Ilustrirani Slovenec
Leto V     Teđenska priloga »Slovenca (ši.216) z đne 22. JX. 1929   Štev. 38
Motiv z ljubljanskega trga
Foto Krašovec
298
Spodaj :
K bojem v Palestini
čeprav so poslali Angleži v Palestino že znatno število vojaštva in vsakovrstnega vojnega materijala, se vendarle ikrvavi sipapadi med domačimi Arabci in judovskimi kolonisti stalno nadaljujejo. Padlo je v teh bojih že nad 200 oseb, več judovskih naselbin je pa skoro popolnoma porušenih. Slika nam kaže eno izmed uničenih judovskih hiš iz okolice Jeruzalema.
Zaključek haaške konference:
Angleški zunanji minister Henderson bere sklenjene protokole o izpraznitvi Porenja. Čeprav je prišlo na konferenci ponovno do ostrih spopadov, se je vendarle srečno zaključila in vsi državniki poudarjajo njen velevaž-ni pomen, češ da je šele ona izvršila končno likvidacijo vojne.
El Utraš
vodja Arabcev, ki baje pripravlja pohod velikih čet iz notranjosti Arabije proti palestinskim judom.
Pogled na del zaključnega zborovanja 66. nemškega katoliškega shoda
ki se je vršil zadnje dni avgusta v Freiburgu ob ogromni udeležbi nemških katolikov. Letošnji nemški katoliški shod je obravnaval zlasti vprašanje krščanske vzgoje otrok in obnovitve krščanske družine, razen tega je pa ugotovil tudi
popolno enotnost celokupnega nemškega katoliškega gibanja.
299
S Kongresa „Fidaca"
v Belgrađu
Prve dni septembra se je Viršilo v Belgradu veliko zborovanje zveze bojevnikov antantnih držav med svetovno vojno, ki je znana pod imenom »Fidacc. Prispeli so ob tej priliki mnogoštevilni zastopniki iz Francije, Anglije, Italije, Belgije, Češkoslovaške in druigih zavezniških držav, ki so bili sprejeti z vsemi svečanostmi. Na povratku so v razlicmih skupinah obiskali še Sarajevo, Dalmacijo in Zagreb.
S kongresa „Fidaca" v Belgradu
skupina   češkoslovaških   častnikov ob   priliki  slavnostnega  sprevoda pred dvorom.
Na levi:
Bivše francoske in angleške bolničarke na solunski fronti.
!
Na desni: ;
"Polaganje temeljnega kamna za pravoslavno cerkev v Celju v Celju
prvo v Sloveniji. Ker služijo po slovenskih gar- ; nizijskih mestih predvsem srbski častniki in i vojaki, se je čutila že več let potreba po grad- \ nji pravoslavnih cerkev zanje. Prva bo stala v j Celju, za katero so dne 1. septembra slovesno | položili temeljni kamen. Slika nam kaže toza- i devni obred s patriarhovira odposlancem, ško- j fom dr. Irenejem v sredini. :
Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu
Na levi:
Golmar Maiet
glasbenik, rojen 1869 v Vodicah pri Kamniku. Po dovršeni orglarski šoli je služil kot organist po raznih krajih Slovenije, od 1905—1923 je deloval na glasbenem in prosvetnem polju v Clevelandu (Amerika), sedaj pa živi v Višnji gori.
Na desni: Kette Hragotin
pesnik, rojen 1876 na Premu na Notranjskem. Po burnih gimnazijskih letih in maturi je moral za tri leta k vojakom, kjer si je nakopal jeti-ko in 1899 umrl. Njegove pesmi je izdal šele po pesnikovi smrti Anton Aškerc.
300
30I
Kropa in Kamna gorica
v prejšnjih stoletjih je bilo želeiarstvo po Kranjskem D Delikem cvetu. Ko je zmanjkalo rude in je nastopila zunanja konkurenca, je pa razen na Jesenicah, v Tržiču, Kropi in Kamni gorici popolnoma zamrlo. Na Jesenicah se je pred 50 leti začela razvijati moderna železarna, v Tržiču deluje še par kovaških industrij za poljsko orodje, v Kropi in pol ure oddaljeni Kamni gorici pa je ostalo žebljarsivo živo, ko je od ročnega dela prešlo večinoma k strojni produkciji.
Železarstvo je bilo o Kropi in Kamni gorici ter Železnikih doma že v 13. in 14. stoletju, če ne prej. Rudo so nabirali in oglje žgali po okoliških hribih slovenski domačini. Fužinarji so bili večalimanj italijanske narodnosti; med fužinskimi delavci in žebljarji je bilo tudi nekaj koroške krvi. Od primitivnih topišč po obronkih in lazih so prešli v doline k vodam in postavljali skalne peči v 15. in 16. stoletju. V Kropi so Spodnjo fužino (o letu postanka Zgornje fužine ne vemo) postavili 1.1558., kakor priča kamen v še sedaj ohranjenem in uporabljanem vodnem nabiralniku. V Kamni gorici je nastala fužina najbrž v isti dobi. Cesar Ferdinand I. je 1.1553. izdal poseben rudarski zakon za Kropo, Kamno gorico in Kolnico (pri Kamni gorici) in sicer na prošnjo in predlog fužinarjev; o tej iBergordnung4i se večkrat omenja, da so te naprave že stare in da so začele napredovati.
V začetku 19. stoletja so postavili nove večje peči za neprekinjen obrat, 1.1878. pa v Kropi celo novo valjavnico.
Ker je istočasno tudi žebljarstvo izgubljalo trg zaradi strojnih izdelkov, je bila konec prejšnjega sto-
letja v Kropi in Kamni gorici velika brezposelnost in stiska. Po prizadevanju tedanjega župnika Hoenig-manna in prezgodaj umrlega kroparskega rojaka dr. V. Supana ter Trg. in obrtne zbornice v Ljubljani ozir. njenega tajnika dv. svetnika Murnika se je združilo 1.1894. nekaj kroparskih obrtnikov in trgovcev z žeblji v -nPrvo zadrugo za žebljarski obrt in druge izdelke iz železa v Kropi«. Po hudih notranjih in zunanjih bojih je zadruga združila v teku let skoraj ose žebljarje iz Krope in po letu 1904. tudi iz Kamne gorice in je ročno delo že večinama zamenjala s strojnimi izdelki, vedno pazeč, da bi svoj prvotni namen — zaposlitev delavcev o Kropi in Kamni gorici — tudi v bodoče mogla izpolnjevati. — Danes ima 280 uslužbencev in je napravila v zadnjem letu o izdelkih čez 10 milijonov Din prometa, plač pa je dala za čez 2.4 milijonov Din. Glavni izdelki so žeblji, vijaki in matice. Ostala žebljarska podjetja v Kropi in Kamni gorici zaposlujejo do 30 ročnih in nekaj strojnih delavcev ob letnem prometu do 1-5 milijona Din.
Kot kraja z obilno zgodovino nudita Kropa in Kamna gorica tudi sicer dosti starinskih krajevnih in kulturnih zanimivosti. Od teh prinašamo nekaj posnetkov. Trd je kruh, ki si ga služijo kroparski in kamnogoriški žebljarji že od nekdaj, saj stoji pri mehovih in nakovalih, prav kakor jih opeva O. Župančičeva pesnitev > Žebljarji t:, od prvih jutranjih ur do pozne noči brez prestanka vse: otroci, žene, možje in starčki, vendar jih je zadruga $¦ svojo tovarno rešila gospodarskega propada in jim s svojimi izdelki edina more jamčiti obstoj tudi v bodoče.
Gradič fuLlnarfev Moxaiol v Kropi
iz 1. 1620., sedaj osnovna šola.
Siarl eištit portal v Kamni gorici
Na levi: OataoRl aiari^ plaviov ..Zgornja fužina" v Kropi, ki so pa sedaj že porušeni.
Na desni: Stari „vlgencl" (ročne delavnice) v Kropi.
Hiše ob Kropa-ricl
„Vlgenci" v Kamni gorici s farno cerkvijo sv. Trojice.
Pogled na ieblfarsRo tovarno v Kropi
Oddelek sa Ixdelovanfe orodfa tovarne v Kropi
Na levi:
Stari „vlgenci" v Kamni gorici
Na desni:
Pogled v atare „vigence- v Kropi
302
S Xeppelinom
olcrog svGÉa
Ko se je pred par meseci moral Zeppelin zaradi odpovedi par motorjev vrniti z nameravanega poleta v Ameriko, je velik del svetovnega časopisja zagnal hrup in odrekal Zeppe-linoni sposobnost, da bi prišli resno v poštev kot transportno sredstvo. Sam Mussolini je napisal v liste članek in izjavil, da zrakoplovi nimajo nobene bodočnosti. Toda vztrajni in na višku moderne tehnike stoječi Nemci niso odnehali. Da zabrišejo tedanjo smolo, so organizirali meseca avgusta nov polet, a ne le v Ameriko, temveč — okrog sveta. Dvignil se je Zeppelin iz Friedrichshafna 15. avgusta zjutraj.
plul preko Rusije in Sibirije ter prispel že 19. avgusta med nepopisnim navdušenjem prebivalstva v Tokijo, kjer je prvič pristal. Od tu je nadaljeval pot 23. avgusta preko Tihega oceana, pristal 26. avgusta v Los Angelesu, odletel naslednjega dne dalje in je prispel 29. avgusta v Lakehurst v Vzhodni Ameriki. Tu je ostal dva dni in nastopil 1. septembra zadnjo etapo svojega poleta. Dne 4. septembra zjutraj je bil zopet doma v Friedrichshafnu. Tako je preletel zrakoplov v 20 dneJi in 4 urah ogromno pot okroglo 37.000 km s povprečno brzino 107 km na uro in dosegel ob tej priliki celo vrsto novih rekordov, nemškemu narodu pa je priboril več slave in koristi nego največje zmage v vojni.
Zeppelin nađ albirsRlm mestom JalcutsU
Spodaj:
Zeppelin đoseie faponsKo olialo
Zeppelin
nađ ToKltem,
prestolnico Japonske.
Spodaj: Pogled a Xeppellna na CQlcago
po ulicah je dobro opaziti silne množice ljudstva, ki opazujejo polet zračnega velikana.
Na levi: Pogled 3 Xeppellna na gorovje Jlrlxone
med vožnjo preko Sex erne Amerike.
303
Ivan Clher
strojnik »Jugoslovanske tiakarne«, ki bo praznoval jutri 40 letnico svojega zapo-slenja v našem zavodu, meseca junija lanskega leta je pa praznoval 50 letnico svojega ti«karske|;a poklica.
» l/speii MUCinaUtievega RomtCncga čtlva v našem rađUu**, — Ta slika je prav posrečena fotografska šala, prikazuje namreč občeznanega rajnenburškega komika v 5 pozah na isti sliki.
(Foto Bavec, Rajlienburg.):
Uva nova društvena domova
80 zopet blagoslovili pretekli mesec na Slovenskem. Zgoroja slika nam kaže »Slomškov dom* v Št. Vidu pri Ptuju, ki ga je blagoslovil sam mariborski škof in je tem pomembnejši, ker je bil St.Vid pred vojno zakrknjeno nemSkutarsko gnezdo. Slika na desni nam kaže slovesno blagoslovitev prosvetnega doma v Begunjah pri Cerknici. Naj bi bila oba domova močni trdnjavi slovenske in katoliške mladine.
S sUutfščinc obč, namešč, Slovenife, Jcf se /e vršUa 31. 8. In 1.9. v Pžufu.
in ki združuje uslužbence vseh naših avtonomnih mest ter obeh slovenskih oblastnih odborov. Ob tej priliki je bila sklenjena ustanovitev Zveze vseh občinskih nameščencev v državi.
304
Fr. Šuklje:
Nekaj o vinski trgovni v Sloveniji
Kedo jih še pozna, krepka možaka na naši podobi? Skoro bi dejali, da sta to utemeljitelja slovenske vinske trgovine. Oni veliki postavni mož z resnim možatim obrazom, pristen Gorenjec v narodni noši, slavni VavUn, po domače „Francek" iz Podbrezja in zraven njega, s kozarcem v roki, segavi Tina Šiurm iz Polič!
Prijatelja sta si bila, ozko združena v trgovskih poslih in v življenju. Vedno sta hodila skupej kupovat vino na Hrvaško, in Hrvatje, tudi tisti, ki „Kranjcev" nikakor ne marajo, so z velikim spoštovanjem sprejemali ta dva gorenjska kupca, znana po svojem poštenju, a tudi po solidnosti „na-špikanih" listnic, ki sta jih jemala seboj na pot na Hrvaško. Kaj posebno sta se vjemala in dopolnjevala, Francek in Tina! Prvi, molčeč in težak, obdarovan z finim okusom za vinsko presojo, drugi pa z namazanim jezikom, kateremu se trdovratni prodajalec naposled vendar ni mogel ustaviti! In Tina Št ur m je povedal vsakemu svoje ter se kar nič ni „žiniral", niti v visokoaristokratski družbi ne! Pripoveduje se o njem sledeče: Kupila sta bila v Jaški vino pri graščakinji grofici Erdodv ter sta bila povabljena na obed. Pri mizi v sredi priletna grotica, na obeh straneh vrla naša Gorenjca. Obed je pri kraju, a predno se poslovita, obrne se Š t u r m še do plemenite dame z dobrohotnim nasvetom: „Pa še nekaj, gnadijiva grofica, pustite vino le lepo na miru, nič ne „pančati", to razumeva mi dva veliko bolje kakor Vi!" —
Oba veljaka že zdavno krije hladna zemlja, toda hiši še stojita trdni in našla sta zlasti na Kranjskem dokaj posnemovalcev svoje trgovinske reelnosti. Še imamo na Kranjskem v vinski trgovini, ki je precej povsod drugod v rokah „iz-voljenegaljudstva", skoraj same poštene domače tvrdke. Da le nekatere navedemo: Petra Stepi c a v Šiški, M e j a č a in Vode t a v Komendi in še nekaj drugih.
Manj ugodno v narodnem oziru je na slovenskem Štajerskem. Tam so velike vinske tvrdke še v nemških rokah. Bouvier, Fiirst, Pfiemer, dalje Pugel & Rofimann so Nemci, od Slovencev poznamo skoro edinega P e t o-V a r j a iz Ivanjkovcev, ki bi se „na debelo" v večjem stilu bavil z vinsko trgovino.
Ni čuda, saj tam niso imeli za vzglede takih veljakov kakor sta bila na Kranjskem France Pavlin in Tina Šturm!
Vinska trgovina, ki si jo čedalje bolj osvajajo zadruge pro-ducentov, pa preživlja dandanes težke krize zaradi hude konkurence.
Tone Slcala
(Iz zbirke „Mariborski portreti".)
Car Berendej.
(Povest iz sibirskega pragozda.)
XVIII. POGLAVJE.
Vedenej Savie si je s prsti zavihal bradico. — Tudi jaz sem tako sodil, doltler sem bil še mlad, — je odgovoril. — Navidez je to seveda sama objestnost; če pa človeku v dušo pogledate, boste videli, da ni zmožen izraziti, kar v njem vre. Potreboval bi besed, a namesto njih ima samo bikovsko tuljenje. Zato žuga človek s pestjo v obraz. A po razgrajanju se bo zjokal... saj se mu joče duša, ker je izgubila lx)žjo ipodobo. Verujte mi, da je vedno tako ...
Medtem je pričelo deževati.
— Kaj pa stojimo tu na vlažnem? Pojdita k meni, — je povabila Grunja.
Vedenej Savič in Grigorij sta odkorakala v njeno kamrico. Ni bila velika, zato pa se je kar lesketala: brez vsakega posebnega razkošja je kazala tako snago in red, da se redko kaj sličnega vidi tudi po gosposkih hišah. Domačica je oba gosta posadila k mizi in šla poskrbeti za čaj. Plavolasec je prinesel samovar. Pozvali so še Nilko, pa se lotili čajepitja. Dekle se je privadilo tujcem in postalo nekoliko manj redkobesedno. Sicer ni vsega pripovedovala, marsikaj je zamolčala, vendar pa so gostje razumeli, da se slabo počuti v očetovi hiši. Petra Mosejič je neprestano v pijanski blaznosti, počenja nespodobnosti in razgraja. Brata pa .sta, kakor volkova, vedno zase: s svojimi pajdaši popivata, se pretepata ali se potepata po stepi. Po pravici povedano, pravi brlog...
Tudi Vedenej Savič je marsikaj povedal tega, kar so spotoma doživeli. Ob čaju in razgovoru jim je kar hitro minil čas.
— Petra Mosejič danes dolgo spi! — je rekel poslovodja. A čim je to izustil, so že zastokala in zaškripala v kamrici zraven tla pod bosimi nogami.
— Oče ... je rekla Grunja. — Če bo mogoče, ga spomnim na denar! Vrata so se odprla, in prikazal se je gospodar, — ves rdeč, zaspan, razcefran.
— Kvasa!* — je zahripal že na pragu.
Hči je vstala in odšla, oče pa se je zgrudil na njen stol.
— Čaj pijete?
— Malo si ga privoščimo, se je odzval Vedenej Savič. ,
— Kako pa ste vi izvolili počivati?       *
— Slabo, davi me! — Vabilin je sunil s prstom v odprti ovratnik pri srajci in kaftanu.
Grunja je prinesla temnega kvasa poln velik korec. Vabilin ga je prijel z obema rokama in začel požirati v eni sapi kakor konj. Naposled je dvignil , glavo in hčerki pomolil prazen korec.
— Dobro! — je zamrmral. — Osveži! Ali si pil kvas?
— Ne, prosim, s čajem sem se zabaval, — je odgovoril Vedenej Savič.
— Po žganju je kvas najboljša reč. Kako pa tega ne veš, če si pijanec?
— Od kedaj pa sem pijanec, prosim?
— Že prav! Po kom pa so danes hudiči skakali? Saj se še spominjam, na lastne oči sem videl!
Grunja je pomežiknila Vedeneju Saviču, češ, da nikar mu ne ugovarjaj. Ta je obmolknil in povesil oči, kakor da bi res bil kriv.
— Le pazi! Me ne boš nalagal, nikoli ne! No, kaj molčiš?
— Boji se, da ga bodo ošteli: na gospodarjev denar vedno misli! — je reklo dekle.
— Boji se, a?
— Menda. Koliko je bilo blizu petičnih ljudi, a se ni Matvej Palic na nje obrnil: poslal me je k vam tisoče verst daleč, samo na vas se zanaša, kakor na Boga!
* Kvas je domača kisla pijača. ^
(Dalje prihodnjič.)
BaRrotiak JugoslovansJce tiaicarne v Cfublfahi