STEV. 28 lST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDu Če te bnick prehiti CPiše Ivan 2ebljiček) prisilne likvidacijo nekega manu-faktumega podjetja, ki sem se je udeležil prejšnji dan. Mož v črnem Je bil presenetljivo podoben zastopniku Narodne banke, zasledovalca pa meni. in Se nekemu drugemu zastopniku upniškega podjetja. Razvijal sem dalje svoje Inteligentne misli: Mož v imem je pograbil ves denar likvidiranega pod-* jetja, ml smo se pa obrisali pod (sicer lepim) nosom. Kako se v bodoče tega obraniti? Misel na razdelitev čim večjega fonda presežnih plač mi je navdahnila sijajno idejo: organizirati bo treba vohunsko službo v dolžniških podjetjih in celo v Narodni banki in na ta način prehiteti v primeru prisilne likvidacije moža v črnem. »Kako pa kaj s stroški za to vohunsko službo?« se Je oglasil moj potrošniški Jaz. »Kot običajno: na račun potrošnika s tem, da bomo vnesli v strukturo cene novo postavko .vohunska služba*!« je dal odgovor moj podjetniški jaz. »Kaj pa, če bodo cene s tem tako narasle, da no bo nihče nič kupoval in se bo blago kopičilo v skladišču?« se Jo neprijetno oglasil moj ekonomski jaz. Sam vrag ml Je takrat sufliral odgovor: »Potem pa uvedemo prisilno likvidacijo podjetja — 1 nlkome nl-šta!« Obrnil sem se na desno in kot še nikoli sladko za3pal. Tako sladko nisem zaspal niti takrat, ko smo delili v podjetju presežne plače na račun nastale razlike v cenah . . . Skozi poletno Jutro Je drvel modem bulck. Pot je bila slaba In meglena — bližala se Je Ljubljana. Za volanom je sedel mož v črnem. Mišice na obrazu Je Imel napete, kot da bi prebirat cene na Jedilnem listu. Stalno se Je oziral nazaj, kajti zasledovala sta ga dva avtomobila. Bulck Je pridrvel v Ljubljano in se ustavil pred manufakturno trgovino. Mož v črnem Je planil k blagajni, kjer Je blagajnik ravnokar štel denar; Iztrgal je blagajniku iz rok denar in ga spravil v aktovko. V naslednjem trenutku sta bila tudi zasledovalca že v trgovini. Ko sta obstala pred prazno blagajno, si je blagajnik že s pomenljivim pogledom umival roke. Zasledovalca sta planila na moža v črnem, toda ta je bil Izredno žilav In oba sta v velikem loku odletela daleč sn-an od blagajne. Iz notranjosti trgovine je prikorakal eleganten možakar. BU je gotovo eden ustanoviteljev podjetja. Zasledovalca sta planila k njemu z vprašanjem: »In najin denar?« Elegantni možakar sl je v blagajnikovem lavorju umil roke, se nasmehnil ln odšel. Zasledovalca sta potegnila Iz žepa samokres, ga naperila proti odhajajočemu možakarju ln -r-------------------------------------------------- zbudil sem se a suhimi usti, kot da bi en dan vozil s kolesom po naših cestah. Hotel sem se tudi jaz umiti v blagajnikovem lavorju, toda spomnil sem se na žalost, da so to bile le »anje. Zdaj sem se tudi spomnil, da so bile sanje Ve odraz ) 1 M 0NSl£~l/R /LANIEL 'SkOčii. -KAkrc e>0 splaval, Pa if NlHc&rJr^vr TOGLIATTI ! pof iebi WD» l3vdi ■spmcis Trm mavj 31H TP 10NCE PPlME M At. EN KO V: K \\ &>R-TlV,ZAt>N7| 'T2S')\moment sem A Vi oJfMocn1 Ivo DA Ml n Vi E TEICLA, NAJLONSKA LIRIKA Draga podjetja, to niso klevete: kaj vam potrebna Je najlonska luč? Pozno odpirate, zgodaj zaprete, tu ni problema: kam vtakniti ključi Kupci vam dajemo svet dragocen: rešite raje nas — najlonskih cen! P a J. KOMERCIALNA Prij&telJ v poslu je — klobuk na glavi, ki maslo ti lahko na glavi skrije samo, Če sonce premočni ne sije, dokler se z maslom sam ne poongavl. -blm ♦JEK* VA vfNDAft HOM BITI»SA0 DA DA St MAN- Rl SPAMFTOM « val.padlp , V VODO f vvoi^tftnjicA, \ *> IF DRW>f ,%kOA j s PA so.if fOtKLI f MecA^iHt: rAmo, 0A3 1*4 e*.**- ra, kako 'sl bova svetila? Tu v časopisu stoji, da bo čez sto let zmanjkalo petroleja ... PAVČKOVE PESMI Tvoje pesmi so kot snopi, ki jih s polja kmet zvečer domov pripelje: malo zrnja, ki ga mlinar zmelje, mnogo slame, kmet z njo hlev nastelje — torej, če želiš kdaj res poet postati, pesmi — prej ko jih na svetlo daš — omlati. Vrag MOJSTER Res mojster — umetnik pis&nja je ta, kdor spretno čitalce prepričati zna, da čitajo prvič, kar on je napisal. (V resnici pa mojstrček vse je prepisal.) dem DRUGA PLAT Zelo lahkb je drugim kritiko deliti, a teže je na lastni koži bič čutiti. dem NAPREDEK Prešeren naš je nosil v tulcu ostre strele, ki na vrhove njega dni so le letele. Zdaj pa, ko tehnika je že precej visoka, naslednik s flobertom po vrabcih drobnih poka. Paj KDO IMA PRAV Sprehajal sem se po ži-■alskem vrtu. Rad imam ®vali, posebno če niso Preveč podobne človeku. Ustavil sem se pred kletko Jelenja, ljubeznive živalice , gledal, kako se je pohval v vodi. Tedaj je Prišel mimo tudi mož srednjih let, ki je vodil za roko Jefcka. Možak se je ustavil 'Udi pred tulenjem in dejal »Vidiš, to je kit.« Nisem mogel dopustiti takšne napačne razlage in Se*n dejal: »Oprostite, toda to ni kit, «mveč tjulenj.« Možak me je pogledal, ~«uden zaradi mojega *tl'ešavanja in ogorčen za-jadi popravka. Nato pa se re hladno obrnil od mene 10 dejal: .“Le dobro si ga oglej, "kanček! To je kit!« . v tem je tjulenj splaval i* vode in splezal na skalo, ‘■delo se mi je, da bo sedaj ^darle mogoče popraviti ^°žakovo zmoto. »Poglejte,« sem dejal, »to b vendar tjulenji Saj kit *na plezati po skalah!« e J_°da možak se ni dal. Se tiVi at Je sinku pokazal U1«nja in dejal: k'To je kit, Milanček, Kot vidiš, zna plezati!« Usodna pomota Saj PESNIK pesnik je tudi lahkd, kdor verzov morda sploh ne piše. A tisti, ki muči pero in *, verzi solzice si briše, nemara splob pesnik ne bo? f lobert PAJU — VRABCU (Final?) Priznaš, da vrabec si droban, droban, a v čivkanju glasan. Od nekdaj vrabci so škodljivi, ker so predrzni in vsiljivi Zate pa flobert tak« tiče, upihnil bo kot jim pritiče. flobert »OKO.ZA OKO« Ce vsi za načelo »Oko za oko«, bi z divjo strastjo se ogreli, po logiki takšni, po vrsti lepo nazadnje bi vsi oslepeli! flobert NOVA KOREJA Menda v Koreji prej bo kraj, kot boj končan bo: Flobert — Pajl -bim KAMELEONU Kaj vse že bil si — vemo vsi Kaj si trenutno — veš le ti. A kaj boš jutri? Te skrbi? -bim PRIJATELJSTVO Recite kar hočete — prijateljstvo je lepa stvari Toda tudi nevarna! Tako nevarna, da se vam lahko zgodi, da vas vaš najboljši prijatelj sploh ne pogleda več! Tako se je zgodilo tudi meni. S Petrom sva bila dobra prijatelja, tako dobra celo, da sva bila drug drugemu za poroka pri kupovanju na obroke. Peter in jaz sva tla torej na planine. Bilo je nebeško — tako nebeško, da sva pozabila na vse tiste majhne neprijetnosti, ki nam grenijo vsakdanje življenje. Nastanila sva se v neki planinski koči in uživala vse lepote in radosti tega sveta, v kolikor so bile za-popadene v štirldesetod-stotnem popustu in še nekaj več Tedaj se je pripetila tista nesreča. Da, tista nesreča s Petrom in menoj. Spala sva tedaj v čedni sobici v prvem nadstropju koče s prekrasnim razgledom na dvorišče s kurami, gnojiščem in tremi prašiči ter planinami v ozadju. Skratka, idealno! In prav tisto noč jaz nisem mogel spati. Počakal sem, da je Peter prijetno zasmrčal nekje med durom in molom, se oblekel in se splazil prav na tiho iz sobe. Ne bom dejal, da samo zaradi mlade učiteljice Marije, ki je tudi takrat bila v koč! na dopustu, kot bi to rad sedaj v svoji zlobi Peter spreobrnil zato, ker je bila Marija tudi njemu neznansko všeč, temveč tako na sploh In če sem torej tistega večera srečal slučajno zunaj Marijo, ki tudi ni mogla spati — Je bila to le zlohotna igra slučajal Vse to bi pa Se ne bilo nič! Toda ko sva sedela tako z Marijo v bližnjem gozdičku, se mi je nenadoma zazdelo, da voham dim. »Gori!« sem dejal Mariji, ko sem prišel do sape ‘po zadnjem poljubu. »Torej me imaš res toliko rad?« je vzdihnila Marija. »Ne, zares gori — ogenj mislim!« sem jo moral iztrgati iz amorjevega kraljestva in tačas sem že videl visoke plamene, kako ližejo iz okna naše koče vse do strehe in še čez. »Moje obleke!« je vzkliknila ona. »Peter!« sem vzkliknil Jaz in dokazal, kako dober prijatelj sem bil. Petra nisem pozabil. Odgalopirala sva do koče in tam se nama Je nudil strahovit prizori Vsi prebivalci koče so dirkali kot brez uma okrog goreče koče. Toda Petra ni bilo med njimi. Ozrem se na najino okno In v tistem trenutku zagledam najstrahotnejši prizor v svojem življenju. Na oknu je sedel Peter v sami nočni srajci, za njim pa so že švigali plameni iz goreče sobe. On pa je sedel brez moči na oknu in z golimi nogami bingljal v globino »Peteri« sem še enkrat vzkliknil in vedel, da mu moram pomagati! Toda kako?! Nobene lestve, nobene podobne priprave — skratka nič! Pač! V zadnjem trenutku sem odkril dolgo, debelo desko, jo s težavo odnesel do hiše in prislonil na okno. Tako je sedaj Peter lahko v svoji nočni srajci lepo sedel na desko in — vuuuš — oddrsel na varna tla. Toda čemu je šlo potem najino prijateljstvo po gobe — se sprašuješ, ljubeznivi bralec? Vidite, to pa je zato, ker takrat vendar nisem mogel vedeti, da je tičal sredi tiste deske debel, oster žebelj... K SREČI . Stari Baker ima svojo farmo prav .na robu poizkusnega ozemlja za atomske bombe v Nevadi v Zor. državah. Tako se je njegova družina že kar navadna na nenadne in močne eksplozije in jim ni nič poseo-nega, če naenkrat razsvetli obzorje nenavadno moč^n blisk in pretrese ozračje silovita eksplozija. Pred nedavnim pa st jo gospa Baker ponoči prebudila. »Kaj pa je bilo to.'« je vprašala svojega moža. »Kar spi lepo naprej!<■ e dejal gospod Baker, »saj ie bila samo atomska bomba.« »Ah, tako,« se je pomirila nato gospa Baker, »jaz sem se pa že ustrašila, da ie kateri od otrok padel iz postelje!« MED DRAMATIKI »Kdaj je bila vaša najnovejša drama zadnjii uprizorjena?« »Na premieri.« 2Ssad »Toie je pa najbr* .. n lnozemec — niti besedice na razumem, kaj pravi!« — Seveda, draga moja, gotovo pridem, samo kot vse izgleda, kakšno uro pozneje. kat sva sc zmenila! HONGAPAJ: fact&lc ftd macptuskem Letos je resen vredno, ka si pogledneš marpruški tjeden. Zato sen se tudi jas zapela ta, pa mi ne je žo. Keko sen za cug pršpara, teko sen tan leži viin zda-va. Pa keko znancof sen tan najšal Nekšega Cika, Kitiča, Juteksa, Liika Banjo, Cu-kiča, Vukovara no še Metlo, Makedonijo, Delto no Kolo-niaio; celo Miira je nastopila, f keri sen se negda skorok ftopa, zaj pa odavle robače. Kiipiš pa si tan lehko fse, kaj si zmisliš. 2e pr vekih dverah sen vida, kak nekši Foks lidčn zabadat šolje puca. Tudi jas sen si jih da fajn zbi-ksati, enega pr Foksi, dril-gega pri jegoven kurenti Saponiji, zaj pa man en šolen redči kak mak, drugega pa je zelen kak žaba. Potlan sen se dugo stika okolik fse felč pisanih ma-šin, pa sta ml falili dve naj-bole potrebni: prva, kera bi is starih ba”b mlade puce delala, druga pa, kera bi fsen frfralon duge jezike štucala. BlUzia. tan odavle-jo tudi nekšo cockto. Ku-maj, kumaj sen prebra toto nezgrtintano ime! Kupa sen si je en glažek, pa sen vida, ka je cockta samo ameri-kanska firma za našo prleško čučo. Zšleta sen se tudi v nekšo ltlcko tehniko, pa je itak bila naša. Najduže sen gleja električni črnk, keri de PEPA PISK JUCI Draga Jucal V Šmarju sem najprej pomagala na noge nekemu možakarju, ki Je padel v nezavest, ko je zvedel za cehe v tamkajšnji oštariji. Potem pa sem počakala na avtobus, ki vozi iz Kopra v Portorož in sem bila zelo navdušena nad discipliniranim zadržanjem starejših potnikov, kajti nihče od njih se ni razburjal, ker je mlečnozoba otro-Čad zasedla vse sedeže. Celo tista tablica »Rezervirano za invalide« je bojda čisto odveč, ker so se invalidi prosi ovoljno odrekli ugodnost- ki jim po zakonu pripada. V Vipavi sem šla na obisk k matičarju, ker pa je bil odsoten, me je namesto njega sprejela precej izdatna pajčevina po vseh kotih pisarne. Ta sprejem me je tako razveselil, da sem kar na vrat in nos odhitela v Ajdovščino, kjer imajo lep kino. Skoda je le, da so si vstopnice in sedeži med seboj v laseh, tako, da človek nikoli ne ve, ali bo sedel v prvi ali v deseti vrsti, na sedežu ali pod njim. Te pozdravlja Tvoja Pepa. pre nede dugo voza mimo Antuna dale ta v blaženo Prlekijo. Morti pa nede nič žjin, ven voz. zmiron samo okolik pa nuian ne pride. Dugo sen sta pret fajn statvami; najrajši bi jih vzeja sobon, ka bi meli f Prlekiji zna vi ene, ven so tiste stare v Logarofcih met vojskoj skUrili. Na nekših dverah sen za-gledna napis Hijenska rastava. Tan hijen nega, zato pa zveš, kak moreš živeti, ka dugo živiš. Piti vodo ali mleko, ne je dobro, ven je v obeh fse felč takših reči, kere ti ftegnejo nezarensko jako naškoditi. Zato majo Prleki fčista praf, či se vodč no mleka branijo pa si rajši z dro-ženkoj, jabošnicoj ali klinto-nom želoce perejol Marpru-žani so malo bole nobl pa delajo to z rizlingon ali slivancom tan za voglon na vinski posktišji. Ttidi ot nekših kalorij sen se precik novega nšfča. Največ sen jih najša tan, ge je napisano Živinska industrija. Tan bi jas rat pomaga pospravlati, teko je tan žmahnih reči, samo toga sen itak venda denok ne zna, ka delajo z živine tudi cukre no čokolado. V nekši grozovitno veki parmi sen vida, kaj fse znajo napraviti marpruški no lUcki meštri, či čejo. Naj bole so se meni svetili lepi stišjeni lagvi marpruških plntarof, no tista veka šekasta gre-denca, kera ma numro 211880, no fse drugo, kaj okolik nje vicliš. Dere sen jo opčUdUva, sen čUja nekšega debelega, kulhave- ga deda praviti, ka si Ja toto opravo ktipa nekši mladi prefesar. PlačUva jo bo triesti mescof, ktihje pa jemi te sploh nede treba. Nazadjo me je zaneslo ta, ge je nešče celi den rUča: Neču te dati nikomu višel Hteja sen viditi, kaj neče dati, pa sen kumaj zavara, ka se dere tak žalostno samo nekši nesrečni gramo-pon. Te pa sen preskUsa šest vekih no malih ringl-špilof, se voza s čunon po liifti gor pa dol no tUdi gleja, kak prlten puean jajnklce fUčknjo. .Potlan sen fracka no zadeva f sedmih kobačah, nšfča bi se ttidl pecikl voziti, či še toga nebi zna. Najduže sen sta pret kobačoj, ge vidiš fse fele grozovitne zverine na-malane, debeli det pa, keri je tan na šUroko seda no me hudo gleja, tisti je fčista gvišno ne namalani, ven celi cajt kadi. Prta punoči sen gleja, kak bi priša s tote praske viin. Pofsodik pa sen tresna f plote, kere so si gvišno sposodili z naših prleških ves-nic. Nazadjo sen se zmota mimo viinešjega Orla vUn na cesto. Se izda pa ne morem pogriintati, k čemi jih majo f tisti parmi tUdi nat glavami obešene. Ite še vi ta — pr moj duši de se van splatilo — no pitajte mimogredečki tjednovega precednika zavolo totih čudno pametnih plotof, ven nemarno takših uanjč v na-šen jako naprednen Lot-merki Piton SLOVENJEMU GRADCU — Tovariš vlakovodja, ali res ne morete hitreje? — Jaz bi že lahko, toda saj ne moremo pustiti vlaka kar tako na sredi proge! ,T~' JAVNA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so v tako velikem številu spremljali na zadnji poti tragično preminulo jeseniško razglasno postajo ter zasuli njen prerani grob s hreščečimi zvočniki in Izrabljenimi gramofonskimi ploščami. Naša posebna zahvala pa velja še zlasti vsem pijancem obeh spolov, ki nam v teh bridkih dneh iskrene žalosti s svojim tuljenjem in vpitjem podnevi in ponoči tako izdatno nadome-' ščajo predrago pokojnico. 2alujoči Jeseničani ZA IZOBRAZBO GRB »Kdor zna pa zna« pravi star ljudski pregovor. In naša modistinja iz Radovljice je ena tistih, ki znajo prav izdatno skrbeti za vsestransko strokovno izobrazbo svojih vajenk. Tako jih je doslej naučila poleg zvonjenja v cerkvi in opravljanja drugih mežnarskih opravil še celo tudi to, kako se vbada nit v iglo in kako se poganja šivalni stroj — z obema nogama. IZHOD ZA SILO »Matjaž, Matjaž, ali se boš res sedaj na stara leta ženil?« »Seveda se Dom! Razen tistih, ki menjajo stanovanja, dobijo samo še novo-poročenci na Jesenicah stanovanja. In ker z mojo luknjo noče nihče menjati — mi ne preostaja drugega, kot da se oženim. Saj potrpljenja sem se pri čakanju na stanovanje že navadil!« PEPETOV A sodobna rozmtsitonla Samo v Mariboru popijejo vsak dan toliko vina, da bi lahko za ta denar zgradili veliko kompletno stanovanje! OJTIIV o eVTAVlUCUk A ‘Odkar je v veljavi prepoved uvoza osebnih avtomobilov, so uvozili več teh vozil kot prej vse leto. »Le kakšna gospodarska zakonitost je nek! to, da so letos, odkar je v veljavi prepoved uvoza osebnih avtomobilov, uvozili več teh vozil, kot vsa leta prej?« »Ne vem, čemu se ljudje tako razburjajo zaradi pomanjkanja stanovanj? Ce pomislim, da na primer samo v Mariboru popijejo vsak dan eno kompletno stanovanje, ali na mesec trideset, torej na leto 365, ali v desetih letih 3650 stanovanj . . .1« . ,. in če pomislim, da seffl vam pri britju 6koro ušes* porezal! / 2 R T E V ZAGONETEN ČUDAK NA MARIBORSKIH ULICAH — PO TREH DNEH I« TREH NOČEH SE UGANKA RAZVOZLJA Te dni se je pojavil o® mariborskih ulicah čuden možakar, ki očividno ni bu normalen Bil je zanemarjen, razmršen, oči je imel na pol zapne in zavltei spodnja čeljust mu je ma-hedrala in podrhtevala, >* ust mu je visel jezik, roke so mu drhtele, noge pa so mu skoraj popolnoma cfdpo-vedale poslušnost, tako da ga je zanašalo z ene strani ulice na drugo. Nenadoma pa se je na Glavnem trgu zvalil v vsej dolžini na pločnik in pričel tako strahovito smrčati, da so se majali kandelabri. Poklicaiu reševalci so ga spravili ž avtom v bolnišnico. V bolnišnici je možakar neumorno spal in neusmiljeno smrčal. Tri dni in tri noči ga nikakor niso, mogli prebuditi, četrti dan pa se je sam prebudil. Skočil je iz postelje in začudeno gledal okoli sebe. Bil je kot prerojen in kar popolnoma normalen. Okoli njega so se zbrali zdravniki in ga začudeno pričeli spraševati, kaj je bil razlog njegovemu nenormalnemu obnašanju na ulici: — Ali ste morda nogometni navijač »Branika« ? kvalifikacijskem tekmovanju za drugo zvezno ligo* Možakar je odkimal. — Morda pa čitate tisto napeto detektivsko zgodb o v slikah »Vohun na letališču« v »Večerovi« prilog* » 7dni« ,..? Možakar je zopet odkimal. — Kaj pa je bilo z vami# za vraga? Stanujem v Razlagovi ulici. Me razumete? Sem žrtev »Mariborskega tedna«* Vsak večer do polnoči par* ušesa in živce simfonična mešanica plesnega orkestra, zvočnikov in petja z zabavišča, po polnoči pa do drU' ge ure solistične in skupinske točke simpatičnih vinskih bratcev, ki se ne morejo raziti. Ob petih pa moram vstati, da lahko pridem do šeste ure v službo. PraV lepa hvala, da ste mi omogočili, da sem se« lahko vsaj pri vas v bolnišnici pošteno naspal. arihorski (Poglavje Iz še neizdanega »Vodiča po Mariboru«) sprehodu od Kamnice do Kalvarije. 1- Ce boste v Mladinski J^lcl na hišah zagledali tablice z napisom »Koroščeva ulica«, naj vas to ne n>oti. Tablice so zgodovinami spomenik. Z njimi smo Mariborčani na diskreten način ohranili spomin na človeka, ki se ja kot notranji minister nekdanjih pro-‘Ujudsklh režimov speciall-*ifal na preganjanje borcev socializem. 1 Pri poslopju Tretje Bmnazlje krenite na levo troti mestnemu parku. Na v°galu zidu, ki r,mejuje novozgrajeno telovadišče za oljaštvo, boste zagledali z J*Ukimi črkami napisano besedo »Zbor« Tega napisa Mso uničili niti nemški okupatorji. Verjetno so ga Ohranili v hvaležen spomin ha svojega zaveznika, jugoslovanskega fašista Ljotiča, ki je b svojim »Zborom« krepko pomagal hillerJancem klati jugoslovanske Patriote. Tudi ta napis Je Uvrstiti med zgodovinske •pomenike. 3. Spomini na Ljotiča bo nam namreč zelo pri srcu. O tem se lahko prepričate tudi na razgledišču pod kapelico na Kalvariji. Tudi tem je na zidu srečno in v Sloboki hvaležnosti do klavca tisočerih kragujevžklh žrtev preživel okupacijo na-Ws, ki agitira za Ljotiča. Komur gredo takšni zgodovinski spomeniki na jetra, JJaj se pač zanje ne zanima, ^moteno naj uživa s Kalvarije prelepi razgled na ®lovenski Maribor. . Visoko razviti čut Mariborčanov za tovrstne zgodovinske spomenike prihaja ‘ePo do izraza tudi v meat-nem parku, kjer sta se nam "7 Čeprav ne v celoti — ohranila dva važna spornega iz »lepih starih časov« Rajnke cesarsko-kraljeve ^vstro-Ogrslie. Prvi stoji v Eozdlčku blizu penzlonistov-JJ^ga Monte Carla. Postav-Veh Je bil v spomin na ustanovitelja Sovinl-‘“čne nemške telovadne zveze (Turnvereina). Nekateri starejši upokojenci, ki so službovali že v cesarski Avstriji, sicer nekaj godrnjajo zaradi tega spomenika. Zavedni Mariborčani pa hodimo s prezirom mimo teh nergačev. Nam so zgodovinski spomeniki važnejši Takih, ki bi dokazovali slovenstvo Maribora, imamo sicer prisrčno malo, a to ni važno. Važno je; da čuvamo takšne, ki nas spominjajo našega suženjstva, kakršen 3e med drugimi tudi podstavek spomenika Erzherzogu Johannu. Našli ga boste prav tako v parku nedaleč od nove promenade. 5. Nekoliko težav pa povzročajo v Mariboru še nekatere izredno zanimive zgodovinske znamenitosti. Te namreč niso dovolj jasno označene in zato sedaj premišljujemo, če bi ne bilo morda dobro namestiti pri njih primerne tablice in napise. Sem spadajo n3 primer: Originalni »Nemški hrast« (Deutsche Eiche) blizu Rožnega griča kot spomin na nemštvo Maribora, nato na Piramidi lepo ohranjen »Gaj junakov« — seveda nemških (Helden-haln) In spominski kamen regimentu »Khevenhiiller« takoj tam zraven. Sato Mariborčani — varujmo vsaj uje spomenike v našem mestu, ko že lastnih nimamol KOLODVORSKA UGANKA Naš kolodvor navzven Jc nlia lepa, visok, ponosen, stavba dična. Ce pa pogledaš ga 6 perona se zdi kot hišica pritlični Cemu — vprašuješ bralec se nevedni, nam kolodvor to dvojno lice kaže? Nu — ker sem pridejo vsi tujci z meje, Je to gotovo le zaradi — kamuflaže! NOVE KNJIGE NOVA TRGOVINSKA TEHNIKA je naslov nove učne knjige, ki jo je izdal v samozaložbi neki mariborski bivši poslovodja velike trgovine. Knjiga vsebuje napotke, kako prodati neki trgovini v Sarajevu harmoniko, podariti njenemu nakupovalcu za njegov trud nov usnjen kovček, vreden 9000 dinarjev, In vse skupaj zaračunati podjetju, tako da nima nihče zgube razen morda potrošnik, kar pa ni važnoS Knjiga je opremljena s podatki glasovanja o odpustu nadebudnega avtorja iz podjetja, kjer je manjšina 51 ljudi glasovala za odpust, pretežna večina 3 (red in piši: treh) ljudi pa proti odpustu! Maloprodajo je prevzelo iz hvaležnosti »DRUŠTVO ŽALUJOČIH NAKUPOVALCEV Z O. Z.« POTOKAZ Zdaj mnogo tujcev te bo obiskalo, hotelo vedeti, kje pelje pot na jug! V Gosposki ulici še vedno »Herrengasse« Številka hišna jim visi v poduk. TRGOVSKI MREŽI i Precej prosto po Ketteju) Sklad presežni — tvoj edini vzor, kupci suhi — tvoje trgovanje. -bim VOHMCE LE PO DOMAČE! Iz zvočnikov na »Mariborskem tednu« smo te dni slišali glas: »Mama išče fantka Ima čist blont lase. Je kraužati!« In smo takoj uganili; Se nekdo nekoga Išče — pa ne vemo, če je tudi »kraužati«. In sicer išče Slovenski pravopis tega napovedovalca. Ko ga bo našel, pa bo povedal, ali Ima čist blont lase — ali pa že plefio Turki itekot S m C£L|$KU.-- UriltLI m T Ne, tovariš pri oni ml* ^ « bil menda le pred me-^ tukaj] OKftlOSKA SPECIALITETA ' »Kam pa tl s kopalkami ln sončnimi očali?« »V ormoški kino! Ce posije v teh deževnih dneh kaj sonca — prav gotovo posije v ormoški kino med predstavo, tako dobro imajo tam zakrita okna. .« PRAKTIČNA TEORIJA »... in potem bom enostavno združil vsa mestna gostinska podjetja v eno samo! Ce se pa bo kdo kaj upiral, pa naj bo Ančka ali Micka, ga bom dal enostavno prestaviti v drugo podjetje, tako da bom razgnal vsak kolektiv, ki bi se upal upirati moji volji...« (Izvleček iz predavanja o praktični teoriji delavskega samoupravljanja nekega predsednika občine). »Vezir, ukaži napad! Ne ogenj ne voda nas ne mo-* reta ustaviti!« ... hi danes »Jože, povej ostalim da na-nes, če bo <5c4, predstava odpade . . .« »Cefizelj, vzemi pot pod noge 'in pojdi v Novo vas pri Celju, pa boš marsikaj videl,« so mi rekli Celjani. Pa sem šel. In rečem vam, ni mi bilo žal, kajti iz oken hiše št. 33 je nekdo s tako vnemo vlival na cesto kuhinjske odpadke, vodo od pomivanja posode, ostanke jedil, pepel in smeti, da sem se počutil kot it kakšni menažeriji. Zato sem si brž krepko zatisnil nos, okoliškim prebivalcem pa sem še ravno utegoJ svetovati, naj sl nabavijo plinske maske. Nato ao me prijetne vonjave, ki se arijo okoli hiša it. 33, tako uspavale, da sam ne vem, kako sem prišel v Sp. Hudinjo, kjer sem Izročil vratarju LIPA lepo diplomo kot priznanje za njegovo obnašanje do neke priletne ženice. V to vasico je zadnjič prišel bojda tudi neki potujoči »glumač«, ki Je za drag denai spretno oponašal mogočno rjovenje leva. Pa Je imel malo posluSalcev, ker so vsi vaščani Izjavili, da imajo že tistega rjovenja v gostilni »Amerik anec« več kot dovolj. Pa še zastonj Je... Cefizelj 1. r. MOKRO GLEDALIŠČE Ce bo tako naprej le deževalo, nam utopilo »Miklovo bo Zalo«. Moji dobri »prijatelji« bodo zelo razočarani, ko ugledajo te vrstice, saj so ža lep čas popivali na račun Vohljačevega končnega konca. Trdili so, da me je nebeško sodišče zašilo na smrt. V resnici pa se ni nič takega zgodilo, ampak imam celo namen, vrniti se iz nebeških višav nazaj v Ptuj. Tam nekje v začetku avgusta me bodo Ptujčani videli in slišali, kako si bom prepeval tisto narodno: »Al’ ma boš kaj rada Imela...« Do takrat pa bom opazoval Ptuj iz teh vsemlrskih višav. Takole gledam in premišljujem: no, nekaj dobrega sem le naredil za svoje mesto. Železniški most čez Dravo na veliko barvajo. Nič več ga ne bo rja žrla. Kolikor je to moja zasluga, ne vem, glavno je, da ga barvajo, Tudi oni drugi most za navaden pro-met bo Drava odnesla, če bo še naprej tako deževalo in tedaj bodo gotovo naredili novega. Pogosti nalivi sploh ugodno vplivajo na Ptuj. Vse ulice so čiste. Ko iz strešnih žlebov curlja na pločnike, Imajo Ptujčani edinstveno priliko, okopati se pod naravno prho. Ce bi zmeraj takole deževalo, bi Ptuj sploh ne rabil vodovoda. Kar pa je še bolj razveseljivo — Grajena je na-rastla. Vso svinjarijo ie voda odnesla ln stihija narave je opravila delo sanitete. Da, Ptuj naprpduje! V Miklošičevi ulici je odprta' prekrasna prodajalna tobaka. Tako krasna, da Jo hodijo Ptujčani ogledovat kot kakšen inozemski avtomobil, ali pa tisto blago v izložbah, pri katerem na debelo piše: »Uvoženo«. Tudi kulturno življenje se izboljšuje. Zadnjič je Matija Snofač vzdržal čez dve url v gledališču pri predstavi Prebrisane norice čeprav Je dobil tisti sedež, ki nima naslona ln Je tako sumljivo razrahljan, da mora človek nanj samo napol pritisniti svoje ozadje, ker bi drugače zgrmel na tla. Zdaj ko Imajo odločen namen, vrniti zunanjemu izgledu gledališča nekdanje lice, bodo gotovo popravili tudi njegove Interne napake. Do takrat pa je že prav, da Igrajo klasično starinske komedije, ki se jim noben hudič ne more več smejati razen klasično navdahnjenih ljudi. Kaj bi se zgodilo, če bi vsa dvorana bruhnila v pristen smeh? Kdo bi (Odgovarjal za razmajani parter? Sicer Je nekdo rekel, da so tudi nekateri igralci bolj klasično starinski, kar pa ne morem trditi, ker se kot nestrokovnjak ne maram mešati v posle režij«, Martin Vohljač upokojenec v i.okoju. D OOL AS Cljuse: 'Zmaga 06 nočni zarji (Samo za močne živce) Ko so gledan Branikovo tekmo s Tekstilcem, so ki-biči pravili da bi bilo treba poleg predavanj o gospodarskem kriminalu imeti v Mariboru tudi nekaj predavanj o nogometnem kriminalu. Predavateljev bi bilo pri Braniku dovolj, ziasti bi lahko ves Branikov napad predaval brez koncepta. V ostalem pa ne morem reci, da bi bili gledalci nezadovoljni s tekmo, ker so bili igralci Tekstilca zelo borbeni, ■ medtem ko je imelo Branikovo moštvo precej smisla za nogometni humor Interesantno je bilo to, da Branikovi igralci niso hoteli zabiti gola, potem ko je vratar Tekstilca bil poškodovan ln je moral zapustiti prostor. Branikovcl so bili prepričani, da bo še en igralec Tekstilca poškodovan in da bodo igrali le proti devetim igralcem. V tem pričakovanju so pozabili na zabijanje golov. Sele v zadnji minuti so se spomnili, da bi bilo vendarle dobro, zabiti vsaj en gol. Slano, ki je zabil gol, so vsi poljubljali. Nekdo se je celo jokal. Ko sem ga vprašal, zakaj joče, mi je odgovoril, da se je spomnil na nekega svojega sorodnika, ki Je umrl zadet od kapi, ko so mu povedali, da je zadel na loteriji; pozneje pa se je izkazalo, da to sploh ni bilo res. RAKETNI DISK JE USPEL (zadnja senzacija) Izgleda, da je raketni disk, ki sem ga predlagal v Totem listu, odlično uspel, ker se Je na tekmovanju v Ljubljani Milller uvrstil v državno reprezentanco. Ravno tako se je uvrstil tudi Mariborčan Ctrpes, ki je skočil v višino nad vsa pričakovanja marsikaterega reflektanta. Oba bi torej morala iti v Oslo. Ime tega mesta mi pa navdaja bojazen, da se bo je našel kak funkcionar, ki bo proti temu. DE* OB KVALITETNI SCSI Vsaka stvar na svetu ima svojo dobro in slabo stran. Kdo bi sl mislil, da ima celo dež za plavače dobro stran. Nihče ne more trditi, da Branikovi plavači niso plavači, celo po dvoboju z Ilirijo ne. Ker Je bil dež, je le malo ljudi videlo, da je v dvoboju z Ilirijo v 19 disciplinah zmagala Ilirija in le v eni disciplini Branik. Za Branik pa Je dvoboj imel še eno dobro stran. Pokazalo se Je, da so Bra-nlkovci strastni ljubitelji žoge, ker so pri water-polu žogo zadržavali in je niso hoteli oddati nasprotniku niti za ceno gola. Uprava Branika je zato sklenila, vsakemu svojemu plavaču kupiti žogo, ker obstaja nevarnost, da bodo Igralci v srečanju s kakim močnejšim klubom žogo med tekmo pojedli (pa ne zaradi tega, da bi bil rezultat čim nižji). »ZAKAJ SMO SE SREČALI?« V Ljubljani je bila med Lokomotivo in. Odredom tekma v obliki boksa, katero moštvo bo prej in bolj onemoglo. Sodniški zbor se še do sedaj ni mogel sporazumeti, kateri boksarji so imeli manj kondicije. Vsi so pa soglasni, da so najmanj kondicije imeli organizatorji, ki so onemogli že pred začetkom dvoboja. Boksarsko občinstvo ni prišlo na svoj račun; odnosno mislilo Je že, da bo prišlo na račun, ko se je zrušil ring. Toda ker ni bil nihče težko ranjen ali pa vsaj knockoutiran, je boksarsko občinstvo razočarano zapustilo prostor letnega kina Tivoli, kjer so svojčas vrteli film »Zakaj smo se srečali?« ISCEMO kakršnokoli moštvo kakršnegakoli kluba iz kakršnekoli države, ki bi hotelo v kakršnikoli disciplini tekmovati z nami. Pripravljeni smo izgubiti s kakršnimkoli rezultatom, samo pod pogojem, da se dogovorimo za naše gostovanje v kakršnikoli tuji državi v kakršnikoli disciplini pod kakršnimikoli pogoji. Kakršnekoli ponudbe pod šifro; »Vse za inozemska potovanja« po vzorcu gostovanja plavalcev »E. W. Donau S. K. 1903« v Mariboru mum m mi Nekega angleškega dipl®' mata so poklicali na sodiš*® in soočili s pričo, ki je i*®e' la nenavadno dolgo brado. Diplomatu ta brada ni bu* prav nič všeč, ker se mu J® zdelo, da je gladko obrit lice dosti prikupnejše. »Ce Je vaša vest is**® mer kakor vaša brada, P®' tem je zelo raztegljiva,« ' pomenljivo rekel priči. »Oprostite, sir,« je odvt' nila priča, »toda, če se ®er vest po bradi. Je vi ®P*° nimate!« HEINEJEVSKA Ko Je Helnrlch Heine, veliki nemški pesnik in s®' tirlk, umiral v Parizu, zapuščen in brez denarja, )• dekletu, ki mu je streglo, vendarle uspelo pripeljati » njegovi smrtni postelji dva znana zdravnika Ko st® se zdravnika nato pri postelji Heineja, ki je bil že o® pol v agoniji, pogovarjala, da honorarja najbrž n® bosta dobila, je Heine nepričakovano odprl oči: »2al vama moram pritrditi gospoda! Kajti ko ima1’’ ob smrtni postelji dva tako znana zdravnika, lahk® rečem samo da sem cele umri preko svoiib razmer 1 MSniCA O C0CKII Ježek verze recitira: Cockta, cockta, cockta, cockta. Jih Adamič komponira; Cockta, cockta, cockta, cockta. Radio vsak dan Jih svlra: Cockta, cockta cockta, cockta. Na potrošnike se ne ozira; Cockta, cockta, cockta, cockta. Po visokih cenah pot ubira: Cockta, cockta cockta. cockta. Nič reklama ne pomaga: Cockta, cockta, coekta. cockta. dokler sl za nas predraga: Cockta, cockta, cockta, cockta ... Pepe 2bogar VES SlBDENl. SVOI DO 0 (Po, Zupančiču) Veš, študent, svoj dolg? Nimaš nič besed? Kaj zavijaš se v molk? Pridi na spregled, plačaj luč in najemnino, članarine, vodarino! Vem, o vem svoj dolg: voda, plin, mesar Hišni gospodar gleda me kot volk, inkasantl se vrstijo s tožbo, rubežem grozijo. Radio molči (plomba ga krasi), časopisa ni (niti 7 dni), ne gori ml luč brleča, zvonec ne zvoni (res srečat). Zdaj sem brez skrbi, nič me ne jezi: luč — ker ne brli, plin — ker ne smrdi, radio — ker ne umira, zvonec — ker ne funkcionira. Pa bo spet denar (totl honorar), vljuden bo mesar. hišni gospodar, spet se bo poetu klanjal, ta pa bo — o suši sanjal... V UPAM. UPAM LALA. DA Sl S DA NA JN ČRN/LOTEČE ODUČUO IN NE ZAMAŠI NALIV' NEGA PERESA,JAKO Oh GA ZA POLNJENJE . izdat* Novinarsko uruitvo Sioventu PoteciMtltv« Martbor — ure!« uredniški odbor — Odgotorot tcednlk Draga* Flisar - Lema narodni*« 400 dinarja?, polletna 200 10l> dinarItt Ilr^niatvo lit Mnrltvvr KoostUfc* ? - Tefefr»f M *SP t-«