 ton, prodam po 10 SIT/kg. 11 (068)88-096. 517 SENO V BALAH, koruzo v storžih, slivovko in kakovostno belo vino prodam. B (068)58-145. 536 KROMPIR DEZIRE, kondor, kenebek, marko polo in brojd za nadaljnje sajenje prodam. II (061)785-394. 492 SMREKOVO KOLJE za fižol ali vinograd prodam. II (068)78-513. 484 SYNTHESIZER GEM, štiri oktave, velike tipke, 100 ritmov, stojalo, kovček, ugodno prodam. II (068) 324-377. 95 RAZNO NATAKARICO in KUHARICO zaposli gostilna Brunskole na Hrastu. Tel. 068/50-125 MIZARSTVO Andrej Bajt, s.p. V mizarski delavnici takoj zaposlimo KV mizarja ali delavca za priučitev. “S 068/ 375-290 NATAKARICO, KUHARICO ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju. Tel. 041/628-385 RESNIM INTERESENTOM ponujamo priložnost za dober zaslužek v prostem času. 11(068)51-916. 518 NUDIMO MOŽNOST opravljanja pripravništva in priučitve četrte in pete stopnje izobrazbe - strojništvo. MU-REN, d.o.o., Trebnje, B (068)44-670. 533 STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE v privatni hiši oddam samski osebi. B (068)20-522. 498 ŽENITNE PONUDBE UREJAMO resne zveze! Sreča, ženitna posredovalnica, Novi trg 11, Novo mesto, B (068)326-033. 507 ŽIVALI PRAŠIČA, 130 kg, prodam. B (068)323-648. PRAŠIČA, 160 kg, prodam. B (0608)75-218. SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance ter rjave in gra-haste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, II (0608)89-038. 168 PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, grahastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na IT (0608)71-375. 245 MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, B (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, H (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9, H (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek, Mokronog, II (068)49-813. 279 BELI PIŠČANCI, stari 4 tedne, bodo v prodaji 20.2., naslednji beli, rjavi in grahasti piščanci pa 20.3. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, B (041)708-671 ali (068)44-389. I^AŠKARADNE originalne kostime za otroke, pelerine za odrasle prodam, po želji pošljem. Remškar, B (061)1231-761 ali (0609)626-226, po 10. uri vsak dan. 193 ČISTILNI SERVIS vam na območju Trebnjega in Novega mesta nudi vse vrste Čiščenja. 11(068)41-380. 502 OKREPČEVALNICO v Šmihelu pri Žu-žemberku oddam v najem. Na voljo sta še 2 prostora za trgovino ali drugo dejavnost. B (068)87-786. 513 SLUŽBO DOBI Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108. STROJNIKA za delo na bagerju Hitachi zaposlimo. Pogoj: izkušnje. B (068)44-246. ŽELITE redno ali honorarno delati na področju radiostezije? Samo resni interesenti naj pokličejo na B (068)24-625. 495 DEKLE za delo za šankom redno ali honorarno zaposlimo. B (068)21-279, popoldan, 65-863, dopoldan. 501 DRUŽINSKO podjetje nudi možnost dodatnega zaslužka. Ponudbe pod šifro: Dolgoročno. 515 PIŠČANCE, bele, rjave in grahaste nesnice prodajamo. Sprejemamo naročila! Kuhelj, Šmarje 9, Šenternej. B (068)82-424. 457 SIVO TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. B (068)23-123, Rifelj, Gor. Kamence 2, Novo mesto. 500 KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Farma Kalem- Zdravje, Zalog 17, Novo mesto, B (068)22-180, 21-279 ali (041)689-427. 521 MLADE GRAHASTE KOKOŠI prodajamo na farmi na Gor. Lazah, Perutninarstvo Humek. B (068)67-108. 535 SVINJO, 230 kg, in prašiča, 130 kg, krmljena z domačo hrano, prodam. B (0608)75-405. 527 PRAŠIČA, 140 kg, in kolje za vinograd prodam. B (068)42-850, zvečer. 526 8 TEDNOV staro teličko in vino cviček prodam. B (068)81-845. 532 PUJSKE. 30 do 40 kg in 130 kg, prodam B (068)42-598. 520 ODOJKE prodam. B (068)70-088. 481 2 PRAŠIČA, 160 in 180 kg, domača krma, prodam. B (068)73-327. 510 TELICO sivko ali simentalko za pleme prodam. 1T (068)83-122. 529 s®0 ZQ/> , O O- 'o ti KevlT.' •B 068/324-377 ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 a 8274 RAKA V Trgovini Zrno Raka poteka posebna akcijska prodaja kmetijskega in gradbenega materiala. I. - cement Anhovo 699,00 SIT/vreča - apno 338,20 SIT/vreča - armaturne mreže 9x6 4.890,00 SIT/kos - Bramac 144,50 SIT - mod. blok 79,90 SIT (cel šleper) Najugodnejši nakup vseh vrst fasad v predprodaji: • thermoputz P 2500 699,00 SITI vreča • thermoextra supertherm 899,00 SIT/vreča • stiropor fasada 5 cm kpl. m2 1.599,00 SIT Poleg tega vam mojstri v Zrnu kvalitetno izvedejo fasade vseh vrst in notranje strojne omete ter vodovod in centralno napeljavo. Njihova prednost je vrhunska kvaliteta, najboljši materiali iz uvoza in konkurenčne cene. Prav na področju fasad in notranjih ometov so v Zrnu pionirji, saj se že dobrih osem let ukvarjajo s to dejavnostjo, tako da imajo na tem področju veliko izkušenj in gotovih objektov. II. Po ugodnih cenah nudimo umetna gnojila: - NPK 15-15-15 1.345,00 SIT/vreča ■KAN 1.049,00 SIT/vreča - NPK 7-20-30 1.548,00 SIT/vreča - NPK 8-26-26 1.658,00 SIT/vreča in vinogradniško gnojilo Ravno tako je ugodna ponudba semenskega krompirja v omejenih količinah: • desire E 122,00 SIT •jerla E 125,00 SIT •kenebek E 126,00 SIT Ugodna ponudba semenske koruze Pionir. •Stira 5.100,00 SIT • Eva 4.262,00 SIT in ostale sorte so na zalogi. Ugodna ponudba zaščitnih sredstev - 30% nižje cene od sezonskih - primaextra 1.280,00 SIT -dual 1.190,00 SIT -antracol 1.160,00 SIT - ditan 870,00 SIT - dicuran torte 4.100,00 SIT Ugodna ponudba - oves 20,00 SIT - ječmen 24,00 SIT - krmila Emona program Za nakup se vnaprej zahvaljujemo. Telefon: 0608/75-410 0608/75-086 PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Občanom nudimo Žiro račune, tekoče račune, hranilne vloge, depozite, plačilne kartice in kredite za osebno potrošnjo na vseh poštah v Sloveniji. SEJEM LOVA, RIBOLOVA, turizma in prostega časa | *PULL - prostost, uživanje, I I ljubiteljsvo, lov* gorenjski sejem KRANJ, 18.-21.2.1999 Novi trg, Novo mesto Tt 322-765 vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit... Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo. Pridite, poskusite in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri PARTNERTRADING, d.o.o., iz Novega mesta! FIAT AVTOSALON Zvvittrova 1, Novo mesto Tel. 068/323-925 • Prenovljeni FIAT • Punto, Bravo, Brava • Punto sole že od 1.349.000 SIT naprej • Punto 60 colt 1.599.000 SIT • Novi Bravo 1,2 16 V 2.019.000 SIT • Brava 1.216 V 2.069.000 SIT Ugodni krediti brez poti na banko! DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ljubljanska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7, do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19,30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea. Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks. Vavta vas od 6,30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16, ure: Urška ; Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent- od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea. Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar. Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8, do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8, do 12, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11, ure: Prodajalna Samopostrežba ; Šentjernej: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent- od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 14. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 11. ure: I RADIO MAX 88.9 FM 87,6 FM Kozmetični salon AURORA kozmetična nega, pedikura Trubarjeva 7, Črnomelj Tel. 068/52-310 Jasnovidka Amalija vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja. Tel 090-40-36 televizija novo mesto kanal s Trdinovega vrha^ 1 na kanalu i I RADIO f BREŽICE na 88,9 95,9 MHz "ST tMo OGNJIŠČE 422 21 j VI NAM - MI VAM °glas na kratko s pošto Po ‘E* 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU DERMATOLOG TOPLO MORJE POZIMI! HOTELI SIMONOV ZALIV Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in hemoroidov z laserjem, s 061/1401-555, za hemeroide GSM 041/694-429. Posebna ponudba ZA UPOKOJENCE do 27.3.1999: • 7-dnevni paket, polni penzion od 31.318 SIT dalje • 5-dnevni paket, polni penzion od 22.370 SIT dalje Informacije in rezervacije na s 066/463-100. Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki 8a bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: P<>lenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST n S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: lmt' 'n priimek:______________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo Naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1999 Kraj: Datum: Podpis: DOLENJSKI LIST LERAN, d.o.o. Prodamo: • stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Straža, Dol. Toplice, Žužemberk, Krško, Brežice, Sevnica, Ljubljana; • hiše: Novo mesto in okolica, Šmarješke Toplice, Škocjan, Šentjernej in okolica, Ratež, Črnomelj, Krško, Sevnica, Brestanica, Brežice, Kostanjevica, Mokronog, Semič, Metlika; • kmetiie: občine Novo mesto, Črnomelj, Metlika; • vikende: Bela krajina, okolica Brežic in Krškega, Novo mesto z okolico, Dvor, Ajdovec, Straža, Otočec z okolico; • poslovne obiekte: Novo mesto, Črnomelj, Krško; • zidanice: območje občin Novo mesto, Krško, Trebnje, Črnomelj; • oddamo v naiem poslovne prostore in stanovanja. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite na tel. 068/322-282; 068/342-470 ali 0609/633-553. RADIO U NIV 0 X m 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 JE} 3u IVse za telefon anj GSM tel:068-322-127 philips, Panasonic, NOVO MESTO mobičuk in reglja DVOJNA ZLATA POROKA V AJDOVCU- V cerkvi sv. Trojice v Ajdovcu je bila v soboto, 6. februarja, posebna zahvalna slovesnost: zlato mašo sta obhajala Marija in Štefan Hren iz Srednjega Lipovca pri Dvoru ter Tilka in Jože Jarc iz Dolnjega Ajdovca. Točno po petdesetih letih so vsi štirje vnovič obljubili zvestobo in ljubezen pred domačim župnikom Andrejem Severjem, somaševal pa je Jože Nemanič. Mariji in Šefanu se je v zakonu rodilo sedem otrok, danes pa imata že U vnukov in dva pravnuka. Tilki in Jožetu Jarcu pa so se rodile 3 hčerke in štirje fantje, imata pa tudi 12 vnukov. Da bi bili še naprej zdravi, so jim zaželeli številni svojci, znanci, krajani in prijatelji. Na sliki: Marija in Štefan Hren z župnikom Jožetom Nemaničem. (Foto: S. M.) ČESTITKE OB VISOKEM JUBILEJU - Novomeški župan dr. Tone Starc je pred kratkim obiskal Julijano Kneževič - Borojevič iz Orešja pri Šmarjeških Toplicah in ji čestital za 90. rojstni dan. Slavljenko so obiskali tudi predstavniki KS Šmarjeta in Rdečega križa. Prejšnji mesec so praznovale visok jubilej tudi Karolina Ucman iz Vinje vasi, ki je 19. januarja dopolnila 90. let in Neža Rukše iz Hrušice pri Stopičah, ki pa je 12. januarja praznovala 99 let, tudi njiju je obiskal novomeški župan dr. Tone Starc. V prejšnji številki Dolenjskega lista je ne po naši krivdi prišlo do objave napačne fotografije, za kar se prizadetim opravičujemo, slavljenkama pa želimo še veliko zdravja. KlA PRIDE NA MOKRO POLJE - V novomeškem BTC-ju so v sredo z žrebanjem šestih tolažilnih nagrad in glavno nagrado - avtomobil Kia pride, zaključili veliko nagradno akcijo, ki je potekala od lanskega 10. decembra do letošnjega 31. januarja. Tri tolažilne nagrade je prispeval BTC, ostale z avtomobilom vred pa Kia motors iz Novega mesta. V nagradni akciji je sodelovalo več ko 80.000 kupcev, nova lastnica avtomobila Kia pride pa je Magda Antončič z Mokrega Polja. (Foto: Majda Luzar, EPS) V ČRNOMLJU NOV KOZMETIČNI SALON - Nina Englaro je pred kratkim v Trubarjevi ulici odprla kozmetični salon Aurora. Tudi v Beli krajini je vedno večje zanimanje in povraševanje po tovrstnih štorijah, zato odločitev ni bila težka. Tako je povedala lastnica novoodprtega salona. Poleg celovite kozmetične nege si stranke lahko privoščijo še klasično masažo, shujševalni program, limfno drenažo - celutron in pedikuro. (Foto: Majda Luzar, EPS) PORTRET TECjA TEdNA Jože Zupan i Naključja in vzgibi srca, ki nam usmerjajo življenjska pola, so pripeljala profesorja slovenskega jezika in svetnika Jožeta Zupana, tedaj še študenta slavistike, iz rojstne Bohinjske Bele pod gorskimi vršaci v Šentrupert sredi mehko valovite Dolenjske, in v kraju, strnjenem okoli mogočne gotske cerkve, je dobil svojo prvo službo. Tu si je ustvaril dom in družino, tu je pognal korenine, tu je ostal in postal eden tistih, ki so se trajno zapisali v zgodovino kraja. V srcu je ostal zvest Gorenjski, vse svoje moči in delo pa je dal Dolenjski, Šentrupertu in njegovim ljudem, predvsem seveda mladim, saj je prišel na Dolenjsko kot učitelj. Pred 38 leti je bilo, ko je prvikrat stopil v razred šentruperške osnovne šole, zdaj je že 18 let njen ravnatelj, od samega začetka tudi knjižničar in ves čas neutruden organizator najrazličnejših prireditev, dolgoletni urednik šolskega glasila Preproste besede in občinskega zbornika mladih ustvarjalcev Srečanja. Je pa tudi pobudnik ter ustanovitelj kulturne znamenitosti, po kateri šentruperška osnovna šola slovi po domovini - brez Zupana na šoli namreč ne bi bilo zbirke izvirnih ilustracij mladinskih del in zbirke slovenskih slikanic v 16 tujih jezikih. To kulturno bogastvo je lahko pridobil za šolo, ker je zelo dejaven pri množičnem vseslovenskem gibanju Bralna značka in že 17. leto v njegovem predsedstvu. “Delo pri Bralni znački mi je v veselje med drugim tudi zaradi številnih ljudi, ki sem jih tam spoznal. Imel sem srečo, da sem nekaj let užival navdušenost Leopolda Suhodolčana, ki je skupaj s prof. Kotnikom spravil Bralno značko v življenje. Ko sem že hotel nehati, je postal predsednik pisatelj Tone Partljič, tudi odličen človek, in ostal sem. Druženje s takimi ljudmi mi je praznik, ne pa obveznost, ” pravi Zupan. Spoznal se je tudi z ilustratorji in pisatelji, prenekaterega je privabil na prireditve na šoli, pa ni bilo težko tega in onega povprašati, če bi daroval kaj za zbirko. In ker so v Zupanu začutili človeka, ki z vsem srcem živi za kulturo in je tudi ljubitelj likovne umetnosti, se jim ni bilo težko odločati. Ta in druga poznanstva so rodila tudi knjigo pogovorov Srečava-nja, ki je izšla lani ob Zupanovem šestdesetem življenjskem jubileju. Za svoje delo je poleg drugih priznanj prejel tudi Državno nagrado za vzgojo in izobraževanje, a največja nagrada mu je, da so semena, ki jih je sejal v mlada srca in glave, šla v rast, da njegovi učenci ljubijo in cenijo materinščino. “Kako lepo je, če ti nekdanji učenec reče, da se mu slovenščine v srednji šoli ni bilo treba učiti, ker je v osnovni šoli dobil trdne temelje, ” z zadovoljstvom pravi Zupan. Se bi se dalo naštevati, kaj vse je Jože Zupan uspešnega zastavil in opravil v svojem življenju, vsekakor dovolj, da bi razmišljal o počitku, a ni take vrste človek. Poln energije snuje nove in nove načrte, kar preveč, da bi jih lahko uresničil, kot z nasmeškom pravi. M. MARKELJ V Zalila natakarico, razbijala in se upirala policistom Policista udaril v obraz KOSTANJEVICA NA KRKI - Minuli teden je morala policijska patrulja posredovati med gosti okrepčevalnice Malva v Kostanjevici na Krki. 30-letni Marijan M. in 25-let-ni Janez B., oba doma iz okolice Velikih Lašč sta s še štirimi prijatelji prišla v lokal okoli 17.30, po dobrih dveh urah pitja pa so fantje vzpodbujeni z alkoholom začeli vpiti. Marijan M. je stopil do šanka, začel žaliti natakarico Marijo in razbil nekaj kozarcev. Marijanu M. sta se pridružila še Janez B. in Marko R, ki sta prav tako kričala in s pestmi tolkla po pultu. Potem so skupaj odšli na stranišče, kjer so s podbojev sneli troje vrat. Tisti čas je v lokal prišel lastnik lokala, ki je, ko je videl objokano natakarico, poklical policijo. Ko so policisti začeli svoj postopek, se nemirneži niso umirili. Najprej se je v delo policistov vmešaval Janez B., Marijan M. pa je kljub njihovi navzočnosti hotel vreči kozarec v natakarico. Ko mu je policist to preprečil, je Marijanu na pomoč priskočil Janez B., ki je policista udaril v obraz in odrinil od Marijana. Na koncu so policisti s tako imenovanimi strokovnimi prijemi le ukrotili oba nasilneža in ju odpeljali na postajo, kjer so ju zadržali do iztreznitve. CROSS OVER KONCERT NOVO MESTO - V petek,, 12. februarja, ob 21. uri bo v klubu pod kavarno igrala slavna skupina Wet bed. Vabljeni vsi ljubitelji cross over glasbe! Halo, tukaj je bralec Dolenjca! O poštnih uslužbenkah na Mirni tokrat pohvalno - Imajo lastniki peskokopov dovoljenja? - Zakaj bi nekateri radi zamenjali priljubljenega suhorskega župnika? Na izjavo bralke z Mirne, ki je v prejšnjem Dolenjcu pokritizirala uslužbenke mirnske pošte, seje tokrat oglasila Marija, prav tako z Mirne, kije to zanikala. Pravi, da ima sama z njimi povsem drugačne izkušnje, saj so prijazne in ustrežjive - večkrat soji pomagale izpolniti tudi obrazce, včasih pa imajo zaradi strank tudi dlje odprto. “Sicer pa je čas, kdaj imajo malico, napisan na tabli, tako da si vsakdo lahko načrtuje svoje opravke na pošti,” je menila Marija. Vera Šenk iz Školove ulice v Novem mestu poziva lastnike parcel iz Adamičeve ulice, da poskrbijo za posek odvečnih dreves in suhih vej na strmini ob Težki vodi. “To drevje močno ogroža javno cesto in ljudi v Školovi ulici,” je povedala. Danes država zahteva lokacijsko in gradbeno dokumentacijo ne le za gradnjo hiše, ampak tudi za prizidek in drvarnico, pa tudi za zasteklitev balkona je potrebno dela priglasiti. Bralec iz Podgorja pravi, da je tako prav, saj red mora biti, pomembno je le, da velja Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 10. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. za vse, ne le za nekatere, pa tudi za vse posege v naravni prostor, kot so npr. peskokopi. Podgorec pravi, daje pri njih precej takšnih ran, za katere dvomi, da imajo tisti, ki peskokope izkoriščajo, vse potrebne papirje. Zato meni, da na tem področju država ni naredila še skoraj nič, škoda, ki se ne bo dalo kar tako popraviti, pa se dela naprej. Maks Bučar iz Gabrijel pa je bil začuden nad količino v reko Krko izlitega kurilnega olja, kakor je bilo objavljeno na prvi strani Dolenjca. “Če bi v Krko res steklo 200.000 litrov, bi bila to zelo huda ekološka nesreča. Tolikšne količine olja nimajo na obeh straneh ZABRANJENO PUŠENJE U AFRICI TREBNJE - V petek, 12. februarja, bo v diskoteki Africa koncert skupine Zabranjeno pušenje. Organizator Festival Novo mesto priporoča prevoz z vlakom. VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA NOVO MESTO - Društvo prijateljev mladine tudi letos prireja že tradicionalno Veliko otroško maškarado, ki bo na pustni torek, 16. februarja. Letošnja novost je, da se bodo maškare ob 15.30 zbrale na Glavnem trgu v Novem mestu na parkirišču pred Gostiščem. Maškare bodo v spremstvu novomeških godbenikov krenile proti telovadnici grmske osnovne šole, kjer bodo ob vstopu v dvorano dobile pustni krof, darilo Dolenjskih pekarn, in številko za kasnejše žrebanje nagrad. Zaradi prireditve bo nekoliko moten promet v času sprevoda maškar skozi Glavni trg do grmske osnovne šole, parkirišče pred gostiščem na Glavnem trgu pa bo zaradi zbiranja mladih maškar zaprto od jutranjih ur. črpalke na Otočcu, jaz pa bi lahko 100 let živel, pa tolikšne količine ne bi nikoli pokuril,” je komentiral napako, za katero objavljamo danes popravek na 11. strani. Milana Milčinoviča iz Kostanjevice pa motijo polemike župnika Jožeta Packa, ki jim ni ne konca ne kraja, zato predlaga, naj se konča. Bralec iz Suhorja je povedal, da očitno nekatere zelo moti njihov župnik, kije vreden le pohvale, saj je poleg božje službe naredil zavidanja vredno kmetijo. “Le koga to moti? se sprašuje Suhorčan. Večina ljudi je župnika zelo dobro sprejela, zato jih toliko bolj moti, da ga nekateri želijo le dve leti pred upokojitvijo premestiti drugam. Menda naj bi moral zaradi njihovega opravljanja faro zapustiti še letos. J. D. TUDI HUDOMUŠEN PRIPOVEDOVALEC Mojstrovine nesojenega livarja Okraski in skulpture iz aluminija, izdelki Franca Banovca, primerni za darila Franc Banovec iz Novega mesta, ki je po rodu Belokranjec, že leta izdeluje razne izdelke in skulpture iz aluminija. Se posebej se je temu livarskemu konjičku posvetil, odkar je upokojen. Med njegovimi izdelki je največ okraskov, svečnikov, okvirjev za slike, podob starega mlina in lovskih motivov in modelov za torte in kolače ter rogačev. 77-letni Franc se je rodil v Jelševniku pri Črnomlju, kot fantič pa se je šel učit za livarja v takratno obrtno šolo v Črnomlju. Z lastnikom livarne Alfonzom Laknerjem je imel sklenjeno pogodbo, vendar ga je zdravnik še pred zaključkom šolanja zaradi alergije na prah izločil kot neprimernega za opravljanje tega poklica. Kljub temu je kasneje pridobil spričevalo za železolivar-skega pomočnika. Ker v tem poklicu ni smel delati, doma na kmetiji pa tudi ni mogel ostati, saj so bili številna družina, je oče prosil obrtnika Janeza Zupančiča, če bi se Franc lahko pri njem izučil mehanične stroke. “Takrat smo popravljali predvsem bicikle, zato smo bili zelo veseli, če je kdaj v našo delavnico zavil kakšen avto,” se spominja Franc. KDO BO PRINESEL NAJVEČJI PUSTNI KROF? NOVO MESTO - Regionalna radijska postaja Studio D organizira v sodelovanju s Hoteli Otočec v soboto, 13. februarja, akcjjo “Iščemo največji pustni krof". Krofe bodo v restavraciji Tango sprejemali od 12. ure dalje, največje tri pa bodo razglasili po 21. uri. Prvu nagrado tisoč jajc prispeva Perutninarstvo Humek. Generalni sponzor akcije je podjetje 1TZ. Sicer pa bo poskrbljeno tudi za pustni ples z izborom najboljše maske in zabavo s skupino Objem. Najmlajše pa na Otočec vabijo v nedeljo po 15. uri, ko bo Otroški V KOSTANJEVICI BO SPET VESELO KOSTANJEVICA - Kot je za pusta v Kostanjevici običaj, prevzame vso oblast v svoje roke Prforcenhavs. Tokrat se bo to zgodilo že v nedeljo oh 6. uri zjutraj, ko bodo krajane šclmarji in godba prebujali z budnico. Ob 14. uri bo oklic kurenta s pustno povorko. V ponedeljek se lahko ob 16. uri udeležite občnega zbora Prfor-cenhavsa, ob 17.30 pa baklade. Ob 19. uri bo ponovno občni zbor, volili pa bodo tudi novega predsednika. Ob 21. uri bo tradicionalni ples v maskah. V torek se bo začelo že ob 7. uri, ko bodo po ulicah Kostanjevice gonili medveda, ob 15. uri pa bo oranje in sejanje. Ob 19. uri lahko prisluhnite promenadnemu koncertu. Pustno veseljačenje se bo končalo v sredo ob 15. uri s pogrebom kurenta in veselo sedmino. V NOVINARSKI DELAVNICI • Kulturni praznik so na osnovnih šolah različno obeležili. V bršljinski osnovni šoli so se e petek organizirali v različne delavnice, ki so imele skupni naslov Župančič in Bela krajina. V eni izmed delavnic so izdelovali tudi pisanice, najbolj množično obiskana pa je bila kuharska delavnica, kjer so pripravljali belokranjske jedi. V novinarski delavnici, od koder je posnetek, so sc učenci pod vodstvom Elizabete Vardijan najprej seznanili z novinarskim delom, kasneje pa so obiskali učence v ostalih delavnicah in njihovo delo ter vtise strnili v krajše zapise, ki jih bodo obesili na stenčas. (Foto: J. Dorniž) Začela se je vojna, Franc se je leta 1943 kot 20-leten fant pridružil partizanom. Bil je trikrat ranjen, in ko je bil ranjen tretjič, so ga partizani razporedili v orožarsko delavnico. Po vojni se je zaposlil v črnomaljski livarni, kasneje pa v Litostroju. “Tam sem delal z zelo dobrimi mojstri in se od njih veliko naučil,” pripoveduje Franc. Vendar v Ljubljani ni dolgo zdržal, s kolegom sta se odpravila proti Reki v tamkajšnji Torpedo, vendar so Franca v Novem mestu zadržali in zaposlil se je v takrat ustanovljenem Pionirju. Tu je opravljal livarska in mehanična dela, leta 1958 pa je naredil še mojstrski izpit za avtomehanika. V Novem mestu je spoznal tudi ženo Ano in skupaj sta si potem v Adamičevi ulici zgradila hišo. Pri Pionirju je bil zaposlen 13 let, potem je delal še na Stanovanjski skupnosti in pred upokojitvijo še pri vojski v Pogancih, kjer je vzdrževal avtopark. Od leta 1971, ko se je upokojil, pa ima več časa za svojega priljubljenega konjička. “V šoli sem bil sicer zelo slab učenec, železolivarstva. ki me je veselilo, pa sem se kljub temu naučil,” pove. V domači delavnici je izdelal že zelo veliko najrazličnejših predmetov in skulptur. Večkrat se nanj obrnejo ljudje, ki iščejo posebno darilo, ki ga na trgu ni mogoče kupiti. Izdelal je tudi motiv Martina Krpana, ki je nekoč krasil neko krušno peč, našel pa ga je na odpadu. Za izdelek potrebuje najprej model, ki je lahko narejen iz lesa, mavca, aluminija ali železa. Včasih model izdela tudi sam. “Iz kremenčevega peska, ki mora biti ravno prav vlažen, naredim kalup in potem odstranim model, na njegovo mesto pa vlijem na okrog 1000° Celzija segreto aluminijevo maso,” razlaga Franc. Čez 15 minut je odlitek že strjen, potem pa ga je potrebno še obdelati in pobarvati z žgano barvo. Franc si želi, da bi se livarska tradicija ohranila, zato je še posebej vesel, ker znata takšne izdelke narediti tudi njegov zet Milan in vnuk Robert. J. DORNIZ FRANC BANOVEC V SVOJI DELA VNICI - Izdelal je že številne izdelke in skulpture iz aluminija, za katere je modele naredil sam ali pa jih je kje dobil. Na fotografiji kaže na aluminijaste odlitke, ki čakajo še na obdelavo. (Foto: J. D.) v Študent na rajži okoli sveta Uroš Ravbar obpotoval svet • Od Londona do Londona čez Azijo, Avstralijo, tihomorske otoke Popotovanje je kot magnet, širni svet te vedno znova vabi, da vzameš pot pod noge in greš. To še kako dobro ve 25-letni Novomeščan Uroš Ravbar, kije lani v štirih mesecih obpotoval svet. Popotovalna strast je Uroša zagrabila v študentskih letih. V drugem letniku študija na ekonomski fakulteti se je odpravil v Skandinavijo. Od tedaj je živel samo še za svoje poti. Kar se je dalo hitro je opravil z izpiti, vmes pa skušal na študentski način čim več zaslužiti. Njegova naslednja pot ga je vodila z vlakom po Evropi, pred koncem študija pa je dva dva meseca in pol potoval po ameriških in kanadskih narodnih parkih. Ko je doštudiral, je bil pripravljen na svojo veliko pot, pot okoli sveta. Potovati okoli sveta pravzaprav niti ni tako nenavadna stvar, kot se sliši. V Londonu prodajajo celo avionske karte za pot okoli sveta; nekaj malega več kot 25 tisoč tolarjev stanejo. Ker je to dokaj enostaven in sorazmerno poceni način, se ga je poslužil tudi Uroš, ki je tako svojo pot začel v Londonu, od koder je krenil najprej v Bankok in en mesec ostal na Tajskem in v Laosu, kjer je ubiral poti, na katere turisti običajno ne zahajajo, in tako spoznaval pravo Azijo. V itinerarju je imel tudi nekajdnevni obisk Singapura, a je raje ostal v Laosu, ki mu je bil še posebej všeč, kar je skoraj drago plačal. Ker ni izrabil rezervacije za Singapur, so ga izbrisali s seznama potnikov za Avstralijo, kjer ga je v Sydneyju čakalo dekle. K sreči se je našel prost sedež, tako da po Avstraliji ni potoval sam. Ko je pospremil dekle domov, se je napotil v Novo Zelandijo in kar nekaj dni prebil na otočku Taveuni, kjer so snemali film Vrnitev v plavo la- Uroš Ravbar guno, obiskal Cookove otoke, kjer je naletel na tekmovanje najboljših plesalcev v Polineziji, ki precej spominja na karnevalske dni v Riu. Svojo pot je zaključil z ogledom turistično razvpitih Havajev ter se preko Los Angelesa po štirih mesecih vrnil v London, na izhodiščno točko. Po prihodu domov je moral odslužiti še vojaščino, sedaj pa z diplomo v žepu čaka na svojo prvo redno zaposlitev. Čakanje * Na poti okoli sveta je Uroš Ravbar posnel okoli 2500 diapozitivov in še približno toliko fotografij. Del svoje poti, popotovanje po Tajski in Laosu, bo jutri, 12. februarja, ob 19. uri predstavil v avli osnovne šole Grm. Predavanje je poimenoval Azija - dežela smejočih se ljudi. Popotovanje po Tajski in Laosu je bilo zanj prava avantura. mu pride kar prav, saj je začel pisati knjigo o svojih doživetjih na poti okoli sveta. i vit-imaR