M ('Os t/c \A( ('jo! at u na sprejemu pri podpredsedniku kranjske skupščine Francu Šifkorieu. Kranj, sobota, 28. 7. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Leto XXVI. Številka 57 ISKRA ODPIRA NOVO TOVARNO TELEKOMUNIKACIJ XXIII. mednarodni GORENJSKI SEJEM Dopust se končuje v eni sami doltfi pločevinasti koloni. — Foto: Ferdan Ustanovitelji: obč. konference SZDL "esenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J? Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk ^r&nj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar leta. V začetku maja letos pa so v njej že postopoma začeli uvajati proizvodnjo. Po mnenju mnogih je danes to najbolj moderna tovarna v državi, v kateri Jbo zaposlenih v končni fazi 1500-delavcev. Površina novih proizvodnih in drugih prostorov znaša prek 17 tisoč kvadratnih metrov. Oglejmo si nekaj posebnosti. V tovarni bo potrebna izredna čistoča. Tako bodo v proizvodne prostore skozi posebne filtre dovajali prečiščen zrak. Povsod so urejene klima naprave. Vsi zaposleni se bodo na primer ob prihodu na delo, morali preobleči v garderobah. S tem nameravajo zagotoviti največjo možno mero čistoče, ki je glavni pogoj pri proizvodnji elektronskih telefonskih central. Malico bodo imeli zaposleni v posebni jedilnici, kjer bo prostora za 650 ljudi. Jedilnica je urejena tako, da jo lahko preuredijo v dvorano za različne prireditve. Gradnja te najmodernejše tovarne je veljala okrog 330 milijonov dinarjev. Zgrajena je bila v rekordnem času. Načrte za tovarno je izdelal Slovenijapro-jekt Ljubljana. Glavni izvajalci so bili: SGP Projekt Kranj, IMP Ljubljana in Trimo Trebnje. A. Ž. Naročnik: Dan ^jem ur* dopoldne se bo na Laborah začela osrednja slovesnost ob leto- de. Pazniku kranjske občine in 30. obletnici ustanovitve Prešernove brigado e'°vni kolektiv podjetja Iskra — Elektromehanika Kranj pa bo odprl tov»rno telekomunikacij. Po raportu komandanta Prešernove brigade Poj-jj program. Pevski zbor Iskre bo zapel internacionalo, sledil pa bo Sl^v''avni govor predsednika kranjske občinske skupščine Slavka Zalokarja. koj- °stni govor bo potem imel predsednik centralnega komiteja zveze °btjn^lstov Slovenije Franc Popit. Po podelitvi priznanj občanom*kranjske bo kulturni program, v katerem bodo nastopili moški pevski zbor Is-j • rna dupina Iskre in godba Ljudske milice. Zatem bo spregovoril delavskega sveta podjetja Iskra Henrik Peternelj. tovarne, ki bo po zaključnem govoru, so povabili med drugim ,Vnike jugoslovanskih PTT podjetij, predstavnike belgijske firme ^Ro ,i Pbone ter predstavnike družbenopolitičnega in javnega življenja ter ^ip S ljudske armade. ave na gradnjo nove tovarne na Laborah so se začele v začetku minulega v Kranju od 10. do 20. avgusta G L A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE GA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kolajne za invalide Na 22. svetovnih športnih igrah invalidov v Stoke Man-deville blizu Londona so jugoslovanski športniki dosegli, izjemen uspeh, saj je naših sedem tekmovalcev in tekmovalk osvojilo kar osem kolajn, iti to tri zlate, tri srebrne in dve bronasti. Letos so na tem tekmovanju prvič sodelovali tudi slovenski tekmovalci. Svetovnega tekmovanja se je udeležilo 540 tekmovalcev iz 37 držav. Šestletni študij Dekan beograjske medicinske fakultete dr. Ivan Stanko-vič je napovedal, da bo študij medicine v prihodnje bržkone trajal šest let, namesto sedanjih petih. Razen Albanije smo edina evropska država, kjer traja študij medicine pet let. Enoletni staž bi bilo treba obvezno plačati, opravljali pa bi ga na vrhunskih zdravstvenih ustanovah, specializacije pa ne bo moč opraviti brez poprejšnje dveletne prakse na terenu. Premalo in preveč zdravnikov Zaradi želje diplomantov visokih šol po zaposlitvi v velikih mestih se na več področjih pojavlja veliko pomanjkanje po teh kadrih, medtem ko pogosto v mestih ni najti dela za vse. Tako je tudi z zdravstvenimi delavci. Samo v Beogradu čaka na zaposlitev 90 zdravnikov, od tega 60 pripravnikov ter. 76 stomatologov ter 426 zdravstvenih delavcev s srednjestrokovno izobrazbo, med njimi največ medicinskih sester. Medtem pa se v državi še vedno okoli 30 odstotkov otrok rodi brez vsake strokovne pomoči, več kot 36 odstotkov državljanov pa umre, ne da bi se kdaj zdravili. V Bosni in Hercegovini pride na enega zdravnika internista kar 26.645 prebivalcev, nezadovoljivo število zdravnikov pa je tudi v drugih republikah. Obletnica potresa Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval Skopje ob deseti obletnici katastrofalnega potresa za izredne uspehe pri obnovi mesta. Splošni zbor mesta Skopje pa je predsedniku republike v znamenje zahvale in priznanja podelil zlato plaketo Skopja z listino. Sedma turistična velesila Po podatkih mednarodne zveze uradnih turističnih organizacij je jugoslovansko turistično gospodarstvo med 58 državami na sedmem mestu. Lestvica je napravljena po podatkih v turističnem letu 1972, in sicer od januarja do septembra. Pred Jugoslavijo so Velika Britanija, ZDA, Španija, Italija, ZR Nemčija, Avstrija, Švica in Danska. Meje davščinam Pooblaščeni predstavniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov so na sestanku v zveznem izvršnem svetu dosegli soglasje o predlogu dogovora o okvirih in merilih za dodatno obremenitev občanov in organizacij združenega dela s področja gospodarstva s stabilizacijskimi davki, stabilizacijskimi posojili in stabilizacijskim varčevanjem v letu 1973. Predvideno je, da pri črpanju sredstev, potrebnih za stabilizacijo gospodarstva, republike ne bi povečevale splošne stopnje republiškega posebnega davka na promet proizvodov za več kot en odstotek. Uvede se lahko le obdavčitev sredstev za reprezentanco, reklamo in propagando ter osebnih dohodkov iz delovnega razmerja za delo, daljše od polnega delovnega časa, in osebnih dohodkov za delo upokojencev, ki glede takega dela niso obravnavani kot upokojenci, dalje osebnih dohodkov razen dohodkov iz delovnega razmerja, dohodkov od premoženja ter skupnega dohodka občanov in prometa > z nepremičninami. Danes bodo na Jesenicah pred železniško postajo odprli zgodovinsko-dokumentarno razstavo Jesenice včeraj, danes in jutri. Prireditve za občinski praznik Radovljice Sobota, 28. julija: ob 20. uri koncert bratov Avsenik v Begunjah ob 20.30 koncert godbe na pihala na Blejskem jezeru Nedelja, 29. julija: ob 9. uri otvoritev gasilske orodjarne v Vrbnjah ob 17. uri nastop konjenikov v Novih Vrbnjah ob 20.30 nastop folklorne skupine Emona iz Ljubljane v festivalni dvorani na Bledu V Creini javna telefonska govorilnica za medkrajevne pogovore V ponedeljek ob 11. uri so v recepciji hotela Creina v Kranju izročili namenu telefonsko celico za krajevne in medkrajevne pogovore. Kranjska pošta se je za ta korak odločila z nanjenom, da omogoči občanom, ki niso telefonski naročniki, medkrajevne pogovore tudi v času, ko pošta ne posluje. Za krajevni promet priporočajo uporabo kovanca za petdeset par, čeprav lahko kličemo tudi z večjim. Za medkrajevni pogovor pa lahko spustimo v aparat kovance za 50 par, dinar ali dva. Aparat jih porablja v določenih časovnih presledkih v odvisnosti od oddaljenosti kraja kamor telefoniramo. Višek denarja avtomat vrne. Telefonska celica je izdelek tovarne ITT, ki deluje v sklopu belgijskega koncema Bell telefon. Zanjo je kranjska pošta odštela 70.000 dinarjev. Polelektronska telefonska celica v Creini je za zdaj edina v Sloveniji. Pri pošti v Kranju nameravajo v prihodnjih letih kupiti še več takih aparatov. Namestili jih bodo v vaseh, kjer ni veliko telefonskih prikl jučkov oziroma jih sploh ni. 9 W J% C8L Sobota — 28. julija 1973 i avto pa je zgorel. Partizani so se uspešno umaknili, kar je Nemce le še bolj razburilo. Zagorele so tri najbližje domačije. Postrelili so vse moške, ki so jih v njih našli. Toda nemški oficir je bil vreden več. Zato so se v ponedeljek zjutraj pričeli ustavljati na mestu napada skrbno zadelani kamioni. Iz njih so poska-kali do zob oboroženi Nemci, za njimi pa so ob vpitju stopali zvezani možje in fantje — talci. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov. Petdeset jih je bilo. Zadnjikrat so njihovi pogledi objeli slovensko zemljo. Kot vsako leto, tako se bodo tudi letos navečer praznika zbrali na mestu zločina. Krajevne organizacije bodo pripravile spominsko svečanost v Jurčkovem klancu s pričetkom ob 20. uri. Letos bodo Podbrežani svoj praznik praznovali še posebno slovesno. Dokončali so namreč asfaltirano cesto, ki povezuje vas po njeni dolžini. Kljub poletju, ki tradicionalno ni čas velikih političnih aktivnosti, je bilo mogoče tudi minuli teden zaznati pospešeno dejavnost neuvrščenih, ki jih od alžirskega sestanka na vrhu deli le še dober mesec. To, prevrat v Afganistanu in zapleti zaradi egiptovsko-li-bijske federacije, bodo glavne teme našega današnjega zunanjepolitičnega pregleda. Uspešne priprave na Alžir PRED ALŽIROM: svet neuvrščenih se skrbno — zelo verjetno najskrbneje doslej — pripravlja na četrto konferenco šefov držav ali vlad. Malone iz vseh koncev prihajajo poročila o dejavnosti neuvrščenih,v o posameznih ali skupinskih pobudah, novih akcijah in medsebojnem informiranju. Predvsem bi lahko rekli, da prevladuje neko osnovno spoznanje, ki ga je mogoče označiti takole: čas načelnih deklaracij in izjav je mimo! Neuvrščeni ne potrebujejo več zgolj načelne in splošne platforme, marveč konkretne dogovore, kako sprejeta načela Beograda, Kaira in Lusa-ke uresničiti tudi v praksi. Alžir naj bi torej pomenil predvsem konkretizacijo tega, kar je načel- Sporazum kmalu podpisan V torek se je sestal koordinacijski odbor za ustanovitev telesnokultur-ne skupnosti v Škofji Loki. Na posvetu so člani odbora razpravljali o osnutku statuta te samoupravne skupnosti in njenem financiranju. Osnutek statuta so z nekaterimi pripombami sprejeli in ga bodo lahko predložili v potrditev občinski skupščini. Telesno kulturno skupnost bo vodila petdesetčlanska skupščina oziroma njen izvršni odbor. Cl ane skupščine bodo volili po delegatskem sistemu delovne organizacije, športna društva in krajevne skupnosti. Na seji so sprejeli tudi besedilo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesno kulturne skupnosti, ki ga bodo predstavniki delovnih organizacij, športnikov in občinske" skupščine podpisali v prihodnjih dneh. -lb Podljubeljski komunisti za boljše sodelovanje družbenih organizacij V soboto, 21. julija, je bil v Pod-ljubelju zbor komunistov, ki stanujejo na področju podljubeljske krajevne skupnosti. Komunisti so na zboru ocenili preteklo delo ter sprejeli smernice za delo v prihodnje. Sklepi, sprejeti na sobotnem zboru, nalagajo podljubeljskim komunistom odgovorne naloge na področju družbenega in političnega življenja v krajevni skupnosti. Predvsem se bo moralo okrepiti sodelovanje med krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, člani ZK pa bodo morali biti pri tem aktivnejši. Sklepi, sprejeti v soboto, zahtevajo od komunistov vključevanje v priprave in razprave pred 10. kongresom ZKJ, razen tega pa bodo morali biti člani ZK aktivni tudi v razpravah o novi ustavi republike in zveze ter novih statutih občine ter krajevne skupnosti. -jk Delavska in kmečka mladina tabori na Pungratu V skladu s programom obrambe in zaščite je organiziral oddelek za narodno obrambo pri skupščini občine Tržič na planini Pungrat pod Košuto petdnevno taborjenje za delavsko in kmečko mladino. Taborjenje se je začelo v sredo, zaključeno pa bo jutri. Včeraj so mlade vojne obveznike obiskali tudi člani sveta za narodno obrambo pri skupščini občine Tržič ter se pogovarjali o njihovem življenju in delu. Mladi Tržičani se bodo seznanili z najosnovnejšimi vojaškimi veščinami, ki jim bodo koristile tudi v vsakodnevnem življenju. -jk no znano in sprejeto. Če je treba to ponazoriti s primerom, bi se lahko odločili za naslednjega: vsi se strinjajo — in to že dolgo — da je treba nekaj storiti za odpravo kolonializma v Afriki, toda doslej glede tega ni bilo neke enotne in vse obvezujoče konkretne dejavnosti. Alžir naj bi to naposled opravil. Ne s kako novo izjavo ali deklaracijo, marveč z odgovorom na čisto praktično vprašanje — kako namreč dejansko pomagati narodom, ki se bore za svojo nacionalno svobodo. Drug pomemben element novega v svetu neuvrščenih so nova žarišča, če temu lahko tako rečemo. Predvsem bi veljalo omeniti latinsko-ameriške države (Cile, Mehiko, Argentino), ki bodo v dejavnost neuvrščenih vnesle nove razsežnosti. Prav tako je moč zaznati v tem smislu nov duh v nekaterih afriških državah (Tanzanija, Zair, Nigerija, Tunis) in pa tudi »povratek« med aktivnejše dejavnike neuvrščenih v drugih koncih sveta (denimo Indonezijo, ki je veljala skoraj že za »odpisano«). Pričujoče je kajpak le skromna informacija o aktivnosti neuvrščenih, kar je vsekakor tema, o kateri bomo v naši rubriki pred začetkom alžirskega srečanja v prvih dneh septembra še pisali. PREVRAT V AVGANISTANU: medtem ko se je mudil afganistanski kralj na zasebnem obisku v Italiji, je v njegovi domovini njegov zet izvedel državni udar ter razglasil državo za republiko. V prvem razglasu radia Kabul je bilo med drugim rečeno, da bo Afganistan ostal privržen Slavnostna seja Ob praznovanju 1. avgusta, jeseniškega občinskega praznika, bo na Jesenicah več prireditev, ki se bodo zvrstile vse do konca prihodnjega tedna. Danes, 28. julija, bo v sejni dvorani skupščine občine slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnje Cufarjeve in Gregorčičeve plakete. Po slavnostni seji bo \ otvoritev zgodovinsko — dokumentarne razstave »Jesenice včeraj, danes in jutri« nasproti Železniške postaje na Jesenicah. Nato bo ob objektih valjarne Bela ogled, tehnični direktor železarne pa bo spregovoril o gradnji nove hladne valjarne. Nato si bodo ogledali farmo v Poljčah ter zaključili dan na pikniku v Završnici. V nedeljo bo v Bazi na Jesenicah .veliki mednarodni turnir v balinanju, gobarska družina pa bo pripravila razstavo. D. S. Javne razprave o stanovanjski politiki Pred nekaj dnevi se je sestal upravni odbor škofjeloškega solidarnostnega sklada za gradnjo družbenih najemnih stanovanj. Na seji so obravnavali predloga statuta sklada. Prečiščeno besedilo so poslali v razpravo vsem temeljnim organizacijam združenega dela v občini. Razprava v delovnih organizacijah bo trajala do 15. avgusta, nakar bo upravni odbor zbral pripombe in jih vnesel v statut. Na prvi jesenski seji ga bo obravnavala tudi občinska skupščina. Ob tem naj omenimo, da bo že jeseni vseljivih nekaj stanovanj, ki bodo zgrajena z denarjem, zbranim v solidarnostnem skladu. Kdo se bo vselil, pa bo odločila prioritetna komisija, ki deluje pri skladu, -lb Tudi mladina sodeluje v javnih razpravah V razpravah o osnutku ustave SFRJ in ustave SRS mora sodelovati čimširši krog slovenske mladine. d bi odstranili z egiptovsko-lib1^ ske meje »reakcionarne simbol® (namreč obmejne znake in ^f.' no označene prehode) in na4 L. vali v Kairu z množičnimi d monstracijami v prid čim hitr^ ši združitvi dveh dežel, zgovorn priča o trenutnem stanju sov med obema arabskima drz vama. Med sedemnajstdnevnimi P. govori egiptovskega Pret*!efa nika Sadata in libijskega Gadafija namreč nikakor o' mogli najti skupnega jezika de združitve držav v skupno j. deracijo, sedaj pa naj bi to iz®1 tisoči demonstrantov. ,fV} Sadat je proti hitri združuj (ker ima slabe izkušnje, saj ,g dosedanje zveze Egipta s ~ J), in Sudanom neslavno konč®,^ mladi in zagreti polkovnik Ga ^ f! pa bi to rad kar v nekajt*n® j. cih. In čeprav je egiptovski Pf ^ sednik jasno povedal, da nl.a{Jj hitro združitev, pa njegov 111 partner (ki bi se vsekako*" videl v vlogi novega arabskega sveta) še n® vztraja. Podbrežani praznujejo Pred 31. leti je bilo. Mrak je že kril podbreške domačije. Gospodarji so že legli k počitku, le gospodinje so še pospravljale po hiši. Že zdavnaj je bila policijska ura. Tedaj je na Bistrici počilo. Počasi, nekako slovesno, je zapel partizanski mitraljez in čez hip so mu kot razdražene ose odgovoriti nemški. V zasedi so partizani pričakali nemški konvoj. Na čelu je vozil višji oficir. Ob prvih strelih je omahnil, njegov Asfalt proti dolini Završnice Delavci Cestnega podjetja iz Kranja so začeli v četrtek urejevati 500 metrov dolg in 6 metrov širok cestni odsek od Žirovnice mimo Ajdne proti dolini Završnice. Grobi asfalt je položen. Na Cestnem podjetju so povedali, da bodo dela v primeru dobrega vremena gotova že v torek. Urejevanje ceste mimo Ajdne financira skupščina občine Jesenice, (jk) — Foto: F. Perdan RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ I. Razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. pravnika v oddelku za občo upravo in družbene službe 2. komunalnega inšpektorja 3. urbanističnega inšpektorja oba v oddelku za gospodarstvo Pogoji: visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in štiri leta delovnih izkušenj. Za delovno mesto pod zaporedno številko 3. je zagotovljeno dvosobno stanovanje. 4. tri referente v oddelku za narodno obrambo Pogoji: višja ali visoka strokovna izobrazba pravne, upravne, politične ali vojaške smeri in tri leta delovnih izkušenj. Za kandidate, ki nimajo vojaške izobrazbe, je zaželena šola za rezervne oficirje. 5. tajnika komisije za ugotavljanje izvora premoženja v davčni upravi Pogoj: višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj. 6. referenta za srednje šolstvo v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: višja strokovna izobrazba in štiri leta delovnih izkušenj II. Objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za potne listine 2. pisarniško moč (vodjo pisarne) oba v oddelku za notranje zadeve Pogoji: srednja strokovna izobrazba, pod 1. dve in pod 2. eno leto delovnih izkušenj 3. referenta za zveze 4. pisarniške moči 5. referenta za materialno — tehnična vprašanja vsi v oddelku za narodno obrambo Pogoji: pod 3.: srednja strokovna izobrazba elektro stroke, zaželena SRO in dve leti delovnih izkušenj pod 4.: upravno-administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj pod 5.: srednja strokovna izobrazba, veselje do dela z orožjem in tehničnimi sredstvi 6. geometra v geodetski upravi Pogoj: tehnična srednja šola — geodetski odsek in dve leti delovnih izkušenj. ? šoferja Pogoj: poklicni voznik motornih vozil in najmanj tri leta delovnih izkušenj, zaželeno znanje avtomehanike N- šefa krajevnega urada Naklo Pogoj: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj, dve strojepiski v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: dvoletna administrativna šola in eno leto delovnih iz- tri vročevalce (kurirje) in sicer dva za območje mesta Kranja in eno za območje kra-jevnega urada Predoslje * ogoji: dokončana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj. 11- Sedem pripravniških mest in sicer: 1 diplomirani pravnik 1 diplomirani gradbeni inženir — nizke gradnje 2 upravne stroke z višjo strokovno izobrazbo 1 geometer 1 ekonomske stroke — srednja strokovna izobrazba 2 pisarniške stroke — srednja strokovna izobrazba Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev Pošljejo razpisni komisiji upravnih organov Skupščine občine K,,anj najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa in objave. SIPAD prodajalna Kranj Cesta JLA 6 (nebotičnik) jagodno kupite pohištvo na kredit. 'J-000 din posojila odobrimo takoj — *'ez porokov. XT . Ne zamudite ugodnosti.. Predsedniki mestnih krajevnih skupnosti podpisali sporazum Včeraj dopoldne so predsedniki kranjskih mestnih in primestnih krajevnih skupnosti podpisali samoupravni sporazum o uporabi dela sredstev iz prispevka občanov za uporabo mestnega zemljišča. Na osnovi odloka skupščine občine Kranj bodo prihodnje leto 30 odstotkov prispevka občanov za uporabo mestnega zemljišča dobile krajevne skupnosti, ki delujejo na področju zazidalnega območja mesta Kranja. Višina teh sredstev dosega 400.000 dinarjev in so bila razdeljena na osnovi posebnega natečaja. Tako bo dobila krajevna skupnost Huje — Planina — Cirče 130.000 dinarjev za asfaltiranje ulic po Cirčah, krajevna skupnost Kokrica 50.000 dinarjev za asfaltiranje cest na Ko-krici, krajevna skupnost Primskovo 80.000 dinarjev za enake potrebe, krajevna skupnost Vodovodni stolp pa 120.000 dinarjev za asfaltiranje cest v krajevni skupnosti in za ureditev ceste na Rupo. 20.000 dinarjev bo dobila tudi krajevna skupnost Voklo, ki jih bo potrošila za urejevanje cest v Hrastju. -jk Višje cene tudi v juniju Tako kot v vseh letošnjih mesecih so tudi v juniju cene narasle, in sicer v primerjavi z majem za 1,6 odstotka. Od začetka letošnjega leta so se cene v Sloveniji povečale za 10 odstotkov. To pomeni, da se cene letos dvigajo hitreje kot lani. Cene v prvem polletju letos so že za 17 odstotkov višje od cen v lanskem enakem razdobju. Cene pa niso višje le v naši republiki, v zveznem merilu so se celo bolj dvignile in sicer za 17,9 odstotka. Na tolikšen dvig cen v pretežni meri vplivajo cene živil. Od decembra lani so se cene živil dvignile v Sloveniji za 17 odstotkov, cene industrijskih izdelkov pa za 7,5 odstotka, prav tako tudi cene storitev. V državi so največje razlike prav v cenah živil. Razlike v cenah živil so tako velike, da je ponekje razmerje tudi 9:1. Mesta v Sloveniji so največkrat med prvimi petimi najdražjimi mesti, medtem ko se med najcenejšimi ne pojavljamo. Živila so torej najdražja v Sloveniji in obmorskih mestih. Največje razlike so v cenah vrtnin in sadja, medtem ko pri cenah mleka, jajc in mesa ni tako velikih razlik. Cene mleka in mesa so že nekaj mesecev trdne. Zanimivo je, da so slovenska mesta pri cenah za meso v spodnji polovici lestvice, le pri svinjini so naša mesta spet med dražjimi mesti. Po anketi o življenjskih stroških za leto 1972 predstavljajo izdatki za hrano 37,7 odstotka izdatkov delavske družine, od tega izdatki za meso 32 odstotkov. Cene industrijskega blaga v prvem polletju letos so višje za 10 odstotkov od lanskih v enakem obdobju. V primerjavi z lani so za več kot 10 odstotkov povečale cene za svoje izdelke usnajrska industrija, tekstilna, nekovinska, črna metalurgija, živilska, kovinska, tobačna, industrija nafte, premogovniki in pa električna energija. Življenjski stroški so se v juniju povečali za 2,3 odstotka, v prvem polletju letos pa so v Sloveniji narasli za 20,4 odstotka, v državi pa so za 20,8 nad lansko višino. ljubljanska banka PIKAPOLONICA nagradna igra za mlade varčevalce Veste, dragi mladi prijatelji, pikapolonica ni kar tako od muh, kot bi si človek mislil! Pravijo, da prinaša srečo. In prav zato smo jo izbrali, da nam bo vodila prijetno igro ter kazala pot do uresničenja malih in velikih želja. Poglejte, kje vse jo bomo lahko srečali! Darila pripra vim, voščim lahko prijateljem svojim za praznik srčno. NA PRIKUPNI NALEPKI, ko bo vloga dosegla 100 din, NA KNJIŽNEM KAZALU, če privarčuješ nadaljnjih 100 dinarjev, KOT ZNAČKO pri privarčevanih 300 dinarjih, KOT DENARNICO, ko bo tvoja vloga dosegla 400 dinarjev in končno KOT HRANILNIK, ki ga prejmeš v trajno last ob vloženem skupnem znesku 500 dinarjev. Igro seveda lahko ponavljaš, če z varčevanjem nadaljuješ. Ker pa hranilnik v tem primeru že imaš, prejmeš namesto njega driigo Tepo darilo. Pa še to. Z dvigom privarčevanega denarja igro PIKAPOLONICA prekineš, dokler z novimi vlogami ne nadoknadiš dvignjenega zneska. Povej mamici, očku, babicam, dedkom, tetam in stricem, kaj vse te čaka! Pri nas pa bosta s svojo pikapolonico vselej dobrodošla. ljubljanska banka 6. septembra začetek ustavnih razprav v kranjski občini Nova ustava rešuje pomembna vprašanja V kranjski občini okrog 150 razprav — Povezanost z idejnimi izhodišči ZKJ — Ustavne razprave tudi preverjanje uresničevanja ustavnih dopolnil — Povezanost s pripravami na kongresa ZKJ in ZKS in s kadrovskimi pripravami na volitve V sredo, 25. julija, je bila v Kranju skupna seja vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, na kateri so obravnavali priprave in organizacijo javnih razprav o zvezni in republiški ustavi ter o osnutku novega statuta kranjske občine. Uvodne besede sta podala predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič in predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Kranj Pepca Jež. Na sredini seji so poudarili, da je sprejemanje nove republiške in zvezne ustave pomembna politična akcija, ki jo je treba dobro organizirati. Njen smisel ni le pojasnjevanje posameznih določil osnutkov obeh ustav, temveč bo treba med razpravo delovne ljudi zainteresirati do take mere, da bodo sami dajali predloge in iskali najboljše rešitve. Ustavi, o katerih bomo razpravljali, sta pomembno revolucionarno dejanje, so poudarili na sredini seji, saj odpravljata številne nejasnosti, predvsem s področja lastnine nad proizvajalnimi sredstvi. Razprave, ki so pred nami, so nadaljevanje pogovorov o ustavnih dopolnilih in dokumentih, sprejetih na pomembnih zasedanjih najvišjih zveznih in republiških organov ZK, od 21. seje predsedstva ZKJ dalje. Zato mora javna razprava o besedilih nove republiške in zvezne ustave temeljiti na idejnih izhodiščih Zveze komunistov, ki so izraz volje delovnih ljudi. Seveda pa ustavnih razprav ne bomo smeli razdvajati in ločevati od pogovorov o aktualnih družbenopolitičnih vprašanjih, o vlogi Jugoslavije v svetu in od priprav na 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS. Razprava o osnutkih republiške in zvezne ustave bo enotna. Zaradi tesne medsebojne povezanosti ju ne gre razdvajati. Prav tako mora na teh srečanjih steči beseda o občinskem statutu, statutih krajevnih skupnosti ter samoupravnih aktih TOZD in drugih interesnih in samoupravnih skupnosti. Osnutek kranjskega občinskega statuta je že izdelan in doživlja prve popravke. Seveda pa bo treba vsako razpravo prilagoditi sredini, v kakršni se bo odvijala. Na sredinem srečanju v Kranju so tudi opozorili, da so del ustavnih razprav tudi priprave na volitve, saj prinaša nova ustava, tako republiška kot zvezna, nova družbena razmerja in uvaja delegatski sistem. Razprave, ki so pred nami, so tudi preverjanje dosedanjega uresničevanja ustavnih dopolnil. V Kranju so se na ustavne razprave dobro pripravili. Uvodna razprava bo 6. septembra, ko se bo sestal občinski politični aktiv, na katerem se bo zbralo okrog 400 ljudi. Sredi oktobra pa naj bi splošni zbor občine ocenil razprave in jih zaključil. Računajo, da se bo v občini medtem zvrstilo okrog 150 razprav po TOZD, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih skupnostih in vseh samoupravno organiziranih združenjih delovnih ljudi. Na razprave bodo vabili letaki in vabila, pomembna pa bo vloga sredstev javnega obveščan ja. Za organizacijo in spremljanje javnih razprav je imenovan posebni koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL, ki je razen sindikata glavni nosilec ustavnih razprav. Odbor bo imel operativno telo — sekretariat, ki bo pripravljen v vsakem času svetovati, pomagati in odgovarjati na vprašanja. V Kranju je oblikovan tudi politični aktiv, ki ga sestavljajo ljudje, usposobljeni za tolmačenje novih ustav ter problematike, ki se bo pojavljala na teh razpravah. Aktiv so na sredini seji še razširili. Občinskemu aktivu bo pomagal še republiški aktiv. Vsem omenjenim organom bodo pomagale družbenopolitične organizacije, skupščina občine, samoupravne skupnosti, delovne organizacije, krajevne skupnosti itd. J. Košnjek w m n Nova cesta Urejevan je glavne ceste I la po zgornji savski dolini se nadaljuje. V sredo, 25. julija, .so pri naselju Belca spet zagrmeli stroji Cestnega podjetja Kranj. 1170 metrov dolg cestni odsek do mostu preko hudournika Belca bo^dokončno moderniziran in delno razširjen čez dobra dva meseca. Čez dober mesec pa ho cesta že toliko urejena, da bo mogoč normalni promet, ki se sedaj brez zastojev, kljub dvosmernosti, odvija po opuščeni železniški progi. Dela, ki jih opravlja Cestno podjetje Kranj, financira republiška skupnost za ceste, (jk) — Foto: F. Fer dan Mojster z motorno žago Franc Zadnikar z Jezerskega je v gmajni »gori zrastel« Nedavno srečanje gozdarjev in kmetov na Jezerskem je bilo združeno z manjšim tekmovanjem gozdarjev, predstavnikov gozdnih obratov Preddvor, Škofja Loka in Tržič. Smreke, ki so jih v rekordnem času posekali in za spravilo pripravili vešči gozdarji, je potem kanadski traktor timberjack zvlekel na piano. Okleščena debla so kremplji avtomobilskega dvigala naložili in delovni postopek, ki je včasih trajal dneve in dneve, je bil končan ... Opravilo je bilo za nas nadvse zanimivo. Se bolj prijetno pa so bili presenečeni upokojeni gozdni delavci, za katere so bili sekira, cepin, veriga, klini in konj za transport edini pomočniki. Kubike lesa so prevalile ali prenosile gozdarske roke. Motorne žage so bile pred desetletjem prava redkost. Danes jih imajo že številni kmetje, da o gozdnogospodarskih organizacijah ne govorimo. Podiranje in kleščenje dreves opravljajo majhni, a zelo bučni strojčki, ki jih roke gozdarjev obračajo in vrtijo kot igračke. Edino in najtežje opravilo, ki še ni mehanizirano, je lupljenje debel. Za te namene uporabljajo gozdni delavci drzalnike. Jeseni, pravijo pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, bo tudi tega konec. Podjetje bo kupilo lupilec, ki bo tretji v republiki. Pozimi preddvorski, škofjeloški in tržiški gozdni delavci lesa ne bodo več lupili ročno. Opazovalci prikaza sodobnega gozdnega dela so bili najbolj pozorni na visokoraslega možaka, ki ie skupaj z Jezerjanom Francem Carma-nom, starim gozdarskim mačkom, zastopal gozdni obrat Preddvor. Po mnenju strokovne komisije sta najbolje opravila delo. Možak je z lahkoto, brez tekmovalne nervoze in rutinsko rokoval z motorno žago. »To je eden naših najvestnejših in najboljših delavcev,« so mi dejali predstavniki GG Kran j... Mislili so na 39-letnega Jezerjana Franca ZADNIKARJA, ki se je po vojaščini pred 18 leti zaposlil pri kranjskem Gozdnem gospodarstvu. Delo pri »gozdni« je bilo takrat za Jezerjane skoraj edini zaslužek. Danes jih je le še 25. Ostali so se zaposlili drugje, največ v kranjski industriji, in sekire, cepine ter gozdarske škornje obesili na klin. »Ko so prišle prve motorne žage, je poslalo podjetje Zdravka in Jožeta Koširja ter mene na tečaj Družbena pomoč za delno nadomestitev stanarin Samoupravna stanovanjska skupnost — solidarnostni stanovanjski sklad občine Kranj — je pozvala občine, imetnike stanovanjske pravice v najemnih stanovanjih, da uveljavljajo pravico do delne nadomestitve stanarine. S 1. julijem 1973 je bilo namreč odpravljeno linearno subvencioniranje stanarin. Stanovalci so doslej plačevali 88 odstotkov stanarine, ostalo pa je bilo plačano iz posebnih sredstev občine. Stanovalci sedaj plačujejo polno stanarino. Po predpisih je družbena pomoč pri plačevanju stanarine odvisna od zasedenosti stanovanja in družinskega dohodka vseh žlanov gospodinjstev. Stanovalci bodo dobili potrebna pojasnila pri Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj in pri hišnih svetih. Ker pa so se stanarine s 1. julijem povečale v poprečju le za 16,67 din, bo število upravičencev do delne nadomestitve stanarine minimalno. Z uvajanjem družbene pomoči pri stanarini je zagotovljena socialna varnost občanov z nizkimi dohodki, tako da bodo lahko tudi ob bistvenem zvišanju stanarin zmogli le-to plačati. Samoupravna stanovanjska skupnost — iniciativni odbor občine Kranj — je objavil razpis posojila za dograditev idividual-nih stanovanjskih hiš in sredstev, ki jih organizacije združenega dela in druge organizacije po samoupravnem sporazumu združujejo pri poslovni banki. Pravilnik o gospodarjenju in razpolaganju z združenimi sredstvi, ki ga je po predhodnih razpravah v delovnih in družbenopolitičnih organizacijah sprejela Samoupravna stanovanjska skupnost — iniciativni odbor — dolo- ča, da je 80 odstotkov združenih sredstev namenjenih za blokovno gradnjo, 20 odstotkov pa za gradnjo individualnih hiš. Da bi pospešili dokončanje nedograjenih hiš, omogočili graditeljem čimprejšnjo naselitev, ob tem pa tudi sprostitev najemnih stanovanj, ki jih zasedajo nekateri graditelji, je bil najprej objavljen razpis za posojila individualnim graditeljem. V septembru in oktobru pa bo objavljen razpis posojil za blokovno gradnjo. Gradnja stanovanj v blokih uspešno poteka, saj je v gradnji že prek 400 stanovanj, prav toliko pa jih bodo še v letošnjem letu začeli graditi. Združena sredstva, kakor tudi sredstva solidarnostnega sklada, bodo v prek 90 odstotkih porabljena za gradnjo stanovanj v blokih in še posebno najemnih. L. M. za motoriste. Uspešno smo ga opravili in dobili prve motorne žage znamke Contra. To je bilo za nas nekaj posebnega. V treh fetih sem s svojo prvo contro posekal in zrezal najmanj 11.000 kubikov lesa, v desetih letih pa prek 30.000 kubikov. Potem sem rokoval še z dvema contrama, sedaj pa imam motorno žago jon-sereds 080. Mislim, da je contra glede moči najboljša, vendar je pretežka. Jonseredsove žage so lažje in blažć tresenje, takšne lastnosti pa imajo zadnje čase tudi nove Stihlove motorne žage.« Svoje znanje posredujete zadnja leta tudi drugim sodelavcem. »Sem kvalificiran motorist in instruktor za delo z motornimi žagami pri Gozdnem gospodarstvu Kranj. Prejšnja leta, ko motoristov še ni bilo veliko, sem vodil vsako pomlad tudi tri ali več tečajev. Danes je teh tečajev manj. Vzgojili smo veliko dobrih motoristov, tudi iz drugih republik.« Vse pogostejši so očitki, da delo gozdarjev zaradi težavnosti ni primerno plačano. »Včasih smo bili v gozdu po ves teden. Zadnje čase delam bližje domu in sem zato lahko vsak večer pri družini. (Franc Zadnikar je oče treh otrok) Menim, da je delo gozdnega delavca zaradi težavnosti premalo plačano. Zaradi tega nam stalno grozi pomanjkanje delavcev. Naš zaslužek je odvisen od norme oziroma od kubika. Će je les debel, je norma višja, če je droban, je norma nižja. Naše sedanje delovišče je Ravna goša pod,Kočno. Motorist mora v desetih urah, kolikor traja junijski in julijski delovni dan, posekati, oklestiti, obeliti in razrezati 8 kubikov Jesa. Delovni dan gozdarja ni vedno enako dolg. Novembra, decembra, januarja in februarja delamo 7 ur dnevno, marca 8 ur, maja, avgusta in septembra ter oktobra pa 9 ur. Hoja do delovišča v delovne ure ni všteta in je treba včasih zelo zgodaj na pot.« Mojster z motorno žago, kot smo imenovali Franca Zadnikarja, se od gozdarskega dela ne namerava posloviti. »Premišljeval sem že,« pravi, »da bi našel kruh drugje. Vendar, bolj menjaš službo, slabše je. Kamorkoli bi prišel, bi bil novinec. Pri Gozdnem gospodarstvu pa sem star delavec in še sredi gmajne ,sem gori zrastel*. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom gotovo pri ,gozdni* dočakal pokoj.« J. Košnjek Izvoz zaostaja Na/slabše gre prodaja na tujem Alplesu, Alpini in Iskri — Kroj izvozil v pol leta za 31 odstotkov več kot je predvidel za letos Škofjeloški delovni kolektivi so v prvi polovici leta naredili za 665 milijonov 923.000 dinarjev izdelkov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem Času lani, a še vedno za dobre 4 odstotke manj, kot so predvideli v letnih planih. Najslabše sta se odrezala Kladi-var Ziri in Jelovica Škofja Loka. Prvi je v prvem polletju dosegel komaj 33,6 odstotka vrednosti planirane proizvodnje, slednja pa 39,5 odstotka. Sledi Iskra Železniki, ki je izpolnila 40,5 odstotka plana. Pod predvideno proizvodnjo so še: LTH, ki so realizirale 42,7 odstotka plana, Alples Železniki s 45 odstotki, Gorenjska predilnica s 46 odstotki in Kroj Škofja Loka s 47 odstotki planirane vrednosti proizvodnje. Prav na vrhu lestvice pa je Etiketa Ziri, ki je v prvih šestih mesecih že dosegla skoraj 82 odstotkov vrednosti letne proizvodnje. Za 15 odstotkov nad planom je tudi Šešir Škofja Loka, medtem ko so Iskra Reteče, Marmor Hotavlje, Alpina in Niko naredili približno toliko, kot so predvideli. V primerjavi z enakim časom lani je največ povečala vrednost proizvodnje Iskra Reteče, in sicer kar za 88 odstotkov, sledi Marmor Hotavlje, ki je letos iztržil za svoje izdelke 52 odstotkov več, Alples 36 odstotkov več, Kroj Škofja Loka 25 odstotkov, LTH za 20 odstotkov itd. Na tujem trgu naj bi delovne organizacije v škofjeloški občini letos prodale za 16,755.547 dolarjev blaga od tega 78 odstotkov na konvertibilnem področju. V prvih šestih mesecih so izpolnile 39,7 odstotka plana. Vrednost izvoza je za 6,5 odstotka man jša kot v enakem času lani. Najslabše gre prodaja na tuje Alplesu. V prvem polletju je izvozil komaj za 22 odstotkov vrednosti, ki jo je zapisal v letni plan. Alpina Ziri se je ustavila na 34 odstotkih in Iskra Železniki na 36 odstotkih. Manj kot bi po planu v šestih mesecih morali, so izvozili tudi v Jelovici in Loških tovarnah hladilnikov. V Niku Železniki so prek meje prodali 26 odstotkov več in v Gorenjski predilnici 18 odstotkov več kot so predvideli. Najbolj uspešna pa sta bila Šešir in Kroj. Prvi je že izvozil toliko kot naj bi v vsem letu, v Kroju pa so celoletni plan presegli za 31 odstotkov. V primerjavi s prvimi šestimi meseci lani je največ povečal izvoz Kroj, ki lani še skoraj ni izvažal. Tudi Šešir je lahko ponosen na svoj dosežek: izvoz so letos povečali kar za 136 odstotkov. V Niku pa so letos izvozili za 76 odstotkov več, v Iskri Železniki za 15 itd. Najbolj je zmanjšala izvoz Gorenjska predilnica, ki je dosegla komaj 29 odstotkov vrednosti lanske prodaje na tuje, in Alples s slabo polovico lanske vrednosti izvoza. Manj kot lani so izvozile tudi Iskra Reteče, Jelovica in Alpina L. Bogataj Na Brniku bo pristal velikan V ponedeljek, 30. julija, bo letališče Ljubljana—Pula na Brniku doživelo izjemen dogodek. Ob 8. uri zjutraj se bo spustilo na pristajalno stezo orjašktt letalo DC-9 iz kategorije jumbo jeetov, v katerega trupu bo kar 360 potnikov iz »ameriške Ljubljane« — Clevelanda. Potniki, ki bodo v ponedeljek zjutraj z orjaškim letalom prispeli na Brnik, bodo gostje naše največje agencije Kompas iz Ljubljane. Pri nas bodo ostali tri tedne in se udeležili izletov p° Sloveniji. Kompas jih bo popeljal tudi v Dubrovnik in na Korčulak razen tega v Avstrijo, Nemčijo, Svit'0 in Italijo. Ponedeljkov pristanek največjega letala v zgodovini brniškega letališča je nedvomno velik dogodek-Brnik se tako uvršča med redka jugoslovanska letališča, na katerih so že pristala tako velika letala, P° drugi strani pa omogoča pristajanje takšnih letal na Brniku še boljšo povezavo slovenskega gospodarstva s svetom. Brniško letališče želi, da bi svečanemu dogodku prisostvovalo čim več ljudi. Pristanek jumbo jeetc bodo lahko gledali z razgledne terase nove pristaniške stavbe. -jk Odmevi »GIP« Gradiš, poslovna enota Jesenice, je za svoje delavce zgradilo samski dom v Struževem pri Kranju. Dela na stavbi, ki bo lahko sprejela 96 delavcev, gredo h kraju. V spodnjih prostorih bo tudi kuhinja. Podjetje ima v načrtu, da bodo poleg sedanjega naslednje leto zgradili še en samski dom, stavbi pa bi povezovala kuhinja. Gradiš ima na Jesenicah že tri samske domove za svoje delavce. — L. M. — Foto: Perdan Nemalo smo bili začudeni, ko smo v Glasu št. 54 z dne 18. julija brali zapis o prireditvi »Praznik koscev« v Novi Oselici. V sestavku je več pomanjkljivosti oz. netočnih navedb. Zanima nas, kje je vaš nov1' nar iskal informacije, da je prišlo do tako neljubih pomot. Predvsem je »Praznik koscev« organiziralo turistično društvo Sovodenj in ne Hotavlje, kot ste zapisali. Nagrade najboljšim koscem ni podelila kmetijska zadruga Šk. Loka, temveč turistično društvo Sovodenj« Nagrade so znašale 400 za prvouvrščenega, 250 za drugega in 100 novih din za tretjega kosca. Zmagal je Janez in ne Marko Vidmar. Janez Treven, tajnik TD Sovodenj Hvala za opozorilo! Zaradi nastalih' napak, ki jih ni malo, se vljudno opravičujemo. TD Hotavlje je s Sovodnjom v naglici, spričo časovne stiske, res zamenjal naš novinar. Svojega spodrsljaja nikakor ne zanika. Ostale p0' datke (imena nagrajencev, višino posameznih zneskov in to, da so denar p1"1' spevali loški zadružniki) pa je povzel po navedbah uradnega napovedovalca-ko je slednji prek zvočnikov objavil rezultate tekmovanj. Uredništvo Članek v Glasu »Črno udarništvo« na Soriški planini, objavljen dne 23. junija 1973, ni ravno navdušil ljubiteljev smučanja in turisto^« ki zahajamo v te kraje. Že več let namreč čakamo, kdaj bomo pi"eI?e" hali »štamfati« sneg. Podjetje Litostroj se je končno lotilo postavlja' nja smučarske vlečnice, ki bi na Soriško planino gotovo privabila več pristašev bele opojnosti. Ideja brez dvoma ni slaba, slab je le P?" stopek, ki naj bi zamisel oviral. Po statistiki je na vseh slovensk1 ® smučiščih huda gneča, zato vlečnica, ki jo namerava speljati Ltt0'^ stroj, ob primerni ureditvi celotnega kompleksa terenov ne bi bila nobena ovira, marveč bi celo povečala naše zimsko-športne kapacitet Torej se je le nekaj premaknilo. Vprašanje je, kdo nosi levji dele krivde, da stvar še ni urejena. Miro Kač ar, os. š. Sorica Naj kar takoj povem, da pri pisanju članka nisem želel bralcev — prista^ smučanja, niti navduševati, niti razočarati. Hotel sem le opozoriti na Pr blem, nastal spričo nedopustne brezbrižnosti in celo samovoljnosti izvaja'c^ del, ki so se gradnje lotili ne da bi kogarkoli karkoli vprašali, ne da bi Pr.e"stj0. nike občinske skupščine, lastnika zemljišča, oz. pristojne službe prosili za o voljenje ali jim vsaj predložili kolikor toliko sprejemljive načrte. Tudi -sa rad smučam, vendar postopka odgovornih nikakor ne odobravam. Seveda J Soriška planina kot nalašč za ljubitelje bele opojnosti. Meja, da bi J spremenili v zimsko-športno središče, ki bo lahko resno konkuriralo nikakor ni nova. Še manj je zrasla v glavah litostrojcev. Pravilno ugotavlja^, da ob primerni ureditvi celotnega kompleksa njihova vlečnica ne bi PorT?ufe. la nobene ovire. S primerno ureditvijo pa ni občini za zdaj postregel nl, ^u Popolnoma razumljivo je, da so urbanisti ogorčeni, kajti že laiku ob Q. na lego bodoče vlečne linije postane jasno, koliko je ura: naprava bo om^0. čila izkoristiti samo manjši del pobočij, medtem ko nič manj lepe, a težje , stopne (in za investitorja očitno predrage) smeri pušča vnemar. Resni p°n 0jj nik, ki bi bil pripravljen intenzivno vlagati v soriške strmine in ki bi mu a razgrnitvi široko zasnovanega (in ne zgolj internim željam prikrojen^ sistema žičnic, vlečnic, smučišč, hotelov, brunaric in prometnih Poveza^0|(e. SOb Škofja Loka pri priči odstopila ozemlje, bo torej imel delno zvezane J 0 saj bo moral projekte prilagajati »črni« litostrojski vlečnici. Nobena tfo misleča oseba potemtakem ne more zagovarjati trenutnih, polovičarski"1 šitev, ki bi presneto malo ublažile gnečo na slovenskih smučiščih. Sicer pa meravamo~o stvari še pisati. I. GuzelJ Marija Kogoj Včeraj popoldne so na kranjskem pokopališču položili k počitku 70-letno borko od leta 1941 in nosilko partizanske spomenice Marijo Kogoj, rojeno v Baški dolini na Primorskem. Rojena je bila v številni družini. Revščina in vihra prve svetovne vojne sta vtisnila Marici, kot so jo imenovali prijatelji in soborci, pečat skromnosti in hkrati odpor do vseh zatiralcev. Leta 1929 je morala Kogojeva družina zbežati z rodne Primorske pred grožnjami fašistov. Nastanila se je v Ljubljani in tam postala srce boja za osvoboditev Primorske. Okupatorske in izdajalske roke so se znesle nad družino Marije Kogoj. Sin Rado je padel že 22. decembra leta 1941, maja 1942 pa so okupatorjeve krogle pokosile tudi Marijinega moža! Mama je skupaj s hčerkama in sinom vztrajala pri borbi, kateri se je predala in dočakala svobodo, ki je obsijala tudi njeno Primorsko. Draga Marija Kogoj! V imenu vseh kranjskih borcev in spomeni-čarjev, posebno pa borcev z Baškega, iskrena hvala za vse! Varuške — pomoč pri organiziranem varstvu najmlajših Tudi letos so imele komisije za sprejem predšolskih otrok v vzgojno—varstvene ustanove težko in odgovorno delo. Starši so namreč prijavili kar 684 otrok, od tega 107 dojenčkov. Prostora pa je bilo komaj za 170 predšolskih in 18 najmlajših. Najtežje je bilo odločati v mestnih vrtcih, kjer so imeli največ prijav in najmanj prostora. V zavodih v bližini Kranja pa so lahko ustregli skoraj vsem prosilcem. Kljub temu pa je brez organiziranega varstva ostalo skoraj 500 otrok. Vendar ne morejo biti sami, ko so starši na delu. Če je doma ali v bližini stara mama je problem hitro rešen. Za številne mame in očete pa se z rojstvom novega družinskega člana začne obiskovanje tet, znank in upokojenk, ki stanujejo V istem koncu — iskanje varuške. Svet za otroško varstvo v Kranju je že lani predlagal, da bi zbrali imena gospodinj, mlajših upokojenk in drugih žensk, ki bi bile pripravljene paziti na otroke. Varuške bi delale ob pomoči sveta za otroško varstvo, ki se je v ta namen že pogovarjal s patronažno službo. V akcijo so stopile tudi krajevne skupnosti. Vse kaže, da odziva ni bilo. Kot je povedala ravnateljica kranjskih vrtcev Ančka Gašperšič sta se prijavili le dve, ki bi pazili enega ali več otrok, predvsem dojenčkov. Zanje je varuhinjo nateže dobiti. Nekaj časa ju je obiskovala in jima pomagala patronažna sestra. Ker pa za to delo ni bila plačana, je še ta skromna pomoč prenehala. Trenutno so v sodelovanju z vrtci ukvarja z varstvom naimlajših le še Veronika Gazvoda iz Begunjske ulice v Kranju. Ko sem jo pred nekaj dnevi obiskala, so se v njenem majhnem, a vzorno urejenem stanovanju igrali trije mali kuštravčki. »Želela sem se vpisati v večerno šolo. V podjetju se nisem mog- la sporazumeti za delo v eni izmeni — le dopoldne, da bi lahko popoldne obiskovala pouk. Zato sem ostala doma. Ko sem izvedela, da svet za otroško varstvo išče varuhinje, sem se prijavila. Nekaj dni kasneje sem že pazila na dva dojenčka in kmalu zatem sem dobila še enega. Vsi trije so bili stari komaj nekaj mesecev in vsak je imel ,svoj red'. Prve dni je bilo kar precej joka. Pa smo se hitro privadili drug na drugega. Sedaj že vsi hodijo in čebljajo prve besede.« »Se vam to delo splača?« »Ker poleg teh treh otrok varujem še svoje tri in gospodinjim, je zaslužek kar dober. Starši plačajo mesečno okrog 600 dinarjev. Otroci dobijo pri nas tudi hrano: zjutraj mleko in žemljice, dopoldne sadje za malico in opoldne pojedo skupaj z nami kosilo.« »Se menite z varstvom otrok dalje časa ukvarjati?« »Vsaj toliko časa še, da bo najmlajši, triletni sin Damjan šel v šolo. Do takrat kanim tudi sama zaključiti šolanje. Če pa bi imela vsaj trosobno stanovanje in če bi se kot varuška lahko pokojninsko in zdravstveno zavarovala, bi ostala doma in pazila na otroke toliko časa, da bi bili moji otroci odrasli.« Ivica in Jurij Šemrov iz Šorlijeve ulice imata dve hčerki. Starejši Metki je tri leta in pol, mlajša Saška pa ima komaj dva meseca. »Že v začetku nosečnosti sem vložila prošnjo za sprejem v jasli, čeprav na to, da bo otrok sprejet, niti nisem resno računala. Z možem imava solidne dohodke, zato pri sprejemu nimava nobenih prednosti.« »Imate varstvo že urejeno?« »Metka je v vrtcu Kekec, Saško pa bi najraje zaupala kateri od upokojenk v našem bloku. Sicer pa sem že domenjena s tovarišico, ki dela v istem podjetju kot mož, vendar le popoldne. Kot pogoj je postavila, da inštruiram njenega sina matematiko in slovenščino. Sem namreč prosvetna delavka. To bo zame precejšna obremenitev, vendar jo bom najbrž morala prevzeti.« »Koliko boste morali odšteti za varstvo?« Izlet škofjeloških invalidov Paradi pomanjkanja denarja je 'Jo letošnje srečanje škofjeloških elesnih invalidov nekoliko bolj .yomno. Odpeljali so se le na krajši ^let. Vabilu se je odzvalo 40 članov Podružnice. preteklo soboto so se zjutraj od-Pe jali proti Železnikom, kjer so si ^gledali železarski muzej. Nato so se Povzpeli na Sorico. Tam so v pre-. reJenem župnišču spoznali Grohar-J0ehVo zapuščino. S Soriške planine so .^čudovali čudovit razgled po dolini okoliških hribih. Dalje jih je pot °dila čez Jelovico na Vodiško pla- nino. Tam so ostali nekaj ur in se odpočili. Ob prijetnem kramljanju in sklepanju novih znanstev, se je kazalec na uri hitro pomikal v pozno popoldne. Vračali so se prek Bleda. Kljub utrujenosti so se povzpeli na grad in si tudi tam ogledali muzej. Priprave za izlet sta vodila predsednica škofjeloške podružnice telesnih invalidov Poldka Blažič in član odbora Sandi Bartolj. Slednji je izlet tudi vodil in je udeležence seznanjal s kraji, ki so jih obiskali. P. B. »Nisva še govorili o plači, vendar računam na 300 do 400 dinarjev mesečno. Punčka bo potrebovala varstvo le približno štiri ure dnevno.« Anica Rogina iz ulice Moša Pijadeja v Kranju je mati štirinajstme-sečne Irene. »Letos sem že v drugo vložila f>rošnjo za sprejem hčerke v jas-i. Vendar tudi tokrat zaman.« »Kdo pazi nanjo?« »Najprej sem jo imela v privatnem varstvu. Čeprav je bila v dobrih rokah, je plačilo varuhinje, vožnja na delo — zaposlena sem bila v Škofji Loki — hrana izven doma, zneslo skoraj toliko kot moja plača. Zato sem bila prisiljena ostati doma.« »Se boste ponovno zaposlili, če bo hčerka sprejeta v vrtec?« »Na zimo bomo spet zibali in bom v službo šla lahko šele takrat, ko bosta oba otroka v jaslih oziroma v vrtcu. Rada pa bi, da bi bilo to čim prej, saj ena plača komaj zadostuje za preživljanje.« »Kaj predlagate, da bi se otroško varstvo bolje in čimprej uredilo?« »Menim, da bi vsak rad še nekaj več prispeval od dohodka za gradnjo varstvenih ustanov, zlasti za najmlajše, samo da varstvo otrok ne bi bil več tak problem.« L. Bogataj Graditelji Kmetijsko živilski kombinat Kranj Obrat Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču v Hrastju po nizkih cenah naslednji gradbeni material: JE LEP, PRIJETEN, PRAKTIČEN, INTIMEN — ČE GA IMAŠ, SE POČUTIŠ BOLJE, UDOBNEJE ... SREČNEJŠI SI! V SLOVENIJI: KRANJ, LJUBLJANA, CELJE, KOPER, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA Ali nekaterih površna dolžnost ali lenoba? Ponudila se je tokrat redka priložnost, da naš človek lahko prisluhne kvalitetni koncertni prireditvi v cerkvici na blejskem otoku. Ze lani sta se domenila in pogodbeno sklenila sporazum Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled, kot organizator, in naš znani violinist Miha Pogačnik, kot izvajalec solo koncerta Bachovih sonat za koncert 19. in 20. julija 1973. Da si pravočasno preskrbi m vstopnice, sem jih šel kupit na Bled en dan prej, to je dopoldan, 18. julija. Kot turističnega sodelavca me je tudi zanimalo, kako je z informiranjem turistične javnosti in gostov na Bledu. Ze večkrat je bilo slišati kritične besede, da goste in turiste ne znamo ali nočemo dobro informirati. Skratka, kaj jim lahko ponudimo za boljše počutje in zlasti za porabo časa in denarja. Pa poglejmo, kaj človek spozna in doživi. Pri Generalturi-stu na Bledu, kjer so prodajali vstopnice, so dejali, da so vse vstopnice za koncert na otoku samo za stojišča ter da sedišč sploh ni. Pripomnil sem, da je to nemogoče. Sicer pa so se prek telefona prepričali, da bodo za vse obiskovalce koncerta v cerkvici na otoku sedeži in ne stojišča, kot so žal napak dajali informacije. Glede lepaka in programa (tukaj so imeli eno in drugo v izložbi in na pultu) so dejali, da je to stvar Zavoda za turizem. Čeprav samo še en dan pred koncertom, lepaka na Bledu ni bilo videti. Obiskal sem znane hotele, kot so Toplice, Golf, Park, Jelovica, Krim itd. Zani mivo, niti v enem samem hotelu nisem našel iskanega plakata, čeprav imajo večinoma vsi hoteli lične panoje za te namene. Le hotel Toplice je bil na tekočem s programom v recepciji, toda še vedno brez lepaka. Naredil sem še skok v Zavod za turizem. Zal odgovornih nisem našel in tudi za lepake niso vedeli. Le v tajništvu sem slišal da rečem »imenitno« pripombo, da je ta koncert neumnost — pa kar dva dni in da so prisiljeni itd. Končno sem zadoščenje našel v turističnem društvu Bled, kjer so prizadevno telefonsko obveščali številne turistične točke in ustanove za koncert na otoku, prevoz, vstopnice itd. Skratka, tako kot je v turizmu treba in kot gostje žele. Kljub vsemu je bil koncert v obeh večerih dobro obiskan. Navdušenje domačih ljubiteljev te vrste umetniške glasbe, kakor tudi tujih gostov je bilo izredno, saj so nekateri obiskovalci iz Francije, Amerike, Anglije, Nemčije in Avstrije glasno izražali zadovoljstvo z dolgotrajnim aplavzom in dali vse priznanje in spoštovanje izvajalcu Mihi Pogačniku. A. G. m m ^gg, c — cement 0,70 din — betonsko železo 6 mm 4,70 din 8 mm 4,82 din 10 mm 4,74 din 14 mm 4,30 din Izkoristite ugoden nakup. lesnina KLEMEN 1. avgusta 1943 na Zirovskem vrhu .'30 let je minilo od 1. avgusta 1943, od dne, ko so nemške enote z vseh strani hkrati obkolile Žirovski vrh, da bi uničile Gorenjsko partizansko brigado oziroma 7. SNOB Franceta Prešerna. Tridnevna žirovska hajka je pomenila najhujši poraz, kar jih je doživelo gorenjsko partizanstvo ves čas vojne. V teh dneh je na Žirov-skem vrhu padlo 55, ujetih pa je bilo kar 90 partizanov. Občutne so bile tudi izgube orožja in opreme. Poraz na Žirovskem vrhu je napravil na Gorenjskem tudi veliko politično škodo. Gorenjska brigada, ki so jo pozneje, konec septembra 1943 preimenovali v 7. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado »Franceta Prešerna« se je v zadnjih dneh meseca julija 1943 na območju Davče pripravljala za odhod v Dolomite in naprej na Notranjsko. Pod vodstvom brigadnega komandanta Silva Klavčiča-Silvana in političnega komisarja Ivana Franka-Iztoka je brigada dne 30. julija zvečer krenila na pot, in to brez I. bataljona, ki se še ni bil vrnil z Jelovice. To noč se je brigada utaborila pod Malenskim vrhom, naslednjo noč pa je nadaljevala svoj pohod na Žirovski vrh. Brigada je nesmotrno prečkala cesto in in Poljanščico med Gorenjo vasjo in Hotavljami ter nadaljevala pot proti kmetiji Javorč na grebenu Žirovske-ga vrha. Premik partizanskih bataljonov, to pa še celo podnevi, ni mogel ostati prikrit nemškim zaupnikom in ogledniškim patruljam nemške varnostne policije in žandarmerije. Dne 1. avgusta je žandarmerijska postaja v Gorenji vasi dobila obvestilo, da je v severnem delu Žirovskega vrha vse polnb »banditov« in da so bili na Hotavljah odkriti sledovi, ki so jih pustile za seboj enote, ki so prišle s severa in odšle na Žirovski vrh. Nemško poveljstvo na Bledu je zelo hitro ukrepalo. Najprej so posadke okoli Žirovskega vrha, t. j. v Poljanah, Gorenji vasi, Črnem vrhu, Lu-činah, Žireh, na Trebiji in v Sovod-nju dobile ukaz, naj takoj blokirajo območje Žirovskega vrha. Predvideni položaji so bili zasedeni do ene ure ponoči 2. avgusta. Iz Kranja se je s kamioni pripeljalo okrog 1000 policistov, deželnih strelcev in obmejnih stražarjev. Nemška motorizirana kolona, okrepljena z oklop-nimi vozili, se je v Gorenji vasi razdelila na dva dela: prvi je zavil proti Lučinam, drugi pa je nadaljeval pot proti Žirem. Nemške enote so sklenile obroč z zasedami vzdolž potoka Brebovnišce, Poljanske Sore in potoka Račeve, t. j. na črti Suhi dol— —Lučine—Gorenja vas—Hotavlje— —Trebija—Fužine—Žiri—Nova vas. Nemško vodstvo je to blokado okrepilo še z oklopnimi avtomobili, ki so patruljirali po cestah v dolini, uporabili pa so številne žaromete, s katerimi so ponoči osvetljevali teren. Dva nemška SS policijska polka sta zasedla takratno nemško-italijansko mejo na črti Račeva—Suhi dol in počasi v strelcih prodirala proti severozahodu. V treh dneh naj bi natančno preiskala kakih 10 kilometrov globoko območje vse do Poljanske Sore na črti Gorenja vas—Ziri. 2. avgusta dopoldne so bile že vse nemške enote na svojih položajih in policijske enote so krenile v napad. V tej hajki je z nemške strani sodelovalo nekaj več kot 1300 mož. II. in III. bataljon Gorenjske brigade je po prihodu na Žirovski vrh mirno taboril in čakal na prihod I. bataljona, ki je prispel šele 2. avgusta zjutraj. Vodstvo ni posvetilo obveščevalni službi nobene pozornosti in nihče ni slutil sovražnikovih namenov. Za ofenzivo so zvedeli šele tedaj, ko je na Žirovski vrh prispel I. bataljon, ki je ob prehodu čez cesto med Gorenjo vasjo in Hotavljami opazil nemške zasede. Štab brigade je sklepal, da bodo Nemci napadli brigado iz Gorenje vasi in še ni vedel, da od nemško-italijanske meje že pritiskata dva policijska bataljona. Zato je sklenil, da brigada takoj krene v Dolomite čez prehode v žičnih ovirah in minskih poljih. V bližini meje je prišlo do ostrega spopada, a prvi poizkus preboja ni uspel. Nemci so pričeli položaje brigade obstreljevati s težkimi minometi, nato pa jih je enota napadla z grebena navzdol. Borci so popustili in se začeli umikati v zahodni smeri proti Žirem. Šele tedaj je vodstvo brigade ugotovilo, da je brigada obkoljena in v kleščah sovražnika. Ko se je zno- 6 OLA8 čilo, so se brigadne enote začele z grebena Žirovskega vrha počasi spuščati v dolino z namenom, da se prebijejo na drugo stran ceste Gorenja vas—Lučine. Preboj se je posrečil le nekaterim enotam iz I. bataljona, ki je bil v predhodnici. Naslednjega dne, 3. avgusta, so se razmere za obkoljene borce še poslabšale. Nemški obroč je postajal čedalje ožji, zasede v dolini pa vse gostejše. Borce sta mučili huda lakota in izčrpanost. Skrivali so se po grmovju, kajti v zraku je krožilo letalo »štorklja« in odmetavalo bombe povsod, kjer je bilo kaj sumljivega. Mnogi borci so se tedaj oddaljili od svoje enote in iskali skrivališče samoiniciativno. Mnogo je bilo tudi primerov, da so se borci razdelili na manjše skupine in iskali šibkejših točk v nemških zapornih položajih, kjer bi se prebili iz sovražnikovega obroča. Ker štaba brigade in štaba cone ni bilo več pri glavnini, je poveljevanje nad vojsko prevzel komandant drugega bataljona Albin Drolc-Krtina. Ta je vzpostavil stik z žirovskimi aktivisti, da bi zvedel, kje imajo v dolini Nemci svoje položaje in kje bi se bilo najbolje prebiti. Mlada aktivistka Jožica Jurca-Jo-landa iz Kladja je prinesla pismo za žirovske terenske aktiviste, ki so ga poslali obkoljeni borci. Jolanda se je zglasila v Cižmarski zadrugi v Stari vasi. Takoj nato pa so se v nekem čebelnjaku zbrali terenski aktivisti. Po posvetu se je invalid Franc Gro-šelj-Krtar še na lastne oči prepričal o stanju nemških zased na črti Selo—Dobračeva. Terenski aktivisti so potem v pismu priporočili, kje bi bil predor najmanj tvegan. Pogumna mladinka Jolanda je pismo vtaknila v čevelj in odhitela nazaj na položaj brigade. Zvečer so se Krtinovi borci zbrali okrog Zabrežnikove domačije. Na čelu kolone, ki se je začela spuščati v dolino, je bilo nekaj nad 10 bombašev-prostovoljcev pod vodstvom Vinka Žontarja, za vodnika pa sta bila izbrana zanesljiva domačina Polde Kavčič-Svarun in Lean-der Mlinar. Odločili so se za predor na Selu pod Šurkovo in Martinovo hišo, kakor so jim svetovali žirovski aktivisti. Okrog 3. ure zjutraj so se bombaši priplazili v bližino nemške zasede, na Nemce odvrgli nekaj bomb, nato pa se je udarna skupina v jurišu pognala čez cesto in naprej do Sore in že so bili skoraj vsi borci na varnem onstran reke. Kmalu nato pa sta se onkraj reke Sore iz Groblovca zaslišala vrisk in pesem borcev, ki so se uspešno iztrgali iz nemškega obroča. Pri tem predoru sta izgubila življenje dVa tovariša. Eden je bil doma iz Škofje Loke, drugi pa nekje iz okolice Bohinja. Pretresljiva je bila tudi usoda borca Valentina Šmida-Lenina, ki mu je sovražnikov mitralješki rafal prere-šetal desno nogo in ga njegova dva soborca nista mogla rešiti. Hudo ranjenega so zjutraj našli Nemci, ga z brega vrgli na cesto, nato pa ustrelili prav tam, kjer je glavnina brigade prebila obroč. V Krtinovi skupini, ki se je uspešno prebila, je bilo 143 borcev. Ko so se po tridnevni borbi nekoliko opomogli, so krenili iz Vrsnika dalje proti svojemu cilju. Nemški obroč okrog Žirovskega vrha se je čedalje bolj stiskal in prava tragedija za partizane se je pričela šele 4. avgusta zjutraj. Po preboju glavnine so na Zirovskem vrhu ostale le manjše skupine in posamezniki, ki so se večinoma hote od-dvojili od svojih enot, misleč, da se bodo sami lažje skrili in se vrnili v bližino svojih domov. Med njimi je bilo tudi precej borcev brez orožja. Njihov položaj je bil zelo žalosten in zelo malo upanja na rešitev. Nemške policijske enote tega dne niso naletele skoraj na nikakršen odpor. Posamezni borci so v silnem strahu pred Nemci tavali po Žirovskem vrhu in iskali skrivališča, da bi se rešili. Za Nemce je pomenil tretji dan hajke le čisto navaden lovski pogon, v katerem so kot divjačino klatili preplašene borce s košatih dreves ali jih pobijali v grmovju. Najmočnejšo skupino, ki se je skušala še organizirano prebiti nazaj proti Blegošu, je vodil brigadni komandant Silvo Klavčič-Silvan. Tik pred zoro je skupina prispela do ceste v bližini Hotavelj, tedaj pa je zaropotala nemška strojnica "iz nasprotne strani in tudi iz bližnjih bočnih nemških zased so zaropotali sovražnikovi mitraljezi. Brigadni komandant Silvan se je takoj zgrudil, drugi borci pa so se razbežali. To je bil tudi zadnji poizkus organiziranega preboja, ki pa žal ni bil uspešen. Posamezni borci in razdrobljene skupinice partizanov so potem do konca hajke na Zirovskem vrhu doživljali najrazličnejše žalostni dogo- divščine. Med hajko je prišlo v roke Nemcev mnogo borcev, nekateri tudi iz drugih enot in skupin. Ujete partizane so Nemci zbirali v sokol-skem domu v Žireh, nato pa jih ukle-njene s kamioni prepeljali v Škofjo Loko in naprej v Begunje. Z ujetniki so ravnali zelo surovo, jih mučili in pretepali. Med ujetimi partizani sta bila tudi v boju hudo ranjena Anton Fortuna iz Gorenje vasi in Andrej Hodnik iz Srednje vasi pri Bohinju. Srečnemu naključju se imata zahvaliti, da ju Nemci niso takoj ustrelili. Anton Fortuna je bil huje ranjen in so ga Nemci ujeli skupaj z njegovim bratom, katerega pa so ob zajetju takoj ustrelili. Skupno z drugimi ujetniki sta bila odpeljana v Begunje. Med ujetimi borci je bilo tudi 5 partizank, med njimi tudi hrabra partizanka Vera Pristov s Pokljuke. Bila je pomočnik mitraljezca, njenega moža Pavla, ki je v spopadu z Nemci obležal smrtno zadet na bojišču. Zatem se je borila sama, dokler ji ni pošlo vse strelivo in šele tedaj so jo Nemci ujeli. Dne 2. avgusta okrog druge ure popoldne so jo Nemci prignali v Žiri še z nekaterimi drugimi ujetimi partizani. Crnolasa partizanka s titovko na glavi je nosila preko ramen mitraljez in ponosno hodila zastražena od nemških policistov. Večino ujetih borcev NOV so Nemci odpeljali v Begunje. Tam so jih zasliševali, pretepali in mučili. Po 14 dneh so skupino 67 ujetih partizanov odpeljali v kazensko taborišče GW Krems, od tam pa v posebno taborišče za ujete borce NOV v Sudete. Med ujetimi je bilo tudi nekaj prepoznanih gestapov-skih zaupnikov, ki so jih Nemci poslali na Žirovski vrh z nalogo, da med partizani sejejo zmedo in hromijo njihovo odpornost. 'Od borcev, ki jih je hajka dobila na Zirovskem vrhu, se jih je v Dolomite prebilo le kakih 350, približno 150 pa se jih je na razne načine srečno izmotalo; ti so se po končani hajki priključili glavnini Gorenjske brigade. To pomeni, da je bilo v začetku hajke na Zirovskem vrhu okrog 600 partizanov in da akcija Nemcev le ni bila tako uspešna, kot so zatrjevali v propagandnih letakih. Nemške izgube so bile majhne. Po nekaterih trditvah naj bi bilo v žirovski hajki padlo 46 Nemcev, vendar so te trditve po mnenju zgodovinarjev pretirane. Natančnega števila ni bilo moč ugotoviti, ker so Nemci svoje ranjene in mrtve sproti odvažali v zaprtih avtomobilih. Znano pa je, da so se nemške policijske enote pomotoma spopadle s svojimi enotami in to z blokadnimi zasedami ob cesti Trebija—Fužine. V tem spopadu je bilo mrtvih in ranjenih večje število Nemcev. Partizanske izgube v žirovski hajki bi bile še mnogo večje, če ne bi prebivalstvo na Zirovskem vrhu, Kladju in v Žirovski dolini brez pomisleka tvegalo življenja in domačije, če ne bi skrivalo razkropljenih partizanov pred Nemci in reševalo ranjenih borcev. Tega junaštva tamkajšnjega prebivalstva mnogi borci, ki bi sicer danes bili že mrtvi, ne bodo nikoli pozabili. Kmalu po končani hajki so se na Žirovskem vrhu zopet pojavili nemški policisti, med njimi pa so bili tudi nekateri gestapovski zaupniki — bivši ujeti partizani. Tedaj so Nemci aretirali družino Oblak-Javorške, Jurkovo družino, družine Kržišnik in Jurca iz Kladja tqr tudi nekatere člane zavednih družin iz Dobračeve in Žirov. Nekaj dni pozneje so Nemci odpeljali v internacijo tudi družine Bogataj, Galičič in Mlinar iz Fužine. Domači izdajalci so to pot za Nemce prizadevno opravili svoje izdajalske naloge. Žalostni dogodki na Žirovskem vrhu so bili v prvi vrsti posledica raznih slabosti takratnega gorenjskega partizanstva. Krivda je tudi v izraziti defenzivni taktiki in v tem, da niso upoštevali navodil in ukazov CK KPS in glavnega štaba NOV in POS. K tragediji na Zirovskem vrhu je veliko prispeval tudi kasneje razkrinkani izdajalec Bojan Hojan-Marko, ki je imel zvezo z gestapom in je bil kot sovražnikov agent operativni oficir Prešernove in Vojkove brigade. Te in še nekatere druge vzroke poraza je podrobno analiziral v svojih spominih takratni politični brigadni komisar Ivan Franko-Iztok. V nedeljo, 29. avgusta, bo na Žirovskem vrhu spominska svečanost ob spomeniku padlih borcev NOV in srečanje vseh preživelih borcev te hajke in drugih, ki jih vežejo spomini na borbe in nemške ofenzive na območju Žirovskega vrha. F. G.-Taras Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Solidarnostni stanovanjski sklad Poziv občanom, imetnikom stanovanjske pravice, da uveljavijo svoj zahtevek do delne nadomestitve stanarine Po 9. členu odloka o delni nadomestitvi stanarine in drugi druž-, beni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni vestnik Gorenjske št. 26/72) se uveljavlja pravica do delne nadomestitve stanarine z zahtevo, ki se vloži pri Solidarnostnem stanovanjskem skladu občine Kranj. To zahtevo mora vložiti imetnik stanovanjske pravice vsako leto od 31. januarja za tekoče leto oz. v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Za obdobje drugega polletja 1973 pa je treba vložiti zahtevek do 31. 8. 1973. Delna nadomestitev je odvisna od višine družinskega dohodka in zasedenosti stanovanja. Vsa pojasnila v zvezi s tem pozivom daje Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/5, ki ima na razpolago tudi obrazec za pismeni zahtevek ter navodila. Pismena navodila pa bodo prejeli tudi vsi hišni sveti. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem in komunalo skupščine občine Škofja Loka na 45. seji dne 5/7-1973 sprejel sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije i. Javno se razgrnejo spremembe in dopolnitve neslednje urbanistične dokumentacije: — urbanistični program občine Škofja Loka — urbanistični načrt Škofje Loke — urbanistični načrt Železnikov — urbanistični načrt Žirov — urbanistični načrt rekreacijskega področja Stari vrh — urbanistični načrt krajinskega parka Polhograjski Dolomiti — zazidalni načrt rekreacijskega centra Jeperca 2. Predlog urbanistične dokumentacije bo javno razgrnjen v sejni dvorani občinske skupščine od 1. 8. do 31. 8. 1973. V času javne razgrnitve lahko dajejo občani in delovne organizacije k predlogom urbanistične dokumentacije svoje predloge in pripombe. Številka: 350-05/67 Škofja Loka, dne 23. 7. 1973 Predsednik sveta Lado Bernard, 1. r. Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Kranju potrebuje: 1. gospodinjo oz. vodjo kuhinje poleg splošnih pogojev je zahtevana višja gospodinjska šola ali hotelirska šola (gostinski tehnik). Prednost imajo kandidatke z nekajletno prakso. 2. dve kvalificirani ali polkvalificirani kuharici 3. eno polkvalificirano kuharico ali nekvalificirano delavko 4. pet polkvalificiranih ali nekvalificiranih delavk za delovna mesta bolniških strežnic Pogoj je poskusna doba tri mesece. Prošnje sprejema uprava Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38 a. Veletrgovina Živila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta v Restavraciji Globus v Kranju: 1. vodjo izmene v kuhinji Pogoj: K V gostinski delavec 2. Delovna organizacija sprejme za delo v gostinstvu tudi delavce, ki so dokončali osnovno šolo in imajo veselje do dela v gostinstvu ter jim bo omogočila pridobitev ustrezne kvalifikacije. 3. Restavracija »Globus« v Kranju sprejme v uk več učencev. Pogoj za sprejem je uspešno končana osnovna šola. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: Veletrgovina Živila Kranj, kadrovska služba ali pa se osebno zglasijo na upravi podjetja. ŽITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci ZAMENJUJEMO VSE VRSTE ŽITARIC ZA VSE VRSTE MOKE, PRODAJAMO NAJKVALITETNEJŠO MOKOj KRMILNO MOKO, KORUZO, PŠENIČNI ZDROB ™ KORUZNI ZTDROB. Cene so konkurenčne. Skladišče je odprto od 6. do 14. ure vsako prvo soboto v mesecu. ___ -- Miklova Zala na zgodovinskih tleh V soboto, 4. avgusta, ob 20. uri v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu Slovenski narod praznuje letos 500-letnico kmečkih uporov ria Slovenskem ter 400-letnico hrvaško-slovenskega upora, torej brez dvoma jubilej, ki velja enemu izmed najpomembnejših dogodkov v zgodovini slovenskega naroda. V tem razvoju so prispevali svoj delež tudi koroški Slovenci, saj je do prvih kmečkih uporov prišlo prav na Koroškem. Zato se koroški Slovenci zavestno vključujejo v praznovanje obletnic kmečkih uporov. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu se je odločila, da za to priložnost uprizori ljudsko igro Miklova Zala, in to na zgodovin-' skih tleh v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu. Do tega sklepa je prišla, ker meni, da je Miklova Zala posebno izrazita manifestacija narodne zvestobe, kajti Zala je za slehernega koroškega Slovenca in pripadnika slovenskega naroda sploh simbol, ki ga že stoletja spodbuja v borbi za obstoj. Zato ni čudno, da so prav uprizoritve Miklove Zale, kjerkoli in kdajkoli so se vrstile, vedno znova privabljale množice občinstva. Brez dvoma pa so pred leti privabile največ obiskovalcev uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v Svatnah. Ce se je Slovenska prosvetna zveza odločila, da po dolgih letih spet pripravi Miklovo Zalo na zgodovinskih tleh v Svatnah, potem je povod bila obletnica kmečkih uporov. Ob njej se utrinja v spominu tudi tragedija Miklove Zale, ki je dolgih sedem let prebila v turški sužnosti. Koliko trpljenja je slovenski narod v svoji zgodovini prestal; koliko krvi, prelite za njegovo svobodo, je prepojilo slovensko zemljo. Koliko Miklovih Zal se ni vrnilo iz sužnosti in pregnanstva; koliko partizanskih gomil in grobov kliče k zvestobi narodu in materinemu jeziku! To zvestobo bodo koroški Slovenci izpričali, ko se bodo udeležili uprizoritve Miklove Zale na zgodovinskih tleh v soboto, 4. avgusta, (v primeru slabega vremena bo prireditev v soboto, 11. avgusta) s pričetkom ob 20. uri v Svatnah nad Št. Jakobom v Rožu. Hkrati pa bo to nova priložnost, da izpričamo nerazdruž-ljivo povezanost Slovencev iz vseh predelov slovenske zemlje. Slovenska prosvetna zveza Za obiskovalce, ki morda še niso bili v Svatnah, navajamo, da vodi pot v Svatne od ceste iz Št. Jakoba v Rožu proti Podroščici pri prvem odcepu na desno za Lešami. Obiskovalce poleg tega obveščamo, da bodo vstopnice (v obliki posebnih značk) lahko dobili že na poti iz Št. Jakoba v Svatne. To velja zlasti za avtobuse, kjer je priporočljivo, da vprašanje vstopnic uredijo že prej, da potem na prireditvenem prostoru ne bo prišlo do nepotrebne gneče in zamude. Vstopnina na osebo znaša 25 šilingov (ali 20 N din). Končno naj še opozorimo, da so noči v avgustu lahko že hladne. Zato priporočamo obiskovalcefti primerno obleko. Prireditelj naproša obiskovalce, da se ravnajo po navodilih rediteljev in tako pomagajo zagotoviti brezhiben potek prireditve. Le tako bo namreč Miklova Zala na zgodovinskih tleh spet velika kulturno-umet-niška manifestacija, ki jo bomo vsi dolgo ohranili v lepem spominu. Kranjčani v gosteh pri tržaških rojakih s slovensko pesmijo Na lepakih v vaseh okrog Trsta pa tudi v Primorskem dnevniku smo prebrali, da bodo imeli domačini v Ricmanjih v nedeljo, 22. t. m., svojo vsakoletno »šagro« — to je nekak kulturni festival vasi na pobočjih Brega, ki leži med državno mejo in Trstom. V programu sem prebral, da bo poleg domačih pevcev, združenih v prosvetnem društvu »Slavec«, nastopal tudi »Moški pevski zbor iz Kranja«. — In sem radoveden šel tjakaj; bilo nas je vseh popotnikov za velik avtobus! Seveda je bil ta »moški pevski zbor« zbor naših kranjskih upokojencev, ki je nedavno slavil 10-letni-co obstoja in postaja poslej eden najbolj agilnih pevskih zborov v kranjski občini. Kot je bilo pričakovati, se je vsa prireditev razvila v prisrčen kulturni praznik. Rojaki z obeh strani meje so si prav za naš dan vstaje prisrčno stisnili roke, v ljubezni in zvestobi. Videli smo v povorki veliko skupino domačih fantov in deklet v značilnih tržaških slovenskih nošah, videli pa smo tudi množico rojakov, ki so prišli na svojo »šagro« iz bližnjih in daljnih vasi. Tako lepo je počutje sredi množice onstran meje, ki govori med seboj le slovensko! Pogledal sem tudi v cerkev — vsi napisi, vsi napotki le v slovenščini, ne dvojezični! Kaj takega je možno le v taki stari uporniški in zavedni vasi, v Ricmanjih! To je bila ona uporna vas, ki je v letih pred prvo svetovno vojno kot en sam mož vstala proti krivičnim ukrepom tržaškega škofa in — korporativno prestopila v pravoslavje! Bil je to dogodek, ki je odmeval po vsej Evropi, posebno v Avstro-Ogr-ski, saj je bila navajena le na hlapčevsko ubogljivost svojih slovanskih podložnikov. No, naš obisk v tej vasi je bil zato res pravo doživetje. Vrli domačini, funkcionarji prosvetnega društva pa tudi lokalni predstavniki naprednih političnih skupin so se za pesem, ki so jim jo prinesli Kranjčani, zahvalili z gostoljubjem, ki nas je vse globoko presunilo. — Zato je bila ločitev tako težka; pozno ponoči smo se vrnili na domove — srečni in utrjeni v rodoljubju pa še v zaupanju, da Slovenci onstran meja ne bodo klonil C. Z. RAZPISNA KOMISIJA PRI OSNOVNI ŠOLI PREDOSLJE razpisuje prosto delovno mesto učitelja razrednega pouka za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. SVET OSNOVNE ŠOLE LUCIJAN SELJAK ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta: snažilke na podružnični šoli Besnica vzgojiteljice na centralni šoli Nastop službe 1. 9. 1973 Tihomir Pinter v galeriji Mestne hiše . Razmerje med dokumentarno in prazno (ali izpovedno) fotografijo se Je v današnjem času moralo slej ko Prej izenačiti, poistovetiti; zaradi Preprostega razloga, ki se najbolj Jasno očituje v naslednjih dejstvih: , ~~ izpopolnjena, tako rekoč dovr-8ena moderna tehnična aparatura omogoča perfektnost, dokončnost Posnetka brez poznejše laboratorijske obdelave; . dokumentarna vernost in do-'očljivost posnetega objekta, motiva Je postala tako conditio sine qua J1 °n sodobne fotografije in njene celotne konstelacije; — časovna, poimenujmo jo brez zvenečih ideoloških pretenzij, tudi sodobna družbena razsežnost narekuje tedaj bolj kot kdajkoli poprej nastavitev objekta brez spreneve- danja, romantično zanesenega me-ditiranja oziroma iskanja ali celo nastavitve, oblikovanja motiva; — v taki konstelaciji zagotavlja tudi v sodobni fotografiji le široka senzibiliteta in razgledanost ( nekoč ?oimenovano) ustvarjalno razse-nost, ali — bolje in konkretneje — avtorstvo, se pravi avtorjevo beleženje določenega objekta v določenem trenutku. Fotografija Tihomirja Pinterja je v tem oziru značilna in predstavlja prav gotovo pomemben činitelj v oblikovanju fotografskega izraza v našem kulturnem prostoru. Na videz enostranska orientacija oziroma preokupacija, vezana na svet železa, njegovega rojstva, polizdelkov in končnih proizvodov, hkrati pa prodiranje in obdelovanje celotnega okolja, v katerem je možno vedno in Eovsod zaslutiti prisotnost železa ot pojma, ki se je zaril tudi tako globoko, kot je človeška podzavest — to vse zajema danes Pinterjeva fotografija. Ob tej na videz grobi ugotovitvi pa je treba poudariti Pin-terjevo občutljivo oko za dojemanje poetičnosti materiala, za njegov zven kljub težki materialnosti, za njegovo urejenost, za kompozicijo, za katero bi lahko dejali, da združuje hkrati čisto likovnost z alegorijo. Dimenzije, ki jih v tem oziru narekujejo Pinterju izbrani in obdelani detajli, materialna tekstura in delno struktura, ne da bi kdajkoli prešel v igračkasti grafizem, temveč zadržuje obiekt vedno v njegovi prostorski realnosti, te dimenzije so tako rekoč brezštevilne in zagotavljajo avtorju nadaljnjo rast izrazne moči. Aleksander Bassin Nejc Slapar v galeriji Prešernove hiše Velik uspeh kranjske filmske skupine »IME« . Pred tednom dni so člani Jansko leto ustanovljene JJlmske skupine »IME« iz branja poželi prvi mednarodni uspeh. V Trstu je bil ogranizaciji domačega K|nokluba izveden 5. mednarodni festival amaterskega filma. V hudi konkurenci 50 filmov iz Av-s*rije, Italije in Jugosla-JJ'Je je skupina »IME« sodelovala tudi s filmoma spoznanja in Dolgčas, ^ato plaketo je dobil film I ° spoznanja, za katerega scenarij napisal Nejč °»apar, ostali sodelavci pa I? bili Janez Hrovat, Silvo ^'adič, Božo Kunst in La-j!.0 Grobelšek. Drugi film V°Igčas — katerega avtorja sta Nejč Slapar in Janez n*TčVat' glavno vlogo pa je "aUčno zaigrala Tatjana nI1" utanc — pa je dobil zlato Plaketo avtonomnega turi-stičnega združenja Trsta. ,benem je za jugoslovansko selekcijo filmov dobila oto-kino zveza Slovenije Pokal guvernerja tržaške Pokrajine. Skupina »IME« je s tem ^kazala, da kljub slabi •nančni podpori kulturne tetUEn0sti in centra za es- ni • vz8°j° vestno izpol-JUje program, ki si ga je »stavila in si prizadeva šar fllmov še »zbolj- ! — seveda z izdatnejšo [joaporo kulturno-prosvet-»n organizacij in delovnih ^ganizacij, od katerih pa d i Ž«1 — na prošnje za na .no Pomoč — dobili' t»uatlvne odgovore. Naj bo več«uali ta^°.r šestih naj" 2ad . možnih nagrad v gi njem letu ne gre spre- 3a U in 80 le ->asen dokaz» 8r da tudi s skromnimi eastvi dosegati uspehe. v različnih barvah združujoče se črte niso le rezultat stroja ali podobnih pomagal, temveč kreativne roke, ki neposredno kontrolira orodje, s katerim upravlja. Vsebinska komponenta se je v Slaparjevem opusu še bolj okrepila z vrsto novejših del, ki so na ogled v Prešernovi hiši. Abstraktnemu »kompjuterskemu« črtovju se je pridružila fotografsko-grafično ob- delana figura, ki je postaja nosilec kompozicijske zgradbe in vsebinske teže slike. Črtne, pikčaste, črtkaste in druge strukture, prevzete iz nekdanjega Slaparjevega oblikovnega repertoarja, so se zdaj spremenile le v polnila novega figuralnega skeleta, vendar so ostale toliko pomembne v svoji formalno povezovalni in vsebinsko informacijski vlogi, da jih nikakor ne bi mogli pogrešati. -in Eri zor iz filma »Dolgčas« Ricmanje, zavedna slovenska vas nad Trstom. Slikar Nejc Slapar se z razstavo svojih del v galeriji Prešernove hiše to pot že tretjič samostojno predstavlja kranjskemu občinstvu. klaparjeve razstave prinašajo v umetnostno življenje Kranja vedno nekaj novega, saj je slikarjevo zavzeto likovno iskanje navadno nagrajeno s prav zanimivimi rezultati, ^laparjevo delo ni ponavljanje, tem-pj v tehničnem in vsebinskem pogledu nenehno zorenje. Tako nas je s svojimi oblikovno izbrušenimi deli Presenetil že na svoji zadnji razstavi. Njegove prepletajoče, črne ali %JB JHk 7 Sobota — 28. julija 1973 III. Levični otrok Levični otrok pogosto predstavlja poseben vzgojni in šolski problem. Med našimi šolskimi otroki je približno-15 odstotkov levičarjev. Pravilo je, naj izraziti levičar tudi piše z levo roko. Zanesljivo pa moramo vedeti, ali je otrok res po naravi levičen. Od prave levič-nosti moramo ločiti nepravo, ki lahko nastane zaradi okvare otrokovih možgan pred rojstvom, med njim ali kmalu po njem. Včasih je težko ločiti pravo prirojeno levičnost od neprave. Prvi zanesljivi znaki levič-nosti se kažejo pri otroku od drugega leta dalje. Otrok prične bolj uporabljati svojo levo roko: prijemlje igrače, zlaga kocke in pozneje drži tudi svinčnik. Pravega levičarja naj starši ne pretismerjajo na des: no roko, ker bi s tem lahko otroku škodovali, kar se običajno pokaže v šolski dobi. Preusmerjen levičar bo lahko imel večje težave pri branju in ' pisanju, motnje govora, postal bo nemiren in vedenjsko problematičen. Če starši v otrokovem petem letu starosti še niso zanesljivo ugotovili, ali je otrok pravi levičar ali ne, naj poiščejo pomoč v vzgojni posvetovalnici ali mentalno higienskem dispanzerju, kjer bo otroka pregledal strokovnjak, ugotovil njegovo prednostno roko in svetoval, kako naj starši ravnajo z otrokom v primeru levičnosti. So namreč tudi otroci, pri katerih se ni izoblikovala prednost ene roke in so obojeročni. Ti otroci izmenično uporabljajo obe roki, pri tem pa so največkrat nespretni, okorni pri drobnih opravilih in imajo lahko tudi druge motnjei Za takega otroka se je po temeljitem strokovnem pregledu treba odločiti, katero roko se bo urilo in bo postala njegova prednostna roka. Za obojeročnega otroka bi se moralo odločiti o prednostni roki najkasneje ob vstopu v šolo, ko se bo otrok učil pisanja. Marsikateri levičar bo s pri-četkom šolanja potreboval posebno pomoč predvsem pri pisanju. Levičarju je treba pokazati pravilno držo telesa, pisala in lego zvezka, da pri pisanju ne bo imel težav. Včasih je treba preusmerjenega levičarja, pri katerem so nastopile različne motnje zaradi preusmerjanja, navajati nazaj, to je na pisanje z levico. Ta postopek je zelo zahteven in ga lahko izvede samo strokovnjak. Posebno kvarno lahko vpliva na otrokov razvoj nasilno preusmerjanje. Zavedati se moramo, da levičnost ni nikakršen izjemen pojav in ga moramo tako tudi sprejemati in obravnavati. Vladimir Bitenc, spec. pedagog Metka J. iz Kranja — V pismu prilagam vzorec blaga, iz katerega bi rada imela kombinirano obleko. Rada imam kratko dolžino. Stara sem 22 let, visoka 165 cm, tehtam pa 57 kg- Marta — Obleka za vas je brez rokavov. Zgornji del je iz črtastega blaga, pod prsmi nima všitkov, pač pa je blago nagubano. Zapenja se spredaj na gumbe in ob strani na zadrgo. Ovratnik je iz enobarvnega blaga. Od prereza navzdol se obleka širi. Konča se nad koleni. Ob robu so prišiti volani iz črtastega blaga. 1 družinski pomenki Borovnice in marelice Julij je mesec borovnic in marelic. To sadje je poleg svoje aromatičnosti znano tudi po zdravilnih učinkih na organizem. Ze dolgo slove borovnice kot odlično sredstvo za odvajanje, če jih uživamo sveže, posušene pa pripravljamo v čaju kot sredstvo proti driskam. Manj pa je znana lastnost borovnic, da uničuje mikrobe. V borovnicah je namreč mirtilin, barvasta sestavina, ki je mikrobi ne prenesejo. Borovnice učinkovito preprečujejo tudi ambiazo, obolenje, ki nastane z delovanjem mikrobov in se pogostokrat pojavlja na afriški in azijski celini. Med manj znane last- Poletne pijače V poletni vročini si skušamo tešiti žejo na vse mogoče načine. Posegamo po vodi, čaju, kavi ali celo po alkoholu. Tega se sicer raje ogibajte, posebno še žganih pijač. Če ne gre drugače, naj bo alkohol poleti le kot aromatičen dodatek drugim pijačam na primer sadnim sokovom ali pa pijačam kot so coca-cola in podobne. Poleti nam bo bolj od vroče prijala hladna kava. Skuhamo nekoliko močnejšo kavo, na skodelico damo po dve žlički prave kave in pustimo, da se ohladi. Nato kavo zlijemo v posodo, kjer smo stepli dva decilitra sladke smetane. Nalijemo v kozarce in okrasimo s tolčeno smetano. Poleti se bomo zelo odžejali s čajem. Skuhamo močan čaj iz lipovega cvetja, iz borovnic, ruski čaj ali kaj drugega. Ohladimo -ga in nato nalijemo v visoke kozarce. Dodamo kocke ledu in rezino limone. Sladkamo po okusu. Zelo teknejo tudi napitki iz sadja in hladnega mleka. Primerni so za otroke, za tiste pa, ki jih skrbi vitkost, pa seveda niso. Mleko mešamo z različnimi vrstami sadja, ki je trenutno na trgu, .sladimo in morda dodamo še kapljico ruma ali konjaka. Gostota pijače je poljubna. Napitek z breskvami je takle: štiri do pet zrelih očiščenih breskev drobno nasek-ljamo in denemo v mešalec. Dodamo sladkorno sipo in deciliter mleka. Ko je zmešano, dodamo še sladkorja po okusu in prelijemo v kozarce s kockami ledu. Okrasimo s češnjo ali višnjo iz kompota. Ko pride vročina Če vremenska napoved obeta nad 25 stopinj toplote, potem zjutraj nikar ne oblecite bluze ali obleke iz sintetičnega blaga, pač pa izberite kaj bombažnega. Obleke za vročino naj bodo zračne in ohlapne, s širokimi rokavi, brez pasov in tesnih ovratnikov. Veliko manj je vroče" s kratkimi lasmi, .zato naj bo poletna dolžina las veliko krajša od tiste pozimi. Tudi za sprehod v mestu si namažite obraz s kremo za sončenje, saj vam lahko opoldansko sonce neprijetno pordeči nos in lica. Če je le mogoče, večkrat na dan okopljite noge v mlačni vodi in pri tem uporabite kako sredstvo proti potenju nog. Redno čistite in zračite obutev, da se ne bo navzela neprijetnega vonja po potu. Ne stiskajte nog v zaprte čevlje, prsti in peta naj bodo prosti. V hudi vročini ledeni napitki ne odžejajo, pač pa topel čaj. Otrokom dajmo v vročini dovolj tekočine. Osvežimo se lahko le z~ mlačno vodo, mrzla bi nam le pospešila obtok krvi in s tem gretje telesa. Hitro se bomo ohladili, če potopimo v mrzlo vodo roke do komolcev. nos ti borovnic štejemo tudi lastnost, da izboljšujejo vid. To se nanaša zlasti na mrak, pomagajo pa tudi utrujenim očem posebno po nočni vožnji. Marelice so aromatičen in zelo kaloričen sadež. Vsebujejo mnogo magnezija in fosforja, zato lahko z njimi preganjamo utrujenost, ki je nastala zaradi živčne napetosti ali intelektualnega dela. Marelice pa so učinkovite tudi pri zmanjševanju slabokrvnosti, saj redno uživanje tega sadja dviga število rdečih krvničk in tako prav nič ne zaostajajo za zdravljenjem z govejimi jetri. Kis Če nas piči komar, pičeno mesto takoj navlažimo s kisom, pa bo srbenje kmalu ponehalo. Če se črna obleka ob robovih sveti, jo okrtačimo s ščetko, ki smo jo namočili v kis. Kis je znano sredstvo, ki ga dodamo zadnji vodi za izpiranje las, da se potem bolj svetijo. Jajce je v vreli vodi počilo in beljak uhaja. Kaj storiti? Nekaj kapljic kisa bo zadostovalo, da se bo beljak zgostil okoli lupine in ne bo več uha-jal. Madeže od sadja odstranimo z rok, če kanemo nanje nekaj kapljic kisa. Ponošena obleka bo videti bolj sveža, če jo operemo v mlačni vodi, ki smo ji dodali kisa. Na liter vode dodamo jedilno žlico kisa. Prirediteljem veselic Veselice in druge zabavne prireditve so kaj prijetna zadeva. Zgodi pa se, da organizatorji takih prireditev v želji, da bi pogostili kar največ ljudi ali kar največ tudi iztržili, pretirano štedijo in kršijo zdravstvene predpise, ki veljajo za zdravo pripravo in promet z živili. Največkrat osebje, ki na taki veselici streže, nima dovolj znanja o tehnologiji in higieni živil, niti ni pred prireditvijo zdravstveno pregledano. Priredi-telji'bi vsekakor morali poiskati navodila in pa pomoč pri organizaciji prireditve na zavodih za zdravstveno varstvo, pri sanitarni inšpekciji in še kje. Marsikdaj pa je še najbolje, če izvedbo in vso organizacijo zaupajo gostincem, ki so za to najbolj usposobljeni. Za prireditelje, ki sami organizirajo prireditve ali jo poverijo komu drugemu, smo pripravili nekaj napotil. Kdor vabi večje število ljudi in jim postreže z jedačo in pijačo, je odgovoren za vse posledice, ki bi nastale na gostih, ki so sicer zdravi, a so zboleli po zmernem uživanju jedi in pijač. Jedilnik na prireditvi naj bo sestavljen iz jedi, ki jih je mogoče hitro pripraviti in ki so obstojne. Za zahtevnejše jedi pa je treba imeti tudi več primernih aparatur, primerne pogoje ter dovolj časa za pripravo takih jedil ter več primernih aparatur kot so hladilniki, hladilne torbe, zmrzovalniki, razne priprave za cvrtje, pečenje na žaru, kuhanje ali filtriranje ipd. Idealno je, če so krožniki, kozarci in pribor le za enkratno uporabo. Hrano smejo pripravljati in streči gostom le osebe, ki zagotovo niso nosilci raznih črevesnih ali gnojnih obolenj. Vsaj deset dni pred prireditvijo naj bi bili zdravniško pregledani v ambulanti za pregled živilcev. Prostori, v katerih se hrana pripravlja in deli, morajo biti higiensko in tehnično pravilno urejeni. Ne sme manjkati tekoče vode, lahko je sicer tudi iz soda, vendar nikakor ne sme biti okužena. Osebje, ki jedi pripravlja in streže gostom, mora imeti na razpolago umivalnik za umivanje rok na delovnem mestu in pred straniščem. Stranišče za osebje, ki ima stik z živili, naj bo ločeno od stranišč za goste, še posebej, če je število gostov veliko. Denar in hrana nista dobra družabnika, saj je denar lahko močno kužen. Zelo primerni so boni, s katerimi gosti plačujejo hrano in pijačo. Denar naj sprejema le tisti, ki ni neposredno v stiku s hrano. Prireditelj mora tudi poskrbeti za zadostno število sanitarij za goste in za umivalnike. Proti koncu zabave so navadno ti objekti zelo obiskani. Marsikaterega neljubega dogodka ne bi bilo, če bi prireditelji vsaj malo upoštevali napore tistih redkih, ki se borijo proti alkoholizmu. Kjer se brezplačno deli alkoholne pijače, bi veljalo deliti še prav toliko sadnih sokov ali mineralne vode. Na ta način ne bomo jemali alkoholu mesta, ki ga ima pri dvigu svečanosti in razpoloženja. Konec koncev pa morajo tudi obiskovalci veselic in podobnih prireditev vedeti za zmernost pri jedi in pijači, zmožnost okusiti in oduhati zdrava živila. Tisti, ki niso popolnoma zdravi, pa morajo sami vedeti, kaj smejo zaužiti. Le pri upoštevanju vseh takih navodil bodo veselice na prostem v radost mladim in starim. dr. Ana Kraker-Starman Zdravstveni dom Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. zdravnika splošne prakse za ZP Žiri, 2. dveh ekonomskih tehnikov za računovodsko službo (fakturist, knjigovodja), 3. inventarista, 4. arhivarja, 5. električarja, 6. kurjača, 7. dveh snažilk za enoto Tržič. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Še naslednje: pod toč. 2. in 3. ekonomska srednja šola, pod toč. 4. ekonomska srednja šola ali upravno administrativna šola,. pod toč. 5. kvalificirani elektrikar, pod toč. 6. KV delavec elektro ali kovinske stroke in izpit za upravljavca parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem. Prijave z dokazili o izobrazbi s kratkim življenjepisom pošljite na naslov Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska 10. Pod točko 1. je zagotovljeno stanovanje v Žireh. Visoka ekonomsko komercialna šola Maribor — sekcija Kranj obvešča, da vpisuje izredne slušatelje VEKŠ za šolsko leto 1973/74. Za vpis je potrebna popolna srednja šola. Dokumenti, ki jih predložite za vpis, so: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige, potrdilo delodajalca o zaposlitvi in kratek življenjepis. Vse nadaljnje informacije dobite v pisarni Kluba gospodarstvenikov Kranj, Prešernova 11/I vsak dan od 10. do 15. ure. \ IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SMO ZA VAS*IZBRALI SMO ZA VAStIZBRALI SIVI*? Znana angleška firma PYREX je dala na trg komplet posod iz posebnega stekla, v katerih lahko zaradi pripravne oblike miksate, pečete ali kuhate, mehak plastičen pokrov pa posodo neprodušno zapre, tako da v njih lahko shranjujemo hrano v hladilniku. Izredno lepih barv jih imajo v škofjeloški NAMI. Cena: od 123,75 do 139,25 din Pa smo spet pri pikah. Prijeten platnen hlačni komplet, bel s črnimi pikami in črnim pasom dobite na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. Cena:722 din Tako moderne in počitniško vabljive so cokle, da to poletje gotovo ne bomo mogle mimo njih. Model SABINA v beli ali drap barvi, z luknjicami ali brez njih, dobite.v vseh prodajalnah PEKA. Cena: 199 din Kava iz takole prijetno poslikanih keramičnih skodelic v oranžni. zC leni in vijolični barvi bo še * Dobite jih v Murkinem ELGU Lescah. Cena: 174,50 din 8€Tfc 1 1% CSi Sobota — 28. julija 1973 marta I I odgovarja I SEM UR TJA PO CERKLJANSKEM Ugrabitve se nadaljujejo Ta teden se je žalostno končala še ^f1 ugrabitev, in sicer japonskega up k' so dneh japonski grabitelji razstrelili, prej pa so spu-'fj l 145 potnikov in članov posadke. Ugrabitve letal so v današnjem času p?.stale že kar običajna oblika iz-umanja včasi), za materialne kotil največkrat pa so oblika poli-n,?ga pritiska. Nasilna dejanja v narodnem zračnem prometu so ya najpogostejša leta 1969 in 1970. . /em obdobju je bilo ugrabljenih Zlkot 120 letal z več kot 7000 pot-^ iz 80 dežel. V teh ugrabitvah je *gubdo življenje 90potnikov. Rop sredi Beograda JM noči so drzni vlomilci raz-ft vrata prodajalne Fontana v nez Mihajlovi ulici v Beogradu ter JJdU 70 zlatih ur in za 300.000 din litega nakita. Mimoidoči redki °eograjčani so kasneje povedali, da j /e Vse odigralo v trenutku. Proda-Jrlr}a, ki je v strogem centru mesta, pr Zavarovana z alarmnimi na-a[>anii, ki pa so bile med ropom ljetno izključene. Posnetki dogajanj na soncu o 0vJetski znanstveniki so podrob-HnnPreučili posnetke izbruhov na han?*"1, P°uršJu> kl Jih 20. junija of/avile kamere stratosferskega p0 ervatorija v višini 20 kilometrov, hi fmnenJu znanstvenikov je znaša-4 JmPeratura v središču eksplozij $tr° 5 niilijonov stopinj Celzija. balo°irskl laboratorij je dvignil na n' y se je kasneje spet spustil je b Sestavni del laboratorija teleskop s premerom ene- Evropski rekord it ^evilu zapornikov na celotno p* 0 Prebivalstva je Avstrija na InnU1 mestu v Evropi. Na vsakih w.000 Avstrijcev jih 117 sedi v za-™ru- V Zah. Nemčiji je to število 83, 70 Britaniji 72, na Danskem ,37 v Franciji 60 in na Norveškem ce azn}vih dejanj v Avstriji je si-/Kanj kot v deželah, s katerimi se Hi£trVa Primerja po številu zapor- Znova Atlantida V zalivu Cadiz ob južni obali Španije je neka ameriška znanstvena ekspedicija globoko pod morjem našla ostanke davne civilizacije. Predstavnik ekspedicije je izjavil, da gre verjetno za Atlantido, o kateri pravi legenda, da je izginila pod morjem pred več tisoč leti. Fotografije prikazujejo široke ceste, stebre in zidove porušenih stavb. Menijo, da je mesto izginilo pod morjem pred več kot 6000 leti. Težavno delo v ledu Skupina sovjetskih znanstvenikov na sovjetski ladji Ob opravlja delo v zelo težavnih pogojih. Pretekli teden so cikloni nad Južnim oceanom povzročili snežne viharje, nagle padce temperature in premikanje ledenih gora. Ladja Ob se je znašla sredi velikanskih plavajočih ledenih gora. Doslej so člani posadke uspešno preprečili okvare mehanizmov na ladji, ki bi sicer lahko odpovedali zaradi nizkih temperatur. Proti morskim psom V ZDA se ukvarjajo s poskusi, kako bi delfine uporabili kot biološko orožje proti morskim psom. Opazili so namreč, da so delfini zelo pripravni za lov in celo ubijanje morskih psov, zlasti kadar samica pričakuje mladiče. Delfine bi zdresi-rali, da bi nadzorovali določene predele v morju. Ce bi se pojavil morski pes, bi delfin sprožil alarmno napravo, sami pa bi zaplavali proti morski pošasti in jo pregnali ali ubili. Eksplozija atomske bombe Nad atolom Mururoa v južnem Pacifiku je prejšnjo soboto eksplodirala francoska atomska bomba. Kljub protestom vse svetovne javnosti je Francija s tem poskusom začela program jedrskih eksperimentov. Med najbolj izrazitimi protesti je bil tudi prihod novozelandske ladje Otago v tako imenovano območje nevarnosti. Med eksplozijo je bila ladja oddaljena od atola le 12 milj. Letalska nesreča Pa^alu po Poletu z letališča Pa-** na Tahitiju je strmoglavilo v h0/ JeL ameriško potniško letalo z 59 [nikt in člani posa(ike. Našli so le ega preživelega in 12 trupel. Tribuna se je podrla cev re^ordnega števila gledal-je pQa. nogometni tekmi v Doboju se na fS njihovo težo podrla tribuna bi[0 tnem stadionu. Ranjenih je huJe ' gledalcev, med njimi deset otrok pa je med prevozom inisnico umrl. ■^■P^riBB A LIP, lesna industrija BLED - J^l Ljubljanska cesta 32 K^JŠBflV Telefon 77-384 ^^ Telex 34 525 YU UPEX 8 , v y (7. zapis) BRIDKA ZGODBA Ker smo se pa že dotaknili besede »Vojvodin boršt« — sicer le v zvezi s pravicami sečnje, ki so jo imeli poleg velesovskega samostana tudi kranjski grad Khisl-stein, kranjski vikarji in sodniki. Pravico pašnje, grabljenja listja za nastil, žetve praproti, nabiranja gozdnih sadežev pa so imeli tudi okoliški kmetje. Da pa je večkrat hlapec trši od gospoda, če dobi moč v roke, vemo že iz svetopisemskih zgodb pa tudi iz ne preveč davne preteklosti, ko so bili razni »kapoji« v koncentracijskih taboriščih hujši krvniki kot njihovi gestapovski gospodarji. In tudi v tej zgodbi o napadu kmetov — podlož-nikov na še večje reveže, na kajžarje, se je pokazala odurna-plat kmečke lakomnosti. Kar berimo, kaj piše dr. Josip Zontar v svoji »Zgodovini Kranja«. »Kmetom, ki so bili prepričani, da jim gre užitek boršta, ni bilo všeč, ker je proti koncu 16. stoletja na-rastlo kajžarstvo ob robu velikega gozda. Z dovoljenjem urbarskega urada v Kranju so izsekavali ti rov-tarji dele gozda in jih obdelali. Nastale so njive, vrtovi in travniki, ki so jih vpisali v urbar in obremenili z dajatvami. Zaskrbljeni so spraševali kmetje — podložniki, kaj jim je storiti v obrambo svojih pašnih pravic. Nekam čudno so odgovarjali njihovi zemljiški gospodje. Eni so jim svetovali, naj si pomagajo sami. Kranjski meščani, ki jim je tudi bilo veliko na ohranitvi Vojvodinega boršta, ker so dobivali iz njega les zlasti za mostove, so govorili svojim podložnikom, kar bodo ukrenili drugi, naj še oni store. — V prvi polovici 17. stoletja pa je izbruhnila kmečka jeza na kajžarje z elementarno silo. Več sto oboroženih kmetov iz okoliških sosesk je vdrlo v gozd. Podrli so plotove ograjnic, poteptali njive in zažgali nekaj koč. Po izvršenem dejanju pa nobena prizadeta zemljiška gosposka ni hotela pomagati pri zasledovanju storilcev.« Tako nečastno je ravnal revež-kmet s še večjim revežem-kajžar-jem; gosposka pa si je mela roke... Ko končam z opisom velesovskih umetnostnih zakladov — malo znanih, a tako dragocenih — bom moral vsaj na hitrico zapisati še nekaj podatkov o preteklosti samostana. Saj je bilo Velesovo poleg Stične gotovo največje gospodarstvo v deželi Kranjski. ROMANSKI KIPEC Za začetek pripovedi o velesovskih likovnih umetninah moram le povedati pobožno legendo. Ker pa legende niso vedno oprte na zgodovinsko resnico, je pač slehernemu prepuščeno, da jim verjame ali ne. Torej legenda pravi, da je biL tod na lovu neki duhovnik iz bližnje fare. Pa zasliši iz mogočnega hrasta neke tihe, a lepe zvoke. Brž pokliče drvarje, ki so drevo podrli. In glej v votli notranjosti so našli lesen kipec Marije z detetom v naročju! Potem so ljudje zgradili na tem mestu skromno svetišče in vanj na oltar postavili Marijin kipec, dolinici pod Oblo gorico pa so dali ime »Marijina dolina«. Kipec, ki predstavlja najstarejšo podobo Marije na Slovenskem, je zdaj postavljen nad tabernakelj v glavnem oltarju. Zal pa njegove skladne lepote ne vidimo, ker so kip po šegi prejšnjih stoletij oblekli v brokat in tenčice ter ovesili z obeski in ogrlicami, le obraza matere in otroka sta še vidna. Vsa umetelno izrezana draperija, poduhovljena drža Marije in njena ljubeče oblikovana desnica, s katero pestuje svoje dete — pa je vse prekrito z blagom. Tudi lasje Marije in otroka so skriti pod zlatimi kronami. Drug vir legendo nekoliko drugače zasuče in govori o kipcu, ki so ga našli med vejami starega hrasta, ki je rastel menda prav tam, kjer stoji dandanes velesovska cćrkev. In še to pove ta vir (Franc Pfajfar), da je bil kipec najden okrog 1. 1220, dolino pa so v listinah imenovali po latinsko »Vallis sanctae Mariae«. SLIKAR KREMSER-SCHMIDT Prvotno so velesovsko cerkev krasile oltarne podobe Valentina Metzingerja. V drugi polovici 18. stoletja pa so bile nadomeščene z deli drugega umetnika Janeza Martina Schmidta iz Kremsa na Nižjeavstrijskem; zato navadno imenovanega kar »Kremser-Schmidt«. Slikar je živel v letih 1718—1801, bil pa je eden najboljših slikarjev onega časa. Slike za Velesovo — vseh je sedem — so bile delane okrog leta 1770. Podobe izpod Kremser-Schmidto-vega čopiča so res nekaj posebnega. Prevzamejo gledalca tako po razgibani kompoziciji kot po nenavadni igri svetlobe in teme. Iz skritih virov lije svetloba na obličje svetnikov, vse ostalo tone v temnih barvnih odtenkih ... Vsem sedem Kremser-Schmidtovih podob je nameščenih nad oltarji. So pa to izjemno velike slike in še v današnji čas dobro ohranjene ( v letih 1909—1914 so jih na Dunaju re-stavrirali). Gornji deli podob so pol-krožno zaključeni. Vse slike so v dragocenih rezljanih okvirjih. Mimogrede naj še omenim, da se je na Kremser-Schmidtovih umetninah zgledoval naš kranjski slikar Leopold Layer. Menda je neštetokrat pohitel v velesovsko cerkev in tam ure in ure zrl v podobe. Potem je v svoji delavnici skušal dati tudi svojim podobam nekaj takih svetlobnih učinkov, kot jih je videl na velesovskih slikah. Učil se je, seveda pa mojstra ni mogel doseči. SEDEM UMETNIN Zareklo se mi je, da bodi ves današnji zapis posvečen vele-sovskim umetnostnim zakladom. Zato naj sledi še opis Kremser-Schmidtovih podob v velesovski cerkvi. Ta ima poleg glavnega še šest stranskih oltarjev. Na desni (moški) strani časte sv. Jožefa, sv. Vincenca in sv. Štefana. Na levi (ženski) strani imajo oltarje sv. Janez Krstnik, sv. Dominik in sv. Katarina. V glavnem oltarju je Oznanenje Marijino. C. Z. »N ZORMAN ^ 30 Draga moja Iza ^ania pa je sklenila roke in nemočno vzdihnila: Gott!« Sob0 M • je stari g°sP°d umrl, je tudi mama stopila v zadnjo Poster n' se je zdel prav tak kakor druge krati. Ležal je na isti VezanJ1' enak° negiben in bel, le roke je imel sklenjene in pre-vsem e z belim trakom. Mama pa se je ob dedovi postelji po-vefja sPremenila. Ko sem se ozrl k njej, se mi je zdelo, da je ^°8led kor sem jo bil vajen doma, bolj zravnana, bolj toga, v Pok0: Se j' je prikradlo nekaj, kar sem videl dotlej samo pri Var .dedu- Ko so se dedove oči zaprle, je ugasnilo ... jv a se je prav zato prižgalo v maminih. cve^jee stvari me vselej spomnita na mamo: stare svetilke in °tr0cj' e je bilo še kaj, čemur je posvečala več skrbi, smo bili to 8Vetilk ^°sebno Anton. Vendar je bila skrb, ki jo je posvečala cvetju, nekaj prazničnega. Niso je težile vsako-dolžnosti, zato je bila sproščena, lahkotna, svetla, nekaj ?ajeilj jKakor pesem, nekaj, česar pri mami sicer nismo bili jetn sP°minjam se, da bi se naša mama kdaj zasmejala. je o se je, a mi njen smeh ni ostal v spominu. Prav gotovo m • nisem slišal peti. Smeh moje mame je bilo cvetje in I CvJ?0je mame so bile stare svetilke. t 6 snr ^ V Je s sv°j° kmečko pametjo nemara še naj-lUje Najbrž tudi Novakovim ženskam že nekdaj ni bilo da bi ga bilo kdaj v hiši toliko. Sililo je iz ^Pirilo po kotih in se vzpenjalo, da so moji spomini eHah danes prepleteni z ovinjalkami, ki so se plazile po iNčtiat S ^enino zelenimi pahljačastimi listi, ki so bili spodaj lsto n rdeči in ki so me kdove zakaj vznemirjali, ker niso bili A ki sav"nih oblik, pa z razkošnimi cvetovi božičnega kaktusi, j0 l® °dprli nenadoma, kar čez noč, in ki so bili videti Bre?a3?i se bržkone sesuli, če bi se jih dotaknil z roko. f so x •de se 'e imela dotikati cvetja samo mama. Njeni ? rastlinami. Segali so med liste in včasih so katero ^ avf|ali in včasih katerega odščipnili, in nagibali so ru- *co' k' Je kila videti spričo vrtnega in poljskega orodij Cvet nePa smo bili vajeni, prava igrača. £e Je zalivala mama zmeraj ob nedeljah, zmeraj popol-0 Je kazalo, da zalivanje cvetja ni delo, da je nekaj več. Tudi svetilke je mama čistila ob nedeljah, samo da ne tako pogosto, le dvakrat ali morebiti trikrat v letu. Ce je ljubezen do cvetja oče še nekako razumel, pa ljubezni do svetilk nikoli ni mogel doumeti. Otroci o smiselnosti ali nesmiselnosti maminega početja nismo razmišljali. Kar je počela mama, je moralo imeti kak pomen, tudi če je bil našemu razumevanju še skrit. Povrh so nam bile svetilke tudi všeč. Po vsej hiši jih je bilo dosti, na omarah, po okenskih policah, pod stropom . . . Bile so svetle in počrnele, trebušaste in vitke, stale so na širokih podstavkih, visele so na tankih verižicah, držala pa so jim prepletali izrezljani listi, levje glave, ženska telesa . .. Mamine svetilke si res lahko občudoval, nisi se jih naveličal ogledovati, in večkrat se je primerilo, da si nenadoma odkril na kateri kako malenkost, ki ti je prej ušla. »Ne vem, kaj ti bo spet to, Marija,« je govoril oče, kadar je prinesla mama kako svetilko domov. Govoril pa je oklevaje, kakor bi sam ne bil trdno prepričan o upravičenosti svojega dvoma. Morebiti je bil spričo maminih svetilk preveč zbegan, da bi jih bil zares mogel obsoditi, in morebiti je čutil rahlo zadoščenje, ker je bila med njimi tudi petrolejka s širokim senčnikom, skledasta oljenka in okorna kockasta luč s kočije. Vse tri je izbrskala mama z Novakovega podstrešja, in kdove če ni bilo to edino, česar se je v novem domu zares razveselila, kar je resnično cenila. Nič čudnega, če oče maminega nagnjenja ni mogel spraviti v sklad s svojim pojmovanjem sveta, ko pa pravega vzroka mama še sama najbrž ni poznala. Večkrat sem jo slišal reči: »Le poglej, kako so si ljudje včasih svetili!« Potem pa nam je, malo pred svojim koncem, razkrila svoj strah pred temo in stari, večni prepiri z očetom zaradi luči so dobili drugačen pomen. Oče je bil varčen, kakor so bili varčni nemara vsi v Novakovem rodu, zato je bil nesrečen, če so luči gorele po nepotrebnem. Mama jih je prižigala, vse od kraja, oče pa je hodil za njo in jih ugašal in tiho godel v brado: »Sama potrata jo je.« Kdo bi bil takrat mislil, da se mama boji teme? Saj še sama najbrž ni vedela. Neugodno se je počutila v mraku, pa je imela rada prostore razsvetljene. Zato tudi je zbirala svetilke, da je le kje našla katero, pa jo je prinesla domov. Spominjam se, kako je stala sredi izbe in se ozirala, kam naj bi jo postavila. Večkrat je katero premaknila, da je našla ugodnejše mesto za novo. Kadar jih je čistila, jih je jemala z omar in s polic. Takrat smo si jih lahko ogledali z vseh strani. Ni pa pustila, da bi se jih dotikali, da bi jih obračali. Saj se jih tudi sami nismo upali dotakniti, že iz strahu, da bi katere ne razbili. Kdo bi si upal razbiti katero izmed maminih svetilk? Še se spominjam strahu, ki smo ga imeli pred njimi. Lahko bi zavrgel kos kruha in bi ga ne pobral in ne poljubil, kakor je bilo v navadi, lahko bi zažgal skedenj, pa bi si nazadnje izprosil odpuščanje. Nismo pa verjeli, da bi ga dobil za razbito svetilko. Zato smo kar onemeli, ko je Anton vrgel eno s police, tisto z vrtnico v mlečnem steklu. Spomin na dogodek je oster kakor črepinje, ki so ležale na tleh. Iskreče mlečno bele črepinje, razpolovljena vrtnica in žičnato ogrodje, ki je bilo videti brez senčnika kakor izropano. Bila je nesreča, žvenketajoč konec prerivanja med Antonom in Stanetom, ki ga je Anton zaman poskušal spraviti iz njegovega kota. »Sedaj pa imaš,« je privoščljivo rekel Stane. Že takrat sem veljal za Antonovo senco, čeprav še v šolo nisem hodil, že takrat mi je zaupal marsikateri opravek, že takrat me je učil molčati, zato je bil molk prvo, na kar sem pomislil. »Pospravimo črepinje ... za hišo jih ne bodo našli,« sem dejal. »Misliš, da nima preštetih, da ne ve za vsako posebej?« Ana, ki je bila šele v tretjem, morebiti v četrtem letu, je vedela samo za strah in je jokala. Da se tudi Anton boji, je izdajala bledica na njegovem obrazu, čeprav strahu ni maral priznati in se je delal brezbrižnega. »Saj nima samo te,« je rekel. Stane je, brž ko je zaslišal mamine korake, zapel v vežo: Ne samo odlomek Roman pisatelja Iva Zormana Draga moja Iza smo nameravali objaviti le kot odlomek. Glede na to, da so naši bralci ugodno ocenili roman, smo se odločili delo objaviti v celoti. Pisatelj Ivo Zorman je razen Kajuhove nagrade prejel za roman Draga moja Iza tudi letošnjo nagrado vstaje slovenskega naroda. Itoman je izdal Zavod Boroc. l)elo je bilo letos nagrajeno h Ka-juhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. lL* urak 1131 " Sobota — 28. julija 1973 SMLULES V petek, 20. julija, so v spodnjih prostorih bivšega uršulinskega samostana v Skofji Loki pod gradom odprli stalno razstavno zbirko Slovenskega etnografskega muzeja, lapidarij kamnite plastike in prikaz petdesetletnih prizadevanj SEM. V povsem prenovljenih hodnikih, avlah in sobanah, ki ustrezajo svoji prvotni notranji podobi iz 17. stoletja, je razporejeno gradivo o življenju in kulturi Slovencev skozi več preteklih razdobij. Strokovnjaki so tako končno omogočili javnosti dostop do cfela dragocenih predmetov, lesenih in kamnitih skulptur, ki jih je muzej doklej hranil po zaprtih skladiščih in ki predstavljajo plod 150-letnega sistematičnega zbiranja ter raziskovanja dediščine našega naroda. Sčasoma bodo paviljon razširili tudi na zgornje nadstropje (-ig) — Foto: F. Perdan Matijevci iz Naklega že 70 let zadružniki Kakšen dan se pa res vse spravi nad hišo. Pri Matijevcu so ta dan pričakovali živinozdravnika, da bi pregledal kravo, ki je pred dvema dnevoma teletila, žito je polegel dež in ga je treba kar dober del na roke požeti, pa sonce dopoldne tako nevarno močno sije, da se kar čuti, da bo popoldne spet dež. No, pa še od časopisa sitnarijo ... »Joj, tako malo Časa ima«, se na hišnem pragu za gospodarja boji mama, ko poprosim, če ga pokličejo. »Raje kar na njivo pojdite, saj se da z avtom priti tja.« Gospodar pri Matijevcu v Malem Naklu Anton Pavlin je eden od 170 rednih ' članov nakelske kmetijske zadruge. Ze leta 1903, ko je bila ustanovljena prva mlekarska zacfruga v Naklem, je ta hiša pristopila in bila potem vsa leta včlanjena, torej beleži zdaj že 70 let sodelovanja. Z delom kmetijske zadruge je sedanji gospodar zelo zadovoljen. Ne more prehvaliti sušilne naprave, ki so mu jo po nasvetih strokovnjaka iz za- druge mohtirali na skednju. »Kar dve muhi ubiješ na mah: pol manj dela je treba, pa še krma je boljša in brez skrbi si, da ti ga bo namočil dež,« pravi gospodar. Zadruga skrbi za redno dobavo škropiv in gnojil in ni mu treba skrbeti za odkup mleka in krompirja. Pred dvema letoma je dobil kredit za traktor. »Tako je, kakšno leto se pridelki dobro prodajo, drugo je pa spet slabše. Ne boš tisto leto, ko ti gre dobro, izstopil iz zadruge. Veliko nam pomeni to, da imamo zagotovljen odkup. Kje bi pa imel človek čas si beliti glavo še s tem, kam boš prodajal. Res sem zadovoljen, da je tako«. Ze sama hiša in gospodarska poslopja okrog nje pričajo, da je pri Matijevcu trdna domačija. 24 glav živine je v hlevu, deset hektarov zemlje je domače, nekaj so je vzeli pa še v najem: na, enem so posejali pšenico, na enem in pol krompir, vse ostalo je pa krma. Kot preudaren gospodar seje travne mešanice tudi na njive, da je več krme. Matijevec je ,čisti' kmet. Pri delu mu pomaga žena, pa ,naša' Angela, ki je pri hiši že 45 let. Starejši sin je sedaj prišel iz kmetijske šole in bo ostal doma, hči še študira, najmlajši pa je končal 6. razred. »Drugače kar gre, ko pa pride^ takle dan, kot je danes, moramo pa vsi pošteno zagrabiti.« V veliki žitni njivi, ki se dviguje tam za sadovnjakom pred hišo, se je v soncu zlatilo snopje. Močan naliv je žito polegel in tisto, kar leži, morajo požeti na roke, da potem kombajn ne bo delal škode. Žena in Ana hitita in Matijevec se ves nestrpen ozira po nebu: bo današnje popoldne spet prineslo dež? Žito je gosto. Lani je pozeblo in je bilo zelo redko. Letos so gosteje sejali. Lepo kaže. Da bi le poleglo ne. Okrog štiri tone pšenice bodo pridelali, ocenjuje gospodar. Samo sedaj morajo pohiteti. Človek ima kar slabo vest, ko jih moti prav na tak dan. Od hiše sem že prihaja mama s ce-karjam. Malica bo. Ob žetvi je treba žanjicam dobro postreči z malico, za kosilo pa morajo biti Štruklji, pravijo. D.Dolenc Cenjeni potrošniki, oglejte si program Tesi, priznanega proizvajalca stilnega pohištva Slovenijales Sevnica. V prostorih GS, Savski log, Kranj vsak dan od 9.—12. ure in 14.—19. ure, ob sobotah od 9.—13. ure. Člani Avto-moto društva iz Škofje Loke najboljši Velike proslave, tradicionalnega zleta avto-moto društev Gorenjske, ki je bil minulo nedeljo v Cerkljah in združen s praznovanjem 20-letnice tamkajšnjega društva in dneva vstaje slovenskega naroda, se je udeležilo rekordno število društev in posameznikov. V Cerklje so že v zgodnjih jutranjih urah pričele prihajati kolone avtomobilov iz različnih krajev Gorenjske. Prireditev se je odvijala na štirih mestih. Ekipno je v spretnostni vožnji zmagala ekipa Škofje Loke pred domačo, od posameznikov pa je bil najboljši Franci Tršan iz Cerkelj. V streljanju z zračno puško je ekipno zmagala domača ekipa pred ekipo Škofje Loke, od posameznikov pa je bil najboljši Boro Markov-ski iz Škofje Loke. V kegljanju pa so bili najboljši tekmovalci iz Radovljice, pred ekipo Škofje Loke. V vseh treh tekmovalnih disciplinah so zmagali člani AMD Škofja Loka in s tem osvojili tudi prehodni pokal, ki so ga do sedaj branili člani iz Žirovnice. Omenimo naj, da so na popoldanski svečanosti najboljšim ekipam in posameznikom podelili lepe diplome in pokale. -an PROIZVAJALCEV POHIŠTVA RAZSTAVLJA V PAVILJONU murliB od 10.—20. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju " NAJNOVEJŠE IZDELKE POHIŠTVA ZA OPREMO DNEVNIH SOB, SPALNIC, KUHINJ, PREDSOB ITD. možnost nakupa na kredit dostava na dom l sejmski popusti [M¥A| IživiuaJ »Dobra reč je kombajn. Toda če žito poleže, pa le še kosa in srp prav prideta,« pravi Anton Pavlin, današnji Matijevec. — Foto: D. D. m W j% Cjt IU %JK JL# Jrm 17 1953 AI 1975 RADIO "ročila poslušajte vsak dan ob i 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes dopol-^e) H, 12, 13, 14, 15, 19.30 (rajski dnevnik), 22, (dogodki in Odmevi), 17, 18, 23, 24; ob ne-,£'jah pa ob 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, V1' H, 15, 17, 19.30 (radijski anevnik), 22,23 in 24. D sobota, 28. julija ?i'f.Dobro jutro; 8.10 Glasbena ma-;]JJ('Ja; 9.05 Pionirski tednik; 9,35 S k v®"skimi ansambli zabavne glas-10.20 Kličemo letovišče; 11.20 Z jp mi doma in na poti; 12.10 Melodi-slJ* °P()1dan, 12.30 Kmetijski na-13 5' t 1240 *ez travnike zelene; Priporočajo vam; 14.10 S pes-p Jo m besedo po Jugoslaviji; 15.40 ]jj° naši operni pevci; 16.00 Vrti-0r.k; l6-40 Dvajset minut s Plesnim na i7°m in zborom RTV Ljublja-q ' l'-10 Glasbena medigra; 17.20 istfm« v kino; 18.15 Dobimo se ob Ijj"; 18-45 S knjižnega trga; 19.00 *nko noč, otroci; 19.15 Minute z Ra^blom Borisa Kovačiča; 20.00 ska J radar; 2100 Zabavna radij-tori'Kia ~ Levi: Metode inšpek-bj.Ja Highija; 21.37 Majhni ansam-1 zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za DLe ,zseljence; 23.05 S pesmijo in ^som v novi teden Dr • 8 ri proKram v'aU ^vodni akordi; 8.40 Sobota na U 'K ni2' 12 40 Panorama zvokov; na r, asbeni variete; 15.35 Zabav-jj' :tumska glasba in še kaj; 16.05 Žj smo izbrali; 16.40 Ples na plašit . ^ahka glasba pri nas in po slncu' Oddaja progresivne 18 40 S skladateljem Geor-g0rn Gershwinom TV retji program \>et minut humorja; 19.05 Pro- 20 ,,ado'.koncert; 20.05 Svet in mi; 21 On Minute za komorno glasbo; stra kno v svet; 2L1° Naša orke-Rlaok "teratura; 21.40 Iz oper in P^z dram; 2255 Iz slovenske D nedelja, 29. julija za ot obro jutro; 8.05 Radijska igra JUhak e: Težko je spoznati prave 9.05 u' 838 Skladbe za mladino; koncert iz naših krajev; 10.05 bobnite, tovariši; 10.25 Pesmi Čest:/1? dela: 1045 Naši poslušalci <*eliouajo ,n pozdravljajo; 13.30 Ne-ansJa*a reportaža; 13.50 Z domačimi W?bh; 14.05 S slovenskimi an-reska fZabavne glasbe; 14.30 Humo-I5.05 pga tedna: Shujševalne kure; 16.00 pPutarne operne melodije; Hvau0 nadijska igra — Palantus: ^diS.avi vojščak; 16.52 Glasbena Pohnfra; 17.05 Nedeljsko športno ^15 r,e; 1900 Lahko noč, otroci; ledei; asbene razglednice; 20.00 V zXečer; 22 20 s Plesnim or-dre RTV Ljubljana; 22.40 Ve-23.15 Mtei 23.05 Literarni nokturno; Nočni cocktail Vin 8.05 7Pro«ram 0lashtV°ki za nedeljsko jutro; 8.40 mozaik; 9.35 Nedeljski 14.00 c\' 12 00 Opoldanski cocktail; Nedpi: ,asba ne pozna meja; 15.00 elJa na valu 202 ■Ji l%)jiMr0gram ScerVIaši.kraji in ljudje; 19.15 Iz So^.ov in simfonij; 20.05 Športni ^atu* dneva; 20.15 Violinske mi-Lucijana Marije Škerjanca; O o 20.30 Večerna nedeljska reportaža; 20.40 Ut rinki z domačih opernih odrov; 21.40 Iz vokalrio-instrumen-talnega opusa Johanna Sebastiana Bacha; 22.55 Iz slovenske poezije ponedeljek, 30. julija 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Pojemo in igramo za vas, otroci; 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri;^ 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Dane Skerl: Serenada za godala; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Zvoki in barve orkestra Percy Faith; 17.10 Zveneča imena; 18.15 Pihalne godbe na koncertnih odrih; 18.45 Poletni kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Zvočne kaskade; 22.15 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Lepe melodije; 16.05 Popevke s slovenskih festivalov; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Lahka glasba na našem valu; 18.00 Izložba hitov; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Kulturni mozaik; 19.05 S festivalov jazza; 19.45 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada za pihala v c-molu, K 388; 20.30 Pota našega gospodarstva; 20.40 Trenutki z Gershvvinom; 21.40 Madžarski pevski zbori;. 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 22.30 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vilko Ukmar; 23.55 Iz slovenske poezije torek, 31. julija 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 S pesmico v počitniški dan; 9.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 10.15 Poletna potepanja; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ali jih poznate; 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Poje tenorist Jussi Bjorling; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Popoldanski popularni koncert; 18.15 V torek na-svidenje; 18.45 Tipke in godala; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka; 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 20.30 Radijska igra — I. Tavčar: Grajski pisar; 21.42 Melodije v ritmu; 22.15 Od popevke do popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Časi v zrcalu glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.05 Radi ste jih poslušali; 16.40 Iz domače in tuje lahke glasbe; 17.40 Jazz na II. programu; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 S slovenskim ansamblom zabavne glasbe; 19.00 Pet minut humorja; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pozabljene opere; 21.00 V korak s časom; 21.10 Jugoslovanski zborovski ustvarjalci; 21.40 Redke glasbene sestave; 22.15 Ljudje med seboj; 22.25 Frankfurtski koncertni večeri; 23.55 Iz slovenske poezije sreda, 1. avgusta 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniški pozdravi; 9.35 Glasbeni spomini; 10.15 Iz sveta pravljic in fantazije; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Slovenski oktet; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Majhen recital mezzosopranistke Nore Jankovič; 16.00 Loto vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 18.20 Listi iz pop albuma; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana (stereo); 21.15 Vedno lepe melodije; 22.15 Revija popevk; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 S pevci jazza; 16.05 Srečanja melodij; 16.40 Jugoslavija poje; 17.40 Plesni orkester RTV Ljubljana pred mikrofonom; O G 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Z orkestrom Martin Bottcher; 19.00 O avtomobilizmu; 19.10 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 19.30 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Naša starejša komorna glasba; 20.30 Kultura danes; 20.40 Zagrebški solisti; 21.40 Slovenski zborovski skladatelji; 22.00 Glasbeni klasiki našega stoletja; 23.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 2. avgusta 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Mladinski zbori pri nas in po svetu; 9.40 Iz par-titur operetnih mojstrov; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi v priredbah; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Popoldne za mladi svet; 14.30 Med šolo, družino in delom; 15.40 Kratko srečanje s Havdnom in Mozartom; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.50 Mejniki v zgodovini; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz srbske simfonične literature i Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Otroci med seboj in med nami; 14,35 Glasbeni variete; 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 16.05 Iz cvetoče dobe lepih melodij; 16.40 Ritmi •preteklih dni; 17.40 Lahke note; 18.00 Sestanek ob juke-boxu; 18.40 S solistko Eldo Viler; 19.00 Filmski vrtiljak; 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Leo Delibes: Lakme, odlomki; 21.00 Naš intervju; 21.10 Iz zlate dobe zborovstva; 21.40 Večerni con-certino; 22.15 Mednarodna radijska univerza; 22.25 Recital violinista Mihe Pogačnika; 23.55 Iz slovenske poezije petek, 3. avgusta 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.20 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Glasovi v ritmu; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.20 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije za opoldan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Ljudske pesmi drugih narodov; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Samospevi Josipa Ipav-ca; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Marty Gold; 17.10 Blaž Arnič na repertoarju Slovenske filharmonije; 17.50 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z Alpskim kvintetom; 20.00 Iz jugoslovanske zborovske literature; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 8.05 Vedri zvoki; 8.40 Petek na valu 202; 12.40 Izletniški kažipot; 12.55 Panorama zvokov; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Vodomet melodij; 16.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 16.40 S pevci po svetu; 17.40 Jazz za mlade; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 S pevko Alenko Pinterič; 19.00 Odmevi z gora; 19.20 Instrumenti v ritmu; 19.35 Solisti in ansambli zabavne glasbe RTV Tretji program 20.05 Od premiere do premiere; 21.00 Večerni intermezzo; 21.40 Johann Sebastian Bach: Sonata za flavto in čembalo v h-molu, BD 1030; 22.00 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 23.20 Claude Debussy: Preludiji za klavir; 23.55 Iz slovenske poezije O t r i g I a v SEJEMSKE UGODNOSTI ZA GRADITELJE V PAVILJONU murka na Gorenjskem sejmu V KRANJU od 10.—20. avgusta 73 po sejmskih cenah si lahko kupite okna, vrata »Jelovica super« in mizar, kotle za centralno kurjavo Stadler in Emo Celje, radiatorje Gorenje s priključki, strešnike »Novoteks« v 5 barvah po italijanski licenciSchiedel montažne dimnike s samotno cevjo, odporno proti kislini ugodni kreditni pogoji 19.00 Naše kače, 19.25 Triglavska trilogija za troje smuči, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik 20.25 3-2-1 in T V barometer, 20.30 Vojna in mir — barvna nadaljevanka, 21.15 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 21.35 Kulturne diagonale, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) [TELEVIZIJA^ Si sobota, 28. julija 17.30 Pesmi njihovih prednikov, 18.00 TV obzornik, 18.15 Risanka in govorica živali, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 Mikis Theodorakis, 21.30 Šerif v New Yorku, 22.45 TV kažipot, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 0 8.45 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 9.40 Po domače z ansamblom Pavla Kosca in oktetom Pirnat (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Otroška matineja: Mačkon in njegov trop, Pustite jih živeti — barvni film, 11.50 Poročila, 11.55 TV kažipot, 14.50 Po domače s kvartetom DO in J. Kampičem, 15.10 Ljudje in zemlja, 16.10 Na poti po Prekmurju (RTV Ljubljana), 17.00 Državno prvenstvo v plavanju — prenos iz Dubrovnika (RTV Zagreb), 18.05 Poročila, 18.10 Ob pravem času — angleški film, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 in TV barometer (RTV Ljubljana), 20.35 Mladinski studio (RTV Beograd), 21.15 Dobre stare melodije (RTV Zagreb), 21.30 Športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) ponedeljek, 30. julija 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pustite jih živeti — serijski barvni film, (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.30 S. Mickovič: Smilevski kongres — drama, 21.35 Video kasete, 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) torek, 31. julija 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Veliki in majhni, 15.13 Napoved sporeda, 15.15 Ilin-denski kajak — posnetek iz Treske, (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 TV obzornik, 18.30 Mačkon in njegov trop — barvni bilm, 19.00 Filmska burleska (RTV Ljubljana), 19.15 Zabavno glasbena oddaja (RTV Sarajevo), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 Amerikanec v Parizu — barvni film, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana), 22.30 Slika ob sliki — prenos s filmskega festivala v Pulju (RTV Zagreb), 23.40 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) 0 četrtek, 2. avgusta 15.13 Napoved sporeda, 15.15 Ilin-denski kajak — posnetek iz Treske (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik, 18.25 Stare igre — barvni film, 18.55 Neznani leteči predmeti — serijski barvni film, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik,. 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi, 21.30 Prigode dobrega vojaka Švejka — barvna TV nadaljevanka, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) petek, 3. avgusta 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.15 Obzornik, 18.30 Pet pedi — I. oddaja, 18.55 Doktor na pohodu — serijski film, 19.20 Plavanje, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 in TV barometer, 20.35 Retrospektiva jugoslovanskega filma — k sodobnemu izrazu — SOFKA, 22.35 XXI. sto-', letje, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) H TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Od 2 Julija dalje veliko sezonsko znižanje cen konfekcije od 20—70 % v trgovinah v Kranju, Kamniku in Tržiču. Žitopromet Senta, skladišče Kranj, , Tavčarjeva 31, tel. 22053 Obveščamo cenjene odjemalce, da prodajamo kvalitetno koruzo po nizki ceni 1,40 din v papirnih egaliziranih vrečah po 50 kg ^uaja CP »Gorenjski tisk«, St anJ- Ulica Moše Pijadeja 1. Kra . : CP »Gorenjski tisk« lin.? V tisk: Združeno podjetje C?;*. Pravica, Ljubljana, n&tv •Jeva 2- " Naslov ured-Mo*la l?.. uprava lista: Kranj, račn PlJadeja 1. - Tekoči Pri SDK v Kranju št. ^00:601-10152 - Telefoni: Ufpj .. urednik, odgovorni in uPrava 21'190- 2l-86n ° 21"835> novinarji ni§k: • ,malooglasni in naročnin« oddelek 21-194. - Naroč-30 j- ,etna 60 din, polletna 70n» * cena za 1 številko 15 1 ar- Mali oglasi: do 10 besed 2 JiJ' Vsaka nadaljnja beseda PoPu"; naročniki imajo 25 % He \\a- Neplačanih oglasov Nrn rvlJamo' -- Oproščeno »etnega davka po pristojim^ nem mnenju 421-1/72. * Jm 52P 11 Sobota — 28. julija 1973 sreda, 1. avgusta nedelja, 29. julija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 1 18 ■ " 20 21 ■ 22 ■ 23 24 ■ 26 1 28 29 ■ 30 31 ■ 32 33 34 ■ 35 36 37 38 39 40 ■ 42 ■ 1 44 45 46 ■ 48 ■ 49 50 ■ 51 52 ■ 54 55 56 57 58 59 Planinski mejni prehod loterija Za občinski praznik Jesenic in Kranja bomo v sredo, 1. avgusta, objavili nagradno skandinavsko križanko. trzni pregled Jesenice Solata 4,95 din, korenček 4,50 din, suhe slive 12 din, jabolka 9 din, pomaranče 6,50 din, limone 12.20 din, česen 17 din, čebula 6 din, svež fižol 5 din, pesa 3 din, kaša 5,45 din, paradižnik 5 din, koruzna moka 2,70 din, jajčka .1,10 din, surovo maslo 38,30 dinarjev, smetana 17 din, orehi 75 dinarjev, klobase 5,80 din, skuta 9,90 dinarjev, sladko zelje 2,50 din, kislo zelje 5 din, cvetača 6,20 din, paprika 10 din, krompir 2,80 din \ Kranj Solata 6 din, špinača 6 din, korenček 5 din, slive 10 din, jabolka 7 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 20 din, čebula 6 din, pesa 5 din, kaša 9 din, paradižnik 5-din, grozdje 15 din, hruške 10 din, grah 6 din, ajdova moka 9 din, koruzna moka 3,50 dinarjev, jajčka 1,10 do 1,30 din, surovo maslo 22 din, smetana 15 do 18 din, orehi 70 do 80 din, klobase 8 din, skuta 8 din, sladko zelje 5 din, cvetača 6 do 7 din, paprika 12 din, krompir 3 din, kumare 5 din, peter- Na Gorenjskem je edini planinski mejni prehod na Stolu, kjer po sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo lahko prehajajo mejo naši in avstrijski državljani. Mejni prehod je na višini več kot 2000 metrov (Stol je visok 2236 m) in je zaradi snega odprt navadno šele v začetku poletja. Lani so ga odprli 16. junija, letos pa nekoliko prej in sicer 1. junija. Vodoravno: 1. zmerljivka, žaljivka, beseda psovalca, 7. pri starih Egipčanih kamnit kip s človeško glavo in levjim telesom; uganka, skrivnostno bitje, 13. ideja, osnutek, 14. dokument, pisan zgodovinski vir, 16. francoska reka, ki se blizu Niče izliva v Sredozemsko morje, zvarjeno mesto, 17. posmeh, rahlo, prikrito norčevanje, 19. poklon, darilo, 20. vrsta žita, 22. obdelano polje, 23. umorjena ameriška filmska igralka Sharon, 24. reka na Gorenjskem, kranjsko trgovsko podjetje, 26. vrhnja plošča na stebrnem glaviču, abakus, 27. starogrški bog ljubezni, ljubezen, 28. tovarna pisarniških potrebščin v Celju, 30. starogrška modrica, muza ljubezenskega pesništva, 32. Ljudska tehnika, 33. avtomobilska oznaka za Sremsko Mitrovico, 35. trije deli pri ameriški vesoljski ladji apollo, vrsta faktorja, 37. gorovje v Bolgariji, zahodno od Rodopskega gorstva, 39. največji levi pritok Volge, 41. slovenski igralec, Franci; poljski pisatelj, Boleslavv; prebivalec nekdanje Prusije, 43. reket pri tenisu, orodje pri peki kruha, 46. kraj pri Rakeku, 47. slap Savinje pod Okrešljem, 49. sanitetna potrebščina, tanka mrežasta tkanina, 50. ime hrvaškega pesnika Ujeviča, 51. bengalščina, bengalski jezik, 53. angleški pevec Jones, tudi latinska kratica za tomus, zvezek, snopič, 54. država na jugovzhodu ZDA, 56. branje, berilo, 58. vrsta močnega razstreliva, zmes amonijevega nitrata in aluminija v prahu, 59. stalni vetrovi, ki pihajo pri tleh iz subtropskih proti ekvatorialnim področjem. Navpično: 1. ime nadvse popularnega finskega atleta, tekača Nurmija, 2. iglasto dreyo, jelka, 3. v zemljevidih oznake za otoke, 4. brez izjeme, do poslednjega, 5. ameriški skladatelj muzikalov in zabavne glasbe Jerome (»Plavajoče gledališče«), 6. agavi podobna južna rastlina, aloa, 7. pridelovalec in prodajalec sliv, tudi zagorski kmet, 8. potniška kočija in voznik, kočijaž, ki jo vozi, 9. ime italijanske filmske igralke Mirande, 10. Nikola Tesla, 11: pakistanska reka v Kalatu (... Dhor), 12. ime ruskega skladatelja Ljadova, 13. ton, glas, 15. zapor, ječa, 18. v starogermanski legendi pritlikavi podložnik kralja Niebelunga, 21. srbski pripovednik in romanopisec, satirik, Stevan (»Pop Cira in pop Spira«), 23. bogoslovec, kdor študira ali poučuje teologijo, 25. bivši mož Katarine Valente; zračno zdravilišče v Pirenejih, 29. v knjižni rabi nedovoljen izraz za odpravo, 31. tenka, mrežasta volnena ali svilena tkanina (po francoskem mestu Tulle), 33. žmitek, sir iz kislega mleka, 34. glavno mesto Filipinov na otoku Luzonu, 36. bolniška gumijasta ali steklena posoda za urin, seč, 38. rudnina, kalcijev fosfat s fluorom ali klorom. 40. glavna reka v Tajski, Mae Nam, 42. indijanska trofeja, koža skupno z lasmi, 44. devet portugalskih vulkanskih otokov v Atlantskem oceanu, 45. zgornji del telesa, na obeh straneh, 48. kocka v latinščini, Cesarjev vzklik: ... iacta est, kocka je padla, 51. načelnik banovine, 52. neznanka v matematiki, 55. Brane Oblak, 57. znak za kemično prvino tantal. Rešitve pošljite do četrtka, 2. avgusta, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. Rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. Istran, 7. pobuda, 13. gorovje, 15. metodik, 16. oliva, 17. ski, 19. trans, 20. Rim, 21. rotunda, 24. Rau, 25. Nes, 27. senat, 28. OJR, 29. stvar, 31. sraka, 33. otor, 34. O, 35. nona, 37. stepa, 38. Ita, 40. kljub, 42. tor, 43. tovarna, 46. Ero, 47. OK, 48. Lima, 49. Aero, 51. or, 52. ratiner, 54. Stapari, 56. Ariman, 57. Onatas Izžrebani reševalci Prejeli smo 89 rešitev in izžrebali: 1. nagrado (50 din) dobi Iva Logar, Mošnje 38, Radovljica; 2. nagrado (40 din) Ahačič Lojzka, Tržič, C. JLA 16; 3. nagrado (30 din) pa Langerholc Vencelj, Termika Trata, Škofja Loka. Nagrade bomo poslali po pošti. □Cul šilj 7 din, breskve 6 din, marelice 12 dinarjev Tržič Solata 7 din, korenček 8 din, slive 10 din, jabolka 11 do 12 din, pomaranče 8 din, limone 12 din, česen 28 dinarjev, čebula 6 do 7 din, fižol 7 dinarjev, pesa 5 din, paradižnik 6 din, banane 8 din, fige 12 din, breskve 8 din, jajčka 1,20 din, surovo maslo 28 din, smetana 17 din, orehi 80 din, 'skuta 9 din, sladko zelje 5 din, cvetača 9 din, paprika 12 din, krompir 3 do 3,50 din, kumare 6 din, hruške 10 din, marelice 12 din V nedeljo praznik na Ratitovcu V nedeljo, 29. julija, bo na Ratitovcu semenj. Zato pričakujejo velik obisk planincev. V tem času je Rati-tovec ves obdan s planinsko floro, saj tu rastejo črne murke, rododen-drum, planike, zlato jabolko in še bi lahko naštevali. Seveda pa se to cvetje ne sme trgati, ker je zaščiteno, zato gorska straža že vnaprej prosi vse planince, da tega cvetja ne trgajo, ker le v naravi predstavlja svoj pravi pomen. Sicer pa bodo cvetje dobro čuvali gorski stražarji iz Škofje Loke, da preprečijo morebitno trganje le-tega. J. S. Kranj CENTER 28. julija špan.-italij. barvni film POGREB TI PLACA SARTANA ob 16., 18. in 20. uri, premiera zah. nem. barv. filma POLNOČ NA REFERBANU ob 22. uri 29. julija špan.-italij. barv. film POGREB TI PLACA SARTANA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma SEDMERICA JEZDI ob 21. uri 30. julija zah. nem. barvni film POLNOČ NA REFERBANU ob 16., 18. in 20. uri 31. julija zah. nem. barvni film POLNOČ NA REFERBANU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 28. julija špan. barv. CS film ZLATO IN MRHOVINARJI ob 16. in 20. uri, franc. barv. film SKUPNA POSTELJA IN MIZA ob 18. uri 29. julija špan. barv. CS film ZLATO IN MRHOVINARJI ob 14. in 18. uri, meh. barv. film GENERALICA ob 16. uri, premiera meh. barv. filma POSTELJA ob 20. uri 30. julija meh. barv. film POSTELJA ob 18. in 20. uri 31. julija meh. barv. film POSTELJA ob 18. in 20. uri Tržič 28. julija amer. barv. CS film DIVJA DEŽELA ob 18. in 20. uri 29. julija amer. barv. CS film DIVJA DEŽELA ob 15. in 19. uri, amer. barv. film DOC HOLLIDAY ob 17. uri Kamnik DOM 28. julija franc. barv. film UMRETI OD LJUBEZNI ob 16., 18. in 20. uri 29. julija amer. barv. film JOE... TUDI TO JE AMERIKA ob 15. uri, franc. barv. film UMRETI OD LJUBEZNI ob 17. in 19. uri 30. julija amer. barvni film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 18. in 20. uri Radovljica 28. julija amer. barv. film HENRIK VIII. ob 18. in 20. uri 29. julija nemški barvni film TRNULJČICA ob 16. uri, ital. barv. film PAJKOVO OKO ob 18. uri, franc. barv. film OGNJENA LJUBEZEN ob 20. uri 30. julija amer. barvni film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI ob 20. uri 31. julija amer. barvni film DRUŽINSKO ŽIVLJENJE ob 20. uri \ Jesenice RADIO 28. in 29. julija italij. barv. film SARTANA, DOLARJI IN MENIH 30. in 31. julija italij.-jugosl. barv. film SESTANEK Z NEČASTNIM Jesenice PLAVŽ 28. in 29. julija italij.-jugosl. barv. film SESTANEK Z NEČASTNIM 30. in 31. julija italij. barvni film SARTANA, DOLARJI IN MENIH Dovje — Mojstrana 28. julija nemški barvni film SMRTNA ZMOTA V WINDRIVE-RU 29. julija špan. barv. CS film PAZI NA KROKARJE, GRINGO Kranjska gora 28. julija špan. barv. CS film PAZI NA KROKARJE, GRINGO 29. julija italij. barv. film KO SO ŽENSKE IMELE REP Javornik DELAVSKI DOM 28. julija amer. barv. film LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI 29. julija nemški barvni film SMRTNA ZMOTA V VVINDRIVE-RU Škofja Loka SORA 28. julija amer. barvni film MAŠČEVANJE HANNIE COULDER ob 18. in 20. uri 29. julija amer. barvni film MAŠČEVANJE HANNIE COULDER ob 18. in 20. uri 31. julija italij. barvni film TIM REVOLVERAŠEV ob 20. uri Železniki OBZORJE 28. julija angl. barvni film LJUBEZENSKI GLASNIK ob 20. uri 29. julija amer. barv. film GRIS-SOMOVA TOLPA ob 18. in 20. uri Lani je prestopilo mejo v obeh smereh okoli 700 naših in avstrijskih planincev. Prehodi so bili seveda živahnejši z avstrijske strani, tako tudi letos, saj je v prvem polletju prestopilo mejo na Stolu 117 avstrijskih državljanov, medtem ko naši državljani v tem času še niso prestopili meje. poročili so se v Kranju Poje Jože in Rutar Janja, Kepec Ivan in Lumpret Stanislava, Živano-vić Anton in Pintar Stanislava, Še-mrov Tine in Tramte Mirica, Cuder-man Jože in Markun Jožica, Zaletelj Frančišek in Drobnič Jožefa, Dolenc Marjan in Ropret Ana, Zupan Janko in Kolman Marija v Tržiču Fern Janko in Cinč Terezija, Ga-brovšek Stanislav in Špendal Frančiška umrli so v Kranju Hribar Franc, roj. 1930, Mrak Ivan, roj. 1898, Vidmar Franc, roj. 1916, Reka Mustafa, roj. 1927, Ko-renčan Terezija, roj. 1891, Šavs dvojčka, roj. 1973, Kogoj Marija, roj. 1903, Derenčin Franc, roj. 1904, Rozman Marija, roj. 1906, Korenčin Anton, roj. 1891, Ferlan Franc, roj. 1886 v Tržiču Babič Marko, roj. 1928 £ M cfl O 11 C >o C £ O C/J 20 350 5780 40370 78220 1 92511 71131 24991 52271 202521 52 69612 94242 59942 83 23 01923 08583 16733 082163 379603 04 1824 66874 05764 484334 35 975 91575 88965 c *? (D Z "o!-* -o v «.ti N ©■S cn T3 30 60 500 600 800 10 600 800 1.000 1.000 10.000 50 600 800 1.000 20 30 600 600 800 5.000 150.000 40 300 800 1.000 10.000 30 100 600 600 e « CG _U 0> 'c »O ><-> C £ O 60595 13125 97485 486175 080795 497115 46 036 74516 40276 091156 022056 418466 07 47 157 557 24947 04857 140077 380137 08 68 9778 39338 90378 027598 558738 9 34439 ■06389 88349 Komisija za delovna razmerja pri ZTP ABC, TOZD LOKA Škofja Loka, Kidričeva 54 razpisuje naslednja prosta delovna mesta za samopostrežno restavracijo, ki jo gradijo v Frankovem naselju v Škofji Loki in bo predvidoma odprta v mesecu oktobru: 1. ŠEFA SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE srednja gostinska šola 2. 2 KUHARJEV — PREDNOST IMA,JO MOŠKI VKV gostinska stroka 3. 4 KUHARJEV poklicna gostinska šola — oddelek za kuharje 4. VEC NKV ALI PKV DELAVK ZA DELO V KUHINJI 5. 3 NATAKARJEV poklicna gostinska šola 6. ŠOFERJA ZA PREVOZ HRANE šola za KV voznike Poleg tega razpisuje komisija še naslednja prosta delovna mesta: 7. ŠEFA PRODAJE VSI ali VŠI ekonomska komercialna smer 8. POSLOVODJE ZA POTUJOČO PRODAJALNO (za prodajo delikates in mesa po prodajalnah) VKV trgovska stroka 9. POSLOVODJE ZA PRODAJALNO S ŠOLSKIMI POTREBŠČINAMI VKV trgovska stroka (prodajalna bo odprta v mesecu avgustu, v nekdanji prodajalni »Pri mostu« v Škofji Loki.) 10. VEC NKV DELAVCEV ZA DELO V SKLADIŠČU Interesenti naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: ZTP ABC, TOZD LOKA Škofja Loka, Kidričeva 54. Dom upokojencev Kranj ponovno razpisuje naslednja delovna mesta: 1. računovodjo zavoda 2. več sobaric 3. več snažilk 4. vajenca ali vajenko za poklic kuhar-ica Za razpisana delovna mesta se zahteva: pod 1.: višja šolska izobrazba finančne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali srednja šolska izobrazba in 8 let delovnih izkušenj pod 2. in 3.: dokofičana osnovna šola pod 4.: dokončana osnovna šola in veselje do poklica. Prijave z dokazili o izpopolnjevanju pogojev in kratkim življe-; njepisom pošljite na naslov Dom upokojencev Kranj — poŠto1 predal 48. Nastop službe bo 1. 9. 1973 ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 19 1 3% iggt Sobota — 28. julija 1973 J V eđ-s tifi 0 ^ l.ooo 1.000 1.000 5.00» 5.O00 io.ooo 20 80 800 800 5.000 io.ooo io.ooo 20 , 40 60 80 800 800 5.000 5.000 20 20 200 600 l.OOO 5.000 5.000 10 600 600 800 prodam , p;odam težko KRAVO, 9 mesecev ure,J°' in suhe hrastove PLOHE. Sp. »ela U, Preddvor 4400 v p vam kiipersbusch, lutzo- ? PEG, kombinirano PEĆ za kopal-"lco in enofazni ŠTEVEC. Grašič, upreAnikova 30, Kranj 4401 prodam mehka DRVA in BUTA-Kovač Janez, Suha 32, Kranj rr 4402 . Ugodno prodam strešno OPEKO oobrovec in 1000 kg CEMENTA. °"tof 34, Kranj 4403 ..Prodam malo rabljen globok otro-jKl VOZIČEK. Novakovič, Nazorna 12, Kranj 4404 dobro ohranjen MAGNE-^UFON philips in TRANZISTOR cnaub lorenz. Informacije po telesu 21-257 • 4405 Vni0iam italijanski globok otroški JEZIČEK, cena 700 din. Ogled vsak od 16,—17. ure. Debeljak, Koširja 12 pritličje, Škofja Loka 4406 .Ugodno prodam kopalno KAD JJJ.cm, električni ŠTEDILNIK s pClco in KOLO pony. Marcijan, u°sposvetska 15, Kranj 4407 ».Vodarn mlado KRAVO po teletu. Kavčiče 16 4408 oj^odam šest tednov stare PUJ-p.E. Goličič Ivo, Suha 13, Škofja 4409 STvni Prodam kuhinjsko POHI-x , (elementi 5 kosov) tudi za gpali na obroke. Drolc, M. Pijade Kranj 4410 J^-odam 3000 kg CEMENTA in fv kg RŽI. Rozman Matevž, Sp. 4plje 72 4411 Oprodam globok otroški VOZI-Znidar, Šorlijeva 7, Kranj „ 4412 prodam DESKE, BANKINE in ryNTE. Špehar, Grmičeva 2, Cirče d 4413 £rodam rdečo DETELJO za Voklo 74, Šenčur 4414 b Vodarn PONY EKSPRESS, do- i/® ohranjep. Marič, Šorlijeva 4, 4415 ; Vodarn dobro ohranjen MOPED a,. n°v štiristezni MAGNETOFON ni. Zamenjam za diatonično harmo-Poženik 3, Cerklje 4416 ^Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo V„Petič, ali po izbiri. Bukovica 4, °aice 4417 TPrpdam DESKE za opaže, PUN-* m BANKINE. Apno 1, Cerklje o 4418 prodam PRAŠIČKE, 7 tednov ^are> in ŠIVALNI STROJ veritas, *0raj nov. Velesovo 14, Cerklje p 4419 Up,r?dam smrekove in borove PLO-m DESKE. Pšata 20, Cerklje t r> 4420 I |etYodam KRAVO, ki bo četrtič te-i Lahovče 60, Cerklje 4421 . ^odam TELICO simentalko, 9 Cev brejo. Zg. Brnik 74, Cerklje p 4422 Nn • kombinirano za ko- Mhk-C? rezervne dele za jawo. ?TDl 'Janez, Britof 190, Kranj 4423 Kjpg^no prodam ARMATURNE Ž l 8 kom 5,50 x 2,20 m R ?83 U| /e^z^>betonsko ploščo. Štirnova p; ^ranj 4424 VHA°Tam novo balkonsko OKNO in Ho nn ter dobro ohranjeno streš-CeaJ-EKo bobrovec. Velesovo 24, ff1^ 4425 V0|/iam 5000 kg CEMENTA. 11. Šenčur 4426 ; ali , am 10 mesecev starega BIKA Vo vanjam za plemensko KRA-p v'rmaše 42, Škofja Loka 4427 i dre x am material za garažo, kva-V0(j *P'rovce, apno in deske. Javorič, pekova 4, Lesce 4428 lE?nam mehko BETONSKO ŽE-I Fotn ' Premera 6, 8, 10 in 12 mm. Krarfraf Milan Kosi, Jenkova 10, p J 4429 fW del>h prodam FIAT 600. Jen-' Oradnikova 9/b, Radovljica 4430 S Zavarovalnica SAVA PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil 1. motorno kolo, pony express, leto izdelave 1971, začetna cena 1020 din. 2. osebni avto ford cortina, leto izdelave 1965 s 116.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena 7000 din. 3. osebni avto zastava 101, leto izdelave 1972 (dec.), s 17.761 prevoženimi kilometri. Začetna cena 28.000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejmemo do srede, 1. 8. 1973, do 12. ure. Prodam mlado KRAVO za zakol (ima še 5 litrov mleka). Gole, Višel-nica 15 nad Gorjami 4365 Prodam skoraj nov MLIN na kamna. Boncelj Jakob, Sp. Duplje št. 58 4366 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Britof 115, Kranj 4367 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Trubarjev trg 2, Kranj 4368 Prodam OTROŠKI KOŠEK s preobleko. Staneta Rozmana 5, Kranj 4369 Ugodno prodam PLINSKO PEC z jeklenko. Trešič Marija, Valjavčeva št. 5, Kranj 4370 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in nov JEDILNI KOT marles. Premru, Tomšičeva 30, Kranj 4371 Prodam KRAVO in 4 m suhih bukovih DRV. Babni vrt 9, Golnik 4372 Prodam TRAKTOR zetor 25 KM. Stanovnik Jurij, Log 9, Škofja Loka 4373 Prodam rabljena OKNA in VRATA. Srednja Bela 3, Preddvor 4374 Prodam 7 kub. metrov borovih in smrekovih PLOHOV. Jenko Angela, Koroška cesta 20, Kranj 4375 Prodam rezan LES (smreka, bor — 30, 50), LETVE 50 x 80 za salo-nitke in KRAVO s teličkom. Hraše 46, Smlednik 4376 kupim v *mo prevoznika za pre-u* hrane s kombijem od nju ure v vrtce v Kra" Iftf vi yrmac»je dobite na upra-Voh 28ojno var8tvenega za- .KranJ» Cesta Staneta ^J^Ja 19- Uprava dobro ohranjen 60-litrski MedjA J za žganjekuho. Franc Ko-!>0 st- Delavska 39, Kranj 4326 f!>dm ceni prodam 10 tednov *Nih KE< Obrana vrsta pri-; petila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mirko Debeljak (roj-1924) iz Moš pri Medvodah je vozil od Škofje Loke proti Jeprci. V Retečah Pa je pred njegov avtomobil zapeljal voznik kombija Janez Primožič (roj. 194' iz Hotavelj, ki je bil namenjen na parkirni prostor. V čelnem trčenju je bj1 ranjen voznik Debeljak in obe sopotnici. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilih je za 10.000 din. Zaneslo avtomobil V torek, 24. julija, popoldne se je na cesti prvega reda med Jesenicamiin Hrušico pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Torkar (roj. 1947) z Jesenic je vozil proti Jesenicam. Na vrhu nepregledneg3 klanca je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti začel0 zanašati. Iz nasprotne smeri je tedaj pravilno po svoji desni pripeljal osebi" avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Gunter Koenig (roj. 1928), in avtomobila sta čelno trčila. V nesreči so bili ranjeni voznik Koenig, njego^8 žena in hči ter sopotnik v Torkarjevem avtomobilu Mato Jandrijevič. Škooe na vozilih je za 30.000 din. Neprevidno čez cesto V torek, 24. julija, ob 19.15 je na Cesti maršala Tita na Jesenicah z l«^® strani zunaj prehoda za pešce stopila na cesto Dragica Petrovič (roj. 19^.' z Jesenic prav tedaj, ko je pripeljal po cesti osebni avtomobil, vozil ga je AloJ, Miljavšek (roj. 1928) z Jesenic. Avtomobil je Petrovičevo zadel in zbil po cest' Lažje ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zdrsnil s ceste V torek, 24. julija, popoldne se je na cesti drugega reda med Kranjem ,n Mengšem v bližini križišča s cesto za Zg. Brnik pripetila prometna nezgod8. Voznik osebnega avtomobila avstrijske registracije ameriški državljan Me' ksander Lapkovski (roj. 1933) je vozil od letališča Brnik proti Sp. Brniku Zaradi neprimerne hitrosti pa je njegov avtomobil začelo zanašati, tako da )e zdrsnil s ceste in se prevrnil ter zdrsel kakih 50 metrov po travnatem nasipu v jamo, kjer je obstal. Voznik v nesreči ni bil ranjen, škode na avtomobilu Pa je za 50.000 din. Nepravilno prehitevanje V sredo, 25. julija, dopoldne se je na cesti prvega reda v Dovjem pripet"'8 prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avt® mobila nemške registracije Stijepan Zelling (roj. 1931) je vozil od Kranj8^ gore proti Jesenicam. V Dovjem je prehiteval strnjeno kolono voz il. Ko je f avtomobilov že prehitel, je iz nasprotne smeri pripeljal neki tovornjak. ' nik Zelling se je umaknil v desno, pri tem pa je oplazil osebni avtomo^ nemške registracije, ki ga je vozil Karel Niebauer. Voznika Zellinga je na zaneslo v desno, kjer je drsel z desnim kolesom po bankini, nato pa spet v lev čez cesto, kjer se je avtomobil prevrnil 28 metrov daleč in obstal ob dreve? ' V nesreči je bila huje ranjena voznikova žena, medtem ko sta voznik Zeli"1' in njegov sin dobila le lažje poškodbe. Škode na vozilih je za 45.000 din. Zbil pešca V sredo, 25. julija, ob 20.25 se je na Cesti JLA pri vojašnici Stanet£ Žagarja pripetila prometna nezgoda. Šefik Candjič (roj. 1950) s Kokrice J hodil peš pravilno po levi strani ceste od Kranja proti Kokrici. Iz naspr0' smeri pa je pripeljal v osebnem avtomobilu Franc Kranjc (roj. 1942) Kranja, ki je pešca zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v lj^J J ljansko bolnišnico. Voznik ni počakal na kraju nesreče, pač pa se je 20 minut sam javil na postaji milice Kranj. Vozil je brez vozniškega dov"| ljenja in pod vplivom alkohola. L. M- Smrtna nezgoda kolesarke V četrtek, 26. julija, nekaj minut po 14. uri se je na cesti drugega r ^ v Lahovčah pripetila smrtna prometna nezgoda. Voznik osebnega avtom0 ^ Janez Andrejašič (roj. 1943) iz Kamnika je v Lahovčah prehiteval kolesa Mileno Jeras (roj. 1958) iz Lahovč, jo pri tem zadel in zbil po cesti. Jerasov je v nesreči tako hudo ranila, da je umrla na kraju nesreče. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče Aleš Snedec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 28. julija, ob 15.30 izpred hiše žalosti na Drulovki na kranjsko pokopališče. Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez in Marjan ter Franjo in Jože z družinama, hčerke Marija, Vera in Pavla z družinami Kranj, 26. julija 1973 Zahvala Ob prerani izgubi našega nepozabnega sinčka in bratca » Vida Jezerska se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, rnU podarili cvetje ter kakorkoli pomagali. Vsem prisrčna hvala- Žalujoči: mamica, oče ter bratca Aleš in Blažek Škofja Loka, 13. julija 1973 14 ^P^ W J% Iggj; Sobota — 28. julija 1973 Pogovor tedna Marko Oblak: Cilj slovenska liga . V letošnji sezoni so rokometaši škofjeloškega Šeširja dosegli svoj j^jvečji uspeh. Prvo leto so nastopali v ljubljanski conski rokometni »jp