Kamniški ObČAN Št. 17 Kaj vse lahko vznemiri javnost Na prvi jesenski seji so svetnice in svetniki kamniškega občinskega sveta razpravljali kar o 15 točkah dnevnega reda, zato se je seja zavlekla do poznih večernih ur. Sprejeli so večino predlaganih sklepov, med drugim je bila po vroči razpravi nasprotnikov in zaveznikov dr. Andreja Eržen s 24 glasovi ZA ponovno potrjena za direktorico javnega zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik še za en mandat. Svetnice in svetniki so največ pozornosti namenili predlogu ustanovitve Javnega zavoda Agencija za razvoj športa, turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki so ga zavrnili, in predlogu Odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik, ki po mnenju občinskega sveta ne opredeljuje natančno, kaj vse lahko upravičeno vznemiri javnost in kaj ne. Pomembno mesto v razpravi svetnic in svetnikov ter v naši zavesti pa je prav gotovo skrb za reševanje potreb starejših občank in občanov, zato je občinski svet sprejel podporni model za reševanje potreb starejših, katerega končni cilj je vzpostavitev Centra za pomoč starejšim v občini Kamnik. Obširneje na 2. in 3. strani. Zakaj jeklena in ne bakrena streha na Glanzovi (ne Plečnikovi) železniški postaji? Zamenjava dotrajane salonitne strehe na »Plečnikovi« železniški postaji v centru mesta Kamnik, ki se jo je občinska uprava lotila v tem mesecu, je razburila arhitekta Tomaža Schlegla, idejnega avtorja prenove železniške postaje v muzej in delavnico za izdelovanje znamenitih kamniških majolk. Za uresničitev projekta »Majolka bod' pozdravljena«, ki bi zahteval tudi celovitejšo prenovo železniške postaje, je že prejšnja občinska oblast pričakovala 400.000 evrov evropskega denarja, a na razpisu ni bila uspešna. Kot je pojasnil župan Marjan Šarec, bodo zato za projekt kamniške majolke iskali ustreznejšo lokacijo na bolj frekventni Šutni. V prostorih železniške postaje pa naj bi v začetku prihodnjega leta zaživel dnevni delovno-terapevtski center za osebe z motnjami v duševnem zdravju. Zaradi dotrajanosti in preluknjane strehe na železniški postaji je na več mestih zamakalo strešno konstrukcijo, kar je resno ogrožalo obstoj objekta, zato se je občina še pred zimo odločila, da streho prekrije z novo jekleno barvano kritino. S tem pa se ne strinja arhitekt Tomaž Schlegl, ki trdi, da izbor cenene in konfekcijske pločevine antracitno sive barve pomeni skrunitev identitete Plečnikove arhitekture. Na novinarski konferenci v sredo, 5. oktobra, je občinska uprava skupaj s stroko pojasnila neutemeljene obtožbe arhitekta Tomaža Schlegla. Zupan Marjan Šarec, direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, vodja Območne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Miloš Ekar, mag. Maja Avguštin, soavtorica restavratorskega načrta Glanzove železniške postaje, in projektant gradbenega načrta ureditve železniške postaje Smiljan Dobnikar so si bili enotni, da vsa dela potekajo korektno, skladno s projekti in soglasji pod strokovnim nadzorom. Na objektu nikdar ni bila predvidena bakrena streha, izbiro jeklene barvane kritine pa utemeljujejo kot ustrezno rešitev z estetskega vidika, predvsem pa zaradi trdnosti, ki najbolje kljubuje fizičnim poškodbam. Več na 3. strani. 50. leto Kamnik, 7. oktober 2011 Letošnja jesen je izjemna, pravzaprav sploh težko govorimo o jeseni, saj je bila v zadnjih dveh tednih izredno radodarna s sončnimi in prav poletno toplimi dnevi. Vsepovsod je bil živahen utrip, otroški vrišč in smeh. Družine, ljubitelji rekreacije in športa so namreč kar nekako odložili domača in »nenujna« opravila in izkoristili še zadnje tople dni za rekreacijo in sprostitev v naravi. Sončni žarki so kot naročeni v tem tednu otroka, ko se odvijajo različne prireditve za družine in otroke. V vrtcu Tinkara na Rakovniku so minulo sredo pripravili prijetno srečanje malčkov in njihovih staršev z vzgojiteljicami na temo gibanja in preživljanja prostega časa v naravi. Skupaj so telovadili, tekli, iskali skrite predmete, peli pesmice ... skratka bilo je luštno! SAŠA MEJAČ Terme Snovik prejele prvo nagrado za Naj kopališče 2011 in sklenile partnerstvo s Krvavcem Letošnje poletje je potekal že 21. izbor »Naj kopališče 2011«. Poslušalci radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« so od aprila do sredine septembra oddali rekordnih 78.000 glasov za 103 slovenska kopališča v šestih kategorijah. Prvič je potekalo tudi tekmovanje za »Naj kamp«. Organizatorji, podjetje Alpe Adria Media Marketing, so v četrtek, 22. septembra, razglasili, da so Terme Snovik v Tuhinjski dolini osvojile prvo mesto v kategoriji malih termalnih kopališč. Direktor Term Snovik Matjaž IČonda pa je pred dnevi s še enajstimi predstavniki turističnih namestitvenih kapacitet v go- renjski regiji podpisal pogodbo z Rekreativno turističnim centrom Krvavec o skupnem nastopu na trgu in oblikovanju večdnevnih turističnih paketov. Skupaj si obetajo večji obisk, tako smučišča, kot tudi večjo zasedenost turističnih kapacitet. Eden izmed ciljev povezovanja je skupna predstavitev na tujih turističnih sejmih in borzah,^ osredotočili se bodo na goste iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Češke, Poljske ter seveda tudi domače goste, računajo pa tudi na bližino letališča. Več na 7. strani. Najboljši slovenski lokostrelci in lokostrelke v Kamniku V Mekinjah je na nogometnem stadionu 24. in 25. septembra potekalo Državno prvenstvo v lokostrelstvu FITA krog. Pod kamniškimi planinami se je zbralo 106 najboljših slovenskih lokostrelk in lokostrelcev iz 23 slovenskih klubov, ki so se v sončnem in toplem vremenu pomerili v dveh slogih: z ukrivljenim in sestavljenim lokom. Gledalci so bili priča vrhunskim rezultatom in novim državnim rekordom, ki so jih dosegli prav kamniški lokostrelci in lokostrelke (na fotografiji). Več na 13. strani. Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo med vami v petek, 21 oktobra. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 14. septembra; zahvale in oglase pa lahko oddate se v sredo, 19. oktobra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net. Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si dabor Kamnik Kranjska 3a : 01/831 04 81, 051/399 577 do 20. 10. 2011 vgradne omare Alplux -35% spalnice do -30% kuhinje do -30% otroške sobe -20% predsobe do -30% m aiples TUDI KVALITETNO SLOVENSKO POHIŠTVO JE LAHKO POCENI! ★★★★ HOTEL OD 1BSO Malograjski dvor KAMNIK Maistrova cesta 13, Kamnik Tel: 01/830 31 00 e-mail: info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si Vojej fijae«'^''" 7. oktober 2011 AKTUALNO - POGLED Kamniški ObČAN 8. seja Občinskega sveta Občine Kamnik Kaj vse lahko vznemiri javnost Na prvi jesenski seji so svetnice in svetniki razpravljali kar o 15 točkah dnevnega reda, zato se je seja zavlekla do poznih večernih ur. Sprejeli so večino predlaganih sklepov, med drugim je bila po vroči razpravi nasprotnikov in zaveznikov dr. Andreja Eržen s 24 glasovi ZA ponovno potrjena za direktorico javnega zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik še za en mandat. Svetnice in svetniki so največ pozornosti namenili predlogu ustanovitve Javnega zavoda Agencija za razvoj športa, turizma in podjetništva v občini Kamnik, ki so ga zavrnili, in predlogu Odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik, ki po mnenju občinskega sveta ne opredeljuje natančno, kaj vse lahko upravičeno vznemiri javnost in kaj ne. Pomembno mesto v razpravi svetnic in svetnikov ter v naši zavesti pa je prav gotovo skrb za reševanje potreb starejših občank in občanov, zato je občinski svet sprejel podporni model za reševanje potreb starejših, katerega končni cilj je vzpostavitev Centra za pomoč starejšim v občini Kamnik. Razvoj kamniškega turizma ponovno zaupan dr. Andreji Eržen Občinski svet je ponovno izkazal zaupanje dr. Andreji Eržen, saj jo je s 24 glasovi ZA ponovno potrdil za direktorico javnega zavoda Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik še za en mandat. Marinka Mošnik, LTS - za Kamnik, je pri volitvah in imenovanjih podprla in potrdila ponovno izvolitev dr. Andreje Eržen za direktorico in pozitivno ocenila njeno dosedanje delo in zasluge za razvoj turizma v Kamniku. Njenemu mnenju se je pridružila večina svetnic in svetnikov. Več kuharjev v kuhinji VVZ Antona Medveda Kot sta povedali Katarina Ščetinin Sever, višja svetovalka za področje predšolske vzgoje, izobraževanja in raziskovalne dejavnosti ter Renata Hojs, ravnateljica VVZ Antona Medveda, je zavod v šolskem letu 2010/2011 po odprtju nove vzgojno-varstvene enote Kamenček s petimi oddelki (v marcu) deloval s 55 celodnevnimi oddelki ter 1 poldnevnim oddelkom na 15 lokacijah. Z novim šolskim letom 2011/2012 bo VVZ Antona Medveda na 15 lokacijah oblikoval 54 celodnevnih ter 1 poldnevni oddelek predšolske vzgoje in varstva, v katerih bo vključenih 993 otrok. En oddelek v VVE Mavrica se namreč zapira zaradi povečanega vpisa šoloobveznih otrok v OS Marije Vere, kjer je locirana enota Mavrica. Iz predloga zavoda izhaja, da je imel v preteklem letu sistemiziranih manj delovnih mest kuharjev kot predpisujejo normativi in standardi. V kolikor se bodo med letom pokazale možnosti za odprtje razvojnega oddelka in se ene nove enote v okviru VVZ A. Medveda, je v že sprejeti sistemizaciji ta enota tudi predvidena pod imenom VVE Kapljica. Glede na število oddelkov in število vključenih predšolskih otrok so s soglasnim sprejetjem predlaganega pravilnika o sistematizaciji delovnih mest svetnice in svetniki zagotovili ustrezne kadrovske pogoje, da se lahko v šolskem letu 2011/2012 sistemizira 168,5 delovnih mest. Starejši ljudje naj ostanejo čim dlje v domačem okolju Kot nas je seznanila občinska uprava Občine Kamnik, smo tik pred vrati izjemne rasti populacije starejših prebivalcev v svetu in doma. V občini Kamnik se zavedajo rasti deleža starejšega prebivalstva, ki prinaša številne spremembe in izzive ter nalaga razvijanje novih oblik podpore in pomoči. Veseli smo dejstva, da se odnos do staranja v naši družbi spreminja in obstaja vse več projektov, ki so dobra pot za kvalitetnejše medgeneracijsko sodelovanje. Tako se je Občina Kamnik odločila, da bo razvijala podporni model za reševanje potreb starejših, katerega končni cilj je vzpostavitev Centra za pomoč starejšim v občini Kamnik. Vse svetniške skupine so pripravljeno študijo pozitivno sprejele, opozicijski svetniki in svetnice (med drugimi Mateja Poljanšek, LDS, mag. Matej Tonin, NSi, ...) pa so opozarjali, da zgolj pohvale dolgoročno ne bodo prinesle pozitivnih rezultatov in da bo občina svojo podporo projektu pokazala z dolgoročnim zagotavljanjem sredstev v občinskem proračunu za dejavnosti in aktivnosti za starejše ter zavoda Oreli. Marinka Mošnik, LTS - Za Kamnik, se je med drugim zavzela, da bi v naši občini zagotovili večje kapacitete za dnevno varstvo starejših občanov ter v prihodnosti uredili negovalno bolnišnico. Zvonimir Kolenik, SD, je opozoril, da glede na zakonske možnosti občina lahko taksne dejavnosti financira samo preko razpisov za projekte. Mag. Roman Rener, univ. dipl.ing. geod., Zavod Oreli, je opozoril, da ukrepi države ne bodo rešili operativnih težav lokalnih skupnosti in povedal, da se je v občini Kamnik starejše prebivalstvo od junija 2009 do avgusta 2011 povečalo za 72 oseb oz. 5%. Poudaril je, da so se posebno ranljiva skupina starostnikov ljudje z manjšimi prihodki, zato je nujna vzpostavitev informacijske točke in svetovalne pisarne s poudarkom velike stopnje prostovoljstva, medgeneracijskega sodelovanja ter modularna izgradnja sistema. Mag. Rener je predstavil tudi finančno strukturo modela: »Če v prostovoljsko delo mladih s starejšimi na domu vložimo cca. 50.000 evrov letno, potem se nam pri 16 osebah že povrnejo vloženi stroški.« Martina Ozimek, mag. družb. inf., direktorica zavoda Oreli je predstavila dva modula, kot prvi je znotraj Info točke za starejše, kar pomeni da si ostareli ali njihovi svojci lahko preko že delujoče spletne strani in modula »Prostovoljci« naročijo prostovoljca na dom. In drugi je modul Mnenje, kjer lahko občani damo povratno informacijo in mnenje o sistemu. Oba modula prinašata s seboj rezultate v smislu razvoja prostovoljskih skupin, medgeneracijskega sodelovanja in izobraževanja, izmenjave idej in izkušenj, povezovanja z občinami. Ne bo več dobesednega zapisa s sej občinskega sveta Sprejete so bile spremembe Poslovnika Občinskega sveta Občine Kamnik. Ena bistvenih novosti poslovnika je, da se bodo v bodoče zvočni in avdio-video posnetki seje objavili na spletni strani občine, saj gre za vsebino, ki zanima širši krog občanov. Poleg tega so seje praviloma javne in ni nobenega razloga, da bi se dostop do zvočnega oz. avdio-video zapisa omejeval. Ne bo pa več dobesednega zapisa oz. magnetograma s sej občinskega sveta. Po vroči razpravi svetnice in svetniki pri tej točki niso podprli predloženega amandmaja občinske uprave, ki so ji očitali, da ga je predložila mimo dogovora in usklajevanj z vsemi svetniškimi skupinami. Po tem amandmaju bi se glede prijavljanja k besedi izenačilo svetniške skupine, ki imajo več kot enega svetnika s tistimi, ki imajo le enega. Mag. Matej Tonin, NSi: »To je zame sporno! Svetniške skupine in samostojni svetniki morajo mnenje predstaviti sami! Lahko razpustimo tudi občinski svet, lahko uvedemo dopisne seje in lahko je župan sam za vse!« je bil nazoren Tonin, ki je v amandmaju videl »diverzantsko akcijo« občinske uprave in zniževanje že sprejetih demokratičnih standardov, zanimivo pa je, da so nasprotno predvsem v manjših koalicijskih strankah (SLS in Zares, ki imata vsaka enega svetnika) ravno v izenačitvi samostojnih svetnikov in svetniških skupin videli večjo demokratizacijo. Anton Iskra, DeSUS, se je strinjal, da v imenu svetniške skupine lahko govori vodja. Proti koncu razprave je kazalo, da bi lahko zaradi predlaganega amandmaja padel celotni predlog sprememb poslovnika in je župan tik pred glasovanjem amandma umaknil. Tako je bil sklep o spremembah poslovnika občinskega sveta sprejet z glasovi vseh navzočih 28 svetnikov soglasno. Kultura in šport z roko v roki brez teorije zarote ali kako se »elegantno znebiti« potrjene direktorice ATP S tem odlokom je Občina Kamnik kot ustanoviteljica javnega zavoda »Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik« (v nadaljevanju: agencija) želela razširiti dejavnost agencije na področje športa za izvajanje nacionalnega programa športa, aktivnosti športa in rekreacije, za upravljanje, urejanje in vzdrževanje športnih objektov v občini Kamnik, za opravljanje administrativnih, strokovnih, organizacijskih, tehničnih in drugih del na področju športa in rekreacije na območju občine Kamnik. Na podlagi zakona bi morali področje športa in kulture na podoben način urediti že pred nekaj leti. Vroča in dolgotrajna razprava svetnikov in svetnic o razlogih in namenu razširitve dejavnosti obstoječega javnega zavoda je prinesla končno odločitev, da so ta predlog odloka z izenačenim izidom glasovanja 14:14 zavrnili. Ker odlok ni dobil večine navzočih svetnikov ni bil sprejet. V dolgi razpravi so bile kritike opozicije (LTS za Kamnik, NSi, LDS, SNS in SMS-ZE) na predlagani predlog povezane predvsem s tem, da je v njem videla poskus elegantne zamenjave pravkar ponovno potrjene direktorice ATP dr. Andreje Eržen z mesta direktorice, zlasti pa je predlagateljem očitala, da so se odpravljanja nezakonitosti lotili pomanjkljivo, saj z odlokom urejajo samo vprašanje športa, kulturo, kjer ravno tako vlada nezakonito stanje, pa trenutno se ne rešujejo. Občinski upravi so očitali nerazumno hitenje pri sprejemanju odloka, ne da bi se pri tem posvetovali z ustreznimi institucijami in odgovornimi športnimi delavci. Po mnenju opozicije je tako zavrnjeni odlok nova priložnost za tehtnejsi razmislek o urejanju športa in kulture v naši občini in da pripravi dosti bolj kvalitetno in širšo razpravo o možnih rešitvah že več let trajajočega nezakonitega stanja tako na področju športa kot tudi kulture. Statistični pogled na staranje v svetu po Vertotovi (2009) »Starostno skupino najstarejših sestavljajo osebe, ki so že dosegle starost 80 let in več. Ta starostna skupina se na leto poveča za 3,8% in predstavlja več kot desetino (11%) števila vseh starejših prebivalcev sveta. Do sredine 21. stoletja bo po pričakovanjih že petina vseh starejših ljudi dosegla starost 80 let ali več. Število stoletnikov - teh je bilo v letu 1999 približno 145.000 - se bo do leta 2050 povečalo za 15-krat, na 2,2 milijona. Povedano drugače: delež oseb, starih nad 60 let, ki danes obsega nekaj manj kot 11% od 6,9 milijarde svetovnega prebivalstva (739 milijonov leta 2009), se bo do leta 2050 po predvidevanjih povečal na 22% oz. in jih bo predvidoma 2 milijardi (ko bo po predvidevanjih vseh prebivalcev nekaj več kot 9 milijard). Skoraj vsak 10. prebivalec pa bo takrat star že več kot 80 let. Ce bo rodnost še naprej upadala, bo do leta 2050 v svetu prvič v zgodovini več starejših ljudi kot otrok.« Napoved za Slovenijo in ukrepi Občine Kamnik Eurostat je v konvergenčnem izračunu števila prebivalcev v EU za Slovenijo za leto 2060 napovedal 1.778.573 prebivalcev (zmanjšanje za približno 300.000 prebivalcev v primerjavi z letom 2010, (Vertot, 2008). Novi koncepti v državah EU gredo v smeri deinstitucionalizacije oskrbe za starejše in prehod na splošno oskrbo na načelih lokalne oskrbne dejavnosti (community based care). Temelj medgeneracij-skega sodelovanja je visoka stopnja prostovoljnosti,delitev dela in medsebojna pomoč ter pomoč širše skupnosti (država, občina, prebivalci). Na področju občine je nujno razviti model za reševanje potreb starejših, ki bo učinkovit in stroškovno sprejemljiv. Odgovore moramo skupaj poiskati vse generacije, naš rezultat pa mora temeljiti na dialogu in medsebojnem sodelovanju. Energijo in sredstva občine Kamnik bo v prihodnosti potrebno usmeriti v vzpostavitev Centra za pomoč starejšim, ki bo vključeval informacijsko točko s podpornimi moduli, svetovalno pisarno, razvoj skupin za samopomoč in prostovoljno delo, razvoj alternativnih oblik bivanja, uporabo novih IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) rešitev, razvoja novih storitev, vzpostavitev sistema izobraževanja ter ozaveščanja o lastni skrbi za preživljanje aktivne in kvalitetne starosti. Kaj bo prineslo staranje prebivalstva? Staranje prebivalstva bo države Evropske unije različno prizadelo. Pričakovana rast stroškov v deležu BDP do leta 2060 v državah, ki jih bo staranje prebivalstva najbolj prizadelo, umešča Slovenijo skoraj povsem na vrh (na tretje mesto, stran 168: Luksemburg, Grčija, Slovenija, Ciper, Malta, Romunija, Španija ...- glede na poročilo Ageing Report (Economic Policy Committee and European Commission April 2009, dostopno na http://ec.europa.eu/economy_finance/publicati-ons/publication14992_en.pdf) Kaj se bo dogajalo s prebivalstvom Slovenije? V naslednjih 50 letih se bo zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Leta 2010 so starejši (stari 65 ali več let) predstavljali 16,5 % prebivalstva, leta 2060 pa bo v tej starostni skupini skoraj vsak tretji prebivalec Slovenije. Delež otrok (mlajši od 15 let) se bo dobrih 10 let še nekoliko zviševal, nato pa bo začel upadati. Leta 2060 bo od 100 delovno sposobnih prebivalcev (stari 15 do 64 let) odvisnih skoraj 58 starejših in 25 otrok (2010:24 oz. 20). (Vir: podatki SURS: Objava 17. junij, 2011) Kaj so na temo skrbi za starejšo populacijo povedali kamniški svetniki in svetnice? Rudi Veršnik, SDS: »Starejši so najraje doma, v domačem okolju in razne institucije nikoli ne bodo mogle zadostiti potrebam starajoče se družbe, saj so domovi ostarelih med drugim predragi za finančno ranljivo populacijo. Organizirati moramo mladino k prostovoljstvu že v OS in srednjih šolah, jim dati priložnost, da postanejo prostovoljci ter spodbuditi vse tiste, ki so vključeni v javna dela in pomagajo pri tej dejavnosti, da bodo ti centri lahko zaživeli in živeli z minimalnimi možnimi stroški. Le na tak način je smiselno to dejavnost širiti.« Mateja Poljanšek, LDS: »Prava pot! Generacije, ki prihajajo so vedno bolj aktivne in želijo ostajati v domačem okolju in ne želijo v domove starostnikov. Občina si mora postaviti zavezujoče cilje in stabilnost tega modela.« Jože Zagorc, LTS- za Kamnik: »Ta del populacije je najbolj ranljiv. Zgradili smo vrtce za otroke, šole, domove upokojencev, vendar istočasno pozabili na medgeneracijske odnose in socialne povezave. Mlajši ljudje bodo poskušali reševati finančne probleme tudi na račun starejših.« Marinka Mošnik, LTS - za Kamnik: »Dobro pripravljen program! Mlajšim moramo dopovedati, da starejši niso le breme mlajšim, saj izkušnje starejših bogatijo tudi mlade. Celostno moramo misliti na staranje ljudi v občini Kamnik.« Matej Tonin, NSi: »Trenutek resnice bo prišel pri sprejemanju občinskega proračuna za naslednja leta! Odločiti se je treba v naprej - če damo neka zagonska sredstva na začetku, moramo stvar peljati v prihodnosti in vzpostavljenega programa ne smemo prekiniti.« Zvonimir Kolenik, SD: Potrebe starejših v naši občini so zelo različne - pomoč na domu, dom za ostarele, ta program pa je dodatna možnost, da se potrebe ostarelih zadovolji in istočasno se daje možnost tistim, ki imajo notranjo potrebo, da pomagajo ostarelim prostovoljno. Tako tisti, ki daje in tisti ki prejeme, pridobita dvakrat! Prostovoljstvo je zaželeno pri mladih zaradi njihove vzgoje, starejši pa tako pridobijo sogovornika.« Odgovori občinske uprave na opozicijske kritike Po razpravi svetnikov sta vodja oddelka za družbene dejavnosti Vesna Krmavnar in vodja oddelka za finance Martina Bajde glede na očitke pri pripravi odloka odgovorili, da so pri predlogi odloka natančno preučili finančne posledice in ugotovili, da jih ni, saj občina že sedaj namenja okoli 800.000 € letno za področje športa oz. vzdrževanja objektov različnim športnim društvom. Dejstvo, da niso vključili v odlok se kulture so obrazložili z dejstvom, da kultura ni tako pereč problem, ker se večina kulturnih domov in društev vzdržuje sama brez občinske pomoči, v športu pa je to ravno obratno. Obe sta zavrnili tudi direktne očitke, da bi se s predlaganim odlokom kakorkoli rušilo direktorico ATP dr. Erženovo. Iz razprav svetnikov: Julijana Bizjak Mlakar, SD: »Občina Kamnik nima denarja kar za tri javne zavode - za šport, za turizem in za kulturo. Poleg tega zakonodaja narekuje taksno spremembo oz. uskladitev, zato je to edina racionalna rešitev ta hip. Skupno upravljanje bi bilo tako dobrodošlo.« Zvonimir Kolenik, SD je povedal, da je bilo imenovanje Erženove že na začetku jasno opredeljeno in sicer DO preoblikovanja Javnega zavoda - kar je ZDAJ - zato tu ne vidi nobene teorije zarote ter podprl združitev področij. Janez Balantič, ZARES: »Prva obravnava je namenjena temu, da predlagamo pozitivna mnenja in rešitve, ki bodo v dobro vseh. Poenotenje delitve dela, stroškov,... sinergija taksnega delovanja se bo poznala v naši bilanci, kar je v teh globalnih kriznih časih zelo pomembno. Turizem in šport sta simbiozni dejavnosti! Turizem in šport se prepletata in dopolnjujeta.« OCVIREK S SEJE: Svetniško vprašanje za 1 milijon evrov Janez Balantič, ZARES: ^Vprašanje za 1 milijon evrov za LDS, ki so navajali ogromne stroške take združitve: A veste, da že sedaj plačujemo za to področje 842.000 evrov? Preberite si dobro občinski proračun in če uporabljate številke, jih uporabljajte tako, da ne bodo zavajale! Trdim, da prinaša združevanje neko simbiozo.« Rudolf Pfaifar, LTS - za Kamnik: »Poleg turizma smo imeli Podjetništvo, ki ni slo dobro, zdaj pa bi radi priklopili se šport. Te dejavnosti nikakor ne sodijo pod isto streho. Turizem moramo obravnavati vedno bolj profesionalno! Tudi okoliške občine so bile vesele, da je v Kamniku profesionalno organiziran TIC in so se nanj zanašali. Potrebno bo uskladiti in tehtno urediti ta odlok, ki trenutno vsebuje cel kup pomanjkljivosti, npr. manjka finančna konstrukcija plana! Občinska uprava naj nastudira optimalen odlok, da bomo lahko tudi mi stali za njim.« Nina Mavrin, SNS: Ni nobenega argumenta, ki bi jo v gradivu prepričal in ocenjuje, da je pripravljeno pomanjkljivo, saj ni podatka koliko bo taksna združitev prinesla stroškov in kakšen je novi kadrovski organigram. Jože Zagorc, LTS- za Kamnik: »Preveč bo dejavnosti pod isto streho. Nimajo možnosti, da bi se vsi različni profili (kulturnik, turistični delavec, športni delavec in podjetnik) lahko uspešno dogovorili o poenotenju projektov.« Julijana Bizjak Mlakar, SD: »Skupno pri vseh razpravljalcih je bilo, da nam je turizem nadvse pomemben in verjamemo v dr. Erženovo, da bo se naprej uspešna pri svojem delu. Vendar pa sta nam pomembna tudi kultura in šport. Kar se tiče dilem glede priključitve - nimamo subjektov, ki bi jih priključili. Javno zasebno partnerstvo - nimamo pogojev, tudi društev ne moremo priključevati. Odločitev je le ali gremo v več zavodov ali v en zavod.« Damjan Hribar, SDS: »Ta odlok je bil pripravljen že dve leti, pa ga prejšnje vodstvo ni dalo pred občinski svet iz neznanih razlogov. Odlok bomo podprli, da ne bo v nezakonitem stanju.« Zvonimir Kolenik, SD: Ustanavljanje posebnega zavoda zahteva veliko več stroškov, kot združevanje. Pričakuje pa rešitev tudi za kulturo.« Luč na naših ulicah dolgoročna skrb koncesionarja S sprejetjem obravnavanega odloka je osnovni odlok dopolnjen z določilom, ki dejavnost dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave uvršča med izbirne gospodarske javne službe. Na podlagi omenjenega Odloka bo občina z javnim razpisom izbrala koncesio-narja, ki bo dolgoročno zagotovil primerno, stabilno in ekonomično opremljanje in vzdrževanje objektov in naprav na področju javne razsvetljave. (nadaljevanje na 3. strani) AKTUALNO - POGLED 7. oktober 2011 (nadaljevanje z 2. strani) Za ohranjanje sistema storitve pomoči na domu bo občina Kamnik sofinancirala dosedanji državni delež V obrazložitvi predloga je občinska uprava povedala, da Občina Kamnik zviša iz 63% na 78,55% cene pomoči na domu. Upravičenci in ostali zavezanci so dolžni plačati razliko med veljavno ceno storitve pomoči na domu, znižano za subvencijo občine in eventualno subvencijo države. Konec junija 2011 so se iztekle subvencionirane zaposlitve za 3 delavke, ki opravljajo delo socialne oskrbovalke za področje Občine Kamnik. Zavod RS za zaposlovanje je ukinil vse tovrstne subvencije vsem izvajalcem po Sloveniji. Mesečno so prejemali 2.100 EUR (700 EUR za vsako delavko) subvencije. Iz tega izhaja, da bi morali uporabniki za storitve plačevati več (iz 3,40 EUR/uro na 5,96 EUR/uro), ali da občina dvigne višino subvencije na 78,55% in ostane cena za uporabnika ista. Cilj spremembe odloka oziroma zvišanje subvencije občine je ohranjanje sistema storitve pomoči na domu. Sprememba odloka bo bremenila občinski proračun v višini 2.100 EUR na mesec. Sprejet odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe javne razsvetljave v občini Kamnik S predlaganim odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe za dobavo, postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe ter njihovo redno vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, vse s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije. Odlok opredeljuje tudi financiranje in način ter postopek za izbiro koncesionarja ter sklenitev koncesijske pogodbe za dobo 15 let. Podrobno opredeljuje relacije, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe in tudi kršitve pogodbe. OCVIREK S SEJE, ki je spontano nasmejal vse svetnice in svetnike: Matej Tonin, NSi: ^Marjan ©arec ne bi bil župan, če bi obveljal ta predlagani predpis, da se ne sme izvajati propagandne dejavnosti (propagandne stojnice,...) na javnih površinah, če se s tem vznemirja javnost. Tudi mi bomo tako zbirali podpise za državnozborske volitve in morda tiste, ki nas ne podpirajo, lahko vznemirimo - pa res ne bi želel vsak dan Občini plačevati po 200 EUR« (Predlagani predpis pravi: Zaradi varovanja javnega reda in miru je prepovedano vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izvajanjem propagandne dejavnosti ali prodajanjem predmetov ali storitev proti volji občanov na javnih krajih) Pripombe in sprejem odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik Občina Kamnik je leta 1992 sprejela Odlok o javnem redu in miru v Občini Kamnik, ki ni bil nikoli spremenjen ali dopolnjen. V času veljavnosti tega odloka so se spremenili nekateri predpisi, ki vsebujejo določila s področja javnega reda in miru. V sprejetem odloku so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varovanje zdravja, čistoče, zunanjega videza naselij in zelenih površin, ukrepi za varstvo ljudi in premoženja ter obveznosti lastnikov in vodnikov domačih živali. Nadzor nad izvajanjem oz. kršenjem določb tega odloka bo izvajal pristojni občinski nadzorni organ. Odlok določa tudi globe za kaznovanje kršiteljev odloka, ki bodo po prepričanju občinske uprave, dodatni prihodek za občinski proračun. Svetnice in svetniki so bili v tej točki konstruktivni in so celo z nekoliko humorja začinili svoje pripombe in predloge za drugo obravnavo. Ostali sprejeti odloki Nato so svetnice in svetniki v prvi obravnavi obravnavali še predlog Odloka o razglasitvi Korbarjeve domačije v Tunjicah za kulturni spomenik lokalnega pomena, predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini Kamnik, predlog sklepa o soglasju k vključitvi projekta »Posodobitev evidence zavezancev za NUSZ« v načrt razvojnih programov, predlog sklepa o pristopu Občine Kamnik h Konvenciji županov »Zavezani lokalni trajnostni energiji« in Predlogu sklepa o opustitvi javnega dobra. Z dnevnega reda so umaknili Predlog sklepa o seznanitvi Občinskega sveta Občine Kamnik z napovedano prodajo objekta na Bibi planini, svetniki in svetnice pa so razpravljali o dodatnem Sklepu o soglasju k izvedbi pravnih poslov v družbi Velika planina d.o.o. Sprejeli so sklep, da soglašajo, da družba Velika planina d.o.o. nepremičnino parc. št. 745/33 k.o. Črna obremeni z odplačano služnostjo izgradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in nadzora bazne postaje mobilnih komunikacij, zemljišči s parc. št. 853/2 in 853/4 k.o. Županje njive pa s služnostjo dostopa. Pogodbena cena za obremenitev s služnostjo ne sme biti nižja kot jo oceni zaprisežen cenilec. Prav tako so potrdili prodajo stare strojnice oz. dela osnovnega sredstva »nihalke Velika planina« inventarna št. 0000273 za 6.500 € (brez DDV). Jože Zagorc; LTS- za Kamnik: Naj Občinska uprava na smiselen način popravi ta odlok z upoštevanjem vseh pripomb svetnic in svetnikov (kurjenje v strnjenem stanovanjskem naselju ali ob robu gozda je nekaj drugega kot kurjenje na podeželju,...). Zvonimir Kolenik, SD: Pozdravil posodobljen odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik, vendar ga je potrebno podrobneje pregledati (predvsem kdaj lahko nastopi vznemirjanje javnosti - kar bo težko opredeliti). Jože Korošec, SLS: Uvedel bi davek na pse (veliko jih ni cepljenih in čipiranih) in predlaga občini, da si na tak način napolni blagajno... Matej Slapar, NSi, je proti dodatnim kaznim, saj si določene predpise lahko vsakdo razlaga po svoje. Smešno in nedopustno se mu zdi, da bo dobil kazen, če bo svojega psa pripeljal na igrišče, ga tam privezal in zato - dobil kazen! Ali pa, da je potrebno za vsako javno prireditev zraven postaviti javno stranišče. Ivo Stražar, NSi: »Nismo napisali kako je z ureditvijo ledenih sveč iz streh, napisali pa smo, da se ne sme skladati drv v skladovnice...« Karla Urh, samostojna občinska svetnica, komaj čaka ta odlok, da bodo tudi kmetje v naseljih morali pospravljati iztrebke za svojimi kravami in konji na javnih površinah, cestah in pločnikih. NINA IRT Zakaj jeklena in ne bakrena streha na Glanzovi (ne Plečnikovi) železniški postaji? Zamenjava dotrajane salonitne strehe na »Plečnikovi« železniški postaji v centru mesta Kamnik, ki se jo je občinska uprava lotila v tem mesecu, je razburila arhitekta Tomaža Schlegla, idejnega avtorja prenove železniške postaje v muzej in delavnico za izdelovanje znamenitih kamniških majolk. Za uresničitev projekta »Majolka bod' pozdravljena«, ki bi zahteval tudi celovitejšo prenovo železniške postaje, je že prejšnja občinska oblast »računala« ne 400.000 evrov evropskega denarja, a na razpisu ni bila uspešna. Kot e pojasnil župan Marjan Šareč, bodo zato za projekt kamniške majolke iskali ustreznejšo lokacijo na mnogo bolj frekventni Šutni. ne povezave. Ker gre pri železniški postaji za Plečnikovo edino celostno arhitekturo v mestnem jedru, je nespoštovanje do največjega slovenskega arhitekta in nasploh do slovenske kulture (in nenazadnje naroda) toliko večje«, pravi Schlegl. Na novinarski konferenci v sredo, 5. oktobra, je občinska uprava skupaj s stroko pojasnila neutemeljene obtožbe arhitekta Tomaža Schlegla glede izbire kritine Plečnikove železniške postaje. Župan Marjan Šareč, direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, vodja Območne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Miloš Ekar, mag. Maja Avguštin, soavtorica restavrator- Na novinarski konferenci (z leve): projektant Smiljan Dobnikar, mag. Maja Avguštin, soavtorica restavratorskega načrta Glanzove železniške postaje, vodja kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Miloš Ekar in kamniški župan Marjan Sarec. Zaradi dotrajanosti in preluknjane strehe na železniški postaji je na več mestih zamakalo strešno konstrukcijo, kar je resno ogrožalo obstoj objekta, zato se je občina še pred zimo odločila, da streho prekrije z novo pločevinasto kritino. S tem pa se nikakor ne strinja arhitekt Tomaž Schlegl, ki je na medije, občinsko vodstvo, svetnike in svetnice ter druge naslovil že več pisem, v katerih opozarja, da tovrstni posegi lahko uničijo Plečnikovo dediščino in da prihaja tudi do nepravilnosti v postopku in nadzoru. Po njegovem mnenju trenutna mestna oblast nima nikakršne afinitete do kulturne dediščine. »Izbor cenene in konfekcijske pločevine antracitno sive barve je skrunitev identitete Plečnikove arhitekture. Aluminijasta in dobesedno črna barva kritine s Plečnikovimi strehami in njegovo arhitekturo nima nikakrš- skega načrta Glanzove železniške postaje, in projektant gradbenega načrta ureditve železniške postaje Smiljan Dobnikar so si bili enotni, da vsa dela potekajo korektno, skladno s projekti in soglasji pod strokovnim nadzorom. Zamenjava dotrajane strešne kritine pomeni le nujna vzdrževalna dela in ne celostne prenove železniške postaje, zato tudi ni potrebna sprememba gradbenega dovoljenja. Kot je pojasnila mag. Maja Avguštin, ki je temeljito raziskala Plečnikovo dediščino na Kamniškem in Domžalskem (popisana je tudi v lansko leto izdani knjižici), pravzaprav ne gre za Plečnikovo železniško postajo, temveč za delo Plečnikovega učenca Vinka Glanza. »Načrte, po katerih je bila v letih 1940 in 1941 zgrajena železniška postaja v Kamniku, je izdelal Plečnikov učenec Vinko Glanz. Arhitekt Jože Plečnik je kamniški Občan - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 6. 10. 2011. podpisal le načrt za klopi ob postaji in ureditve brežin leta 1954. Odnos med Plečnikom in Glanzem ni znan in ni mogoče reči kako sta sodelovala pri tem projektu, zato ne moremo govoriti, da je kamniška železniška postaja Plečnikova postaja, je pa s svojimi značilnostmi zagotovo plečnikovska«, je poudarila Avguštinova. Kot sta pojasnila z direktorjem kranjske območne enote zavoda Ekarjem, po znanih načrtih baker ni bil nikoli predviden za prekritje strehe železniške postaje v Kamniku. Tudi streha je namreč letvana tako, da ne omogoča bakrenega kritja. Izbiro jeklene pločevine sta utemeljila kot ustrezno rešitev, tako z estetskega vidika, kot tudi zaradi trdnosti, zaradi katere najprimerneje kljubuje namernim fizičnim poškodbam. Pogosto se namreč dogaja da brezvestneži z bližnjega žalskega hriba odmetavajo na streho pločevinke, steklenice, kamenje. Uporaba jeklene barvane pločevine je tudi v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Zavod se pri obnovi spomenikov vedno zavzema za najbolj kakovostne možne rešitve, vendar so te pogojene tudi s finančnimi možnostmi vsakokratnih investitorjev«, pravi Avguštinova. Kljub okrnjenemu občinskemu proračunu pa se je občinska uprava odločila za dražjo različico pločevinaste kritine z namenom reševanja objekta, ki je spomenik lokalnega pomena. Po besedah projektanta Smilja-na Dobnikarja nikjer v dokumen- tih niso zasledili kakšna kritina naj bi bila primerna za železniško postajo, poudaril je, da poteka strikten gradbeni in projektantski nadzor nad izvedbo del (še toliko bolj poglobljen zaradi neutemeljenih Schleglovih obtožb), prav tako je izvedba tudi pravno-formalno urejena s pogodbo o izdelavi projekta. V zvezi z neustreznim prezračevanjem objekta, na kar opozarja Tomaž Schlegl, je Dobnikar pojasnil, da gre za nujna vzdrževalna dela in da bo v skladu z osnovnim projektom, na katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje (14.12. 2009), poskrbljeno tudi za pravilno prezračevanje objekta. Investicija na Glanzovi postaji, ki jo izvaja Krovstvo Kern d.o.o. iz Hudega, zajema zamenjavo dotrajanega ostrešja in kritine in znaša 41.000 evrov, dela pa naj bi se zaključila do sredine oktobra. V Glanzovi postaji na de bi zaživel dnevni ovno-terapevtski POJASNILO k intervjuju z vodjo oddelka za družbene dejavnosti Vesno Krmavnar V prejšnji številki Kamniškega občana je pri pogovoru z vodjo Oddelka za družbene de avnosti Vesno Krmavnarpri navajanju podatkov o številu oddelkov pri projektu UN K-9 sole prišlo do napake. Glede na demografsko analizo, se OŠ Toma Brejca poveča za tri matične učilnice tako, da je končno število učilnic 22. OŠ Frana Albrehta se poveča za 6 učilnic, dogradi se povezovalni hodnik s športno dvorano s spremljajočimi prostori, skupaj torej 30 učilnic. Prav tako pa je potrebno dodatno pojasniti nejasnosti glede DllP-a (Dokument identifikacije investicijskega projekta). Občinska uprava je po pregledu potrjenega DIIP-a s strani občinskega sveta v letu 2010 ugotovila, da le-ta ne ustreza normativom za izdelavo tovrstnih dokumentov, saj je bila izdelana samo ena varianta, praviloma pa bi morala biti obdelani vsaj dve. Zato je občinska uprava pri prijavi na razpis Ministrstva za šolstvo in šport uporabila tudi na izredni seji, z dne 2. 3. 2011, potrjeno drugo varianto. V razpisni dokumentaciji za prijavo na razpis DIIP ni bil zahtevan, potrebna pa je bila navedba vsaj dveh variant. Občinska uprava se je skladno z možnostmi zakonodaje odločila, da DIIP-a ne bo popravljala, saj bo ob zaključku naložbe potrebno predložiti IP (Investicijski program), v katerem bosta obe varianti tudi upoštevani. S tem smo se izognili tudi dodatnemu trošenju proračunskega denarja. Janja Zorman Macura Odnosi z javnostmi in protokolarne zadeve center Glanzova železniška postaja pa naj bi v začetku prihodnjega leta tudi dejansko zaživela. Glede na to, da na razpisu za evropska sredstva za projekt »Majolka bod' pozdravljena«, na katerega se je Občina prijavila novembra 2009, ni bila uspešna, lani pa razpis s strani države ni bil objavljen, na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik in Centru za socialno delo Kamnik potekajo aktivnosti za ureditev Dnevnega delovno terapevtskega centra za osebe z motnjami v duševnem zdravju. Za začetek delovanja centra bodo potrebna manjša dela, pleskanje in zamenjava ali obnova oken. Objekt bo tako zaživel in omogočil socialni in ljudem prijazen pro- jekt, pravijo na občinski upravi in s tem zavračajo očitke arhitekta Schlegla, da »Plečnikova« postaja kot spomeniško zaščitena stavba ni primerna za takšno dejavnost. SAŠA MEJAC KONJENIŠKI KLUB KOMENDA Tel.: 01/83 41 472, www.sejemkomenda.si KKKomenda,GlavarJevac.98,Komenda ObSma KOMENDA 7. oktober 2011 NAS POGLED: NEKOČ IN DANES Ob izidu knjige 750 let mesta Kamnika prof. Ivana Zika (po štiridesetih letih prvih zapisov Kamniškem občanu) Ko sem te dni prelistaval knjigo, v kateri je zapise prof. Ivana Zika o 750 letih mesta Kamnika, objavljenih pred štirimi desetletji v Kamniškem občanu, zbral, uredil in dopolnil France Malešič, me je spomin znova popeljal v tiste dni leta 1971, ko smo se ob desetletnici izhajanja Kamniškega občana odločili za večjo in sistematično pozornost kamniški zgodovini tudi v našem občinskem glasilu. Zato sem kot takratni urednik Kamniškega občana podprl predlog prof. Zike, člana uredniškega odbora, da bi v nadaljevanjih objavljali njegove prispevke s tega področja. Kot dopisnik, kronist in zgodovinar je namreč v Kamniškem občanu že vrsto let pred tem objavljal posamezne zanimivosti iz kamniške zgodovine, denimo v rubriki Ali jih poznamo (o širše manj znanih Kamničanih), »uvajmo (redke) spomenike narave, o dogajanjih na kamniški gimnaziji itd. prof. Ivan Zika 750 let MESTA KAMNIKA Iz kamniške zgodovine Pomemben motiv za objavo Zikovih bolj sistematičnih raziskovanj nase zgodovine pa je bila tudi bližajoča se 750-letnica prve omembe mesta Kamnika v pisnih virih. Tako je bilo skupaj v dobrih petih letih (od aprila 1971 do decembra 1976) objavljenih 63 nadaljevanj. Žal priljubljeni profesor francoščine na kamniški gimnaziji, zagreti ljubitelj šahovske igre in marljivi sodelavec Občana ni dočakal jubilejnega leta 1979, ko je nameraval zaokrožiti svoje prispevke h kam-niski zgodovini. ... zapise prof. Ivana Zika o 750 letih mesta Kamnika, objavljenih pred štirimi desetletji v Kamniškem občanu, je zbral, uredil in dopolnil France Malešič v pravkar izdani knjigi. Prof. Ivan Zika je sistematično raziskoval zgodovino Kamnika, a vsega zbranega in raziskanega ni uspel zaokrožiti... V spominu pa mi bodo ostali mnogi rokopisi na iztrganih listih iz beležnice, ki jih je pri-nasal v uredništvo, včasih tudi zadnji hip, ko se je z vlakom pripeljal iz Ljubljane, kjer je v NUK-u in drugih arhivih ure in ure brskal in iskal podatke o preteklosti našega mesta. Saj bo se čas, kajne, je takrat pristavil s svojim znanim nasmeškom in kakim šaljivim dodatkom ... V Kamniškem občanu zapisano leta 1971 Morda velja ob tej priložnosti spomniti na nekatere dogodke, o katerih je v letu 1971, ko smo začeli z objavo Zikovih rednih prispevkov, pisal Kamniški občan, ki je takrat izhajal mesečno. Ti dogodki so danes namreč tudi že del naše zgodovine. Zapisali smo med drugim, da je bil v vseh 20 krajevnih skupnostih marca leta 1971 izglasovan krajevni samoprispevek, v Stranjah so v istem mesecu odprli novo osnovno šolo, v kateri je slikar Lojze Perko upodobil Levstikovega Martina Krpana (te velike freske žal ni več), kamniška gimnazija je praznovala svojo 25-letnico in dobila ime po slavnem kamniškem rojaku Rudolfu Maistru, občinska skupščina je imenovala za častnega občana občine Kamnik umetnostnega zgodovinarja, tunjiškega rojaka prof. dr. Franceta Steleta, umrl je Maistrov borec Stane Peček, pobudnik za postavitev spomenika Rudolfu Maistru v Kamniku, v septembru je prispela v Kamnik Karavana delavske solidarnosti iz vseh republik takratne skupne države, Kamniška Lira je bila na pevski turneji na Poljskem, v Gendrigenu na Nizozemskem so predstavniki Kamnika, Gendrigena in švicarskega Kernsa podpisali Protokol prijateljstva treh mest, kamniški upokojenci so dobili svoj društveni prostor v nekdanjem gostišču Pri Marjanci, ob desetletnici izhajanja Kamniškega občana so se srečali nekdanji uredniki ... Prof. Zika je bil tudi velik ljubitelj šahovske igre. Kot rojenemu Podgorcu mi je v spomin poklonil sliko podgorskega pisatelja in ša-hista Josipa Ogrinca (1844-1879) z njegovim šahovskim problemom in ob tem zapisal: »Naša šahovska književnost se začne 1. marca 1868 v Slovenskem Glasniku s šahovsko Prvi zapis prof. Ivana Zike v Kamniškem občanu aprila 1971. terminologijo in prvim problemom Josipa Ogrinca.« Ko so mladi letos na domačem vrtu zasadili drevo ginko, sem se takoj spomnil na Zikov zanimiv članek leta 1971 o ginku na Perovem ob Finkovi vili, prej tega drevesa nisem poznal ... Ob izidu knjige je treba poudariti in pohvaliti prizadevanja urednika Franceta Malesiča, ki je z ureditvijo in dopolnitvijo gradiva pomembno zaokrožil ta Zikov prispevek k kamniški zgodovini, prav tako zaslužijo priznanje tudi založnik Dataprint s Sašem Matičičem, oblikovalec Dušan Sterle in dolgoletna lektorica Kamniškega občana prof. Tina Romsak. Vsekakor pomeni izid knjige prof. Ivana Zika 750 let mesta Kamnik ob 40-letnici začetka njegovih zapisov v Kamniškem občanu pomemben prispevek k širši osvetlitvi Zikovega plodnega življenjskega dela in seveda tudi prispevek k zgodovini nekdanjega »najimenitnejšega in prvega glavnega mesta dežele Kranjske«. FRANC SVETELJ št.5 Trg svobode^ Medvedova ulica rPrešernova ulica PETO NADALJEVANJE MiNULIH PODOB KAMNIKA JE NAMENJENO POGLEDU NA Trg Svobode, na katerem so na hišah št. 1 in 8 vidni kamniti STAVBNI deli, Ki SO BiLi ODKRiTi OB PRETEKLiH PRENOVAH. sredi trga svobode je stal vodnjak, ki ga je po uvedbi vodovoda v 20. STOLETJU nadomestilo drevo. Ob prenovi tlakov na trgu se je drevo umaknilo ponovni postavitvi vodnjaka. Ob pogledu na Medvedovo in Prešernovo ulico se nam kaže značilnost ZASNOVE starih NASELiJ: ULiCE SO SPELJANE TAKO, DA SE Z NJiH ODPiRAJO pogledi na prostorsko izpostavljene stavbe. v Kamniku so to Kapela NA Malem gradu, zvonik cerkve Marijine in Jožefove zaroke na Žalah, Zvonik cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni in zvonik cerkve sv. Jakoba pri Frančiškanskem samostanu. 1969 ^ 2010 | Trg svobode, na katerem je od obdobja med vojnama do prenove leta 2003 rasla platana, ki je bila odstranjena zaradi ponovne postavitve vodnjaka. 1938 ^ 2010 | Predmestje Graben - današnja Medvedova ulica - pogled proti jugu. V ozadju Mali grad, viden v osi ulice, v ospredju vidna mitniška rampa. 1979 ^ 2010 1 Hiša Trg svobode 1 pred obnovo leta 1979. 1965 ^ 2010 1 Prešernova ulica - pogled proti zahodu; v osi ulice vidna cerkev na Žalah. Razstavo so pripravili: Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik in DC Studio (oblikovanje), fotografije sodobnega časa so delno iz arhiva Zavoda, delno jih je posnel Bojan Težak. Objave za Kamniški občan pripravlja Saša Lavrinc, omogoča pa jih LESTOR d.o.o., Kamnik. Razstava v Stražnem stolpu s koncem poletja zapira svoja vrata. Ogled bo v zimskem času možen po predhodni najavi na Turistično informacijskem centru. KULTURA - PRIREDITVE 7. oktober 2011 V Kamniku zaključek projekta CrossCulTour Na kamniškem Malem gradu je v soboto, 24. septembra, potekal zaključek projekta CrossCulTour, ki sta ga organizirala Mednarodni inštitut za turizem in Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik. V dopoldanskem času so potekale delavnice, zvečer slavnostni zaključek s koncertom. V dopoldanskem času so se na Malem gradu predstavila prostovoljna društva iz Kamnika in Aktiv kmečkih žena s prigrizki. Za najmlajše so potekale ustvarjale delavnice, svoje delo pa so predstavili prostovoljci Zavoda Oreli. Slavnostni zaključek dogodka je bil v znamenju večernega koncerta z glasbo v dveh nadstropjih kapele Malega gradu v izvedbi Capella Carniola, ki jo vodi Janez Jocif. Obiskovalci smo se zbrali pred kapelo, kjer so nas pozdravili dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem Kamnik in idejni vodja zaključnega dogodka, mag. Julijana Bizjak Mlakar, državna poslanka in podžupanja Občine Kamnik, ki je v imenu Občine Kamnik pohvalila zavzetost in domiselnost organizatorjev, ter mag. Janez Sirse z Mednarodnega inštituta za turizem Slovenija, ki je bil vesel, da smo mednarodni projekt zaključili na tako lepem kraju, kot je Kamnik. Kot je povedal, si bo prizadeval za nov mednarodnih projekt, ki bo vzpodbujal kulturni turizem. Obiskovalci smo po povabilu povezovalca programa Toneta Ftičarja skupaj odšli proti malograjski kapeli ter vstopili s svečami v rokah. V njej so nas pričakali glasbeniki Capella Carniola. Obiskovalci smo se po treh umetnostnih obdobjih, romaniki, gotiki in baroku, ki so zaznamovali našo kapelo, sprehodili v besedi, glasbi in arhitekturi. Direktorica Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik dr. Andreja Eržen je ob zaključku mednarodnega projekta CrossCulTour, Transromanica povedala: »Kamnik je mesto s srednjeveško zasnovo in romanskim spomenikom Mali grad. Sodelovanje v projektu CrossCulTour je za mesto predstavljalo izredno priložnost za spoznavanje kompetentnih sogovornikov, partnerjev, z enakimi željami, voljo po delu in sodelovanju. Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik, ki je upraviteljica Malograjskega kompleksa, smo veseli in ponosni, da slovenski del zaključka evropskega projekta skupaj z Mednarodnim inštitutom za turizem, pripravljamo v Kamniku. S sobotnim dogodkom smo uradno zaključili turistično sezono na Malem gradu, ki je bila letos zelo uspešna. Najpomembnejši kamniški umetnostno-zgo-dovinski kompleks so obiskali številni turisti iz domovine in tujine. Na podlagi sodelovanja z Mednarodnim inštitutom za turizem in povezovanja v projektu CrossCulTour je kamniški spomenik pridobil na mednarodni prepoznavi in je vpisan v seznam pomembnejših evropskih romanskih spomenikov.« Kapela na Malem gradu se je ponovno izkazala kot odlično prizorišče dogodkov. Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik si bomo kot oskrbnik našega največjega spomenika tudi v prihodnje prizadevali za ohranjanje in oživljanje Malega gradu. Alenka Hribar, Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik V soboto 3. Veronikin tek V soboto, 8. oktobra, Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik že tretjič organizira tek po ulicah mesta Kamnik. Organizacija prvega je potekala ob praznovanju 780-letnice mesta Kamnik, zato so tekači pretekli 7.800 metrov. Dve leti pozneje bo tek dolg 7.802 metra. Odrasli tekači tečejo štiri kroge po starem mestnem jedru s štartom in ciljem na Glavnem trgu. Najmlajši tečejo le en krog - 1.950 metrov. Deklice in dečki (do leta 1996) bodo štartali ob 10. uri, ostali ob 10.30. uri. Proga bo potekala: Glavni trg - ©utna - Kolodvorska ulica - ©lakar-jeva pot - Žale - Glavni trg. Predprijave zbirajo na TIC-u Kamnik, na dan prireditve se lahko prijavite od 8. do 9.30. ure na Glavnem trgu. Tekače čakajo tudi lepe nagrade. Ponedeljkov živ-žav Matične knjižnice Kamnik Leto je naokoli in ponovno smo zakorakali v Teden otroka. Naša knjižnica ga je obeležila na svojevrsten način - z organizacijo prireditve PONEDELJKOV ŽIV-ŽAV MATIČNE KNJIŽNICE KAMNIK. Z dogodkom, ki se je odvil 3. oktobra, smo želeli opozoriti in tudi povabiti na dejavnosti, ki so se začele izvajati v vseh naših enotah v tednu otroka. Živ-žava se je udeležil tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec. Povedal je, da je Matična knjižnica že dolga leta prisotna v življenju občine, da spodbuja bralne navade, poudaril pa je tudi pomen bralne pismenosti za uspešno življenje posameznika. Na prireditvi smo brali jesenske pravljice, tekmovali v napihovanju balonov (zmagovalne družine smo obdarili) in risali tatuje. Ker je 4. oktober svetovni dan varstva živali, smo na prireditev povabili mlada zajčka in jima iskali imena (avtorje izvirnih imen smo nagradili). Mesec oktober je mesec požarne varnosti in zato smo si ogledali gasilni avto ter spoznali poslanstvo gasilcev (PGD Šmarca in tudi KS Šmarca se prijazno zahvaljujemo za sodelovanje pri organizaciji prireditve). Akademska slikarka Azita Hedayati - Bijol nam je predstavila iransko narodno nošo, življenje otrok v Iranu, povedala pravljico in nam razkrivala slikarske skrivnosti. Knjižnični jesenski živ-žav je popestril jesenski dan in izpolnil cilj knjižnice, da čim več občanov seznani z dejavnostmi, s katerimi spodbuja branje. Pravljične urice knjižnica namenja otrokom od dopolnjenega 3. leta starosti. Obisk pravljičnih uric je brezplačen, otroci pa naj s seboj prinesejo copate. Vsak ponedeljek v knjižnici Kamnik od 18. do 19. ure v pravljični sobi pripoveduje pravljičarka Ivanka Učakar V knjižnici Komenda jih bo vsak getek od 17.00 do 18.30 vodila pravljičarka Anja Bolarič, v knjižnici Smarca pa vsak torek od 17.00 do 18.00 otroke na pravljične urice vabita pravljičarki Barbara Božič in Rosana Štebe. Igralne ure s knjigo so namenjene predšolskim otrokom, predvsem tistim, ki niso vključeni v vrtec. Vodila jih bo Helena Sterle, potekale pa bodo v dveh delih. BIBIČE (za otroke do 3 let) so na igralne ure s knjigo vabljene vsako sredo od 9. do 10. ure, BIBE (za otroke od 3 let naprej) pa vsako sredo od 10. do 11. ure. Delavnica Vila Čira-čara je ustvarjalna delavnica za otroke od 5. leta dalje in bo v pravljični sobi Matične knjižnice Kamnik potekala vsak četrtek od 17. do 19. ure. Bralna značka - tudi za odrasle Staršem in vsem odraslim namenjamo prijazno povabilo na Srečanja, v skupine bralcev, kjer bomo brali in se pogovarjali o knjigah. Letošnje šolsko leto to dejavnost širimo v posebno obliko bralne značke za odrasle. Na koncu boste redni udeleženci Srečanj prejeli priznanja, nagrade in se odpravili tudi na izlet v bližnje kraje. Voditelji Srečanj so Danijel Bezek, profesor, zaposlen kot učitelj matematike, Ivanka Učakar, profesorica, dolgoletna knjižničarka, upokojenka, Irena Kotnik, profesorica, zaposlena v osnovni šoli, in Barbara Božič, publicistka in uveljavljena moderatorka na kulturnih prireditvah. Ur-mk srečanj je pester, potekala bodo na različnih lokacijah. V knjižnici Šmarca vsak prvi torek v mesecu ob 18.15, v šoli Motnik vsak drugi torek v mesecu ob 17. uri, v prostorih Zavoda za medgeneracijsko središče v Komendi vsak prvi ponedeljek in prvo sredo v mesecu ob 17. uri, v Matični knjižnici Kamnik vsako drugo sredo ob 17. uri, v okviru Zveze društev za socialno gerontologijo v Matični knjižnici Kamnik vsak tretji torek v mesecu ob 17. uri, v Društvu upokojencev Kamnik vsako prvo sredo v mesecu ob 9. uri in v knjigarni Sanje v Kamniku zadnji četrtek v mesecu ob 19. uri. Z dogodkom v Šmarci smo želeli Šmarčane opomniti, da krajevna knjižnici živi in raste, da čaka na nove člane in da pripravlja tudi dejavnosti, s katerimi spodbujamo branje. Tatjana Tratnik Mestni fc^ ^ Domžale W^MSc oktober sobota, 8. oktober 18h OBUTI MAČEK / animirana lDobro jutro, Slovenija« prejela rekordnih skoraj 78.000 glasov. »Akcija še vedno poteka tako, da najbolj priljubljena kopališča ocenjujejo obiskovalci. Ti so letos oddali rekordno število glasov in tako pokazali, da je sodoben gost zahteven, da opazi vse podrobnosti in da je nanje, tako dobre kot slabe, tudi priprav-Ijen opozoriti na glas. Naloga naše radijske ekipe pa je, da igra vlogo opazovalca dogajanja na trgu in kopališča z različnih zornih kotov predstavlja širši javnosti,« je ob zaključku akcije »Naj kopališče 2011« povedala Barbara Boh, direktorica podjetja Alpe Adria Media Marketing. Naj kopališča so bila tudi v letošnjem izboru razdeljena v šest različnih kategorij. Med nagrajenci je precej »starih« prejemnikov priznanja za »Naj kopališče«, na prvih treh mestih pa je tudi nekaj novih ponosnih dobitnikov najvišjih priznanj. V kategoriji naravnih kopališč je največ glasov prejel lani drugouvrščeni Simonov zaliv, drugo mesto Grajsko kopališče Bled, tretje mesto pa je osvojilo obmorsko kopališče Talaso Strunjan. V kategoriji letnih kopališč v primerjavi z lanskim letom ni bilo sprememb. Na najvišji stopnički je Laguna -mestna plaža Ljubljana, na drugi Letno kopališče Celje in na tretji Letno kopališče Kranj. V kategoriji pokritih, v preteklih letih kategoriji vodnih parkov, so se zmage znova veselili v Vodnem mestu Atlantis. Mesto nižje je pripadlo Vodnemu parku Bohinj, tretje pa Aquaparku Žusterna. Terme Snovik so z lanskega drugega letos napredovale do najvišjega, prvega mesta v kategoriji malih ter- malnih kopališč. Drugega mesta so se razveselili v Termah Radenci, tretjega pa v Termah & Wellnessu LifeClass Portorož. V kategoriji srednje velikih termalnih kopališč so največ glasov prejeli v Laškem, natančneje v Termalnem Centru Wellness Parku Laško. Mesto za njim so si priborili v Termah Zreče, na tretje mesto pa so obiskovalci z oddani glasovi uvrstili Terme Dolenjske Toplice. V kategoriji velikih termalnih kopališč je zmaga tudi letos pripadla Termam Čatež. Sledijo lani tretje, Terme Olimia z Aqualu-no ter lani druge Terme 3000 Moravske Toplice. Skupen nastop Term Snovik in Krvavca Direktor Term Snovik Matjaž Konda pa je pred dnevi s še enajstimi predstavniki turističnih namestitvenih kapacitet v gorenjski regiji podpisal pogodbo z Rekreativno turističnim centrom Priznanja za Naj kopališče 2011 v kategoriji malih termalnih kopališč so se razveselili v zagnanem kolektivu Term Snovik, ki se ponašajo tudi z EKO Marjetico, evropskim priznanjem za okolju prijazne turistične namestitve. Z leve: Bernard Jarc (animacija), Uroš Razpotnik (prodaja in marketing), Klementina Kunej (org. del. proc.), reševalec Peter Rink, vzdrževalec Brane Hribar, čistilka Majda Virjant, natakarica Cvetka Praštalo, reševalec Valiant Malovic, direktor Matjaž Konda in gospodinja Tatjana Korant. Lekarna na Duplici se letoS s V poslopju nekdanje trgovine ob dupliškem nebotičniku je že nekaj časa gradbišče. Tu naj bi v bodoče stala nova lekarna, ki jo Dupličani in okoličani že težko pričakujejo. Ker se v zvezi z gradnjo med ljudmi pojavljajo različne, večkrat tudi nepreverjene informacije in vprašanja, smo se obrnili na mag. farm. Dionizija Petriča, direktorja javnega zavoda Mestne lekarne s sedežem v Kam- Dionizij Petrič, mag. farm., direktor Mestnih lekarn, je svojo poklicno pot farmacevta začel pred 29 leti v lekarni na ©utni. niku, ki ima svoje enote tudi v Domžalah, Mengšu in v Litiji. Rad se je odzval našemu povabilu in pojasnil vse, kar nas je zanimalo v zvezi z gradnjo. Kot je povedal, gre za adaptacijo obstoječe stavbe nekdanje trgovine, vse dosedanje zaplete v zvezi z njo so uspešno razrešili ali pa so tik pred razrešitvijo. Že dalj časa so razmišljali, da bi Kamnik glede na število prebivalcev (okrog 30.000) po normativih lahko imel tri lekarne. Sedaj imajo poleg lekarne v zdravstvenem domu, ki je malo premajhna, je pa na zelo primerni lokaciji. Preučujejo možnosti za postavitev prizidka, kar je sicer projekt za leto 2012 oz. 2013. ^ Druga enota na Šutni je manjša, ima pa tudi manjšo frekvenco obiskovalcev. Tu je največji problem dostopnost, ki je omejena na pešce. Ta lekarna pa izdaja veliko inkontinenčnega materiala (plenice in podobno), kjer gre za hkratni nakup večjih količin. Če je interes občine, da je tu peš cona, se bodo tudi temu podredili, pravijo. Direktor poudarja, da (zaenkrat) nikakor nimajo namena te lekarne zapreti. Ustrezno lokacijo za novo lekarno pa so našli na Duplici. Zato so konec lanskega leta od nekdanjega lastnika kupili že razpadajočo zgradbo z okrog 600 kvadratnimi metri zemljišča ob dupliški stolpnici in se odločili za adaptacijo. Tudi vprašanje služnostne poti za dostop do skladišča in parkirišča na severnem delu stavbe ter za položitev električnega kabla do razdelilne omarice na zelenici v Jakopičevi ulici so z Občino Kamnik in tremi solastniki uspešno rešili. Problem zmogljivosti kanalizacijskega jaška, ki je bil prvotno predviden v sami zgradbi, so rešili s postavitvijo novega jaška zunaj stavbe. Izvajalec del GIVO Ljubljana je bil izbran na podlagi javnega V tej stavbi ob dupliškem nebotičniku bo predvidoma do konca letošnjega leta začela delovati sodobno opremljena lekarna v okviru javnega zavoda Mestne lekarne s sedežem v Kamniku. razpisa, zaključen je tudi že razpis za dobavo opreme. Računajo, da bodo po uspeli verifikaciji objekta s strani ministrstva za zdravje lekarno na Duplici odprli do konca letošnjega leta. Vsekakor bo odprtje lekarne na Duplici, v kar bodo Mestne lekarne vložile okrog 590.000 evrov, pomembna pridobitev za prebivalce južnega dela kamniške občine. Tudi vodja gradbišča Darko Kač iz GIVO nam je zagotovil, da so s tem, ko so kanalizacijski zbiralnik prestavili izven objekta in se odločili za ločitev od električnega priključka nebotičnika in za samostojni električni priključek (odjemno mesto), razrešili glavne probleme pri gradnji lekarne. Gradbena dela bodo dokončali do 25. oktobra. Dodal je, da je na asfaltirani površini predvidenih Krvavec o skupnem nastopu na trgu. Skupaj si obetajo večji obisk, tako smučišča, kot tudi turističnih kapacitet. Eden izmed ciljev povezovanja je predvsem skupna predstavitev na tujih turističnih sejmih in borzah, skupaj se bodo osredotočili na goste iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Češke, Poljske ter seveda tudi domače goste, računajo pa tudi na bližino letališča. RTC Krvavec je skupno partnerstvo, imenovano »Zimski paketi Krvavec«, sklenil s ponudniki turističnih namestitvenih kapacitet: Termami Snovik, Hotelom Raj, Penzionom Tia, Hotelom Silvester, Penzionom Jagodic, Sobami Jana, Hotelom Bor, Hotelom Marinšek,^ Hotelom Creina, Gostiščem Češnar, Turistično kmetijo Pr' Dovar in Turistično kmetijo Pr' Ambru-žarju. Skupaj bodo ponudili tri in sedem-dnevne pakete in pro- mocijski letak. Vseh dvanajst partnerjev ponuja kar 1000 postelj, različnih namestitvenih kapacitet, od kmečkega turizma do term, od Kamnika do Cerkelj. Direktor Term Snovik Matjaž Konda je ob podpisu partnerstva dejal, da bodo skupaj veliko bolj prepoznavni, hkrati pa ponujajo zelo različne nočitve-ne kapacitete. Izrazil je veliko veselje, da so se v partnerstvu pridružili Krvavcu. Župan Občine Kamnik Marjan ©arec je ob tem poudaril, da je Kamnik vse bolj usmerjen v turizem in ima veliko ponuditi. Povedal je, da podpis pogodbe pomeni začetek sodelovanja, o katerem ljudje veliko govorijo, veliko težje pa ga je uresničiti. Izpostavil je še, da je danes gost zahteven, vendar z združevanje in povezovanjem ga je veliko lažje zadovoljiti. . Vodja gradbišča Darko Kač iz GIVO pravi, da bodo gradbena dela končali do konca oktobra. 13 parkirnih mest (od tega šest na severnem delu stavbe). Naj na koncu dodamo še, da stanovalci soseske na Jakopičevi pričakujejo od Občine in Publicusa primerno rešitev tudi za prestavitev ekološkega otoka. F. S. Zaključili sezono na Malem gradu Turistično informacijska točka IVIali grad, ki je bila odprta od sredine junija do konca septembra, je zaključila letošnjo poletno turistično sezono. Kot so sporočili z Agencije za turizem in podjetništvo občine Kamnik, je bil obisk najbolj prepoznavne in atraktivne turistične točke v mestu približno 10 odstotkovvečji kot lani. Turistično informacijska točka na Malem gradu deluje od leta 2009, ko so namesto mize pred kapelo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine OE Kranj postavili brunarico. V času največje turistične sezone (junij - september) je točka odprta vse dni. Turisti lahko kupijo vstopnico za kapelo, ki je od lanskega leta prenovljena, ter stražni stolp, v katerem so letošnje poletje postavili razstavo Minule podobe Kamnika. Obe razstavi sta bili delno financirani s strani Ministrstva za kulturo. V turistični točki vsak gost prejme turistične informacije o Kamniku in okolici ali kupi spominke. Na brunarici je tudi tabla s QR kodo, preko katere si obiskovalci na svoje mobilne telefone lahko naložijo splošne informacije o kapeli ter Kamniku. Na Turistično informacijski točki beležijo statistiko in letošnji obisk je bil večji za 10 odstotkov. Mali grad je obiskalo 2.826 oseb, od tega 1.535 domačih (54 odstotkov); lani pa 2.579, od tega 1.262 domačih (50 odstotkov). Med tujci je letos največ Nemcev, Italijanov, nato turistov z Nizozemske, iz Francije in Španije. Letošnje leto je bilo prodanih 783 odraslih in 219 otroških, lansko leto pa 748 odraslih in 211 otroških vstopnic. Turisti so s seboj odnesli kar nekaj spominkov, najpogosteje pa kupijo razglednice in magnetke. Krvodajalska akcija 13. in 14. oktobra Tudi letošnji poletni meseci niso bili nič manj aktivni kot prejšnja leta. Prvo junijsko soboto smo na naši tradicionalni krvodajalski proslavi podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem in aktivistom, med njimi tudi priznanje za 140-krat darovano kri, ki ga je prejel Alojzij Kuhar iz Sovinje Peči. V naslednjem tednu pa je potekala druga krvodajalska akcija, katere se je v dveh dneh udeležilo preko 300 krvodajalcev. Ker se recesija še vedno nadaljuje in so socialne stiske sokrajanov iz dneva v dan večje, jim poskušamo po najboljših močeh pomagati z razdeljevanjem prehranskih artiklov, rabljenimi oblačili, šoloobveznim otrokom naših prejemnikov smo podarili zvezke, barvice, svinčnike, šestila, risalne bloke, pred kratkim pa smo tudi poskrbeli za manjšo ozimnico. Vsega tega ne bi zmogli, če med nami ne bi bilo dobrih ljudi, ki nam s svojimi prostovoljnimi prispevki pomagajo. Prispevke lahko nakažete na naš TRR št. 02312-001ll58889 s pripisom »prostovoljni prispevek«, še vedno pa lahko darujete tudi del dohodnine, pokličite nas (8311-697), poslali vam bomo »zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije«. Rdeči križ Slovenije je pričel z izvajanjem akcije »Lepo je deliti« za pridobitev sredstev za nakup dodatnih prehranskih artiklov. Že z majhnim prispevkom lahko pomagate tudi vi. Tudi letos smo izvedli zdravstveno socialna letovanja. V treh izmenah je letovalo 119 otrok, povpraševanje po tovrstnem letovanju je iz leta v leto večje, zato se bomo tudi v prihodnje trudili, da bo letovalo čim več otrok. Letošnja zadnja krvodajalska akcija bo potekala 13. in 14. oktobra med 7. in 13. uro v Domu kulture Kamnik. Krvodajalec je lahko vsak, ki je star vsaj 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, s seboj na odvzem pa prinesti osebni dokument s fotografijo, po odvzemu pa zaužiti malico, ki jo pripravijo transfuzijci. Pridružite se in z delčkom sebe pomagajte tistim, katerih življenja so odvisna od darovane krvi. Naučimo se kvačkati Na eni od spomladanskih ustvarjalnih delavnic, kjer smo pod vodstvom gospe Helene Sterle izdelovali Perovske rožice, so udeleženke izrazile željo, da bi tudi v jesenskem času izvedli kakšno delavnico ročnih spretnosti. Jesen je tu, obljuba dela dolg in KS Perovo ter učiteljica Mateja Keber vas vabimo, da se udeležite začetnega tečaja kvačkanja. Če bi se radi naučili kvačkati, si vzeli urico in pol zase na teden in v prijetni družbi, ste lepo vabljeni za začetni tečaj, kjer se boste naučili osnov kvačkanja: verižne petlje, navadne (goste) petlje, šibične petlje, kombinacijo gostih in šibičnih petelj ter izdelali ličen in uporaben izdelek (kvačkano darilno vrečko). Tečaj bo brezplačen, potekal bo v novembru ob sobotah med 16. 00 in 17.30 v pisarni KS Perovo na Steletovi cesti 25. Predvidena so štiri srečanja. Potrebne so predhodne prijave, saj je število udeležencev omejeno. Material boste dobili na tečaju, potrebovali pa boste kvačko št. 2 ali 3. Prijave pričakujemo do 28. oktobra na GSM: 041 427 298 (med 18:00 in 20:00) ali email: info@kamnik-perovo.si Prijazno vabljeni! 8 7. oktober 2011 NASI POGOVORI Kamniški ObČAN Mladi Kamničan uspešen v ameriški šoli v Skopju Walter Maj Vidmar, trinajstletni Kamničan, že sedem let s svojimi starši in mlajšim bratom živi v Makedoniji, kjer je oče Metod zaposlen na slovenski ambasadi. Družina vsako poletje preživlja v rodnem Kamniku. Walter Maj v teh dneh že ponovno sedi za šolsko klopjo, saj se je pouk na Mednarodni šoli NOVA International School v Skopju pričel na prvi septembrski ponedeljek. Kot prvošolček je dva meseca »gulil klopi« na OS Toma Brejca, preden se je vsa družina zaradi očetove diplomatske službe preselila v Skopje. Pohvala ameriških predsednikov za odlične šolske uspehe Začetki v novem in neznanem okolju so bili za prvošol-ca vse prej kot lahki. Walter Maj se je vpisal v mednarodno Nepozaben trenutek za Walterja Maja je bilo srečanje in pogovor z Milanom Kučanom. Nekdanji predsednik mu je celo namazal kruh z marmelado, navdušeno pove kamniški mladi talent. Walter Maj je imel priložnost spoznati priljubljenega makedonskega pevca Tošeja Proeskega na njegovem zadnjem koncertu v Skopju oktobra 2007. šolo, ki jo obiskujejo predvsem otroci diplomatov ter otroci iz bolj izobraženih in bogatejših makedonskih družin, učni jezik za vse učence pa je angleščina. Prvošolček, ki je brez znanja angleščine zamudil prve tri mesece pouka. »Začetki so bili težki, saj nisem razumel jezika, vendar sem se zelo potrudil in s pomočjo mame Nives kmalu ujel šolski ritem,« ponosno pove Walter Maj na skupnem sladoledu v rodnem Kamniku. Zagotovo je res lahko ponosen nase, saj mi pokaže spričevalo njegove mednarodne šole, kjer se predmeti ocenjujejo s črkami, namesto nam poznanimi številkami. Najboljša ocena je A, za super odlične učence kot je Walter Maj celo A-h. Spričevala Walterja Maja so si vsako leto podobna. Vsi predmeti ocenjeni z najboljšimi ocenami in s posebnimi pohvalami učiteljev. Zadnje šolsko leto je zaključil s samimi A-ji z dodanim plusom in tako dosegel vse možne točke. Na splošno so učenci ocenjeni od A do F, brez E-ja, ocenjujejo jih pri vseh predmetih sproti, na koncu šolskega leta pa imajo še preverjanje znanja za celotno preteklo šolsko leto. Na predmetniku ima Walter Maj trenutno matematiko, angleščino kot prvi jezik, italijanščino kot tuji jezik, naravoslovje, družboslovje, glasbo, ra- čunalništvo, umetnost, telovadbo in ples. Priznam, da sem se ob predmetu ples pošalila, da je to zagotovo njegov najljubši šolski predmet. Mama Nives razloži, kako je šola v Skopju drugačna od slovenske, saj umetniško izražanje jemljejo veliko bolj resno kot v našem šolskem sistemu. Tako nekajkrat letno v šoli pripravijo predstavo za starše in temu posvetijo ves šolski čas. Za svojo marljivost in uspešnost, saj je eden izmed najboljših učencev na celotni šoli, je Walter Maj vsako leto nagrajen. Ze četrto leto zapored je prejel pohvalo in priznanje z govorom in lastnoročnim podpisom ameriškega predsednika, prvič Georga Busha, nato Baracka Obame, ter ameriškega ministra za šolstvo. Neverjetna motivacija za ambicioznega Walterja Maja. Kje bo obiskoval srednjo šolo, še ne ve, saj je vse odvisno od očetove službe, Walter Maj pa si zagotovo želi študirati v tujini, kjer mu bodo z mednard-no šolo in šolskimi uspehi vsekakor vrata na stežaj odprta. O študiju še ne razmišlja, mika ga tako ekonomija, politične vede kot ekologija. Največja ljubezen je nogomet Se najraje pa bi bil nogometaš v enem izmed priznanih klubov v tujini, pove Walter Maj. Ni le priden učenec, temveč tudi uspešen športnik, saj trenira nogomet v NK Rabotnički Skopje in namizni tenis. Mama Nives poudarja, da ga ne silijo v nobeno dejavnost, za vse poskrbi Walter Maj sam. Pripravi športno opremo, mama ga po šoli na poti proti treningu le vpraša, kam zavije. »Včasih je že kar preveč redoljuben, saj že v petek po zaključku vseh obveznosti pripravi opremo za prihodnji teden, tako za treninge kot za šolo. Včasih me prav priganja, če ni vse pravočasno oprano in zlikano,« se pošali mama Nives. Nogomet je že dolgo časa največja ljubezen kamniškega talenta. Ze pri šestih letih je treniral v NK Kamnik, po selitvi v Skopje se je včlanil v NK Vardar, zadnja tri leta pa igra v NK Rabotnički Skopje, seveda pa še vedno ostaja član NK Kamnik. »Z menjavo klubov in generacij sem zamenjal tudi veliko trenerjev, vendar sem največje uspehe doživel pod vodstvom trenerja Roka Svajgerja, Gorana Petre-skega in Dragija Stojanovske-ga. Se posebno cenim Gorana Petreskega - Čungo, nekdanjega igralca južnokorejskega moštva Pohang Stellersev, in sedanjega selektorja mladih pri NZ Makedonije in stratega prvoligaša NK Rabotnički«, pravi Walter Maj. Walter Maj je odločen, da bo tekal za žogo tako dolgo, kolikor se bo le dalo. Zakaj tudi ne, saj je do sedaj nanizal že nekaj uspehov, med drugim je bil preteklo šolsko leto v Ukrajini s šolsko ekipo Nova International School z devetimi goli najboljši strelec, a na koncu je to zadostovalo le za 4. mesto. Seveda je tudi že prejel priznanje za najboljšega športnika šole, številna prva mesta na nogometnih turnirjih, v namiznem tenisu pa je osvojil 4. mesto posameznikov na državnem prvenstvu pionirjev Makedonije in 2. mesto ekipno (ekipa Gjorče Petrov Skopje) na državnem prvenstvu pionirjev Makedonije. Zanimivo življenje v Makedoniji Walter Maj se nasmeje, ko se spomni prihoda v Makedonijo. Odkrito pove, da je takrat doživel kulturni šok, pa čeprav je bil še zelo majhen. Veliko stvari v Makedoniji je drugačnih kot v rodnem Kamniku in kar ne more verjeti, da sta bili Slovenija in Makedonija nekoč v skupni državi. Z leti je spoznal veliko makedonskih prijateljev, tekoče govori makedonski jezik, a še dandanes se na kakšno stvar v Skopju težko navadi. Letos je vneto pomagal pri prvi čistilni akciji v Skopju, ki jo je organiziralo slovensko veleposlaništvo in NK Rabotnički Skopje. Še vedno ga zelo moti večja onesnaženost okolice ter manjša ekološka osveščenost domačinov, zato je zelo srečen, ko se poleti vrne v bolj čisto Walter Maj, brat Martin Dan in mami Nives (na sredini slike) so s sošolko in pomočjo veleposlanika Alaina Braina Berganta predstavili Slovenijo na prireditvi NOVA Open House v Skopju. Slovenijo. Oče Metod ga prekine in doda, da z bratom Martinom Danom kar zavriskata, ko se pripeljejo čez slovensko mejo. Vsa družina opaža, kako se je v zadnjih letih razvilo športno udejstvovanje Kamni-čanov, ogromno občanov teče, kolesari, planinari, kar v Skopju ne doživiš. Walter Maj meni, da so ljudje tam zagotovo bolj ležerni kot pri nas, tudi točnost pri njih ni lepa čednost, zato se vse stvari, od kulturnih do kino predstav, začnejo z najmanj polurno zamudo. Začuda se le nogometne tekme začnejo vedno točno. Tega še danes družina Vidmar ne razume. Zanimivo je tudi družabno življenje Makedoncev. Mama Nives je osupla, ko sta sinova dobila prvo povabilo na sošolčevo zabavo za rojstni dan, saj se pri njih zabave, tudi med tednom, za otroke začenjajo po 20. uri. Kot vse družabno življenje v mestu. Zagotovo pa so ljudje veliko bolj odprti, družabni in prijazni kot pri nas, veliko bolj cenijo druženje z družino in prijatelji kot materialne dobrine. Družina Vidmar se dobro zaveda, da trenutno uživajo v družinskem življenju, saj imajo dovolj časa za skupne trenutke. Še prehitro bo prišel čas, ko bodo ponovno vsi v Sloveniji na tesnem s časom. Nepozabni trenutki Walter Maj pogreša Slovenijo, domače in prijatelje v Kamniku, a se tudi zaveda, kaj vse je že doživel v Makedoniji zaradi očetove službe, kar doma ver- jetno ne bi. Družina Vidmar je zelo gostoljubna, rada povabi k sebi domov znane osebnosti, ki živijo ali obiščejo Makedonijo. Darko Pančev, legenda jugoslovanskega nogometa, je z Wal-terjem Majem jedel kamniške krvavice za domačo kuhinjsko mizo, najbolj pa je Walterja Maja razveselilo srečanje z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, ki je celo Walterju Maju za zajtrk namazal kruh z marmelado. Za vedno mu bo ostalo v spominu srečanje nogometne reprezentance Makedonije in Andore, ko je Walter Maj z roko v roki stopil na igrišče z igralcem Interja Go-ranom Pandevom. Nepozaben trenutek tudi zato, ker se je tekma začela z žalovanjem zaradi smrti pevca in velike zvezde makedonske estrade Toneta Pro-eskega, ki ga je osebno spoznal na zabavi po njegovem zadnjem koncertu v Skopju. Walter Maj, tako kot večina otrok, uživa v svojem prostem času, čeprav mu oče oporeka, da danes njegovi otroci sploh ne vedo, kaj pomeni prosti čas in prizna, da sam nikoli ni bil tako priden v mladosti. Navkljub gori šolskih obveznosti in vsakodnevnih treningov Walter Maj rad prebira slovenske in angleške knjige, se zabava s prijatelji na ulici pred hišo, seveda pa vzdržuje stike s prijatelji tudi preko socialnega omrežja facebook. Nedvomno bomo v prihodnosti še vehko slišali o nadarjenem, marljivem in obetavnem mladem Kamničanu. BOJANA KLEMENC »Tudi ob veganski prehrani lahko športaš!« Rich Roll, eden najboljših ultra-triatloncev na svetu, je glede ve-ganske hrane pri športnikih dejal: »Trdno verjamem, da ta hrana pospeši regeneracijo in to je ključ do napredka pri športnikih.« Zagotovo se v Kamniku, ki postaja vedno bolj mesto športnih navdušencev, marsikdo ne bi strinjal z zgornjo izjavo, saj je v naši slovenski kulturi trdno zasidrano prepričanje, pa ne samo med športniki, da tako mlečni kot mesni izdelki nedvomno sodijo na krožnik. Kamničan Mitja Mestek že sedmo leto dokazuje nasprotno in velja na cesti in med prijatelji za čudaka. Kar glasno prizna. In v smehu reče: „Nič hudega.« Veganstvo kot življenjski slog? Letošnje poletje je Slovenijo pretresla smrt desetmesečnega dojenčka, čigar starši so vegani, in vzbu- Mitja si večkrat tedensko zame-si in speče kruh ali žemljice iz kamutove moke. Enostavno, naravno, okusno. Mitjev recept: za dober in zdrav kruh potrebujete 1 kg kamutove moke, malo soli, eko kvas in ščepec ljubezni. dila burne razprave o primernosti rastlinske prehrane tako za otroke kot odrasle. Stališče strokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra je bilo izraženo jasno, vegetarijanstvo odsvetujejo doječim materam, veganstvo pa je že v osnovi škodljivo in zdravju nevarno. Njihove trditve ostro zavračajo vegetarijanci in vegani ter v svoj prid navajajo številne argumente. Ameriška pre-hranska organizacija (ADA) je julija 2009 v svojem poročilu zapisala, da so vse vegetarijanske diete, tudi ve-ganska, zdrave in hranilne za odrasle, dojenčke, otroke in najstnike, če so le dobro načrtovane. Pomagajo preprečevati in zdraviti kronične bolezni, kot so bolezni srca, rak, debelost in diabetes. Primerne so za ljudi vseh starosti, pa tudi za nosečnice in športnike. Strokovnjaki v ZDA menijo, da se tako vegetarijanci, ki ne uživajo mesa, kot vegani, ki ne uživajo nobene hrane živalskega izvora, lahko prehranjujejo zdravo. Še več, zanimanje za vegetarijanske in veganske diete narašča predvsem zaradi zdravstvenih razlogov. Veganstvo pa ni samo način prehranjevanja. Veganska prehrana ne vsebuje nobenih sestavin živalskega izvora, na primer jajc, mleka ali medu. Vegani tudi ne nosijo oblek in obutve iz usnja, volne ali svile, ne uporabljajo kozmetike, ki je testira-na na živalih. Zavračajo vse, kar je povezano z ubijanjem in mučenjem živali. Veganstvo je način življenja, ki vključuje tudi gibanje, zdrav pristop do sebe, ljudi, živali, okolja, temelji pa predvsem na preventivi na vseh nivojih. Zakoreninjena miselnost, da meso prinaša moč, mu je postala tuja Mitja iskreno pove, da je pred leti prišel trenutek, ko je vedel, da mora v svojem življenju narediti korenito spremembo. V času aktivnega ukvarjanja s športom, ko je bil tudi tekmovalno naravnan, je imel zelo nizek hemoglobin. Vneto je iskal razne rešitve, saj se je zavedal, da bo z višjim hemoglobinom lahko hitrejši in uspešnejši. Prijatelj ga je napotil k znancu, ki bi mu lahko pomagal rešiti težavo na naraven način. Ta mu je kar naravnost povedal, da naj se odpove mleku in mlečnim izdelkom, mesu, sladkorju ter razhudnikom. Zagotovil mu je, da bo ob taki spremembi prehrane bolj sproščen, hitrejši in boljši. Na začetku so se pojavljala vpra-sanja. Veliko vprašanj. Mitja prizna, da se je bilo zelo težko odpovedati mlečnim izdelkom, predvsem siru, veliko težje kot mesu. A se je odločil, da poskusi. Spremembe je najprej uvajal počasi, po dveh mesecih pa si je po moško rekel: »Če se nekaj greš, se greš zares ali pa ne. Pika.« Polovičarstvo mu nikoli ni bilo pri srcu. Da bi bili rezultati zares točni, se je po dveh mesecih sprememb začel prehranjevati vegansko, le z organsko pridelanimi živili. Začel je obiskovati različne seminarje, povezane s prehrano. In pravi, da je »čist not padu«. S spremembami v svojem življenju je nehote vplival ne le na telo, temveč tudi na miselnost. In kmalu so prijatelji pričeli govoriti, da je čuden. Nekateri so tega mnenja se danes. A Mitja tovrstne govorice niso nikoli motile. Nasprotno. Iz dneva v dan se je počutil boljše in bil mnenja, da ko se sam počuti v redu, so tudi drugi okrog njega v redu. Biti vegan je danes mnogo lažje kot pred leti ©e vedno vsak dan pomisli na jogurt. Le da je ta sojin ali rižev. Priznava, da je danes veliko lažje začeti z drugačnim prehranjevanjem, saj je na tržišču na voljo mnogo več izdelkov kot pred leti. Začetno eksperimentiranje s hrano ga je zasvojilo, se posebej, ko je na lastnem telesu začutil spremembe na boljše. Postal je bolj sproščen, miren, pravi, da bi svojo energijo lahko izvažal, da se na trenutke počuti kot elektrarna. Tudi hemoglobin v krvi se je bistveno povišal, izvide je redno spremljal kar dve leti. Svoje športne rezultate je dvignil za 1 5% in to z manj treninga. Izkazalo se je, da je imel znanec prav. Na-trenirano telo, a v glavi se veliko rezerve. Ko je čisto sproščen, prihajajo tudi rezultati. Mitja je mnenja, da se ljudje načeloma vse preveč preobremenjujejo s stvarmi, tudi s hrano. Iz izkušenj pove, da človek potrebuje bistveno manj hrane, kot misli, da jo. Opaža, da velja rek »Eni jejo, da živijo, drugi živijo, da jejo.« Razlike med ljudmi so vedno večje, na eni strani so tisti, ki jim pomeni največ kakovost prehrambenega izdelka, na drugi strani pa tisti, ki vidijo le količino. Reakcije telesa in uma na spremenjeno prehrano Vedno, ko narediš veliko spremembo v svojem telesu, telo odre-agira. Faza čiščenja je bila dolga devet mesecev. Brez energije in športa, kar si Mitja sploh ni predstavljal, da je mogoče. Pretrenirano telo je rabilo počitek. Tudi izgledal je slabo. Zato ni zameril prijateljem, ki so ga na cesti ustavljali z vprašanji, če je bolan. Po devetih mesecih počitka je povratek v športno udejstvovanje prinesel najboljše rezultate v njegovem življenju. Bil je poln energije. Kar naenkrat se mu je zdelo vse preprosto. Pravi, da so njegovi prijatelji »dobri«. Dobri, da vztrajajo v tem, kar so, in mu kažejo, kje je njegova pot. Potrebuje prijatelje, saj ga Tradicionalna supergarska sobota druži prijatelje na kolesu že vrsto let. opominjajo, da ne želi skreniti z lastne poti. Razume, zakaj ga imajo prijatelji za čudaka, a hkrati jim je hvaležen, da ga sprejemajo v njegovih odločitvah. Svojim prijateljem ni nikoli težil, zakaj živijo tako, kot živijo. A obratno priznava, da so se v njegovo hrano večkrat »vtikali«. Mitja čuti potrebo po sezonskem prehranjevanju, zato težko izbere svoje najljubše kosilo. Poleti ima na krožniku ogromno solate, na pikniku pripravi seitan na žaru ali falafel, poje veliko sadja, pozimi pa si najraje skuha ričet, golaž, raznorazne enolončnice, skozi vse leto pa ostaja zvest kamutu, staroegipčanskemu žitu, iz katerega se lahko pripravi slasten kruh, testenine, kosmiče... Iz leta v leto spoznava, kako omejen jedilnik je imel in kako raznovrstno hrano lahko uživa dandanes. Vedno bolj ga privlači divja hrana in pre-snojedstvo. Ta trenutek zagotovo ve le to, da se ne želi vrniti na način prehranjevanja izpred desetih let. Vedno večja želja mu je, da bi bil prehransko neodvisen, sanja o kotičku, kjer bi lahko ekološko prideloval lastno zelenjavo in sadje. Supergarska sobota je zakon Mitjino življenje pa se vendarle ne vrti le okrog hrane. ©port s prijatelji mu polepša dan. Včasih pa tudi raje prebere dobro knjigo kot zajaha kolo. Prva športna ljubezen je bila vedno nogomet, se danes vsaj enkrat tedensko brca žogo. Že od nekdaj ga je mikalo plavanje, s katerim se bolj aktivno ukvarja zadnje leto, tek in kolo ga spremljata dnevno, njegova velika želja je udeležba na triatlonu. Zanimiva popestritev v tednu je nedvomno supergarska sobota. S prijatelji iz mladosti iz Klavčičeve ulice so že kot najstniki radi tekmovali med seboj na kolesu. Vedno jih je družil šport in trofeja je bila nevidna superga. Tradicija se ohranja se danes, saj se v vsakodnevnih obveznostih med seboj videvajo vedno manj in jim druženje na kolesu predstavlja pomembno prijateljsko vez, ki se vedno sledi tekmovalni noti z navidezno supergo. Zato poskusa Mitja čim več sobot preživeti na kolesu s prijatelji, ko v tekmi za supergarsko trofejo raziskujejo širšo okolico Kamnika. Pride, kdor pride. Včasih trije, lahko jih je tudi deset. Mitja se v Kamniku odlično počuti. Navdušuje ga vnema športnih rekre-ativcev, saj jih je vedno več. Pogreša le dobro atletsko stezo. A tudi ta bo nekoč. Ponudba prehrane ima v Kamniku se veliko možnosti, pravi Mitja. A to prepušča drugim. Hrana je veliko več kot le tisto, kar damo v usta. Hrano izbirata telo in duša. BOJANA KLEMENC REPORTAŽA 7. oktober 2011 Vaja kamniških reševalcev v Staničevem vrhu Spuščanje nosil^ s spremljevalcem v steno. Foto: Genadij ©tupar. y - -- ^ • . Gibanje po vrvni ograji. Reševalci kamniške postaje gorske reševalne službe so v sklopu rednih usposabljanj v soboto, 17. septembra, izvedli zanimivo vajo stenskega reševanja v Staničevem vrhu, ki se nahaja v masivu grebena Zele-niških špic v Kamniških Alpah. V lepem sobotnem vremenu se je z Jermance v smeri Repovega kota odpravilo dvajset kamniških reševalcev, ki so se jim pridružili tudi trije pripadniki gorske enote policije. Z vso opremo na plečih so se povzpeli pod južno steno Staničevega vrha. V Repovem kotu nad slapom sta ostala dva reševalca, njuna naloga je bila, da določita vpadnico spusta z roba severne stene do preduha Pogled spremljevalca pri nosilih proti oknu v preduhu. Priprava sidrišča za spuščanje spremljevalca v steno. Poteg spremljevalca z nosili v preduh. OBISK PLANINCEV IZ TROFAIACHA Mesto Kamnik je pobrateno z avstrijskim, pravzaprav štajerskim mestom Trofaiach. Zato je sodelovanje med obema mestoma zelo plodovito na različnih ravneh, prav gotovo pa na področju planinstva. Tako se je delegacija trofaiaških planincev junija udeležila prireditve na Kokrskem sedlu ob dnevu Kamniških planin, konec avgusta pa jih je cel avtobus pod vodstvom podžupanje Helge Pongratz obiskal Veliko planino. Najprej so se ustavili na zajtrku v gostišču »Planinski orel«, kjer jih je poleg predstavnikov PD Kamnik pozdravil tudi kamniški podžupan Robert Ko-kotec. Z gondolo so se odpeljali na Veliko planino, kjer so pod vodstvom vodnikov PD Kamnik obiskali muzej, si ogledali pastirske bajte, poskusili kislo mleko in uživali v hoji in lepih razgledih na Veliki in Mali planini. Nato so se razdelili v dve skupini. Prva se je preko Pasjih pečin in Sv. Primoža peš napotila v dolino, druga pa se je sprehodila še čez Gojško planino, Stolniški Stan, mimo kapele Marije Snežne in se po okrepčilu v gostišču Zeleni rob na Traticah z gondolo vrnila v dolino. Kamniški planinci so jim obisk vrnili v začetku septembra. Kot je povedala Mira Resnik, je bil program obiska malce drugačen kot prejšnja leta t.j. brez vzponov na visoke vrhove in ferat. »V zgodnjih jutranjih urah so nas na Glavnem trgu sredi Trofaiacha pričakali člani Društva prijateljev narave in predstavniki občinske uprave Trofaiach s Helgo, prvo podžupa-njo in Janezom Ivancem. Skupaj smo odšli po t.i. štajerski železni cesti (Sterrische EisenstraBe) od Vordernberna, kjer je muzej - bivša talilnica železa, mimo ostankov železniških tirov, vozi čkov za tovor železove rude in nakladalnih postaj do Prabichla. Tu se je pot končala s prelepim razgledom na okoliške vrhove. V daljavi se je videl tudi Erzberg, pod katerim leži Eisenerz, kjer je še vedno aktiven zunanji kop železove rude. Naš v steni. Ostali pa so pot nadaljevali po grapi in naprej pod južno steno Staničevega vrha, točneje do preduha. Tam je levo od preduha predhodnica izdelala čez steno vrvno ograjo, po kateri se je moštvo povzpelo z vso potrebno opremo na rob stene. Sledilo je določanje vpadnice in izdelava sidrišča za spust spremljevalca v steno. Po pripravi sidrišča za spust v severno steno je moštvo začelo s spuščanjem nosil s spremljevalcem v steno. Nad oknom v preduhu se je spuščanje za trenutek prekinilo in spremljevalec je v okno spustil vrv do reševalcev v preduhu za namenom, da ga skupaj z nosili potegnejo v notranjost preduha. Ta manever pa je zahteval usklajeno delo obeh moštev - tako na robu stene kot v preduhu. Po uspešno izvedenem manevru je spremljevalec odpel nosila in svoje varovanje z obeh vrvi za spuščanje in sledil je prenos nosil skozi preduh pod vznožje južne stene. Reševalci na robu stene so potegnili vrvi za spuščanje iz stene in podrli sidrišče, nato pa se je moštvo spustilo ob vrvi čez južno steno čez manjši preduh v votlino. Pod vznožjem južne stene je sledila kratka analiza opravljenega dela in zatem povratek v dolino. Besedilo in foto: VILKO RIFEL Spuščanje ob vrvi skozi manjši preduh v votlino. ROŽLE REPANŠEK JE NOVI KAMNIŠKI ALPINIST Podžupanja Trofaiacha Helga Pongratz in kamniški podžupan Robert Kokotec ob planinsko obarvanem obisku. obisk smo zaključili v večernih urah s petjem slovenskih ljudskih pesmi, ki smo jih zapeli z gospo Elijo, Slovenko iz Poljčan, ki že dolga leta živi v Trofaiachu.« BOJ» Štajerski planinci na Gradišču na Veliki planini, ki se jim je pokazala v vsej svoji lepoti. Rožle Repanšek v Centralni smeri v Veliki Babi. Do naziva alpinist ni enostavno priti. Najprej je potrebno uspešno končati alpinistično šolo, opraviti pripravniški staž (mlajši in starejši pripravnik), preplezati določeno število plezalnih smeri, nato opraviti izpit na državni ravni in na koncu še izpitno turo. Zato ni čudno, da od vseh, ki končajo alpinistično šolo, samo okoli 20% doseže tudi naziv alpinist. To je uspelo Rožletu Repanšku, ki se je v AŠ vpisal leta 2006, letos spomladi pa je opravil vse potrebne izpite in konec avgusta uspešno še izpitno turo v Bratovski smeri v Srebrnjaku. Za naziv »kamniški alpinist« pa ga čaka še sprejem oz. krst. BOJ» 10 7. oktober 2011 ODKRIVAMO SVET Kamniški ObCAN Nepal - dežela pod streho sveta (II.) Pričenja se dvanajsti dan treka. Vodič nam obljublja »samo« 5 do 6 ur hoje. Glede na izkušnje iz prejšnjih dni pa vemo, da bomo hodili okrog 8 ur. V hladnem jutru nas pozdravi toplo sonce, ki nas spremlja po prijetni poti ob potočku, čez smrekov pragozd, nato pa se teren počasi začne postavljati pokonci. Malo nad gozdom se odpira lep pogled na velike ledene slapove na osojni strani, na sončni strani pa voda pada preko sten več 100 metrov v globino. Ko se z manjšega sedla nekoliko spustimo, pridemo do ledeniške morene in reke, ki ji sledimo po mokrem in poledenelem kamenju. Vsak korak mora biti premišljen, saj bi morebiten padec lahko pomenil zvin ali zlom noge. V daljavi zagledamo šotore, do tja je še pol ure hoje po snegu, ki je pričel naletavati. Ženo močno daje višina in Slavko je pri koncu z močmi. Ko pridemo v tabor, je zelo hladno. V jedilnem šotoru se po večerji dogovorimo o nadaljevanju. Pot zahteva, da se takoj obrnemo, da bomo pravočasno prišli nazaj na izhodišče. Lahko bi še eno noč ostali v taboru (4650 m), vendar pa ženina višinska bolezen in utrujenost nekaterih zahtevata čimprejšnji sestop. Eni gredo zjutraj z dvema vodičema v spodnji bazni tabor, do tja je še slabi dve uri hoda. Drugi pa se z vodičem vrnejo v Yangri Kharke. Spanje na višini skoraj 4650 m je bilo zaradi uspavalne tabletke dobro, čeprav je bilo v šotoru -6 stopinj Celzija. Po mini toaleti in hitrem zajtrku so se Tomaž, Mojca, Maca, Stane in Milan odpravili proti spodnjemu baznemu taboru. Z njimi gresta sirdar in vodič. Pot jih vodi po spolzkem kamenju ob reki in ledeniku. »ez dobro uro so že v dolini spodnjega BC. Prišli so zadnji trenutek, kajti čez vrhove so se že pričeli vleči oblaki. Izza vogala se je pričel dvigati Makalu, ki pa se je že ovijal v oblake. tabori, nato pa se oblaki spustijo in predstave je konec. Spustijo se navzdol in po zamrznjenem jezeru se vračajo proti taboru Yangri Kharka. Po razmeroma dobrem spancu sva se zbudila že ob pol šestih. Opravila jutranje potrebe in se temeljito »umila« z vlažilnimi robčki. Prinesejo čaj, kljub mrazu ga spijeva zunaj, kjer naju je čakalo prijetno presenečenje. Okoliški hribi so se svetili v soncu, tako da naredim nekaj lepih posnetkov. Iz šotorov počasi pridejo še ostali in kmalu se v dolino priplazi tudi sonce. Pred nami je zopet dolga tura, zato se po zajtrku odpravimo na pot. S 3600 metrov se moramo najprej dvigniti na 3800, se nato spet spustiti na 3200, ter ponovno dvigniti na 3900 metrov do tabora Dobato. Prvi del poti je vodil po pašnikih, nato pa zopet po kamenju, ki pa je bilo zjutraj še pomrznjeno. Za nami se je dvigal Makalu, brez kančka oblakov je kazal svojo veličastno podobo, dokler nismo zavili v dolino. Srečamo prvo skupino trekerjev, sestavljeno iz Dancev, ©kotov, Angležev, Američanov, Nemcev,... in ravno tako so bili tudi »razmetani« ob reki. Mi smo se obnašali disciplinirano in smo hodili v bolj ali manj strnjeni koloni. Dobro napredujemo in kosimo že v rododendronovem gozdu, kjer lovimo zadnje sončne žarke, preden dokončno zavijemo v strmo in ozko dolino, stran od reke. Po skoraj 9 urah pridemo v Dobato, kjer nas že čakajo šotori in topel čaj. Nosači so že zakurili ogenj in takoj se jim pridružim. Tokrat je tu tudi angleška zdravnica, ki sicer zdravi v Nepalu, a je šla na krajši trek. po soncu in senci. Pred nami so štirje prelazi, od tega trije nad 4000 m. Naenkrat smo v oblakih in zopet je mrzlo. Gremo čez prvi prelaz Keke La in se spustimo 150 m do jezera, zopet se dvignemo za 200 m in se spustimo za 100 m do manjšega jezera, kjer imamo kosilo. To je bolj podobno zajtrku, saj je mrzlo in megleno, veter vleče, kar te še bolj ohlaja. Stoje pojemo juho, špagete in ribo iz konzerve, nato nadaljujemo navzgor. Po zadnjem prelazu na 3870 m se pričnemo počasi spuščati proti Khongmi, kjer nas že čakajo šotori. Megle ni več, vendar je še vedno precej mrzlo, zato se po večerji zavlečemo v šotore in spalke. Jutro je bilo zelo mrzlo, tako da spijemo čaj in že smo na poti. Kakšno uro smo hodili »gore dole« na isti višini, nato je sledil spust. V začetku še rodo-dendroni, nato strm spust skozi džunglo. Pot je tako strma, da smo se spraševali, kako smo sploh lahko hodili navzgor. Mojco zelo boli koleno. Le stežka hodi, vendar bolečino hrabro prenaša. Okoli 12. ure pridemo Zadnje štiri balone sem dal prisrčnim štirim otrokom, ki so mi poklonili travniško cvetje. z vrečo začimb na hrbtu. Za trenutek odloži vrečo, da se odpočije, zato jo prosim, če lahko potehtam vrečo. Ugotovim, da tehta ženička z vrečo vred 100 kg, od tega ženička nima več kot 45 kg. Pot nadaljujemo in po desetih urah hoje smo v Se-duwi. Pohitimo do lokala, kjer imajo satelitski telefon, in se javimo domov. Veliko olajšanje otrok. Slavko je narezal šink in veselje je bilo popolno. Bhotebas je 240 m višji od Numa in zdelo se je, da bomo kmalu tam. Vendar zopet račun brez krčmarja. Ob osmih smo šli na pot in najprej smo se v 1,5 ure dvignili na 2000 m. Potem pa gor in dol na približno isti višini. Pridemo do Chicile in zopet gor in dol tudi po cesti. Za kosilo odlični špageti s sirom in pečen krompirček. Nadaljujemo pot, Slavko je malo siten, on bi zrihtal džip ali pa vsaj traktor. Po 8 urah in pol smo končno v Bothebasu, vsi precej utrujeni in naveličani. Zadnji dan je bil za marsikoga najbolj naporen. Vsi smo bili že naveličani ponavljajoče se hoje po razriti cesti in prašnih poteh. Slavko nareže šink in salamo od Staneta. Zraven pivo in kava. Vsi smo sicer utrujeni, a zelo zadovoljni, da je trek uspešno zaključen. Zvečer imamo zabavo skupaj z osebjem. Celotna posadka je posedla naokoli, prišlo je tudi nekaj domačinov. Vaški muzikant je prišel z bobnom, na katerega se je usedel in po njem tolkel z obema rokama. S tem je dajal ritem domačinom, ki so peli, zraven pa še ploskali. Sirdar je povabil k plesu najprej Tomaža, nato smo se zvrstili še ostali. Nagovorili so tudi domačo gospodinjo, da se je pridružila, vendar je bil to bolj moški ples in dekleta so se umaknila med gledalce. Poizkusili smo tudi njihovo pivo iz prosa, ki je podobno našemu sladkemu moštu. Zabava je »za naše razmere« trajala pozno v noč, do pol desetih, ko smo se odpravili spat. Po zajtrku se odpravim na ogled Tumlingtarja, pa se kmalu vrnem, ker ni kaj videti. Letalo pride kar nekako točno in ob petih popoldne smo že v Kath-manduju. Oba dneva smo porabili za oglede mesta in nakupe. Ogledali smo si opičji tempelj, na večerjo smo šli v restavracijo »Dolce vita«, kjer smo v glavnem jedli dobre špagete. Vmes smo porabili zaloge, ki smo jih prinesli še od doma. Zvečer smo se dobili na terasi, kjer smo Maci izročili darilo za jubilejni rojstni dan. Bilo je prijetno, naredili smo si pojedino, naročili pivo in se kar dolgo zabavali. Zadnji večer smo bili povabljeni s strani Dipaka na večerjo v restavracijo ne- Gor in dol med polji in samotnimi domačijami. V zadnjem taboru zjutraj, v ozadju Makalu 8463 m. Prišli so v dolino med same hribe in ledenike. Na levi šest tisočaki Peak 6 in 7, pred njimi Barun Glacier in 6833 m visok Honku Chuli, za njim West Col, Peak 4 in na desni veličastni 8463 m visoki Makalu. Po krajšem obredu se spustijo v dolino in se povzpnejo na sosednji hrib na višino okoli 4850 m, od koder imajo lepši pogled na celotni Makalu. Tomaž jim pokaže tri poglavitne smeri v masivu, leva grebenska francoska, srednja jugoslovanska (v odpravi so bili sami Slovenci) in desna, tudi najdaljša, japonska. Pokaže jim tudi snežišča, kjer so bili višinski Ponoči sem slabo spal, prav tako Jana, ki je imela moraste sanje. Zunaj je bilo -14 do -16 stopinj. Mišo je v šotoru nameril - 5 stopinje. Po jutranjem čaju in umivanju se potrudim in za zajtrk pojem ješprenj, spijem dve skodelici kakava. Vsi si želimo čim prej iz mrzlega jarka na sonce. Maca trdi, da se ji je zanohtalo, tudi mene strašno zebe v prste, a sem prelen, da bi si nadel še ene rokavice. »ez dobre pol ure pridemo na sonce in ob kratkem počitku nastavljam prste, da se ogrejejo. Pot nas vodi po jarku navzgor skozi rododendronov gozd, izmenoma v Tashingaon, kjer imamo kosilo. Končno smo zopet na spodobni višini in na toplem. Mraz v gorah je kmalu pozabljen in na vrsti bodo zopet kratki rokavi in vročina v spalki. Pot nadaljujemo med polji in vasmi, vsake toliko se spustimo, nato sledi zopet vzpon in tako naprej. Med potjo nas srečujejo otroci, ki pozdravljajo »Namaste baloon«, razvedelo se je, da delim balončke. Razdelim zadnje štiri balone, Milan pa svinčnike. Tempo je takšen, da z lahkoto hodimo in uživamo v lepi pokrajini. Dohiti nas ženička I - ^ na obeh straneh, ko izvemo, da smo vsi v redu. Da smo že v »dolini«, vidimo po tem, da je pepsi po 100 rupij, v Kongmi je bil po 350 rupij. Piva pa žal nimajo. Sedemnajsti dan je bil zopet pravo doživetje. Pred nami je tura Seduwa - Num iz 1530 na 1505 m, vendar je vmes reka Arun na 700 m. Spust je dokaj normalen med polji, zadnji del skozi gozd. Druga zgodba pa je od reke navzgor proti Numu. Pot poteka skozi džunglo in spremlja nas strašanska vlaga, da je kar teklo od nas. Strmina je tako velika, da se vzpenjamo v glavnem po stopnicah. Drugi del poteka zopet mimo terasastih polj, nad nami kar nekako visijo hiše v Numu. Pri prvih hišah stopimo čez cesto in že smo v taboru. Zmaga. »estitamo si, kot da smo končali treking ,saj je zahtevnih poti konec. Najprej z Jano naročiva rundo piva, nato drugo Martin, saj je bilo Martinovo. Naročili smo še tretjo rundo in kmalu je bilo zelo veselo, okoli nas pa pol vasi, zlasti Khandbari, upravno središče tega dela Nepala Opičji tempelj. Opica pobira hrano, ki jo v prostor z relikvijo prinašajo verniki. Razposajeno zvedavi nepalski otroci. Med potjo smo si ogledali Khand-bari, največje naselje na tem koncu. Pozna se že vpliv civilizacije, avtomobili, motorji, mobiteli, »moderne« obleke in pričeske ter druge pridobitve civilizacije. Končno prihod v Tumlingtar. Posedemo se za mize, kaj ulic stran od našega hotela. Povabljen je bil tudi Skarja, ki je bil takrat slučajno v istem hotelu kot mi. Moram reči, da so bile jedi zelo dobre, zlasti neke vrste zelenjavna juha nam je zelo teknila. Poleti so potekali po voznem redu, Kathmandu - Doha -Munchen in v Zagreb. Popoldne sva bila po 36 urah potovanja doma. Tekst in slike: ALOJZ HANČIČ MED MLAD 7. oktober 2011 7. sociološki dan Gimnazije Kamnik na Jadranskem morju SLOVENIJA TERRA MARITIMA Posadka kamniških gimnazijcev s kamniškim in devinskim županom ter predstavniki jadralnega kluba »upa med postankom v marini v Sesljanu. Tradicionalnega, letos že 7. sociološkega dneva Gimnazije Kamnik, so se udeležile dijakinje tretjih in četrtih letnikov Gimnazije Kamnik, ki imajo sociologijo za izbirni maturitetni predmet pod vodstvom profesorja sociologije Bojana Časa ter v soorganizaciji Jadralnega kluba Čupa iz Sesljana v občini Devin in Športnega društva Sappa iz Kamnika. Tokratni sociološki dan z naslovom »SLOVENIJA TERRA MARITIMA« (Slovenija pomorska država), s podnaslovom Od Milj do Devina - Korenine slovenskega morja, »asovnost nečasovnega - med tradicijo in modernostjo, je bil nekaj posebnega, saj je potekal na in ob Jadranskem morju. Predpriprave na sociološki dan so se pričele že pred desetimi dnevi, ko so si dijaki pri pouku ogledali film Jadrana Sterleta z naslovom Korenine slovenskega morja in se formirali v tri posadke po 8 oziroma 9 članov ter si razdelili dolžnosti in obveznosti. Ta ponedeljek pa jim je Matej Lah iz Športnega društva Sappa pred- Odprta prenovljena knjižnica in sprejem zlatih maturantov ©CRM Ne le učilnice, tudi knjige so zakladnice znanja Dve^ muhi na en mah, bi lahko rekli. Če povemo še, da je prenova knjižnice sovpadala s pisanjem mature, potem rek drži še toliko bolj. V sredini julija je ŠCRM dobil podatke o 95,7 odstotni uspešnosti učencev na maturi, med njimi je bilo kar 8 zlatih maturantov. V istem času so dobili tudi odločbo Ministrstva za šolstvo in šport, da imajo zagotovljena sredstva za opremo nove knjižnice. Brez nevšečnosti seveda ni šlo, saj so iz Ministrstva kmalu sporočili, da izplačilo ne bo mogoče, a se direktor ŠCRM Šemso Mujanovič ni dal kar tako. Pripravili so stene, električno napeljavo, strop, razsvetljavo in talne obloge. Po vnetem pisanju in pošiljanju slik stare, dotrajane knjižnice (stara je toliko kot šolska stavba, torej dobrih 32 let, velika pa približno 180 kvadratnih metrov) na Ministrstvo za šolstvo in šport, so konec avgusta le prejeli opremo in jo uspešno postavili na svoje mesto. Knjižnica je šolo stala pri- bližno 13.000 evrov za pripravo tal, sten, napeljave, Ministrstvo za šolstvo in šport je prispevalo 29.100 evrov za opremo (omare, police, mize, stole), investicija je Re^onalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije „ ^ , . ÄJMLUfl. rrltij,, joooIjiiHjgmi RRA UR V OBČINI KAMNIK RAZPISANIH 16 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ - PRIJAVE SAMO ŠE DO PONEDELJKA, 10. 10. 2011 Na podlagi potreb, ki so jih podali delodajalci v Ljubljanski regiji, je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) 9. septembra 2011 objavila JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (RŠS LJUBLJANSKE URBANE REGIJE) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2011/2012. V okviru Regijske štipendijske sheme se podeljujejo kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani delodajalcev s sedežem v eni izmed 26 občin Osrednjeslovenske regije. V letošnjem letu 33 delodajalcev ponuja priložnost za več kot 70 štipendij v različnih izobraževalnih programih, pri čemer so trije delodajalci iz Občine Kamnik skupno razpisali 16 kadrovskih štipendij. Seznam aktualnih razpisanih štipendij je objavljen na spletni strani RRA LUR (www.rralur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vloge za prijavo. Prijave z dokazili morajo kandidati poslati na naslov: RRA LUR, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2011. Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij RŠS lahko dobite po telefonu (01) 306 19 04 ali (01) 306 19 05 ali e-pošti lur@ljubljana.si. DRŽAVNO PRVENSTVO V GASILSKI ORIENTACIJI V soboto, 17. septembra, smo se mlajši pionirji PGD Tunjice v spremstvu mentorjev Dareta in Lojzeta odpravili na smučišče Cerkno. Ekipo smo sestavljali Jure Čimžar, Jakob Petek in Saška Pavlovič. Polni pričakovanj smo po dobri uri vožnje prispeli na spodnjo postajo sedežnice in se s sedežnico odpeljali na vrh smučišča. Pri komisiji smo se prijavili na tekmovanje, dobili smo malico in bone za kosilo. Potem smo odšli na start in pri prvi vaji z vedrovko kljub manjši napaki postavili najboljši čas med vsemi ekipami. Drugi del vaje, kjer je približno 2 kilometra teka s tremi kontrolnimi točkami, smo opravili v 14 minutah. Na kontrolnih točkah se izvajajo vaje in sicer prenos vode, vezanje vozlov in test iz topografskih znakov. Pri vseh vajah smo se dobro odrezali, razen pri vozlih. Naredili smo jih v 6 sekundah, vendar se je en vozel razvezal in dobili smo 10 kazenskih točk. Zaradi te napake nismo imeli upanja na boljši rezultat, zato smo malce razočarani odšli na kosilo. Po kosilu smo si ogledali predstavitev slovensl MARTINOVANJE obživigiasbi v petek, 11. novembra > DECEMBRSKE ZABAVE IN SILVESTROVANJE ob živi glasbi > NOVOLETNI PLES obživigiasbi Vabljeni tudi na nedeljska in praznična kosila. NAČRTUJETE POROKO? Pravočasno si rezervirajte termin za poročno slavje, da bo takšno, kot si želite! Nov uspeh igralcev pikada Kamniški upokojenci nas še vedno razveseljujejo z odličnimi rezultati. Po spomladanski prepričljivi zmagi na področnem prvenstvu v Škofji Loki in pridobitvi pravice nastopa na državnem prvenstvu se uspehi nadaljujejo. Nastop na državnem prvenstvu 20. septembra v Slovenj Gradcu je našim dekletom prinesel najboljše poplačilo za celoletno prizadevno treniranje. Dekleta v postavi: Dani Volčič, Lojzka Vrankar, Zinka Slatnar in Mimi Vrhovnik so z veliko prednostjo osvojila prvo mesto in naslov državnih prvakinj 2011. Že po prvi seriji je bilo možno pričakovati dober rezultat, zato smo z nestrpnostjo pričakovali drugi nastop. Trema je naredila svoje, vendar je prednost iz prvega kroga zadostovala za osvojitev naslova državnih prvakinj. Končni vrstni red: 1. mesto DU Kamnik 2.817 točk 2. mesto DU Veržej 2.503 točk in 3. mesto DU Maribor - Pobrežje 2.492 točk. Dekletom iskrene čestitke z željo, da uživajo v prijetni družbi in nas še v naprej razveseljujejo z odličnimi dosežki. Fantje žal niso ponovili rezultata s pokrajinskega prvenstva, vendar so osvojili še vedno solidno 10. mesto. Odličnih dosežkov deklet še ni konec. Ker se doseženi rezultati štejejo tudi v konkurenci posameznic, so tu še nove odlične uvrstitve: 1. mesto in naslov državne prvakinje za leto 2011 je osvojila Mimi Vrhovnik z 848 točkami, 2. mesto je osvojila Zinka Slatnar s 792 točkami in še 6. mesto Lojzke Vrankar s 689 točkami. Kako zelo je razvejana dejavnost na rekreativno-športnem področju pri članih DU Kamnik, pove podatek, da se v devetih sekcijah: balinanje, kegljanje, kolesarstvo, pohodi in sprehodi, pikado, streljanje, šah in tenis aktivno udejstvuje preko 300 članov. Vse aktivnosti skrbno beležimo in na zaključni prireditvi podelimo zaslužena priznanja. Letošnja zaključna slovesnost bo v petek, 7. oktobra, v gostilni »Pri Repniku« na Vrhpoljah. Podelili bomo preko 100 medalj in pokalov najboljšim. Največja nagrada vsem pa je spoznanje, da s svojo aktivnostjo naredijo nekaj za svoje telo, za svoja pljuča, za svoje srce - za svoje zdravje. In če vse to počnemo še v prijetni družbi, kjer je smeh stalni spremljevalec, je zadovoljstvo toliko večje. Pridružite se nam, ne bo vam žal. men www.peugeot.si POZOR! DELO NA CESTI! PEUCEOTniNMočATOTAI. Ponudba velja do 31. 12. 2011 pri nakupu s pomočjo Peugeot financiranja za vsa gospodarska vozila dobavljena končnemu kupcu do 31. 12. 2011. Ponudba velja samo za pravne osebe. PROFI TOUR SPOZNAJTE 14 MODELOV Težko bi nasLi poseL, pri katerem zanesljiv transport ni potreben in težko bi nasLi proizvajalca, ki bi vam pri tem prišel tako naproti, kot Peugeot dobre cene, ugodno financiranje (poslovni najem ali Peugeot financiranje brez pologa) in flota raznolikih vozil, ki jih lahko podrobneje spoznate na oktobrskem Profi Touru v našem Peugeotovem salonu med 17. in 21. oktobrom 2011 PEUGEOT MOTION 6 EMOTION RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: OI /729 92 OI, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 31,031 /669 367 Kamniški Vaš časopis že 50. leto Občan % 01/S3 91 311, 04l/662 450 ) sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si ZAHVALA V 85. letu starosti se je poslovil nas dragi mož, ata in stari ata FRANCE BURJA z Zduše Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji poti. Hvala za svete mase, sveče, cvetje, izražena ustna in pisna sožalja. Žalujoči: vsi njegovi September 2011 POGREBNlKd.q.p. Pogrebne storitve, Dvprje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.ppgrebnik.cpm • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJA POGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Vse, o vse je bilo zaman, zaprt je moj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt, šel sem s tabo, tiha smrt. (S. Kosovel) ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 55. letu zapustU nas dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec IVO MALI iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče in denarno pomoč. Hvala dr. Dolenčevi in sestri Jani, g. župniku Danijelu Kastrunu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem na koru. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi September 2011 Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) ZAHVALA V 63. letu se je od nas poslovil FRANC ZOBAVNIK iz Kamnika Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in se poslovili od njega v tako velikem številu. Hvala tudi vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, denarno in drugo pomoč. Njegovi: žena Meta, hči Nataša z Boštjanom, sestra Marija September 2011 Prej bodo morja usahnila, kot bo naša misel nate pozabila ... ZAHVALA V 88. letu se je od nas poslovila mama, babica, prababica, tašča in teta MARIJA PODBEVŠEK rojena Žavbi, po domače Zatrepnkova Micka iz Zgornjega Tuhinja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete mase ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Ahlinu, sestri Marjani, osebju Nevrološke klinike, pogrebni službi Pogrebnik, pevcem, trobentaču ter praporščakom. Hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, družini Lajmis in govornici Ivici Bajde. Vsem se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni September 2011 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne mora umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra in teta IRENA HINISOGLOV roj. Lukan Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: hči Anastazija z možem Alojzem, vnuk Marko in vnukinja Julija ter drugo sorodstvo September 2011 -OBIRANJE MANDARIN PEBW®SD flDD tffflEDgBCa 15.in 16.oktober EDITA VRANKARs.p. .MEDUGORJE od 29. do31. oktobra Češnjice 1, Laze v Tuhinju 041/364-864 www.turizem-vrankar.si -RIM IN VATIKAN od 2. do 6. novembra -ADVENTNI DUNAJ 10. december - SILVESTROVANJE BIOGRAD NAMORU od 31.12.2011 do 2.1.2012 AKCIJSKA PONUDBA SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE ŽITARICE JABOLKA za ozimnico, za prešanje in žganjekuho PO UGODNI CENI! VSE ZA KOLINE AGROPROMET CERKLJE [Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Homec, Vaška pot 38a, Radomlje tel.: 0599 58 914, GSM: 070 550 590, e-mail: veterina.noe@siol.net http://www.veterina-noe.net ^ ambulanta hrana in osnovna oprema za male živali v oktobru 15% POPUST na sterilizacije in kastracije. če pripeljete dve ali več živali hitrati pa 20% popust. m STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE tel.: 01/722 70 89, 041/956 537, 041/676 198 faks: 01/722 89 98 www.irmi.si, e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar! ZAHVALA V 54. letu se je po hudi bolezni od nas poslovil MIRAN KLADNIK z Gozda pri Kamniku Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete mase, kvartetu Krt in župniku Pavletu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala gre moji zlati sestri Moniki, ki mu je bila v oporo v zadnji uri življenja, ostalim mojim sestram in domačim, Miranovim bratom in staršem ter prijateljici Sandri iz Črne za vso pomoč. Iskrena hvala vsem. Žena Irena in vsi njegovi September 2011 î Í» Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu, srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA V 85. letu se je od nas poslovila MARIJA KRAMAR Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in mase ter spremstvo nase drage mame na njeni zadnji poti. Hvala za vso skrb in pomoč osebju DSO Kamnik v času bivanja v domu. Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred ter govornici za ganljive besede v slovo. Vsi njeni September 2011 TRGOVINA s PERILOM na Šutni 16 v Kamniku GIBAJTE SE Z nami! PORTNO PERI OPTIKA OČESNA AMBULANTA HElEna DolinŠEk s.p. Samostanska 14, Kamnik TeI.:0I/83I7-005 BrEznikova 15, Domžale TgI.:OI/7SI6-436 (Breza CEnter) Štefanac Vinko: 03I/795- 960 v Kamniku, Ljubljanska 3d, sv vogal objekta SVETILNIK, tel.: 01/831 79 50 SERVIS IN PRODAJA UR Delovni čas: pon-petek 9''-19^ sobota: g^-IS" V centru Kamnika, Glavni trg 11 nekdanja mesarija Podgoršek in v Svetilniku, Ljubljanska 3d NIŽJE CENE KRUHA in IZDELKOV IZ LISTNATEGA TESTA! • štruca kruha 1,00 € • burekl,5€ • izdelki iz listnatega testa 1,00 € Odprto vsak dan, tudi ob nedeijali, od 6'' do 22'' Naročila tudi po tel.: 051/447 766 PETROL Energija za življenje Ogrevajte se s cenejšim energentom - zemeljskim plinom! Takoj zmanjšan mesečni strošek za ogrevanje! Ogrevanje z novo plinsko pečjo na zemeljski plin brez obremenitve za družinski proračun in dolgoročno varčno. PAKET ZA ODPRET VSEBUJE: NOVA PLINSKA PEČ IZDELAVA PROJEKTA IZGRADNJA INŠTALACIJE m — £8 = 50 EUR + 100% POPUST ZA 200 m^ ZEMELJSKEGA PLINA + 15 % POPUST NA ELEKTRIČNO ENERGIJO ZA OBDOBJE POL LETA Ponudba velja do 31.12.2011 za odjemalce, ki se priklopijo na omrežje zemeljskega plina v lasti Petro! d.d., Ljubljana. Petrol d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 50,1527 Ljubljana | www.petrol.si | plin@petrol.si ■ S O kurilno olje zemeljski plin zemeljski plin Energent in mesečni strošek v EUR Vse cene so preračunane na dan 16.9.2011. V primeru povprečne mesečne porabe kurilnega olja 167 litrov (letna poraba kurilnega olja 2000 litrov) znaša strošek ogrevanja 152 EUR na mesec. V primeru ogrevanja z zemeljskim plinom znaša strošek ogrevanja 100 EUR na mesec (izračun upošteva izkoristek kondenzacijske plinske peči 101%). Prihranek pri ogrevanju z zemeljskim plinom je najmanj 52 EUR na mesec. Z ogrevanjem na zemeljski plin bo po 52 mesecih vaš mesečni strošek ogrevanja kar za tretjino nižji. Z mesečnim prihrankom takoj pokrijete celotno mesečno vrednost kredita za »Paket za odpret« in dodatno privarčujete! ODPRI PAKET ZA ODPRET IN PRIHRANI! sam Nekateri prihranke preprosto hranijo. Vabljeni ❖ keramične ploščice ❖ kopalniško pohištvo ❖ ❖ sanitarna oprema ❖ kopalniški dodatki ❖ notranja vrata ❖ ❖ kljuke ❖ gotovi parket ❖ laminati ❖ vinil ❖ linolej ❖ ❖ pluta ❖ usnje ❖ zunanje talne obloge ❖ tapete ❖ SAM JARŠE Preserskacesta l,Zg. Jarše, 1235 Radomlje teL 01/72 98 800 fax: 01/72 98 832 Življenje Je polno vzponov in padcev. Tu smo za vas. Mi skrbimo, da lepo rastejo. Depoziti z ročnostjo 5 let pri nas lepo uspevajo, saj jih obrestujemo s 5-odstotno letno fiksno obrestno mero. Če želite do privarčevanih sredstev prej, so na voljo depoziti s krajšo dobo vezave. Naši izkušeni bančni svetovalci vam bodo z veseljem pomagali pri izdelavi varčevalnega načrta po meri vaših želja in zmožnosti. Obiščite tudi www.unlcredltbank.sl/depozltl Dobrodošli v ^UniQeditBank Ponudba vslja za dspozits vznsskih nad 500 svrov. Vsljavns fiksns Istns obrsstns msrs so objavljsns v poslovnih snotah banks in na splstni strani banks. Ponudba vslja do preklica.