j J
' . . . -v

................................................................................ ...................................................................................................................................:...............................
- m m ■ •
W-y\
MINUS 18°C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem Izdelku
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV
LTH
KONZERVATORJU SGH-110
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^^
DELAVSKA
enotnost
E
17. FEBRUARJA 1968
Št. 7, leto XXVII.
la et°s 7. februarja je objavi-HuhuBorba« članek, svojega m banskega dopisnika J. Pje-pl?’ z naslovom »Ostre zato 3eTke saveznoj upravi<4 (na pr-J>o*£ani) in »Gdje odlazi 13,3 (v 10 društvenog proizvoda« c Jcj J^daljevanju na 5. strani), g 2arad* zavestne izbire po- n odlomkov iz izjav g in , 6710 političnih delavcev Onl^opisnih citatov dobil na- 5 fatalistični prizvok in obelet- Z «J 5 tem je - po odmevih v jav- S jjJti sodeč - politično škodil H L~°deeanjem slovenskega go-livarstva in slovenskega po- O tJ^egra vodstva pri uresniče- 2 /cj3u reforme in utrjevanju JS ^rjacije kot skupnosti ena- x • rjl*,nih narodov. Na osnovi h
nm
i?	ln citatov, iztrganih
di^^lnega političnega gra-a«}^ s katerimi podkrepljuje fije svoje tendenčno vpraša-Pos(o članku: »Gdje odlazi 13,3 «k[e”n je namreč mogoče A’ do prevladujejo v H iy}lH nekakšni ozki, sebič-teresi, ki ne upoštevajo
KOMU
V
Korist?
potreb drugih, prediv Cg,	razvitih republik
čl a so najdoslednejši a?hiezJ.n^i teh interesov »poti Sln. rePubliški funkcionar-tisfc, Venije« in »ljubljanski
lhiei ^arnP & gradiva, ki ga je >e,Uje 0P*Snik »Borbe« iz Slo-"init- °b pisanju svojega a'tiuno ^ rok^ ~ 42 celotne lub) e> ?ti gospodarstva in ^,azVi^Jynib. sil v Sloveniji je < ^bp«1 da so se vodstva *n poij,.® Političnih organizacij r Ji „l,^!lo~leritorialnih skup-t^tTnu s}°veniji v boju zoper eŽHje stične in birokratske t času^5 čas, še posebno pa ^ijeforme, dosledno za-Za krepitev samo-ki-h „ useh jugoslovan-*Llkor>rl<>^ov ter za njihovo tuPnih'1^10 soustvarjanje l!P na Jl°Q°vorov in odloči-»ni>ezni ravni- Zato je 2at*HaTlattorncL Za urejanje ?e<l fedo°'finanenih odnosov ?**> in republikami, JiTŠni . , fa>t kaže, nastopil ^ tt^^iranopoJ. Pje-
t^Čnad?- Samo niihova hn(no ,reiavnost, ne pa ten-h,\ft<y t,. y‘®n® serija citatov, PnL^kazali- čLa si Slove-£*> meSMe"a doseči Priviligl-
jSice, n
tn>todš **& ,dobro osvetlju-C' avtor* oblikovanja in na-»Tf^pega javnega ppra-h>0a te odlazi...?« razen »Si cita(a j!aTn nQčin upora-J(tM?ensica i rJ?.°ie9a članka hitrega p^^nfca«, ob-Č6t?s> ki Ski,*? 17 ■ januarja
S >ed t*^ 2 dra9imi Ci-
hni°^i tudi V^ a v izkrivljeni
hr^ik gospod* ^sanje 0 afc' >£lernih J^^rska-političnih 'i0^l(ka. p?, Telaciji zveza — •o^no ,	^ članek vsaj
'Z l da ieZ111 lahk° u°°-
trdoii*'	naperjen
du^ke teinf etatistično birc-zvezne uprave
§
Danes:
Pogovori 68
STANE KAVČIČ;
Možnosti za napredek
naše dražbe se predvsem v usmeritvi na lastne sile
Iz ekspozeja predsednika IS Staneta Kavčiča v republiški skupščini
Predsednik republiškega Izvršnega sveta Stane Kavčič je v ponedeljek imel v skupščini SRS ekspoze o letošnji politiki družbenega in gospodarskega razvoja v Sloveniji. Zaradi omejenosti prostora tega ekspozeja žal ne moremo objaviti v celoti, poskušali pa bomo povzeti vsaj najvažnejše misli tov. Kavčiča.
V uvodu svojega ekspozeja je tov. Kavčič dejal, da je letošnja politika družbenega in gospodarskega razvoja vsekakor nadaljevanje reforme, pri čemer je potrebno stalno in sistematično usklajevanje med tistim, k čemur nas vabijo naše socialistične vizije, in konkretnimi, včasih tudi neprijetnimi praktičnimi ukrepi, ki nam jih nalagajo konkretne razmere in čas, v katerem živimo. Zato predvidevamo, da bomo letos v Sloveniji v primerjavi z lanskim letom povečali realni družbeni proizvod za 5 do 6 %, vlaganje v osnovna sredstva za 7
do 8 %, nominalne osebne dohodke za 8 % in realne za 5 %, izvoz pa za 9% do 11%. V naših ocenah — je poudaril tov, Kavčič — prevladujeta realizem in zmernost.
ODNOSI MED FEDERACIJO, REPUBLIKAMI IN OBČINAMI
Pri vsem tem — je nadaljeval tov. Kavčič — smo postavljeni pred dve vrsti nalog: pred naloge, ki so načelno sistemskega značaja, in tiste, ki imajo predvsem praktično-operativni pomen.
Očitno je, da ostanki starega nujno povzročajo različne ne-
sporazume in politične konflikte. V tem trenutku se nam zdi zastran tega izredno pomemben odnos centra do vsega tistega, kar je že nastalo in kar še nastaja na okostju naše samoupravne zgradbe. Veliko družbenih funkcij, pravic in obveznosti je razvoj že prevrgel na republike, zlasti še na razne samoupravne strukture, bodisi da so na republiški ravni ali v raznih drugih celicah družbene reprodukcije.
Nekateri ob vsem tem izražajo strah pred republiškim etatizmom. Taka nevarnost res obstaja, vendar pa so se na ravni republike in tudi znotraj nje že razvile in aktivirale tako močne samoupravne strukture, da se je povsem neupravičeno bati, da bi prevladala republi-kansko-etatistična smer družbenega razvoja. Pri vsem tem torej ne gre za decentralizacijo etatizma, temveč predvsem za
rr-
— Tovariš direktor, pred delavci sem imel neko specifično mnenje o vas, s katerim pa te trenutno ne strinjam...
nadaljnji razvoj vseh specifičnih oblik samoupravljanja tudi v nacionalnih okvirih.
Ker izhajajo republike s teh stališč, tudi ni naključje, ampak nujno, da nastajajo nove kvalitete tudi v odnosu do komunalnega sistema kot temeljne celice naše družbene reprodukcije. Morali se bomo začeti pogovarjati o tem, katere družbene naloge je nujno potrebno urediti na ravni republike in federacije in koliko je treba odvzeti sredstev, da bi bile lahko uspešno opravljene, vse drugo pa naj bo stvar sporazuma občanov. Izvršni svet je zato analitično obdeloval tudi ukrepe, ki bi močneje poudarili materialni in s tem tudi družbeni položaj komune in ki bi le-tej dali večji maneverski prostor, večjo samostojnost.
O PEREČIH PROBLEMIH NAŠEGA GOSPODARSTVA
Ko je govoril o perečih problemih našega gospodarstva, se je tov. Kavčič najprej zadržal pri delitvi družbenega proizvoda Slovenije. Čeprav podatki o tej delitvi v lanskem letu ne povzročajo zaskrbljenosti, pa z razmerami na tem področju nismo zadovoljni predvsem zaradi tega, ker podatki odražajo samo povprečje — v tem povprečju pa se skrivajo tako tiste delovne organizacije, ki bi glede na svojo produktivnost lahko bolj povečale osebne zaslužke, kot so jih, kakor tudi tiste, ki so jih povečale bolj, kot bi jih smele. Med dohodek delovne organizacije in obseg osebnih dohodkov moramo postaviti tudi stopnjo akumulacije in zato moramo dobiti potrebna merila. Če tega ne bomo storili, bomo še vedno prisiljeni posegati po administrativnih ukrepih in dopuščati zamrzovanje posameznih dohodkov. Pri takem usmerjanju dohodkov pa «e ne bo mogoče povsem izogniti temu, da bodo slabi dobili natanko isto za nagrado, kar bodo dobili dobri kot kazen.
(Nadaljevanje na 7. strani)
9. februarja Je mlnSo ato let, odkar so se v Ljubljani sestali grafičarji - pomočniki in ustanovili svoje grafično izobraževalno društvo. Ta datum označujemo kot začetek organiziranega delavskega gibanja na Slovenskem.
Ob tej priložnosti so slovenski grafičarji izdali Zbornik, ki je lep prispevek k zgodovini slovenskega delavskega gibanja. V Moderni galeriji v Ljubljani pa so organizirali razstavo »100 let grafične organizacije na Slovenskem«, ki je zelo zanimiva in bogata po razstavljenem zgodovinskem gradivu.
Za zaključek slovesnosti je bila v ljubljanski Festivalni dvorani prireditev, pri kateri so sodelovali ljubljanski sindikalni simfonični orkester, zbor grafičarjev, operni pevec Lad-ko Korošec in dramski igralec Jože Zupan, Slovesnosti sta se udeležila tudi Lidija Šent-jurc in Miha Marinko. Ob pomembnem jubileju je zbranim grafičarjem in gostom spregovoril predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije Jože Globačnik. Iz njegovega govora objavljamo danes nekaj odlomkov na 3. strani.
mercofbr
i
, ‘ :y
REZ ER VI RA NI ST OLPE C
Martin Strgar
predsednik IO sindikalne podružnice Tovarne kovinske galanterije Ljubljena:
# O 6em ate zadnji čas največ razpravljal) v vali sindikalni podružnici?
Pred nedavnim smo na seji izvršnega odbora razpravljali o reelekciji direktorja. Ob tem smo skušali oceniti dosedanje rezultata gospodarjenja, ki so nedvomno odraz direktorjethh prizadevanj za dobro gospodarjenje in poslovanje. Sindikat je v prvi vrsti zainteresiran za gospodarno poslovno politiko v delovni organizaciji, saj se v končni posledici morebitno slabo gospodarjenje najprej zgrne na njegove rame.
Ob pregledu štiriletnega gospodarskega razvoja naše delovne organizacije smo lahko zadovoljni, še posebno, ker sovpada minulo obdobje z uvedbo gospodarske reforme in z zaostre-
-*—• —-------------------J—J—,ja. V tem času smo se namreč
novozgrajene tovarniške pro-celoti izplačali. Izboljšali smo organizacijo dela in proizvodnjo, saj smo uvedli celo vrsto novih artiklov. Vzporedno s tem smo poskrbeli tudi za prodajo nolih izdelkov. Pred dbema, tremi leti so nam kupci odnašali izdelke tako rekoč iz strojev, pozneje so dogodki na Bližnjem vzhodu in v Grčiji Zavrli naš izvoz na ta območja in zato smo ee morali ozreti po novih tržiščih.
Za letošnje leto smo si naložili mnoge obsežne naloge, ki nam morejo zagotoviti Se boljše poslovne uspehe. Direktor je že izročil razdelan poslovni načrt vsem službam in prepričan sem, da bo tudi vztrajal pri uresničitvi nalog.
Vladimir Miklavič
predsednik sindikalne podružnice rudnika živega srebra, Idrija:
# Katerim zadevam vaša sindikalna podružnica v zadnjem času predvsem namenja svojo pozornost?
Delam v kolektivu, ki dosega ugodne gospodarske rezultate. Zaradi tega ne doživljamo posebnih notranjih pretresov. To je vzrok, da aktivnost našega sindikata ni tolikšna kot kje drugje, kjer se hočeš nočeš morajo spoprijemati z najrazličnejšimi problemi.
Vemo, da tako, kot delamo zdaj, ni najbolj prav. Vendar mojih besed ne smete razumeti tako, kot da bi naš sindikat popolnoma spal. Ob že omenjenih ugodnih pogojili gospodarjenja namreč našo aktivnost usmerjamo predvsem v pomoč članstvu. Tako naš sindikat vodi vso organizacijo letnega oddiha in rekreacije, blagajno vzajemne pomoči ih skrbi za gmotno podporo članstvu. Pred koncem lanskega leta smo, kot je pri nas navada, obiskali naše bolnike. Šestnajstim članom kolektiva pa smo odobrili približno 700.000 S-din denarne pomoči.
Trenutno pa je pri nas aktualno vprašanje, kako bo s prehodom na novi delovni čas. To bi v vsakem primeru veljalo le za manjši del kolektiva — za kakih 150 delavcev. Naše stališče je, da si pred prehodom na novi delavnik moramo ustvariti vsaj najvažnejše pogoje: prevoze ng delo, prehrano in otroško varstvo.
Stane Zrimee
predsednik sindikalne podružnice Hotela Turist, Ljubljana:
® Kaj trenutno dela vgša sindikalna organizacija?
Ker smo čakali na zaključni račun, še nismo imeli sestanka našega izvršnega odbora. Zdaj ko je zaključni račun za minulo 1 eto že narejen, se bomo te dni sestali in pregledali, kako smo lani gospodarili. In mislim, da smo kar dobro, saj smo zastavljeni gospodarski načrt prekoračili za 15 %, kar pa zadeva hotelske usluge, pa mislim, da smo prav v minulem letu dosegli višek, saj so bile prenočitvene zmogljivosti zasedene 98 %, kar je že nenormalno. Na prvem letošnjem sestanku izvršenega odbora pa se bomo pogovorili tudi o osebnih dohodkih zaposlenih. Znova bomo zastopali stališče, naj ne bi po posameznih obratih izplačali ob mesecu vedno vseh osebnih dohodkov, marveč le 80 ali 90 % osebne dohodke. Veste, gostinci si moramo vedno ustvariti neko rezervo, za tako imenovane nesezon-ske mesec*, ti pa so pri nas v glavnem jeseni.
™iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiieiiiiimEiii!ii!ie
O nekaterih aktualnih dogajanjih v tekstilni, j usnjarski in obutveni industriji	j
Stališča sveta za tekstilno, obutveno in usnjarsko industrijo pri repub- | liškem odboru sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije
^OBČINSKIH
Sindikalnih
m
Na zadnjem občnem zboru idrijskih sindikatov so za novega predsednika izbrali Franca Galeta, ekonomista v rudniku živega srebra. Tako se je tudi naš pomenek z njim odvijal kar na njegovem delovnem mestu v upravi rudnika, kajti tako smo mu odvzeli najmanj časa,
PROJEKTIRAMO ■ i OPREMI,JAMO
.	*	’	■’ Iflsmvnfiic Dflri ‘m, dl usr sohi inski-
• Wiek„. o	,
PRODAJAMO
. C	V'-":’',	. t	iw n. V 4ur.ni. puLlitlv.. v u lik.
\	V -
■ vse .irtLH	-i -	1. \	„
^ narodu« v j>ty>.rv«luje• •.	- 3^1 !,H-.	■ tv' -
spr^ n,:,	■
-rani, „ - ....
: ;n:i../VhKi,.\ .vi 1.. h-,	';	''	' t ""
»S čim se predvsem ukvarjajo sindikati v Idriji?« je bilo naše vprašanje.
»Na podlagi sklepov Stičnega zbora si je vodstvo naših sindikatov že izoblikovalo syoj delovni program, ki pa je trenutno predvsem kratkoročno usmerjen. Tako zaradi tega, ker želimo najprej povedati svoja stališča o vsem tistem, kar trenutno zanima našega delovnega človeka. Hkrati s tem pa bomo ob pobudah, ki jih nedvomno bodo porajale razprave s članstvom, oblikovali tudi našo dolgoročnejšo politiko in v zvezi' s tem opredelili tudi. konkretne naloge sindikatov v komuni.«
»Od občnega zbora je mitiilo že nekaj mesecev in v tem času ste gotovo že pobudili nekatere razprave med članstvom a zadevah. za katere menite, da Jih trenutno najbolj zanimajo. Če jč tako — na katerih področjih so idrijski sindikati predvsem poskušali delovati?«
»Tri zadeve so, o katerih tu želel nekaj več povedati, Ker postaja prehod na novi delovni Čas vse bolj aktualen tudi za našo komuno, smo prizadete delavce anketirali, da bi izvedeli za njihova mnenja. Spregovorili smo tudi o selekciji in ob tem določno povedali naša stališča. Slednjič pa pripravljamo nekatere ukrepe, da bi poživili dejavnost občinskih odborov strokovnih sindikatov in komisij občinskega sindikalnega sVe-ta z ene strani, z druge strani pa tudi aktivnost sindikalnih podružnic.«
»Morda bi se pogovorila kar no tem vrstnem redu. Kaj tore) ” idrijskih sindikatih menite o '•"hodu na novi delovni čaš?«
»Najprej bi povedal, da smo
stališča izoblikovali na osnovi rezultatov ankete, ki je zajela tistih 678 delavcev iz 26 delovnih organizacij, ki bi glede na značaj njihovega dela lahko delali po novem, kakor temu pravimo. Nekaj manj kot polovica anketiranih nasploh odklanja novi delovni čas, ker v njem vidi poslabšanje sedanjih delovnih in življenjskih razmer. Pod pogojem, da bi poprej uredili otroško varstvo in prehrano, pa se tretjina anketiranih izreka za novi delavnik.
Ne da bi še naprej našteval, lahko povzamem osnovno ugotovitev, da prizadeti občani ob sedanjih razmerah nasprotujejo uvedbi novega delovnega časa. Ko pa smo o rezultatih ankete razpravljali na občinskem sindikalnem svetu, smo tudi sami ugotovili, da v naši občini še nimamo pogojev za takojšnjo uvedbo novega delavnika. Ker pa menimo, da novi delovni čas vendarle pomeni enega izmed tistih ukrepov, ki naj pripomorejo k večji produktivnosti, sodimo. da moramo podpreti prizadevanja za čimprejšnji prehod na novi delovni čas, Ta prehod je seveda možen samo ob hkratnem razpečevanju najnujnejših problemov v otroškem vapstvij, družbeni prehrani, trgovini in v prometu z ene strani, sicer pa z ustvarjanjem pogojev za celodnevno bivanje otrok v šoli. Zaradi tega bomo moralj vsaj na Črnem vrhu in V Idriji čimprej zgraditi novo šolo, za kar že zbiramo sredstva s samoprispevkom. S temi našimi stališči bomo zdaj seznanili vse delovne , organe in politične organizacije v komuni-Razprava v občinski skupščini pa naj bi opredelila konkretne
SVETOV
Položaj tekstilne industrije formalnost, temveč prvi pogoj lematiko in zahtevami tekstil-se je v letu 1967 poslabšal ta- za pravilno poslovno usmerja- ne industrije; ti bodo skupaj ko v okviru celotnega področ- nje. Samo v tem primeru lab- z drugimi predstavniki tek-ja industrije in rudarstva kot. ko gospodarstvo prevzame od- etilne industrije nastopili pred jt v primerjavi s poprejšnjim le- govornost za svoje normalna ustreznimi zveznimi organi;
J tom. Za primer navajamo ne-,? poslovanje in morebitne po- ® predsednik našega sveta 1 katere podatke: celotni doho- sledice neuspešnega gospodar- bo v gospodarskem zboru | dek slovenske tekstilne indu-, jen ja;	Zvezne skupščine postavil po-
i stri je za 9 mesecev 1967. leta,; © da je nujno potrebno do- slansko vprašanje, zakaj še do S če ga primerjamo z- 'enakim, sledno izvajati proglašeni re- danes ni bil sprejet devizni S obdobjem 1966. leta, je' nanj- formni princip enakopravnosti režim za tekstilno industrijo;
S ši za 3 %; ostanek dohodka s<? pogojev poslovanja panoge ali © svet predlaga sindikal-| je zmanjšal za 53 % p zaloge grupacije. Ce bi bilo iz ob- nim podružnicam tekstilne in-1 gotovih izdelkov so, porasli jektivnih razlogov potrebno od dustrtje, da s problematiko se-I za 24 %; dolgovi dobaviteljem tega odstopiti, kar pa v bistvu znanijo poslance republiškega 9 so se povečali za 88 % itd. ne more nikomur koristiti, go- in zveznega gospodarskega Vzroki za take razmeri? se v tovo to ne more biti pravica zbora. Med drugim naj po-pomanjkanju obratnih' sred- državnih, temveč le samo- slane« opozorijo, da nri pristav, v povečanju stroškov, v upravnih organov gospodar- stojnih zborih zastavijo vpra-uvozu tekstilnih izdelkov ši- stva na različnih ravneh ali Sanje odgovornosti in pravo-roke potrošnje, v zniževanju skupščinskih organov.	časnosti dela zveznih organov,
cen, v povečanem deležu druž2 Republiški odbor sindikata V usnjarski in obutveni in-bene skupnosti in drugje. Tak industrije in rudarstva SRS je dustriji se je celotni dohodek položaj tekstilne industrije že na II. občnem zboru maja v 9 mesecih 1967. leta, če ga zmanjšuje njene možnpsti zaM967. leta opozoril na možne primerjamo z enakim obdob-modernlzacijo, za razyb.i in za posledice družbeno nekontro- jem 1966. leta, povečal za 5 %; konkurenčnost na med narod- branega intervencijskega uvo- terjatve so porasle za 32 %, nem trgu. Omenjeni problema-8 za, predvsem takih artiklov, še močneje pa so porasli riol-tiki se v 1968. letu pridružuje (ti jih v zadostnih količinah, govi dobaviteljev — za 52%; še nepravočasen in neustrezen	ustrezni kvaliteti	in cenah sa-	zaloge gotovih izdelkov so po-
devizni režim, -V{	mi proizvajamo.	To opozorilo	rasle za 46%: ostanek dohod-
1	Svet za tekstilno,« usnjar-	našega občnega	zbora so ne-	ka je manjši za 16 % itd.
g	sko tn obutveno indufjtrijo je	kateri proglasili	za delovanje	Opomniti tudi velja, da je
| na III. seji obravnaval tudi proti intenci,jam reforme in ni gospodarsko razmerje v obut-j	»Informacijo	v zvezi z reži2-	doseglo ustreznega	razumeva-	veni	industriji znatno ugodji	rnom uvoza	in izvoza r za leto	n ja.	neiše	kot v usnjarski.
1	1986", ki jo je pripravilo Po- Na osnovi teh zaključkov Svet meni:
“ slovno združenje tek^ijne in- Smo se dogovorili:	© da je potrebno ukrep
dustrtje Ljubljana, dej. Jo na-' # la javni nastop predsed- Narodne banke z dne 8. 12. merava poslati vsem., delav- nika sveta na občnem zboru 1967, da se mora reprodukcijskim svetom delovnih, organi- RS ZSS, kjer je govoril o skl material nlačati 3 mesece zaeij tekstilne stroke, prav ta- omenjeni problematiki tekstil- vnaprej, ublažiti, ker traja že ko pa je bil	seznanjen s. sta-	ne industrije;	samo	dogovarjanje o surovi-
lišči, ki jih	je do izvozno- © za skupen	sestanek	n ah	— Argentina. Amerika,
uvoznega režima zavzela go- predstavnikov poslovnega zdru- Japonska — dlje od tega in so spodarska zbornica- -Svet je žen ja tekstilne industrije. Go- angažirana prevelika sredstva; ocenil in sprejel stališča Po- gpodarske zbornice SRS in © negotovost glede pogo-slovnega	združenja in	zbor-	našega sveta, kjer smo se do-	jev poslovanja usnjarskn-obut-
niee kot	edina pravilna in	menili, kaj mora vsak storiti,	vene industrije v prihodnje —
skladna z intenci jami	refor-	da bodo nepravilnosti odprav-	predvsem izvoz na vzhodno
me.	Ijene in devizni režim za tek-	tržišče — onemogoča delov-
stilno industrijo čimprej spre- nim organizacijam načrtno no-ftvet meni:	Jct:	slovno usmeritev, zato zahte-
© da pravočasno seznanja- <9 seznanili smo odgovor- varno, da se pospeši sklepanje nje gospodarstva s pogoji go- ne tovariše centralnih organov meddržavnih in individualnih spodarjenja ni samo zakonska sindikatov v Beogradu s prob- pogodb.
:	.	■'	:i>' 1 -	' 1	1	:t - - ’■	i
:\t VTfifT	...
IZ RAZGOVORA S FRANCEM GALETOM, PREDSEDNIKOM IDRIJSKIH SINDIKATOV	^	-	______ ,
OD KRATKOROČNIH
K DOLGOROČNIM NALOGAM
II
11
I
I
I
i
II II
i
H
II
I!
ii
«1
naloge in obveznosti vseh tistih organizacij in dejavnosti, katerih dolžnost je, da organizirano ^ vplivajo na uresničitev preho- ^ da na novi delovni čas.«	ž
»Kaj pa idrijski sindikati ^ menijo e reelekciji?
»O tem ne bi obširneje go- gj voril, ker so naša stališča ena- 4 ka stališčem vodstva slovenskih i sindikatov. Ker bodo vsak čas Ž izdelani zaključni računi za g minulo poslovno leto, bi v prizadetih kolektivih ob razpravi o gospodarjenju v lanskem letu lahko zelo konkretno spregovorili tudi o potrebnosti oziroma o umestnosti reelekcije njihovih vodilnih ljudi ne glede na to, a-li jim to zakon nalaga ali ne. Takšen je tudi naš napotek vsem sindikalnim podružnicam v komuni,«
»Kako pa nameravate utrditi vlogo občinskih odborov strokovnih sindikatov, komisij pri občinskem sindikalnem svetu in slednjič spodbuditi še aktivnost sindikalnih podružnic?«
»Odkrito rečeno, ne znam natančno odgovoriti na to vprašanje! Vem samo to, da tudi sindikati v naši' komuni v minulem obdobju niso dovolj natančno spremljali razvoja samoupravljanja in oblik, v katerih se uveljavlja. To pomeni enega izmed vzrokov, da so se sindikalne podružnice v delovnih organizacijah zelo odmaknile od samoupravnega življenja kolektivov. Drugi, tudi bistvenejši vzrok, je po mojem mnepju v tem, da se še vedno nismo otresli forumskega načina delovanja sindikatov.
Kako naj se iz vsega tega izkopljemo, je vprašanje zase, Upam, da bomo vsaj delni odgovor’ dobili na bližnjem se- , stanku s predsedniki sindikal- ^ nih podružnic delovnih organi- ^ zgeij naše komune. Mislim nam- ^ reč na konkretno aktivnost. ^ kajti načelna usmerimv iP < končno le jasna,« je zakiii.JHl ^ razgovor Franc Gale. -mG ji
• KOČEVJE:
Med obveznostmi delovne# programa občinskega sindikal' nega sveta Kočevje in sindr karnih podružnic je tudi veti3 skrb za informiranje članstva o vseh dogajanjih, zlasti pa c finančnih rezultatih poetova-nja delovnih organizacij. SiD; dikati bodo morali pri izdelav' perspektivnih programov raZ’ vo j a posameznih obratov teS' ne j e sodelovati s samoupravni; mi organi in strok ovni nf službami. Se poseoei boda morali proučevati tudi prob le-matiko zaposlovanj* in ^ zavzemati za čim boljšo kvaiti' fikacijsko strukturo zapodlf nih. V zvezi z reelekcijo W diln.ih kadrov sodijo na obtiH' s kem sindikalnem svetu, flšJ bi sindikalne podružnice sprv žile v delovnih organizacdjal1 splošno razpravo o dosed8' njem gospodarjenju, poslovna sli, razvojnih programih in 6 vseh drugih vprašanjih, ki s6 pomembna za oceno dosed8' njega dela. Po dosedanjih P°’ d alkih zadene reelekcija n* območju kočevske občine ksi 19 delovnih organizacij.
V. D.
S MURSKA SOBOTA:
Ko so člani medobčinskeg* odbora sindikata delavce* kmetijstva, živilske in tobač ne industrije za Pomur.te ob ravnavali program deda med; občinskega odbora, so prednost analizam, ki jih bod° pripravili v letu 1968 o.gospb dar j en ju v kmetijskih deloV' nih organizacijah v živilsk< predelovalni industriji, o druJ' benem standardu zaposleni!1 delavcev, o delitvi čistega dy hodka na osebne dohodke i*1 sklade v primerjavi z drugih panogami gospodarstva in tud! temu, kako v delovnih org8' nizaoljah, ki jih zajema nv^' občinski odbor sindikata, W poLnjujejo samoupravne a k** A. H.
e ŠKOFJA LOKA:
Seminar za prosvetne del«*'' ce škofjeloške občane, ki ga J v letošnjih zimskih počitnic8, organiziral občinski odb0* sindikata delavcev družben;3 dejavnosti v Škofji Loki, j: dobro uspel. Na seminarju J bilo 80 prosvetnih delavec' kar predstavlja 50 odstotke* zaposlenih v tej dejavnosti ' občini Škofja Loka. Udeleže8 Ci seminarja so obravnav8 vprašanja gospodarstva v čini in še posebej ob tej nujni razvoj šolstva, vprašan), zaposlovanja mladine in tu8 več strokovno pedagoških te1* -k<>
O SLOVENSKE KONJICE:
V delovnem • programu ^ činskega sindikalnega sve^ Slovenske Konjice je dan lik poudarek občasnim tovanjem in seminarjem “ delavce, ki delajo v od bo*1 sindikalnih podružnic. Sed11 narje bodo tako kot prej#1;, leta priredili v Slovensk1 Konjicah, v Vitanju in v čak, se pravi v krajih, kjef ^ tudi najbolj številčne studi*8 r.e podružnice konjiške, ko«11 ne. Za tako obliko modseb8' rega sodelovanja so se od18 čili predvsem zato, ker mcfl
jo. da bi na skupnih pesvc*8 vanjih zp ceflptpo pt>&^ težko podrobneje jn konWe( neje obravnavali dolw£ probleme. Tako pa bodo ^ področpih posvetovanjih razpravljali p kor.krri-'1 . vprašanjih določenega *r8
ali celo delovne, organiz^1 Za vse te in podobne ifof3 ževalne oblike — med dri1^1.
Za vse te in podobne
alf
tudi za sindikalno šolo " ^ občinski sind'kalni sv,ef j svojem proračunu	za £oU>
tudi potrebna sredstva.
V. b
Priprave na konferenco
samoupravljavcev
Centralni odbor sindikata delavcev prometa in *ve® Jugoslavije je na osnovi delovnega programa Predvidel, da bo v letoš-njem letu ena najpomembnejših nalog organizacija konferenc samoupravlja v-°ev v nekaterih panogah. Tako naj bi bile letos sklicane tri konference samoupravljavcev:
0	konferenca samoupravljavcev v PTT službi
0 konferenca samoupravljavcev v železniško transportnih podjetjih in
0 konferenca samoupravljavcev v pomorskem gospodarstvu — to je za samoupravljavce v pomorstvu, v pristaniščih in v pretovomih organizacijah
Po sprejetem programu dela naj bi bila najprej konferenca samoup ravljav-°®v v PTT službi, in sicer koncu prvega polletja, v drugi polovici leta pa naj j»i se zvrstili obe drugi konferenci. Priprave na te konference pa tako organizacijsko kot vsebinsko Usklajujejo samoupravni orkani skupnosti JPTT in skupnosti JŽ ter Poslovnega združenja za pomorski Promet in Centralni odbor • tega strokovnega sindikata.
Naše bralce bomo sproti ■ obveščali o poteku priprav ■ na konference samoupravljavcev v teh panogah in kasneje tudi o stališčih, kf Jih bodo sprejeli predstav-Jbki delovnih organizacij na tem svojem dogovoru.
itn
OB STOTI OBLETNICI GRAFIČNE ORGANIZACIJE
Iz govora Jožeta Globačnika, predsednika RO sindikata industrije in rudarstva, na jubilejni proslavi
1
COLIBRI ZA DENAR
... Za začetek organiziranega usposabljanja delavskega razreda na Slovenskem lalhko označimo čas pred sto leti, ko so ljubljanski grafičarji spoznali, da jim je potrebna .lastna organizacija, če hočejo biti uspešni v boju proti izkoriščanju in v boju za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov. Zgodovinskega pomena ustanovitve prvega delavskega izobraževalnega društva ne more zmanjšati dejstvo, da je v začetku imelo pečat strokovne cehovske organizacije, za katero sta bili značilni solidarnost in čvrstost organizacije navznoter, poleg tega pa odpornost navzven, dani društva so bili samo grafičarji — pomočniki. Po vzoru grafi-čarjev v Ljubljani so še isto leto ustanovili v Trstu delavsko prosvetno društvo »Čbela«. Leto dni kasneje — 1869 — so ustanovili v Ljubljani' društvo »Slovenska lipa«, podobna društva pa so kmalu nastala tudi v Mariboru, v Celju, v Beljaku, v Prevaljah in drugod. Člani društva tiskarjev so se na ustanovnem sestanku in tudi pozneje večkrat izrekli v prvi vrsti za dejavnost na strokovnem področju in za razreševanje socialnih vprašanj svojih članov, kar je formalno pomenilo nepolitično dejavnost. Celotna aktivnost društva od ustanovnega zbora dalje pa vendar dokazuje, da društvo ni ostalo in tudi ni moglo ostati izven tokov tekočih političnih razmer in dogajanj. Iz govora ustanovitelja društva Karla Rheina je razvidno, da so že na ustanovnem zboru načeli za takratni čas pereča politična vprašanja. Zbor se v svoji razpravi ni omejil
NAGRADNO
ŽREBANJE
KB
LJUBLJANA
! „ . , | { Kreditna banka in hranilnica Ljubljana je za |
I svoje XVi. nagradno žrebanje namenila 100 NAGRAD
I prva nagrada je osebni avto opel
I OLVMPIA — 68 i Nadaljnje nagrade:
<	1 osebni avto AMI 6 — BREA5Č
i 2 nagradi — kmetijska mehanizacija — po izbiri v vrednosti 5000 N-din i pralnih strojev CANDY — 75 j 6 hladilnikov HI MO KT 130 :	garnitur za terase in vrtove tipa BAROK
i 20 radioaparatov z gramofonom »RUBIN d«
| 30 koles PONY
i	2° ročnih ur HELVETIA	*
i Splošni pogoji razpisa
! V redna štirimesečna nagradna žrebanja Kreditne banke in hranJJ-$	n^'!e Ljubljana so vključeni vsi vlagatelji. Pri žrebanju pridejo v
? k*0štev vsi vlagatelji vezanih hranilnih vlog in lastniki vezanih de-5 iznih računov, kakor tudi stanovanjski in kmetijski varčevalci, ki • ne i^ajo ali bodo imeli do 30. aprila 1968 vloženih najmanj 2000 N-di-5 n?rjev 7 odpovednim rokom nad eno leto in ki varčujejo pri poslov-
enotah naše banke, pri hranilnih blagajnah delovnih organiza-
| pj . '-“wau noac ucuiap, l luauiunil uictgcl.l Udi! U
S m poštah, ki poslovno sodelujejo z našo banko.
vsakih 2000 N-din ena žrebna številka.
I i
..‘ecanje bo v mesecu maju 1968, številke izžrebanih hranilnih knji-,1? bodo objavljene v dnevnih časopisih in po radiu. Pravica vlaga-,®J.la do nagrade preneha tri mesece po objavi izida nagradnega zrebanja.
podrobnejše brezplačne informacije lahko
robite PRI VSEH POŠTAH v SLOVENIJI, HRANILNIH °-AGAJNAH PRI DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN PRI ^OSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNI-VE LJUBLJANA:
^srednja poslovna enota Ljubljana Šubičeva 2
Podružnicah:
[JESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA, BEOGRAD, o0MžALE, KAMNIK, KOČEVJE, TRBOVLJE
*er ekspoziturah;
V L"'»liani: BEŽIGRAD, Titova 55 — MOSTE, Proletarska 1 STARA LJUBLJANA, Mestni trg 16 — SISKA, Celovška 9 ln VIC, Tržaška 36
5*» Ljubljane: ČRNOMELJ, GROSUPLJE, HRASTNIK, LOGATEC, MEDVODE, RAKEK, RIBNICA, VRH-Zatt^’ zagORJE
Kp^AJTE SVOJE PRIHRANKE POSLOVNIM ENOTAM Sp y TNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA. VA-PRt mPANJE NAGRAJUJEMO Z LEPIMI NAGRADAMI RpqJ;tAORADNIR ŽREBANJIH IN Z NAJVlSJIMI OB-S*NIMI MERAMI, IN SICER:
ngVa<^nc v'°se in devizne raču-
z na«6 V*0RC »n devizne račune Vcza”°Vet5nim rokom nad 1 leto Z od,,gvV*j°s.e in devizne račune
hranilne
vloge
6,35 %
7 %
•m rokom nad 2 leti 8 %
devizne
račune
6,25 % — od tega
4	% v devizah
7	% — od tega 6 % v devizah
8	% — od tega
5	% v devizah
i
SfSSSjf« Tt,m VI ZA VARČEVANJE PRI KREDIT-
HRANILNICI LJUBLJANA

"UMiuiaam
le na ozka strokovno-gralKSna vprašanja, marveč so ob tej priložnosti našle vidno mesto politične zahteve, kot na primer:
0 zahteva, da poleg plemstva in meščanstva tudi delavci dobijo pravico voliti svoje člane v predstavniške organe;
# zahteva po izobrazbi delavca. ki bo tako laže in hitreje spoznal svoj družbeni položaj in svoje zgodovinsko poslanstvo;
0 zahteva po organiziranosti vseh delavcev in spoznanje, da delavec ne more doseči svojih pravic sam in ne dia bi bil organiziran v svoji enotni organizaciji, in končno
O zahteve po izboljšanju materialnega položaja delavcev, ki ustvarjajo družbeno bogastvo.
Omenjene ideje, izrečene na ustanovnem zboru, razkrivajo, da so se tiskarji v svojem družbenem delovanju zavzeli za razreševanje pomembnih političnih zadev. Še pomembnejše kot to pa ie dejstvo, da so tiskarji na organiziranem sestanku verjetno prvič v zgodovini naše dežele 'načeli politična vprašanja, ki naj bi ostala po mnenju uradnih predstavnikov družbe, trajna pristojnost in monopol priviligirainih slojev. S tem ie bil led prebit tudi na Slovenskem. Število organiziranih slovenskih delavcev, ki so v prihodnjih desetletjih vse do leta 1945 za ceno številnih žrtev in zmot krhali »nedotakljivo« kapitalistično lastnino in monopol odločanja buržoazije, se je odslej nenehno večalo in dobivalo na svoji moči. Obdobje pomembnejših uspehov delavskega gibanja pa se začne z ustanovitvijo KPJ m še posebej v času njene notranje konsolidacije s tovarišem Titom na čelu. Po številu udeležencev skromen ustanovni občni atoor izobraževalnega društva tiskarjev, ki mu je 9. februarja 1968. leta z začetkom ob 5. uri popoldne v risal,niči Višie realke v Ljubljani prisostvovalo 32 tiskarjev, štejemo glede na pomen in vsebino za začetek organiziranega delavskega gibanja na Slovenskem ...
... Vodstvo društva grafičar-jev je že od vsega začetka čutilo potrebo po povezovanju z drugimi delovnimi organizacijami. Večkratne zahteve po povezovanju deželnih organizacij je avstroogrska vlada vse do leta 1894 vztrajno zavračala, kar samo kaže. da ji je bila enotna organizacija grafičarjev prav tako trn v peti. kot so ji bile vse druge delavske organizacije. Po nastanku države SHS je bil leta 1920 v Zagrebu ustanovni kongres delavcev grafične industrije. Politični uspeh je bil tedaj dosežen z odporom proti centralistični organizaciji, kar je imelo za posledico večjo samostojnost podružnic v večjih mestih.
Pomembne uspehe je v obdobju socialistične revolucije dosegla organizacija grafičnih delavcev na področju uveljavljanja ekonomskih pravic in izboljšan ia socialnega položaja svojih članov. V ta namen so
grafičarji organizirali blagajne bolniških podpor, posebne blagajne za brezposelne, podpore vdovam in sirotam. To je še prav posebej pomembno, če upoštevamo, da je bilo šele leta 1888 uveljavljeno zdravstveno zavarovanje in leta 1937 pokojninsko zavarovanje pri 70. letih starosti. Podatek, da je bilo v letih 1931 do 1936 kar 32 % brezposelnih grafičarjev, razkriva poar/čmbnost te pomoč; za brezposelne.
Sredstva za izobraževanje svojih članov so v višini ene četrtine — ene tretjine svojih dohodkov nalagali v posebnem skladu; po tem naj bi se zgledovale naše organizacije tudi v današnjem času.
Zaradi mezdnih sporov so grafičarji prvič stavkali, in sicer sedem tednov v letu 1919 in nato ponovno v letu 1937, ko je stavka zajela 17 tiskarn v Sloveniji.
Sindikat grafičnih delavcev je bil v letu 1924 organizator grafične strokovne šole in jo je krajši čas upravljal skupno z delodajalci. Delavci grafične industrije so dali leta 1960 tudi pobudo za ustanovitev Grafičnega šolskega centra ...
... V letih fašistične okupacije se je organizacija grafičarjev pod vplivom ožjega kroga članov vključila v Pokrajinsko zbornico, ki je bila pod neposrednim nadzorstvom okupatorjevega komisarja. To se ie zgodilo proti volji večine članov, ki so bili v tem času že množično vključeni v boj proti okupatorju in so z delom v ilegalnih tiskarnah prispevali k zmagi narodnoosvobodilne vojne. Ustanovni zbor Pokrajinskega sindikate ie bil aprila 1942. leta). Naj so nosilci sodelovanja organizacije grafičarjev z okupatorjem svoje dejanje še teko opravičevali s »humanitarnimi* razlogi, ostane resnica, da je bila to izdaja interesov članov in slovenskega naroda. Svod nedvoumni »ne« k temu sramotnemu dejanju je izreklo 50 v narodnoosvobodilni vojni padlih tovarišev -— grafičarjev in veliko število grafičarjev, ki: so vojno preživeli kot borci narodnoosvobodilne vojske, med njimi 11 nosilcev Partizanske spomenice i.n narodni heroj Jože Moškrič...
... Za svoj čas napredne zahteve ustanovnega zbora izobraževalnega društva tiskarjev so bile v letih narodnoosvobodilnega boja daleč presežene in so uresničene v socialistični revoluciji. Danes grafičarji uspešno Icoristijo svoje dragocene izkušnje in tradicijo iz organiziranega dela v preteklosti in zato na samoupravnih osnovah uspešno urejajo bistvena vprašanja gospodarjenja in medsebojnih odnosov v delovnih kolektivih. Do tradicionalnega v organizaciji, ki se je v novih razmerah preživelo. grafičarji niso bili nikoli sentimentalni in so skrbno negovali le vse tisto, kar lahko prispeva k oblikovanju svobodnega proizvajalca...
i
nm\ zastonj
Bi imeli tudi vi radi avto?
Nov, sodoben, ekonomičen in vzdržljiv avto? Morda nevi Citroenov avtomobil DIANA?
i Nič lažjega kot to!
Sodelujte v Tomosovem nagradnem natečaju »DIANA ZASTONJ!«
Pozanimajte se za pogoje tega natečaja v katerikoli trgovini v Jugoslaviji, kjer prodajajo Tomosove Ne pozabite: prav vsak udeleženec nagradnega natečaja ima enake možnosti, da dobi DIANO zastonj!
Pogumno torej v lov na srečo!
In obilo sreče pri tem!
TOVARNA MOTORNIH VOZII TOMOS KOPER
VSNeCWVWtfrXWWWXt^ViaN>X*X\>X>XXXX>XSX>>X>X<>XSXVXXXXXXX>XXVwX\XXXXXtXXVVVSNSXXXX>fc
</VSAAAAAAAAAAArAAAWAA/'yWWWWWVWsAA/WN/,y'yVV*V/NAAAAAAA<
je začela s prodajo svojih ekskluzivnih pomladanskih modelov — plaščev modnih barv v omejenem številu
prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek
AA/VWNAA/WWV\AA/V\AAA/WVWVV^AyWWWSAAAA/*y^AAčyv\AAAAAA
>XXXVNS>H>HWNNXVAXXX>XXXXNXXXX'
VPRAŠANJE:
Pravna posvetovalnica-
\XXXXXVIXXX>X<XXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXX\N

Delal sem v podjetju nekaj več kot tri mesece s polnim delovnim časom, vendar mi po prenehanju dela ta delovna doba ni bila. vpisana v mojo delovno knjižico, ker je bila med menoj in podjetjem sklenjena le pismena pogodba o opravljanju dela in je nato podjetje zagovarjalo stališče, da to ne predstavlja rednega delovnega razmerja In me tudi zato ni prijavilo pri pristojnem zavodu za komunalno zavarovanje.
Ali lahko upravičeno uveljavljam delovno razmerje za čas treh mesecev, kolikor sem delal, in vpis te delovne dobe v svojo delovno knjižico preko sodišča, ker je od prenehanja dela že minilo več kot pol leta? — L. M. — Maribor
Očitno ie podjetje v vašem primeru izigralo določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih in ie štelo vaše delovno razmerje za civilno pravno razmerje, namesto za redno delovno razmerje, s čimer pa je prihranilo pri plačevanju prispevkov iz vašega delovnega razmerja. Ker ste dejansko opravljali delo v polnem delovnem času, ste zato upravičenj do priznanja te delovne dobe v vašo delovno knjižico, vendar morate te svoj zahtevek uveljaviti po upravni poti in ne pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti.
A. POLJANŠEK
9 VPRAŠANJE:
§cm študentka 8. semestra filozofske fakultete: 15. I. 1968 semJabsolvirala na tej fakulteti, šola mi je ponudila zaposlitev za določen čas zaradi nadomeščanja profesorice, ki je odšla na porodniški dopust. Poučevala bi 12 ur tedensko, to je več kot znaša polovična učna (in tudi delovna) obveznost. Zanima me. ali so kakšni zadržki, ki bi mi onemogočili takšno zaposlitev? — Z. P. — Škofja Loka
V razmerah, ki ste jih opisali, imate pravico, da se zaposlite in delate poln alj polovico polnega delovnega časa.
Iz takšnega dela imate po 42 čl. temeljnega zakona o delovnih razmerjih vse zakonite pravice Do d=Iu in iz dela v delovni
organizaciji. Obseg teh pravic, ki jih uveljavljate glede na
dolžino delovnega časa oziroma na delovni prispevek, ie odvisen od dolžine delovnega časa in doseženih delovnih uspehov (merila pa določa Isplošni akt — statut ali pravilnik delovne organizacije).
Na podlagi takšnega delovnega razmerja za določen čas lahko zahtevate od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, da vam izda odločbo, s katero vam prizna status zavarovane osebe.
Tudi polovični delovni čas se šteie v pokojninsko dobo, kakor to določa 127. 61. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
J. TRAJCEV
9 VPRAŠANJE:
Ali pripada delavcu za delo na dan državnega praznika nadomestilo osebnega dohodka, če je izpolnil 184 delovnih ur in je bil na dan državnega praznika prost? — Delavci HE Vuzenica
Delavec ima pravico do počitka ob državnih praznikih. Pri odmerjanju njegovega deleža v delitvi sredstev za osebne dohodke se ti dnevi štejejo, kot da bi delal.
Tako določa 74. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Ne more biti dvorna, da veljajo tj predpisi za vse zaposlene delavce, saj bi v nasprotnem primeru vi — v primerjavi z drugimi delavci v vašem podjetju ali izven njega — bili prikrajšani in neenako obravnavani.
J. TRAJCEV
iz naSe družbe
Novomeščani, bolje rečeno prebivalci naselja Mestne njive, so pred kratkim dobili prepotrebno trgovino z živili. Njihovi dolgoletni želji je ustreglo podjetje »Mesarija«, ki je za preureditev prodajalne vložilo okoli 32 milijonov S-dinarjev. V tem lokalu lahko dobijo potrošniki vse vrste mesnih izdelkov in nekaj špecerijskega blaga. V drugem delu lokala, ki je predeljen s steklom, pa je okusno in moderno opremljena restavracija — Milovan Dimitrič
© PTUJ:
Posluh za strokovno usposobljenost
V Strojnih delavnicah v Ptuju posvečajo veliko pozornost strokovni usposobljenosti zaposlenih. Lani so v ta namen dali nekaj nad 6 milijonov S-dinarjev. Od 320 zaposlenih so skoraj že vsi obiskovali razne tečaje in seminarje, mnogi tudi izven matičnega podjetja. Tečaje o varnosti pri delu so npr. obiskovali vsi tisti, ki morajo poznati te predpise in ki so neposredno odgovorni za varno delo. Šestindvajsetim članom kolektiva, ki Izredno študirajo na srednjih in višjih šolah, podjetje pilačuie stroške šolanja, pa tudi sicer jim nudi razne ugodnosti, da bi čim laže doštudirali.	F. H.
9 LITIJA:
Manj skladov kot lani
Celotni dohodek litijskega gospodarstva je za 3 % večji od doseženega v letu 1966; količinski obseg proizvodnje je sicer na isti ravni, pač pa se je vrednost proizvodnje povečala za 12 %, in to na račun izboljševanja kvalitete in večje izbire proizvodov. Na sorazmerno majhen porast celotnega dohodka vplivajo občutno narasle terjatve do kupcev, saj so ie-ti dolgovali litijskemu gospodarstvu ob koncu leta 1967 že okrog 30 milijonov novih dinarjev.
Slabše je bilo z gibanjem produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Porabljena sredstva so se boli povečala kot celotni dohodek, zaradi česar se je občutno zmanjšal neto produkt v celotnem dohodku, in to skoraj za tretjino, prav tako pa se je zmanjšal tudi dohodek, in sicer v primerjavi z letom 1966 za blizu 15 %. Se pravi, da bodo delovne organizacije ustvarile manj skladov, kot so jih leto dni prej.
Navzlic zmanjšani akumulativnosti so v delovnih organizacijah na litijskem območju večal; osebne dohodke, kar kaže. da pravilniki o nagrajevanju ne upoštevajo v zadostni meri gibanja produktivnosti, zlasti še ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu je znašal okrog 820 novih dinarjev, kar ie za desetino več v primerjavi z letom 1966. V delovnih organizacijah utemeljujejo povečanje osebnih dohodkov s tem. da ie bila potrebna v preteklem letu znatno večja intenziteta dela pri zahtevnejši proizvodnji. Kljub vsemu bo ostalo za sklade delovnih organizacij v letu 1967 le okrog 9,800.000 novih dinarjev, medtem ko je litijsko gospodarstvo ustvarilo v letu 1965 13,200.000 novih dinarjev skladov. Razumljivo je. da se bo v tej zvezi spremenilo delitveno razmerje dohodka, saj ga bo šlo 72 % za osebne dohodke in 28 % za sklade, v letu 1966 pa je šlo za osebne dohodke 67 % dohodka, za sklade pa 33 %.
— vš —
® LJUBLJANA:
Potrebe večje kot možnosti
b
a
is
a
E
S
H
H
H
■
ffl
IS
#
B
a
S
H
e
9
a
H
H
H
C*
V pripravah na bližnjo skupščino Vodne skupnosti Ljublja-nica-Sava so se predstavniki te organizacije razgovarjali pred dnevi s predstavniki občinskih skupščin in delovnih organizacij Ljubljane, Kamnika. Domžal, Vrhnike, Logatca, Cerknice, Ribnice in Kočevja. Ob tej priložnosti so jih seznaniti z deli, ki so bila izvršena minulo leto in s predvidenimi deti, ki naj bi jih v letošnjem letu izvedli v posameznih krajih. Podrobne razprave o tem, kaj bi bilo v posameznih občinah potrebno, so pokazale. da so sredstva te skupnosti za vse potrebe veliko preskromne.' Zato so ob tej priložnosti predstavniki delovnih organizacij. zlasti v tistih občinah, kjer so pereče vodno gospodarske razmere, kritično oceniti plačevanje obveznosti do republiškega vodnega sklada. Meniti so tudi. da so obremenitve nepravično porazdeljene, predvsem pa so poudariti, da tisti, ki prispevajo v sklad, nimajo voliva na to, kako se ta sredstva uporabljajo. Zato so se domala na vseh razgovorih zavzeli za to, da bi se ta sredstva bolj pravično delila, sklad pa bi moral dajati podroben obračun, kje so bila sredstva uporabljena.
V. D.
9 KIDRIČEVO:

Individualna gradnja
■
m
m
Čeprav je tovarna glinice in aluminija v Kidričevem za stanovanja svojih delavcev v minulih letih vložila več mili- g jonov dinarjev, stanovanj še vedno primanjkuje. V kolektivu ■ so se zato odločili, da bodo pomagali tudi tistim delavcem, ki si gradijo lastna stanovanja. Zato so samoupravni organi v pod- a jetju naročiti strokovnim službam, komisiji za skupno potrošnjo 1 in družbeni standard in sindikatu, da pripravijo osnutek pra- g vilnika o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacije stanovanj.	g
Osnutek, pravilnika, ki obsega 20 členov, je sedaj pripravljen	9
in ga bodo dali ,v razpravo. Med drugim osnutek predvideva,	g
da bi dajati posdjila za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj	g
od 5000 N din do 50.000 N djn za dobo največ dvajsetih let. H Posojila za gradnjo in nakup novih stanovanjskih hiš bi dajali H le v gradbenih okoliših, ki niso oddaljeni več kot 8 kilometrov g od Kidričevega, medtem ko bi delavci dobili posojila za adap- g tacije tudi izven tega območja. V osnutku pravilnika so dolo- g čeni še razpisni pogoji ter kdo ima prednost pri dodelitvi takih a? posojil. V kolektivu je za tak način kreditiranja veliko zanimanje in verjetno se bodo mnogi odločili ter zgraditi svoja g stanovanja.	/	M. F. E
SVETI OBČINSKIH SKUPŠČIN SE VSE BOLJ UVELJAVLJA..
RAZVESELJIVA
UGOTOVITEV
V zadnjem času je mogoče v zasavskih revirjih ugotavljati, da se krepita ugled in vloga svetov občinskih skupščin. Občinske skupščine zadnja leta prenašajo vedno več pristojnosti v odločanje svetom, kolikor je to seveda mogoče v zvezi z veljavnimi zakonskimi določili, se pravi, da se delovno področje svetov znatno širi, s tem pa seveda tudi odgovornost pri sprejemanju posameznih konkretnih odločitev.
Občinska skupščina Trbovlje, na primer, skuša dosledno uveljaviti načelo, da ne bo obravnavala na sejah1 nobene zadeve, o kateri ne bi predhodno razpravljal pristojni svet in predlagal ustrezno rešitev. Z dnevnega reda sej je doslej že »šlo« nekaj zadev, pač zategadelj, ker o njih ni predhodno razpravljal ustrezni svet občinske skupščine. Tudi kot poročevalci o posameznih zadevah, ki jih obravnavajo občinske skupščine, se skorajda že dosledno pojavljajo predsedniki ati člani svetov.
Čeprav delo svetov še ni v celoti najbolje organizirano, pripombe so največkrat zategadelj, ker članom svetov predhodno ne pošljejo gradiva za vsa obravnavana vprašanja, pa se vseeno uveljavljajo. Oblikujejo in sprejemajo stališča, ki so po njihovem mnenju najboljša oziroma najbolj sprejemljiva, zato ni naključje, da stališča nekaterih svetov niso
bila enaka stališčem upravnih organov, pa tudi odločitve odbornikov so že bile drugačne od predlogov svetov. Vedeti je namreč treba, da sestavljajo svete občinskih skupščin v dokajšnji meri tudi predstavniki tistih dejavnosti, ki sodijo v delovno področje svetov, in ki skušajo izoblikovati včasih take rešitve, ki bi bile ugodnejše za delovne organizacije z njihovega področja. Dogodilo pa se je tudi že, da so biti predlogi svetov v nasprotju s predlogi predsedstev občinskih skupščin, čeprav je seveda ob tem vprašljivo, če sploh lahko nastopajo predsedstva kot predlagatelji posameznih predlogov. In še na nekaj gre opozoriti: člani svetov se vse bolj zavedajo odgovornosti, ki jo imajo; zato se je, na primer, v Trbovljah v zadnjem času dogodilo, da člani enega od svetov niso hoteli izoblikovati predloga sklepa o obravnavanem vpraša-
nju in ga predložiti v obravnavo občinski skupščini. Vprašanje je, kaj je vplivalo na takšno odločitev, verjetno tudi odgovornost, ki bi jo svet sprejel s takšno ali drugačno odločitvijo. To je seveda ena od senčnih strani v delu svetov občinskih skupščin, ki pa je ne gre posploševati ali pa na tej osnovi slabo oceniti dela svetov.
Sveti občinskih skupščin se v zasavskih revirjih dejansko čedalje bolj uveljavljajo; v vedno večji meri postajajo sooblikovalec politike občinske skupščine. To pa je prav gotovo pomemben napredek, ki je bil dosežen v zadnjem času v delu občinskih skupščin na tem območju, posebej še, če upoštevamo, da sč je s tem močno razširil krog tistih občanov, ki soodločajo ali odločajo o vprašanjih, pomembnih za vse občane oziroma za celotno življenje v občini.	-vi-
ZIMA SE POSLAVLJ, ZATO V HRASTNIKU RAZMIŠLJAJO, KAJ VSE JIM KAŽE STORITI
V PRIPRAVAH NA LETOVANJE DELAVCEV
Upravni odbor počitniške skupnosti pri sindikalnem svetu bo imel pred začetkom poletnega letoyanja svojih članov polne roke dela. V Vrsarju, kjer so si lani uredili weekend naselje, bo kazalo urediti dovozne poti, prepleskati hišice, urediti igrišča za otroke, plažo in kup manjših, a vendar neodložljivih zadev.
Sicer pa so nekateri, čeprav redki hrastniški proizvajalci preživeli vsaj nekaj dni zimskih počitnic. Steklarski kolektiv ima namreč v Bohinju svoj dom, ki zmore sprejeti do 25 gostov. Zal, se steklarji te priložnosti zelo omejeno poslužujejo. Se najbolj so letos prišli na svoj račun mladi proizvajalci, ki so marsikatero soboto odrinili v Bohinj in preživeli lep dan na snegu in smučanju. Teden dni so bile v tem domu nekatere športnice hrastnlške Steklarne, ki jim je kolektiv omogočil nujno potrebne vaje za pripravo na bližnja tekmovanja. Sindikalna organizacija hrastniške Steklarne ne nudi samo svojim članom možnosti zimskega dopusta v Bohinju, pač pa je letos te možnosti razširila na druge kolektive v občini. Vendar brez več-
jega odziva. Zimski dopust si med hrastniškimi delovnimi ljudmi ni pridobil domovinske pravice, čeprav nenehno poudarjamo, kolikšnega pomena je zimska rekreacija. Seveda je posredi denar, stroški za zimsko opremo in podobno.
Zima se poslavlja, to pa navaja upravni odbor sindikalne počitniške skupnosti na začetek pospešenega dela za pripravo poletnega letovanja. Na predlog občinskega sindikalnega sveta bo upravni odbor med drugim letošnjo pomlad proučil možnosti pocenitve letovanja v počitniškem naselju v Vrsarju. Sindikalni svet je namreč voljan prispevati nekaj denarja za vse tiste proizvajalce, katerih osebni dohodki niso tolikšni, da bi sii utegnili privoščiti desetdnevne počitnice s svojimi družinami.
Razen tega namerava upravni
odbor storiti vse, da bi letos le uveljavili staro zamisel: začeti z letovanjem konec maja, ne pa sredi ali celo konec junija. Za vse tiste, ki bi se odločili za dopust v maju ali začetku junija, pripravljajo znaten popust in seve tudi za tiste, ki raje letujejo po avgustu.
Prav tako neodložljiva nalo-loga bo resno proučiti možnosti zamenjave letovanj. V poštev pride sindikat rudarjev, ki ima svoj dom na Rabu in drugod. Te rnožnosti kaže letos dejansko približati ljudem, ki neradi večkrat zapored prežive del svojega dopusta na enem in istem kraju. Prvenstvena dolžnost pa bo najkasneje do maja urediti počitniško naselje. Pri tem računa upravni odbor na pomoč in sodelovanje delovnih organizacij. Računajo, da bi z malo denarja in prostovoljnim delom utegnili dejansko urediti počitniško naselje tako, kot so si to zamislili lani, pa jih je prehitela sezona.	-m-




I * " »
mm

Zavod za požarno varnost v Novem mestu je odprl nov servis za vozila tovarne Pretiš in NSU. To je edini servis te vrste na Dolenjskem in tretji v Sloveniji, Po takem obratu so vozniki že dlje časa povpraševali, saj je bilo treba za vsako malenkost voziti vozila v nopraviio v LjubHano V servisu imajo sedaj tudi vse rezervne dele, s katerimi jih redno oskrbuje tovarna Pretiš NSU iz Sarajeva. V to tovarno pa so poslali na specializacijo tudi pet svojih mehanikov, tako da bodo poslej imeli dovolj usposobljenega kadra, —D. M.
SIGNALI
Pred kratkim so v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik sklicali sestanek mladinskega aktiva. Nič posebnega: sestanki so bili in bodo. Dnevni redi so zmeraj enaki ati si vsaj na las podobni.
Ne! Tokrat ne! Tokrait J* dnevni red obsegal eno samo zadevo: odgovornost vajencev za slab učni uspeh v prvem šolskem polletju. Mladi so s« zganili. V njihovo zavest j® prodrlo spoznanje, da se utegnejo s tem sestankom posloviti od suhoparnih, včasih kar dolgoveznih, več ali manj ab-straktnih sestankov, z obveznimi: treba je, treba bo in podobni refreni. Hrastmiška mladina je namreč dokaj pozorno obravnavala znane teze: mladina v samoupravnih odnosih in naloge komunistov, kot s® z dokajšnjo zavzetostjo prisluhnili izhodiščem prihodnjega delovanja ZMJ v pripravah na nedavni kongres ZMJ. Živahne razprave so jim dejansko omogočile, da so soočili svojo dosedanjo aktivnost Z današnjo stopnjo družbenega razvoja in skušati najti svoj® mesto v njem.
Sicer pa se povrnimo na sestanek mladih delavcev V Tovarni kemičnih izdelkov. Od 16 vajencev 1. letnika s® same 4 prinesli v tovarno p o* zitivne ocene. Drugi negativne. Čeprav je pretila nevarnost, da se bo sestanek izrodil v pridigo, v obsodbo mladih vajencev, da si bo mladinska organizacija z prilastila vlogo edinega in izključnega arbitra, o vsem tem ni bilo sledu. Mladinski aktiv je hotel odkrito, možato besedo, priznanje vajencev, da so nekoliko zlorabljali zaupanje kolektiva ifl miadinske organizacije in možate obljubo, da je za zdaj najvažnejša naloga mladih pokazati z solidnim učenjem svojo privrženost načelom mladinskega aktiva.
Odnos do učenja, do dela je na tem sestanku dobil ustrezno mesto. To je bila hkrati priložnost za izmenjava mnenj o odnosih mladih da starejših delavcev in narobe. V razgovoru so podrobno ih konkretno opisali, kaj vse pričakuje kolektiv od bodočih ki alificiranih delavcev. V razpravi so samokritično ugotovili, da imajo dejansko vse p®" goje tako za teoretični, kot praktični pouk, kar vsepovsod danes še ni primer. Mladi s° se spomnili, kolikšne napore 3® bila vložila mladinska organizacija za to, da so kolektiv1 bolj kot kdajkoli prej na st6' žal odprli vrata svojih podi6' tlj vajencem ter s tem pokazali pravilen odnos do mlad® generacije.	,
Takega sestanka res že do1' go ni bilo. Nobenih abstraktnih in odvečnih besed. Cas minil, kot bi trenil. Mladih1 se tokrat začuda ni nikamor mudilo. Prijetno 3® govoriti o konkretnih zadevah, o vprašanjih, ki jih P® stavlja na dnevni red vsakdanje življenje, ne pa potreb® ati pa preživel nazor, da P®c sestanki morajo biti. Zato ** veda mladi dejansko niso P®' zabili znova in znova ugot®j viti da je njihova organizacij ja krenila po novi poti. P®1 konkretnega delovanja, koh' kretne aktivnosti, tako kot leva konkretno vsakdanje življenje ...	-m-
Na 10 cicero
® SLOVENSKE KONJICE:
Pri delavski univerzi v Sl®j venskih Konjicah so prič® tečaje iz varstva pri delu. G1 de na število prijavljenih sj9 šateljev so jih razdelili v d j skupini, tako da bodo v PrVv delavci iz kovinske stroke, , drugi pa iz gradbene in sorodnih strok. Predavanja namenjena predvsem delf, cem, ki delajo na delovb-mestih obraitpvodij, izmenbG dij, mojstrov in podobno ti bodo trajala skupaj 24 9
• RIBNICA:
Na podlagi nedavnega D, ferenduma v ribniški obojna katerem so volivci te ne odločali o uvedbi peti®*«#, ga krajevnega samoprispeVj-J je Občinska skupščina Ribja1 { na zadnji seji sprejela odl°% uvedbi samoprispevka za grfj. njo, dograditev in obnovo skih poslopij. Po predvideti« odloku bodo občani te plačevali prispevek do Ul 1972 in bo namenjen predrv*J za šole v Ribnici, Sodi*®1 Loškem potnicu in
Iz naSe družbe

MED DVEMA OGNJEMA
največkrat
revno sindikat Nikomur ee ni dobro zameriti...
Ob tem lahko naravnost od-
_	.	. ..	.	.	,	,	. . .	,	.	. ,	govorim tudi na konkretno
S predsednikom sindikalne pa so, potem bi sami v svojem tem dejal, da je treba vse- vprašanje! Ne, nikogar v na-podružnice tovarne ZLATO- imenu ali pa organizirani v stransko vzgajati ljudi.«	kolektivu še niso prega-
ROG Maribor sem se pomen- sindikatu laže povedali in ute- »Če prav razumem, ste želeli njau zaradl tega,” ker je to ali koval kar na njegovem delov- metjili svoje mnenje. Če pa povedati, da niti beseda kriti- ono kritiziral, pa čeprav ®o bi-nem mestu — v majhni pisar- stvari ne poznaš, potem lahko ka, kaj šele konkretno izrečene j9 njegove pripombe utemelje-
nici poleg obrata družbene	.......-----------------1---*------1
prahrana, ki ga sicer vodi in sanj odgovarja. In ko sem ga

povprašal, kako so delavci zadovoljni z »njegovo« menzo in | z njim kot predsednikom sindikata, se je spretno izmaknil določnemu odgovoru.
»Okusi eo različni, za ljudi pa velja isto,« je dejal RUDI SORGO.
No, to so bile samo uvodne besede, kajti potem, ko sem vprašal za njegovo mnenje o najvažnejših nalogah sindikalne organizacije v sedanjem obdobju, se je razgovoril.
»Če sindikat predstavlja politično organizacijo, potem bi moral biti tudi dosleden pri 5 Izvajanju svoje politike. Dejansko pa kar naprej preslta-
» kritične pripombe v vašem ko- ne all pa tudi niso bile takšne. 8*sgBiw.	’ 1f|ctiy? ^®° zafelene ^ da Toda dogodi se, da takšnega
sti, ki si upajo spregovoriti, posameznika kasneje ne vabijo m	občutijo posledice, pa čeprav več na sestanke ali ga kako
samo v obliki zamere?«	drugače osamijo. Ne smem po-
»Spet moram reči, da smo spioševati, toda meni osebno si ljudje različni... Nisva se ^ je zgodilo, da sem se kot čisto prav razumela. To hočem predsednik sindikata potegnil sii!5: reči, da bi morali biti v obrav- ^ delavca, ki so ga samo-navanju raznih zadev strpni in upravni organi nameravali iz-človeško pošteni, kar pa vse- ključiti iz naše delovne skup-lej nismo! Nisem pa hotel reči, nosti. Dosegel sem, da so mu da bi zagovarjal toleranten od- izrekli samo zadnji opomin. Iznos do storjenih napak. Vse to kazalo pa se je, da delavec ni pomeni, da tudi sindikat mora nehal pijančevati, kar je ob-sikrbeti za to, da bi v ljudeh ljubil in tudi sicer me je na-spet vzbudili ali pa šele pri- lagal. Kasneje sem zaradi tega ; vzgojili takšne lastnosti, da bi sam predlagal, naj bi ga iz-znali spoštovati skupne dogo- ključili. Zameril pa sem se vore; znali upoštevati tudi vseeno — na obeh straneh obe-
mnenja, _ki jih izreče kdo nem, če lahko tako rečem. Tu-_ _	drug. Hočem reči, da pretežna dii na razne seje me zdaj bolj
kujemo s področja na področ- o njih podvomiš, čeprav ni ni- večina kolektiva vselej mora poredko vabijo, sam pa se noje; govorimo pač o tistem, kar kjer rečeno, da so pomisleki vedeti, kaj njihova delovna čem nikomur vsiljevati ... Vije trenutno najbolj aktualno; tudi utemeljeni. Mera je pol- organizacija želi doseči z dolo- dite. ni lahko biti predsednik nikoli pa pri tem ne gremo do na, če se ob vsem tem zgodi čenimi ukrepi, pa bo prepad sindikata, pa čeprav to funk-komca. In kar je najhuje: za- še to, da predlagatelji raznih med osebnimi in skupnimi in- cijo opravljaš v kolektivu, ld nemarjamo vzgojo in izobraže- ukrepov takšne pomisleke ra- teresi takoj manjši. V tem pre- mu zelo dobro gre, kot se temu vanje članstva. Če bi bili pro- zumejo kot osebni napad na- čepu, med tema dvema ognje- pravi,« je zaključil Rudi Sorgo. Izvajalci bolj razgledani, kot nje. Na vse to sem mislil, ko ma, pa se zavoljo opisanih	-mG
ilMilinnnmiiiiTiiiiiitiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zaposlovanje in brezposelnost na gorenjskem
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiim
OBSEŽNEJŠE IN KVALITETNEJŠE
ZAPOSLOVANJE
Na rob zadnji skupščini Komunalne skupnosti za zaposlovanje
Na območju kranjskega komunalnega zavoda za zaposlovanje, ki zajema jeseniško, radovljiško, tržiško, kranjsko in škofjeloško občino, se v zadnjem obdobju le deloma pojavljajo tudi potrebe za zaposlovanje novih kadrov. Nekaj novih zaposlitev je kranjska služba zaposlovanja zabeležila v elektroindustriji, tekstilni in gumarski industriji. Zaposlili so se predvsem priučeni delavci. Še vedno pa je precejšnje povpraševanje po diplomiranih ekonomistih in pravnikih. Ker pa teh kadrov primanjkuje po vsej Sloveniji, je kaj malo verjetno, da bi na Gorenjskem podjetja kmalu zadovoljila vse svoje Botrebe po ekonomistih in pravnikih.
»v. Med ugotovitve zadnje slkuip-Komunalne skupnosti za f^boslovanje v Kranju lahko ?Nemo tudi, da so se v decem-tii lani pri kranjskem Komu-■^nem zavodu za zaposlovanje ^•iavile s svojimi potrebami po
»••«4« Delovata totnoBt objavlja »•portale, članke, komentarje la glo-vseh področij bašoga družbenega to gospodarskega Ovijanja i
*• £elavska_e fi£*£6at objavlja
najugodnejših 4eeah fconerclalne -•Blase, razpise It ■MeEaje...
novih delavcih za letošnje leto predvsem gorenjske gradbene delovne organizacije. Številčno najmočnejšo potrebo po delavcih je izrazilo splošno gradbeno podjetje »Projekt« v Kranju, ki bo zaposlilo približno 50 novih delavcev najrazličnejših gradbenih poklicev. Kranjski komunalni zavod za zaposlovanje se je prav zaradi tega dogovoril s Projektom za skupno akcijo pri iskanju ustreznih kadrov, v katero pa bodo vključili tudi ostala gorenjska podjetja, saj je pomanjkanje gradbenih delavcev značilno za celotno Gorenjsko.
DECEMBRA LANI 1582 BREZPOSELNIH DELAVCEV
Kljulb bolj ali manj razveseljivim prejšnjim ugotovitvam pa število brezposelnih delavcev tudi na Gorenjskem še naprej narašča. Ob koncu decembra lani je kranjska služba zaposlovanja registrirala že 1582 brezposelnih delavcev. To število brezposelnih delavcev predstavlja 2,7 odstotka vseh zaposlenih in 0,9 odstotka prebivalstva na Gorenjskem. Tudi starostna in kvalifikacijska struktura brezposelnih delavcev se bistveno ni spremenila. Preseneča pa stalno naraščanje brezposelnih delavcev zlasti nekaterih poklicev. Prodajalcev je na Gorenjskem kar 40 brezposelnih, potem strugarjev 18, strojnih ključavničarjev 18, ekonomskih tehnikov 24 itd.
V minulem letu gorenjska podjetja v večji meri niso odpuščala delavcev, toda več je bilo prenehanj delovnih razmerij zaradi izteka roka, za katerega je bil delavec sprejet na delo. Omenjeni pojav pa ni posledica nekega sezonskega zaposlovanja. marveč predvsem posledica v minulem letu močno razširjene prakse med delovnimi organizacijami, da so sprejemale delavce na delo le za določen čas. To je le za tisti čas, ko so jim v podjetjih to narekovale najrazličnejše potrebe.
AKTIVNOST SINDIKATOV
Na zadnji seji skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje v Kranju smo tudi utišali.
rti inv	>■
da je bil na pobudo občinskega sindikalnega sveta Jesenice ter ob sodelovanju občinske skupščine in Komunalnega zavoda za zaposlovanje "sklican sestanek direktorjev jeseniških delovnih organizacij in predsednikov delavskih svetov. Obravnavati so problematiko zaposlovanja iin brezposelnosti na Gorenjskem in zlasti v jeseniški občini s posebnim poudarkom za možnosti zaposlovanja v letošnjem letu. Med najpomembnejšimi zaključki z omenjenega sestanka je predvsem razčiščeno mesto in vloga posameznih družbenih dejavnikov pri oblikovanju celotnega gospodarskega življenja v jeseniški občini
in zlasti oblikovanje politike zaposlovanja.
V zadnjem obdobju pa so a vso resnostjo obravnavali problematiko zaposlovanja tudi na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Kranju, kjer so sprejeli nekaj konkretnih in predvsem koristnih stališč. Iz njih ie razvidno, da se bodo sindikalne organizacije v tem letu zavzemale tako za uveljavljanje dolgoročnih ukrepov kot za takojšnje izvajanje nekaterih nujnih sprememb, ki bodo omogočile obsežnejše in kvalitetnejše zaposlovanje. Prizadevanja sindikalnih organizacij v podjetjih bodo predvsem usmerjena v doslednejše izvajanje družbenega nadzora nad zaposlovanjem, težile pa bodo tudi za tem, da se v naivečji možni meri zaipasle mladi kadri, ki prihajajo iz šol. Kranjski sindikati Pa so se tudi zavzeli za izboljšanje kadrovskih struktur v delovnih organizacijah, še posebei za vodilna delovna mesta in strokovne službe.
M. 2.

r» norici in prijatelji ljubljanskega grafika in arhitekta J/ Antona Brilbjja pravijo, da je po ravnanju in po zna-» ^ čaju bolj redkobeseden kot ne in da se zlepa ne razgovori, če pomenek nanese na vsakdanjosti našega življenja. V hipu pa se zna preleviti v razburjenega možaka, če se razgovor obrne na probleme ekonomske propagande in reklame, ki pomenita njegov življenjski poklic in konjička obenem.
Tak je bil in je še zdaj, čeprav že zbira dokumente, da bi se lahko upokojil. S prav svojevrstno razburjenostjo v glasu je takole začel svojo pripoved:
»V vseh učbenikih piše, da pravo in izvedbo reklame torej velikoiserijska proizvodnja po- mečemo v isti koš, kar pa še meni osnovo gospodarskega daleč ni vseeno. Zadevo pa, napredka. Usmerjanje v taks- očitno, na pravi tir lahko spe-no proizvodnjo modernizacija ljejo le strokovnjaki. Se teh in avtomatizacija samo še po- malo, kar jih imamo, pa težko sipešujeta, medtem ko efektna prodira s svojimi idejami, ker propaganda in reklama vpli- v podjetjih enostavno podce-vata na to, da se vložena sred- n ju j e jo moč in vpliv dobro stva kar se da hitro obračajo, premišljene propagande in re-Učinek je še toliko večji, če klame. V času po_ reformi se vsaj v zadnji fazi tesno sode- odnos do teh vprašanje že žalujejo vsi partnerji, torej pro- čenja spreminjati, ampak: po-izvajalci in trgovina.«	časni smo, preveč počasni^..
Tako pravi teorija. V praksi Trgovina, ki ima v naših pa je precej drugače. Na našo razmerah v rokah platno^ in skupno nesrečo in žalost. In škarje, v bistvu ostaja takšna, na napakah se (pre)malo na- kot je bila, to je klasično or-učimo, kar tudi ni nobena ganizirana. Tista podjetja pa, skrivnost. Anton Brilly, ki je ki orjejo v ledino, so spet pre-svojo kariero propagandista več osamljena in vase zaprta, začel pred štiridesetimi leti z Ce na primer Prehrana zapo-nagrado za plakat ene izmed sluje tudi razne strokovnjake-takratnih ljubljanskih plesnih svetovalce, tako ravna zaradi prireditev in jo nadaljeval z tega, ker to vpliva na boljšo uspelim aranžiranjem števil- prodajo. Ampak tukaj se veriga skorajda prekine. Prav bi bilo, če bi takšne pionirske poskuse podprli tudi proizvajalci in še drugi. Ce je kupec na
Počasni
smo...
pnmer pravilno poučen o uporabi raznih gospodinjskih aparatov, potem bo manij okvar in servisi ne bodo tako obremenjeni, kot so. Proizvajalec pa bi zlasti po tej poti moral izvedeti, kako naj spremeni ali izboljša svoje proizvode, da jih bo laže prodal. Hočem reči, da nih razstav po vsej državi (tu- je treba ne le spremljati, mar-di prva ureditev Muzeja NOB več tudi oblikovati psihologijo v Ljubljani je bila njegovo de- potrošnika in prodajalca. Dolo) nenehno razmišlja o pro- živel sem na primer v trgovi-pagandi in reklami.	ni, da je nekdo kupoval TOFS
»Pravkar sem se vrnil iz prenosni pisalni strojček. Tako Švice, dve leti sem bil tam na rekoč odločil se je že, ko je lastne stroške. Gnala me je ra- prodajalka nehote pritisnila na dovednost, da bi videl, zakaj tipko z akcentom. Valj se ni ta dežela, ki je v marsičem premaknil, ker takrat MORA podobna naši republiki, lahko obstati na mestu. Zakaj pa ta-doživlja tolikšen razcvet. Zdi ko mora biti, prodajalka ni se mi, da se tam posameznih vedela povedati. Kupec pa stvari lotevajo bolj s pamet- stroja tudi ni kupil, ker se je jo... Ta jim pravi, da stro- v njem vzbudil dvom o kvaii-kovnjak lahko veliko odleže, teti.
če je prav zaposlen. In kako Primer, ki sem ga navedel, je pri nas? V vsakem časopisu je naravnost klasičen. Namreč lahko preberete, kako smo si po tem; kako nestrokovno se o tem načelno na jasnem, stva- lotevamo tako zamotanega ri pa se le ne premaknejo ni- problema, kot ga predstavlja kamor.	prodaja posameznih vrst izdel-
Droben primerček bi nave- kov. Dobro zastavljena propadel za ilustracijo. Po svetu ve- ganda in reklama, v katero bi do, da ekonomska propaganda organizatorji vključili tudi bo-daje ideje za načine propagan- doče prodajalce in jih sezna-de, medtem ko proizvajalec in nili z osnovnimi značilnostmi trgovec poskrbita za reklamo delovanja in prednostmi njiho-pri prodaji posameznih vrst vih proizvodov, bi veliko od-blaga. Naše mlade ljudi, ki še legla. Ampak, kaj hočemo, če hodijo v šolo, pa učimo, da pa smo tako gluhi za najbolj reklama pomeni le novejši iz- enostavne resnice...« raz za besedo propaganda. Pri-	M. GOVEKAR
I r............................"""'"1 ,	— Potem pa Marjan viso — Ja!	ba opravičevati: ne za prej,
J 1	'	g k<> strelja .. . Le kako si upa, - Tu predsednik! Saj veš, ne za zdaj, da bo jasno! Tako-
U ,	, i *	, O*.	„ »e, .	^	^ ,
ne stoji! Cakaj’ bom še druge se široko govori o tisti stvari zaskrbljeni zaradi prikritega IllMtrižpllH ll p'Ib WApl;l Povprašal, če mislijo tako, kot v časopisu, nihče pa politično delovanja našemu. samouprav-I	,	1 11 in ti bom povedal. Potem ne reagira. Klical sem glavne- nemu sistemu nasprotnih sil...
” pa «—■*« “» B-.V 1*	** ■» ™	*
it:]f|[	žph
Nf«ii§(|
prej...
časa
Zadnje čase so same težave povedati treba! Seja bo po-Peter je z neprikritim za- s tem človekom. Zdaj ni dru- jutrišnjem, a drugo bomo ure-dovoljstvom odložil slušalko. p<?ti kot javna borba. Me- dili kasneje.
S kratkim pogledom se je še P* !ib I® telefoniralo že ka-enkrat, kakor že nekajkrat ti- ..	. dese_ti ki so te priprav-
XXX
m
Potem ko je Peter Porenta še tisto popoldne napisal ogrodje svojega govora za po-
što jutro, ustavil na dnu pete l5eni P°dprati strani lokalnega časopisa »Naš	®™le\
SffSi ss* ZTŠ&	'sss.s? ra e
Teltion Je spet zabrnel. ^	V% 5, 3£	S" £3	'-STSLS
bas-	da bo tale moja bodica vzdig- P“’ "a £ a ’ b0 pa °^e,r domušno pomežikoval, zraven
nila toliko prahu, je zamr- k^ntrA T®n’n7	pa zbijal take, da je omizje
rtiral. - Glej, fant, glej, iz no kontra- Jasno?
pokalo od smeha. Ena njego- ž

—	Sl bral?
—	Si ti, Pepe?
—	Jaz, ja! Kaj praviš?
—	Strupeno!
—	Jakovo maslo!
—	Misliš?
—	Samo on ima hrbet, koga pa
tebe bo morda še kdaj kaj; ^®nos Petra„ Porente na vih ge . ng Drjmer eiasjia.
^»«lIS§SlpiIiI
mslS" , „	„	.	, kor vse kaže nič drueeea Pakah, je grenko pomislil. Do kdaj v telefonski imenik, bo-
HM	' “ ™ k K”me™„ekf SpleSf S «*01 L. k*o	1= v =.M
klical-	tanko tako, kot si predvide- em. mogel spet usekati mimo dohm Zajcev.
val fant moj! Kako prav da	to kaj bo zdaj rekel Omizje se je neznansko
Marjan?	krohotalo. Le tovariš Janez
—	Kdo te je še?
—	France, Tone, Stefan.
na kom%eFrreptei>nšreeS	a,i Te Sšno^ša^da ri ^Sno in žaljivo!
rad mežnari po ljubljanskih ”... in kako se je izvijal.	H	Peter porenta na- - Kal
. v , ‘ _ .f ,_v,t _n vse dokler mu nisem odločno uuu' ,	, rel^r rorema pa. ts.aj
pisarnah, če le priložnost na . .	.	vendar nred- — Nikakor ne, tovariš ni ta šala tudi nekoliko poli-
nese. Ne vem pa, kaj Imata •	‘ Pptpr pnT.pn„ nredsednik. nobenih pomisle- tično obarvana?! Takšnih šal
Tone in Štefan pri tem	.	.	‘	h	kov... Vede! bi rad samo, ka- pa bi si ti, tovariš Marjan,
— Morda leti nanju tisto o •	ko naj Intoniram?	kot urednik časopisa »Naš
hoji po glavah. Saj veš, da Vtem je spet zabrnel tele- _ Na vsak način brez čas« nikakor ne smel privo-trmoglavo ženeta svojo, pa če- fon: — Je tam Peter Poren- Franceta, Toneta in Štefana, ščiti.
prav so vsi proti...	ta?	Zaradi ničesar se jim ni tre-	VINKO BLATNIK
PEKI NISO V ENAKOPRAVNEM POLOŽAJU
CENA KRUHA - STRAH ZA PADEC STANDARDA ?
**	~	------—-4-—_______________>>
PEKI DELAJO TUDI 14 UR DNEVNO H DELOVNE RAZMERE IZ ČASOV MARIJE TEREZIJE

čevljar naredi čevelj in ga proda kupcu po ceni, ki je kupcu sprejemljiva glede na kakovost in uporabnost in s katero čevljar pokrije vse stroške in svoje življenjske potrebe. Prav to naredi mizar, kovač, mehanik... Po tem principu delajo vse gospodarske panoge in vsi obrtniki. — Pri peku je drugače. Speče kruh, toda prodajati ga mora po ceni, ki mu jo določi... Zakaj? Kruh je osnovno živilo in kot tako mora biti v trgovini po takšni ceni, da je dosegljiv tudi tistim občanom, ki imajo najnižje osebne dohodke. To zahteva družba. Zato tudi pekarstvo sodi po svojem značaju v komunalne dejavnosti. Razvoj te dejavnosti pa je prepuščen občinam, ki z odobravanjem maloprodajnih cen kruha regulirajo zaslužek pekom in sredstva pekarskim obratom. Tako vzeto torej peki, čeprav proizvajalci, v privatnem ali družbenem sektorju niso v enakopravnem položaju s proizvajalci v drugih panogah.
Kruh je torej zaščiten. Zaščiten zaradi 'življenjskega standarda potrošnikov. Toda surovine za kruh niso zaščitene. Kmet, proizvajalec žit, dobi dobro plačano svoje delo. Se celo tako je, da je zaščiten s predpisi o pariteti. Zato, ker je vojvodinski kmet oddaljen od Ljubljane kakih 600 km, mora Ljubljančan plačati kilogram pšenice 8 dinarjev draže tudi v primeru, če dobi pšenico iz uvoza preko Reke, od koder je samo kakih 120 km. To je pariteta. Beograd je od Novega Sada oddaljen 60 km in beograjski peki kupujejo pšenico 10 dinarjev ceneje pri kilogramu, toda cena belega kruha je v Beogradu enaka ceni v Ljubljani. Prav tako dobe svoje plačilo proizvajalci soli, dostojno plačana je voda, elektrika, oprema, ne odpove se svojim dajatvam na kilogram kruha niti občina niti republika niti zveza. Samo peku je predpisana maloprodajna cena. V potu svojega obraza mora iztisniti za svoje življenje potrebna sredstva, t. j. razliko med stroški in maloprodajno Ceno. Ta razlika pa je tako majhna, da imajo v veliki večini primerov peki najnižje osebne dohodke v Sloveniji in naj slabše delovne pogoje in nobenih perspektiv za zvišanje standarda. Da panoga kot celota nima možnosti modernizacije in razvoja, je vprašanje zase.
Slovenci letno kupimo kakih 102 tisoč ton kruha. Kruha, ki ga spečejo privatni peki, kolikor jih še je, pa obrtniški in industrijski pekovski obrati. Od teh količin pojedo približno 40 tisoč ton belega in pol belega kruha, 60 tisoč ton pa črnega kruha. Toda kar spečejo peki kruha v Sloveniji, je le 62 odstotkov celotne potrošnje kruha, kajti zlasti v izrazito kmečkih področjih kruh večidel še vedno pečejo doma. Dejstvo je, da že sedanja mreža pekarskih obratov niti po količinah, še manj po asortimentu in najmanj po kvaliteti ne ustreza slovenskim potrebam. Prav tako ne ustreza potrebam mednarodnega turizma. Z večanjem števila mestnega prebivalstva, z Zaostrovanjem industrijskega načina življenja bo število gospodinjstev, ki pečejo kruh doma, vedno manjše. Torej bo potrebno v Sloveniji zgraditi zadovoljivo mrežo pekovskih obratov, tako glede na količine, asortiment in kvaliteto.
KDO BO ZA TO DAL SREDSTVA?
Peki — proizvajalci že precej časa ostro postavljajo zahteve po zvišanju maloprodajnih cen kruha in naslednjih razlogov: da pekarska panoga pride do potrebne akumulacije za enostavno in razširjeno reprodukcijo pekarn, da pokrijejo stroške za dostavo kruha, da pokrijejo višino rabatov za prodajo kruha v maloprodajni mreži, da izboljšajo kvaliteto prodaje kruha, predvsem pa da postanejo delavci v pekarstvu enakopravni drugim glede osebnih dohodkov, delovnih pogojev in življenjskega standarda. Ne gre pri zahtevah pekov za kakšne velike vsote in za zvišanje maloprodajnih cen na vsej črti. Zahtevajo maloprodajno ceno npr. črnega kruha 150 dinarjev za kilogram. Ob tej ceni jamčijo tudi zadovoljivo kvaliteto, boljšo od sedanje. S to ceno se življenjski standard ljudem, ki imajo najnižje osebne dohodke, ne bo bistveno znižal. Štiričlanska družina, ki povprečno poje 1 kilogram črnega kruha na dan, bo mesečno pri podražitvi dala več le 400 dinarjev. Če primerjamo to podražitev s podražitvijo stanovanj, ki pa se uvršča prav tako k bi-
stvenim življenjskim potrebam kot kruh in voda, je podražitev minimalna.
Zakaj že ofo reformi peki niso uresničili svojih zahtev? Takrat je vladala psihoza velike bojazni pred navijanjem cen in račun za ta strah so morali plačati, predvsem peki. Prevladovala je ideja o zaščiti potrošnika, položaj pekov-pro-izvajalcev-ib panoge pa ni bil pomemben; Zvezni organi so oh reformi zagovarjali stali-■ šče, da se morajo maloprodajne cene kruhu oblikovati na ravni cen Novega Sada z dodatkom paritete, ker se tudi tako cene mokam oblikujejo. Toda današnje cene kruhu v Sloveniji kažejo, da so razlike — tudi 12 S-din — pri kilogramu večje, kar pomeni, da bi morala biti proizvodnja in distribucija kruha v Sloveniji za 10 do 15 odstotkov ekono-mičnejša kot v Novem Sadu ali v Beogradu. To pa je popolnoma nemogoče glede na opremljenost in organiziranost slovenskih pekarn.
Cene, ki so bile sprejete ob reformi in veljajo še danes, tudi ne ločijo proizvodnih stroškov od dodatnih materialov in s tem ne upoštevajo tehnoloških posebnosti, ki jih zahteva posamezen tip in kvaliteta kruha. Da je razlika med posameznim tipom in kvaliteto kruha občutna, dokazuje podatek, da je za beli kruh potrebno dodati soli, kvasa, slada in diacitata za kakih 8 S-din pri kilogramu, medtem ko za črni kruh zadostuje le 3 in pol dinarja.
Ob reformi in po njej sp se stroški peke, dostave in trgovine občutno zvišali. Najemnine so se zvišale za 24 odstotkov, bencin za 22 %, zavarovalnine za 59 odstotkov, močno so se povečale obresti na poslovni sklad, čisto na novo je uveden prispevek za uporabo mestnega zemljišča, za tri do štiri dinarje pri kilogramu se je povišala cena pšenici, ta.
2	dinarja se je povečala pariteta, podražile so se različne druge storitve, toda maloprodajne cene kruha se niso spremenile. Na splošno vzeto stroški peke na kilogram kruha so se v povprečju povečati za 40 starih dinarjev. To povprečje je sicer različno za posamezne obrate glede na njihovo opremljenost, glede na pogoje dela v teh obratih pa tudi glede kvalitete in asortimenta.
Ko nekatere občinske skupščine pregledujejo zahtevke
pekarskih obratov po zvišanju maloprodajnih cen kruha, ugotavljajo razlike stroškov med posameznimi obrati in te razlike uporabljajo v svojo korist tako, da ne dovoljujejo zvišanja cen. Najenostavnejša rešitev: »Naj peki sami pojasnijo, zakaj nekje višji stroški, drugod pa nižji.« — Splošno mnenje je, da zaradi velikih anuitet in nezadostno izkoriščenih zmogljivosti poslujejo modemi pekarski obrati z večjimi stroški. — To je popolna zmota! V Sloveniji je nedvomno najmodernejši pekarski obrat obrat ljubljanskega »Žita« na Šmartinski cesti.- To je industrija s popolno mehanizacijo. Kalkulacije tega obrata kažejo, da so stroški peke pri kilogramu kruha tudi za 12 starih dinarjev cenejši od kateregakoli drugega pekarskega obrata v Sloveniji, Ne glede na velike anuitete in potrebna sredstva za vzdrževanje in rekonstrukcijo, To kar v tem obratu podražuje kruh in zahteva višje maloprodajne cene, je dostava kruha v prodajalne in kulturna higienična prodaja v njih. Je davek industrializacije, kajti z nekdanjimi manjšimi parnimi pekarnami velikih industrijskih središč ne bi mogli več zadovoljiti. ^
Zaskrbljujoča je opremile"« nost pekarstvl v Sloveniji z izjemo štirih industrijski!} pekarskih obratov, ki delujejo v okviru živilskih kombinatov, ki so prevzeti nase odplačila anuitet. Večina pekarn je. na ravni obrtnih delavnic z majhnimi količinami proizvodnje. V njih mehanizacije praktično ni. Peči so zastarele. Obdelava kruha je večidel ročna, razen mešanja testa. Produktivnost je povsod nizka in resnici na ljubo, tudi higiensko tehničnim predpisom v teh zastarelih pekarnah ni zadoščeno,';-In zdaj zaradi nizkih maloprodajnih cen, ki jih določajo občinski organi v skrbi, da bi potrošnikom na njihovem področju bistveno ne padel življenjski standard, te srednjeveške pekarnice nimajo nobenih možnosti za modernizacijo in povečanje proizvodnje. , .
Pregled osebnih dohodkov pekov v Sloveniji kaže, da se mesečni prejemki za . 208 ur dela gibljejo med 80 in 90 tisoč S-din. Dejansko pa njihov delovni čas ni 208 ur mesečno, ampak zahteva način dela ih prodaje, da je dnevni delovni čas pekov tudi po 10 do 14 ur. Kruha kot enodnevnega arti-
kla namreč ni moč proizvajati na zaloge, zato se morajo peki dnevno prilagajati tržnim zahtevam s podaljšanjem delovnega časa. In kljub temu, da smo podpisniki mednarodne konvencije, ki prepoveduje nočno delo pekov, tega ne izpolnjujemo. Večino dela peki opravijo v nočnih urah zato, da morejo potrošniki vsak dan, tudi ob praznikih, dobiti svež kruh v zgodnjih jutranjih urah. Zaradi zastarelosti obratov in opreme v njih pa delajo peki v nemogočih delovnih pogojih, ki mnogi od njih izvirajo še iz časov Marije Terezije: s samokolnicami prevažajo premog, delajo tudi v vročini, uporabljajo lesene loparje, itd, .Zanimivo j©?, da je . Lubljahski kohihiriat;»2itQ<<.,fi^: združitvi včo manjših pekovskih obratov ugotovil, da je -od' 200' pek8v v 20 letih v teh obratih le eden dobil stanovanje in še to.iz sredstev organizacije Zveze borcev. In drugi podatek: 70 odstotkov upokojenih pekov je invalidsko upokojenih. To vse kaže na izredno slabe delovne pog-oje.
Uradniki in institucije, ki jih skrbi življenjski standard potrošnikov, če bi se maloprodajne cene kruha nekoliko dvignile, trdijo, naj bi v okviru kombinatov in večjih industrijskih obratov prelivali sredstva iz panog, ki so aku-mulativnejše, v pasivno pekarstvo. Pri tem kažejo na proizvodnjo peciva, ki je donosnejša, in na mlinsko industrijo-. Proizvodnja peciva je resda donosnejša od proizvodnje kruha, toda toliko zopet ne, da bi z dobički pokrivali izgubo v proizvodnji kruha, Ker gre tu predvsem za velike modernejše obrate, je treba javno povedati, da so se banke pri odplačevanju anuitet zopet uštele pri svojih zahtevah. Izraba strojev in opreme je takšna, da sredstva jz amortizacije nikakor ne zadoščajo za potrebno vzdrževanje.
Pecivo in boljši kruhi predstavljajo v današnji potrošnji le 10—14 odstotkov in ne morejo pokrivati izgube preostalih 90 odstotkov proizvodnje. Ti proizvodi niso, pod kontrolo in se njihove cene svobodno formirajo. Prav zato pa so že ekonomske in višje od cene , običajnega kruha. Če bi hoteli z nadaljnjo podražitvijo Ie-teh zagotoviti sredstva za razvoj pekarstva, potem bi morali cene tako dvigniti, da bi pecivo postalo za potrošnika povsem neinteresantno. Se bolj znižati stroške proizvodnje peciva pa ni mogoče.
Mlinska industrija je akumulativna, toda ob podražitvi pšenice se njena a kumulativno® t zmanjšuje za polovico in je veljko .manjša od odstotka vrednosti mok, v katerem je izraženo prelivanje v pekarstvo. Toda ne smemo pozabiti, da gre v Sloveniji hkrati tudi za reševanje izgradnje mlinske industrije in prepotrebnih silosnih in skladiščnih zmogljivosti, _ ki prav tako zahtevajo pomoč iz akumulacije mlinske industrije. Razvoj mlinske industrije v potrošnih centrih Slovenije pa je izrednega pomena. Torej, koliko lahko mlinska industrija da za modernizacijo pekarstva in za povečanje njegovih zmogljivosti?
Mlinska industrija v Jugoslaviji kaže veliko pestrost predelovalnih obratov, od potočnih pa do modemih mlinov. Do nedavnega je prevladovalo mišljenje, naj bo tovrstna, industrija locirana na področju, kjer raste pšenica. Skladno s tem mišljenjem so bile iz reparacij in z ugodnimi krediti postavljene moderne zmogljivosti v surovinskih predelih Jugoslavije. Pri prevladovanju tega koncepta so bile zmogljivosti v Sloveniji, ki je pomembna kot potrošni center, prepuščene propadanju, kajti mlevnina kot element cene mok je bila postavljena na strukturi izmeljave in stroškov modernih mlinov, katerih zmogljivost dosega 24 vagonov dnevne predelave. Mlinska industrija v Sloveniji se je v takih pogojih ohranila le s tem, da je prišlo do intengracije razdrobljenih obratov, ki so si s koncentracijo uspeti zagotoviti delno rekonstrukcijo. Sele perspektivni plan 1965— 1970. leta prinaša koncept, da je potrebno pri lokaciji novih mlinskih zmogljivosti upoštevati potrošnjo in ne surovine. Danes je mlinska industrija v položaju, da s koncentracijo amortizacijskih sredstev in akumulacije, ki je zaradi manjših in nesodobnih predelovalnih zmogljivosti relativno manjša, zagotovi izgradnjo in razvoj sodobnih predelovalnih zmogljivosti. To pomeni, da bo v Sloveniji potrebno koncentrirati proizvodnjo v nekaj mlinih, zastarele mline pa opustiti. To pa nujno terja sočasno izgradnjo ustreznih silosnih zmogljivosti, za kar pa je zopet potrebno najti sredstva iz akumulacije mlinske industrije. Akumulacija, ki je bila dana samo ob reformi, pa se s podražitvijo surovine v žitnem letu 1967/68 v pogojih proizvodnje v Sloveniji zelo
zmanjšuje. Ali bo ostala nuj' nost razvoja predelovalni!1 zmogljivosti le kot ugotovite^ na papirju in ali moremo pri' čakovati, naj bo ta industrija edini dejavnik razvoja pekari stva?
Govoriti o monopolizmu * pekarstvu bi pomenilo zanika' ti komunalni značaj te dejaV' fltisti. Dokler pa ta dejavnost ima komunalni značaj in je zato pod kontrolo družbe, P3 je resno treba postaviti vpr3' Sanje, ali je cenejše imeti n3 enem območju eno ali več pr o* izvajalnih organizacij. Freteh' tati je treba, ali je prispevek konkurence h kvaliteti proiz* voda in kvaliteti. postrežb3 večji, kot pa je izguba na ra' čtin neizrabljenih sta, ki je prvi pogoj konkure®' ce. Te izgube se ne da iznebi® enostavno s tem, da stroške^ ne priznavamo in držimo cene pod ravnijo, ki zagotavlja en®-stavno oziroma razširjeno i'e' produkcijo. V sedanji situacij1 je konkurenca zagotovila bolj' šo in pestrejšo oskrbo tržišča-
Omenimo tudi, da združeva' n ja pekarskih podjetij v zad' njem času tudi ne morem® okarakterizirati kot težnio k ustvaritvi monopola, saj .1® vsak obrat še nadalje pod koti' trolo skupnosti in se vklapli* v program razvoja posamezn® komunalne skupnosti. Res P* je, da v integraciji z žitnim* predelovalnimi podjetji iščejo pekarska podjetja možnosti z3 združevanje skromnih sred' štev, za pocenitev stroškov z3 razvoj ob urejanju enoto* tehnologije in standardne kv®' litete. Hkrati jim ie to pot. d3 uspejo zbrati vsaj neka' sredstev tudi za družbeni staP' dard — stanovanja.
Pek, pred kratkim še obrt' niški delavec, sedaj pa v so' dobnih industrijskih obrati!1 industrijski delavec-upravlj3' vec, je torej sam zadolžen pr®' skrbeti sredstva in možnosti za razvoj svojih obratov. Tod3 kako naj gospodari, če je P3 eni strani odgovoren ža pr®' skrb o potrošnika s kruhom danes in v prihodnje — P® drugi strani pa so mu doWj čene cene stirovin z zveznim zakonom, maloprodajne ceP® kruhu, to je njegovemu arti klu, pa so določene z odlok’ občinskih skupščin? Proizvod’1 n ja kruha pa obsega 90 % nj®J gove proizvodnje. Če povem®1 da nodatki za pekarno »Žito* na Šrhartinskj cesti v Ljublj®, ni kažejo pri sedanji strukturi proizvodnje dnevno koriščenj® pečnih zmogljivosti v dveh i*' menah v višini od 82 do 90 W je s tem tudi povedano, da P®7 ne more kaj več napraviti znižanje stroškov z boljšo izr®' bo zmogljivosti ali z odpra'*® notranjih rezerv. Notranje r®jj zerve v pekarstvu sp namr®* le še slabša kakovost kruhki manjši osebni dohodki pek<n in slabši delovni pogoji pek®'! proizvajalcev. To pa menda m v interesu niti pekov niti P®' karske panoge, pa verjetno tU' di ne potrošnikov in nazaduj* družbe.
Ta prostor sffio odstopil* podjetju »Žito« Ljubljafl®
Kako gospodarimo
Komu
v
korist ?
(Nadaljevanje s 1. strani) kt proti nesorazmerno nagli •konomskl krepitvi »centra« v nerjavi z ekonomsko kre-Pltvijo oljih politično-teritori-®(a(h skupnosti (kar je naspro-proces od tistega, ki smo ga Spovedovali v času odločanja *o reformo) — ter ubran na ta-(* zaključek (citiram): »Name-•to. do skuša s čvrsto roko Uravnavati tokove gospodar-•fcepa in družbenega življenja ® VSEH DELIH NAŠE DRŽAVNE IN SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI, naj bi raje zve-*o začela — kaj ni predvsem w t° bistiu) reforme! — usklaje- S ®oti različne interese NARO- ° D°V IN REPUBLIK po samo- < ttPfovni poti, z organiziranjem Z Ogovorov, kako v teoriji in v g t*r®ksi reševati skupne proble- ^ naše rasti.« In vendar je J. ^jevič v svojem članku citiral l6nto podatke o elconomski h Cepitvi zveze, spremenil stati- Jj •tiČTio ugotovitev, da se je de- § e* federacije v družbenem 01 Proizvodu slovenskega gospo- > Srstva v prvem polletju lani g Povzpej n# 13 3 odstotka, v ten- o “'nčno vprašanje »Gdje odla- < 13,3 pošto?«, hkrati pa citi- ^ r°ne podatke iz mojega članka | Povezal z drugimi cjtati tako, o njegov članek v celoti na- M st>rotuje citiranemu osnovne- • 1Jlu zaključku mojega komen- y torja v Delavski enotnosti. Naj J ocenjujem uporabo svojega o Prispevka v DE še tako priza- «1 Ssljivo, ne morem se znebiti > btisa, da so tov. J. Pjeviču slu- “ Žili statistični podatki, ki sem o z njimi obravnaval povsem ^ drugo vprašanje, le za ilustri- h r<nije njegove že vnaprej skon- § ^ruirane izpovedne misli, ne g fea za verodostojno posredova- o Me vsebine mojega članka rilcem »Borbe« in jugoslo- • nski javnosti.	u
j Namesto zaključka si velja r: '{zviti vprašanje: komu ko- O jSt* tako pisanje, ki je krivo, S
STANE KAVČIČ:
<k
jugoslovanska javnost ni
0, juyv:
cktivno, marveč tendenčno w * ganjena z delom in življe- S .Jem v SR Sloveniji? Očitno © le ljudem in tistim si- < ne verjamejo v učin- £ t^tost razsodnega, dokumen- m t0ane9a ter demokratičnega, | Bo Pa pomeni tudi javnega do- * terjanja in soustvarjanja e ^Pnih odločitev na ravni ce®2e ter se zato ogrevajo za y ttpn “Etično vodenje in pa & umerjanje našega gospodar- o ž(l 9® in družbenega življenja. ^ (ja,P°litiko »čvrste roke«. Na-loJe: zbirokratiziranim de- 0 ra, državnega upravnega ava- £ ust®’ ^i si z očitki »republike 0 C^aj° nered« — v na- < •od« . 2 načeli reforme pri- t podaljšati svoj skrb- y itn * mandat nad rastjo gospo- § le ftvo y usek delili države (če ° e}n,;°aoče z uporabo enotnih Sfei*tičnih ključev delitve * V*,”. ~ kar K bil tudi g »S; ° kritike v mojem članku tu kanska poštevanka«, ob- n Me ,enewi v DE). In ne nazad- g ben sovražnikom naše druž-en0f ureditve, bratstva in k Ho "osti naših narodov, celot- S „nase politike.	p
s!c0 aa' da je tudi novinar- < dopisnika »Borbe« iz E •tim/Wne lužilo tem kori- jjj
služilo tem kori-VINKO BLATNIK
m vi
SUMU.
telefon
116-695
delavska
enotnost
t«*1«1,0 Repu0ll61tefie »vete ZSj Iflv.k *nU° Izdete CZ P De Ul„ * enotno« v Mubllanl ir$m.'* bil ustanovljen 30 no Hlhn!.r* le41 Orelul* urednlSk) ',-8dnil» Gl4>vnl Ui ndgovorni
N M».AN POGAČNIK
■1ub?iLnorednl9tve 10 “prave ooitn, ”*■ Dalmatinove ul «
aSterr.........................
Ra*un 10 ,,ft‘n3S uprave sin-083 ,|ibli«„Pr’^ Narodni banki « rttni ** nb 661.1.991. d» n	,n 0r1 Kreditni bank-
”"•626^1,n,c1 Mubllana »i tartie,„T’*f|>"»-lo-*s««-4«6	- Po
- 5n^!H!,,vUlte sune 59 N-oai '^irtiJt®"- - Naročnina U ' boli— 1, 88 N-dm - 659 s-d1r b Ia|'**n* 19 N-dln - 1596 S-d1n ~ Rok *" N"mn - 5696 S-dln '“ontnin?01*^1’ ne vračamo. -~ Ti,k , Plačana e gotovini * 'a ktlSeii C7.P *r,ltid«ks
Možnosti za napredek
naše družbe so predvsem v usmeritvi na lastne sile
Iz ekspozeja predsednika IS Slovenije Staneta Kavčiča v republiški skupščini
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tovariš Kavčič je dalje dejal, da podpiramo zvezno skupščino in zvezni izvršni svet, ki sta sklenila razpravljati o analizi uresničevanja srednjeročnega plana s posebnim ozirom na reformo in bilanco sredstev federacije. V te analize in bilance pa bi bilo potrebno vključiti tudi razpravo o položaju, obsegu in namenu tako imenovanega državnega kapitala, ki živi in se obrača kot dediščina nekdanjega centralnega investicijskega sklada.
Tovariš Kavčič je nato govoril o našem zunanjetrgovinskem in deviznem režimu in dejal, da so lani sicer v načelu bolj ali manj zadovoljiv režim zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja z njegovim konkretnim izvajanjem tako popačili, da smo se znašli v precej kritičnem materialnem položaju, ki je izsilil precejšnje restriktivne ukrepe. Ti ukrepi ne vplivajo spodbudno na naš izvoz, v delovnih organizacijah p/ so povzročili mnogo razburjenja in kritike. Mnenja smo tudi, da je v preteklem letu zunanjetrgovinska politika vsebovala premalo selektivnosti; posamezne normative na tem področju so preveč prilagajali zahtevam vseh ali celo posameznih delovnih organizacij, namesto da bi določili razumno mero stimulacije in tudi zaščite.
NEPOSREDNE PRAKTIČNE NALOnE V RT,O VENSKEM GOSPODARSTVU
S sedanjimi tokovi gospodarske reforme moramo uskladiti vsa nerazrešena vprašanja, zla-
sti v investicijski dejavnosti, ki so še ostala iz časov pred reformo. Kar zadeva republiške objekte in akcije, smo tik pred zaključkom in o vsem tem bo izvršni svet v kratkem poslal skupščini poročilo z vso. dokumentacijo.
Slovenija je imela že pred reformo odprte tri velike investicije — EKK Velenje, železarne in elektroenergetiko. Za EKK Velenje je izvršni svet že poslal skupščini predlog o sanaciji. Glede železarn potekajo sedaj zelo intenzivne priprave za njihovo združitev v skupno podjetje, glede elektroenergetskih objektov pa trenutno še ni vse sklenjeno. Po predvidenem in že sprejetem programu graditve .primanjkuje'do leta 1970 približno 20 milijard S-dinar-jev. Izvršni svet je odločno za to, da se teh 20 milijard dinarjev dobi s povečanim 2.5 % prispevkom od investicijskih sredstev delovnih organizacij v letih 1968 do 1970 in mogoče še s prispevki iz kakšnih drugih virov.
Tovariš Kavčič je nato govoril o predvideni integraciji Splošne gospodarske banke in Ljubljanske kreditne banke in hranilnice.
Glede integracijskih gibanj v našem gospodarstvu nasploh pa je dejal, da smo sicer nekaj dosegli. vendar pa ta gibania potekajo prepočasi. Kierkoli more. izvršni svet podpira sodobne integracijske procese tudi s politiko republiških skupnih rezerv, ostala na dejstvo, da mo-raio poglavitni pobudnik in osrednji nosilec teh gibanj biti delovne organizacije same.
Stane Kavčič je nato dejal, da se izvršni svet strinja s stališči, da obremenitev gospodarstva ni moč več povečevati, nato pa je govoril o materialnem stanju in možnostih posameznih področij splošne potrošnje.
S tem v zvezi je povedal, da je bila lani povprečna pokojnina v Sloveniji približno 43.000 S-dinarjev, torej komaj nekaj več kot polovico povprečnega zaslužka zaposlenih. V mnogih razpravah pa je bilo izraženo enotno mnenje, naj bi povprečne pokojnine predstavljale približno 65 % povprečnega zaslužka zaposlenih in zato bomo morali resno razmišljati o tem, kako bi izdatke za socialno zavarovanje postopoma povečali.
Na področju zdravstva smo lani prvič po vojni zaustavili rast izdatkov za zdravstveno varstvo. Na tem področju se je začel tudi proces integracije in racionalizacije, ki ga bomo nadaljevali, toda čudežfev ne moremo pričakovati. Spričo zelo velikih razlik v posameznih republikah pa menimo, da bo nujno potrebno, da se v zdravstvenem zavarovanju federacija s svojimi normativi umakne zgolj na temeljna načela in da prepusti vse konkretno in normativno odločanje republikam.
Kar zadeva stanje na področju šolstva, je Izvršni svet že poslal skupščini neposredni akcijski program za racionalizacijo šolske mreže. Očitno je, da imamo nekaterih šol in kadrovskih profilov že preveč, hkrati ko je očitna potreba, da nekatere šole in kadrovske profile mnogo hitreje razvijamo. Zato izvršni svet racionalizaci-
metalka
LJUBLJANA — Dalmatinova 2
vam nudi
v svojih poslovalnicah v Ljubljani:
Titova cesta 24 Stritarjeva 7
110

ALUMINIJSKE POSODE IZ UVOZA PO ZNIŽANIH CENAH OD 30_50<yo
PONVE za cvrtje, 18 cm, težke KOZICE, težke, s pokrovom, od 10 do 501 LONCI, težki, s pokrovom, 5-delni, od 30 do 50 cm GARNITURA LONCEV, 6-delni, od 20 do 901 GARNITURA LONCEV, 4-delna, s pokrovom, od 12 do 18 cm
GARNITURA LONCEV, 5-delna, od 12 do 20 cm KOZICE, od 12 do 18 cm GARNITURA, 5-delna, 12 do 24 cm ALUMINIJASTE POKROVKE, od 12 do 22 cm PONVE ZA MLEKO, 2,5 litra, na pisk PONVE ZA MLEKO s cedilom, 18 cm VRCl ZA MLEKO, 3 litre VRČI ZA MLEKO, 5 litrov EXPRES LONCI, 4 litre Itd.
v zalogi je skupaj 75 vrst izdelkov
Stara cena N-din 27,95
62,25—311,05 1381,40
Nova cena N-din 14,15
35,05—142,65
690,70
90,55—407,65	48,90—	199,20
43,40	27,05	
63,10	39,40	
3.25— 9,05	2,10—	5,80
55,75	34,70	
1,20— 1,95	0,75—	1,20
50,35	32,25	
22,45	14,40	
14,40	9,25	
23,90	14,90	
113,85	72,90	
Prav tako pa vam nudimo po konkurenčnih cenah še naslednje izdelke:
PRALNE STROJE - GORENJE
ŠTEDILNIKE (električne, kombinirane, na trdo gorivo) GORENJE HLADILNIKE — Himo — Ignls — Zoppas
OBIŠČITE NASI
metalka
je šolske mreže ne pojmuje tako, da bomo zmanjšali skupni izdatek za šolstvo, temveč tako, da bo treba napraviti njegovo bolj ustrezno notranjo porazdelitev.
Okvir našega neposrednega delovanja v gospodarstvu v letošnjem letu — je poudaril predsednik izvršnega sveta — nam torej določajo naslednje naloge: izvoz, bolj ekonomska in racionalna delitev osebnega do-' hodka, bolj premišljene in rentabilne investicije ter integracija. Bila bi iluzija in zmota, ki

bi jo zelo drago plačali, če bi največje možnosti za naš gospodarski napredek videli v morebitnih spremembah posameznih instrumentov ali predpisov. Glavne rezerve in možnosti za vsestranski napredek naše družbe so predvsem v usmeritvi na lastne sile in v taki organizaciji dela, ki bo omogočila čimbolj racionalno uporabiti vse naše materialno-proizvodne, kadrovske, strokovne, intelektualne in splošno človeške potenciale.
M. P.
OD VSEPOVSOD
® POLI GAL ANT, VOLČJA DRAGA!
Za industrijo plastičnih izdelkov je značilna iz leta v leto hujša konkurenca. Tavam za izdelovanje proizvodov iz plastike imamo danes več kot dovolj pa tudi obrtnikov n« primanjkuje, ki se ukvarjajo * izdelovanjem najrazličnejših predmetov iz plastike.
»Ostra konkurenca, M kljub vsemu še vedno narašča, naa je prisilila, da smo lani nabavili nove avtomate za varjenje ...« dam je dejal <* našem obisku Peter Cebohin, tehnični direktor v podjetju PoMgalant. Več kot i;200.000 N-dinarjev smo vlažili v modernizacijo proizvodnje, pa čeprav bi med drugim potrebovali tudi nove prostore.«
Izkušnje »o pokazale, da aa
samoupravni organi v Pollga-lantu v svojih predvidevanjih niso ušteli. Avtomati za izdelavo plastičnih vrečk danea tečejo brez prestanka in *o izkoriščeni tako rekoč stoodstotno. Na leto Izdelajo blizu 60 do 70 milijonov vrečk, kar pomeni za podjetje blizu 5 milijonov N-dinarjev bruto realizacije.
»Z novimi avtomati »ne
pravzaprav rešili svoj obstoj ..razlaga Peter Cebohin. »Pa ne samo to. Na račun modernizacije smo prešli 1. februarja letos na 42-uml delavni teden ...«
Huda konkurenca sili tudi samoupravljavce v Poligalan-tu, da sproti iščejo svoje storit* rezerve in povečujejo produktivnost. Cene plastičnih proizvodov namreč iz leta v leto padajo, zato je sleherni korak naprej v proizvodnji Izvedljiv le na osnovi večje produktivnosti.
»Zaradi vsega tega sl za letos tudi nismo zastavili kdo ve kolikšnih načrtov...« pravijo v Poligalantu. Naš namen je, da uspešno uvedemo sedemurni delovni teden, da obdržimo približno enako visoke osebne dohodke, kot smo jih imeli v minulem letu in da pri vsem tem ne posežemo v sklade. Ce pa nam bo' uspelo še kaj več, toliko bolje ...«
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
J
Tiskovna konferenca
Obljubljene so ustreznejše rešitve
Na redni tiskovni konferenci no sprejemanje zakonov, da se v gospodarski zbornici SR Slo- gospodarske organiza'-" ’ lahko venije minuli teden je njen prilagodijo novemu i umen-predsednik Leopold Krese med tariju gospodarjenja in da. l-ah-drugim informiral novinarje o ko nemoteno sklepajo poslovne nekaterih začetkih razpleta te- pogodbe.
žav, ki so prizadele nekatere Z vsemi težavami, ki sprem-gospodarske organizacije žara- Ijajo slovensko gospodarstvo di sprememb v zunanjetrgo- zaradi neustreznih zakonov v vinskem in deviznem režimu, deviznem režimu, so predstav-V našem listu smo že poročali, niki gospodarske zbornice seda je delegacija slovenskega znanili tudi Mika Spiljaka, gospodarstva seznanila pod- predsednika zveznega izvršne-predsednika zveznega izvršne- ga sveta, ob njegovem nedav-ga sveta Kirn Gligorova o po- nem obisku v Ljubljani. Ob sledicah, ki so nastale v go- tej priložnosti je predsednik spodarstvu zaradi tega, ker je ziieznega izvršnega sveta izja-zvezni izvršni svet izdal nove vil, da vidi, da je potrebno predpise o deviznem in bla- številne probleme, ki sprem-govnem režimu za leto 196S Ijajo naše gospodarstvo, od-mimo z zakonom določenih praviti; zaprosil je za sodelo-terminov. S posledicami tako vanje gospodarsko zbornico in sprejetega zakona so se lahko seznanili tudi člani komisije zveznega izvršnega sveta, ko so obiskali Ljubljano in se sami prepričali o velikih zastojih v carinjenju in o nakopičenem blagu v carinarnicah.
Tovariš Krese je dejal, da je * gospodarski zbornici uspelo z Wk.‘ -''A intervencijami pomagati neka-terim podjetjem, da so lahko na carini rešila del blaga. Intervencija gospodarske zbornice je bila potrebna in koristna, saj so nekatere gospodarske organizacije lahko vsaj delno omilile zastoje v proizvodnji: vendar takšne posredniške metode ne morejo biti v redu, je poudaril Leopold Krese, ker ne	• i
rešujejo sistematično proble-mov. Namesto da bi se vodilni gospodarstveniki posvečali notranjim gospodarskim problemom delovnih organizacij, tro- gospodarstvenike, da pomagajo šijo čas na poti od delovne zveznemu izvršnemu svetu pri organizacije do zveznih orga- izdelavi novih gospodarskih nov. kjer skušajo osebno re- regulativov. Tovariš Krese je ševati posledice neustrezno povedal, da je predsednik sprejetih zakonov. Zgto je to- zveznega izvršnega sveta Mika variš Krese vnovič obsodil Spiljak že sprejel prve pred-ravnanje zakonodajalca, ki je stavnlke posameznih industrij-z nespoštovanjem zakonskih skih grupacij in da pomenijo rokov oškodoval velik del sl n- ti kontakti začetek prizadevanj venskega gospodarstva. Po- zveznega izvršnega sveta za udaril je, da gospodarska zbor- ustreznejše gospodarske rešit-niča vnovič zahteva pravočas- ve.	L V.
Za dom In družino
ARHITEKTOV KOTIČEK
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljll .........................................................................................................................................................................
/
llHI!l!llllll!!lll!!l|[!!ll!!lll!lll!ililll!llllllll!
!i![l!l!ll!lllllllll!l
llll!lllllll!l!i::.i i
illllllillimillllllEllllliii"
• VPRAŠANJE:
V prvi letošnji številki ste mi nasvetovali ureditev dnevne sobe. Nasveti so bili zelo izčrpni in moram reči, da mi je bila vaša rešitev res zelo všeč, zato se tudi zanjo najlepše zahvaljujem. Zal pa moram zaradi novih okoliščin načrt za ureditev te dnevne sobe spremeniti. Uporabljati jo namreč moram tudi kot jedilni prostor. Od sobne opreme moram namestiti v dnevni sobi poleg pianina črne barve še bukov fotelj, dolžine 90 cm, višine 100 cm z upognjenimi stranskimi naslonjali in z naslonjalom, ki ga lahko premikam v različ nih kotih. Les fotelja je bukovina naravne barve. Že sam sem poskušal po vaših načrtih preurediti dnevno sobo, vendar prave rešitve nisem našel. — I. D. Maribor
• ODGOVOR:
Kot vidim, ste tudi sami Ugotovili, da ste mi prvič poslali bolj pomanjkljive podatke. To napako pa ste v drugem pismu prav lepo popravili in upam, da vam bom tokrat ustregla s svojim nasvetom.
široka 90 cm in 36 cm globoka. Vse te omare so obdelane z orehovim lakiranim furnirjem. K temu naj dodam cene: orna rica št. 59 — 25.750 S-dinarjev, omarica št. 55 — 28.050 S-dinarjev, omarica št. 53 — 43.500 S-dimarjev.
Fotelj, ki ga že imate, namestite nasproti omarice s televizijskim sprejemnikom, tako boste z n lega prav udobno spremljali program. Preostali člani družine pa se bodo morali seveda zadovoljiti s "stoli pri jedilni mizi. kajti za klubsko garnituro nimate več prostora v tej sobi.
1. miza 110 X 70 cm, $. »tol, S. raztegljivi fotelj, 4. pianino, 5. kotna omarica št. 59, 6. omarica št. 55, 7. omarica it. 53.
V tako majhnem prostoru, kot je vaša soba, je sicer malce teže spraviti v red vse kose pohištva, ki jih hočete v njem imeti. Pripravila sem vam dve skici ureditve. Obe vsebujeta iste elemente, le da so različno razmeščeni. V prvem primeru imate jedilno mizo s stoli postavljeno med vhodom v dnevno sobo in vhodom v kuhinjo. Mizo s stoli izdeluje tovarna Stol v Kamniku. Površina mizne plošče je furnirana z orehom, prav tako se-
ti raztegljivi fotelj, 2. pianino, 3. omarica št. 57, 4. omarica št. 56, 5. kotna omarica št. 59, 6. omarica št. 55, 7. stol, 8. miza 110 X 70 cm, 9. stoječa svetilka.
Pri skici št. 2 sem uporabi la isto mizo s stoli, le oblike sestavljenih omaric so druge.. Omarica št. 57 ima predale, dolga pa je 46 cm. Omarica
dežne plošče stolov. Površina furnirja je mat. Noge miz in stolov pa so prebarvane s či^o mat barvo. Cena mize je 24.400 S-dinarjev, cena stola pa 5650 S-dinarjev. Ta garnitura naj bo odmaknjena od naravne svetlobe, saj jo najmanj potrebujemo. Vseeno pa bi lahko na steno nad mizo pritrdili manjšo stensko svetilko. Televizijski in radijski sprejemnik postavite na omarice, katerih izdelovalec je LIK »Savinja« iz Celja. Oblike omaric so različne. Iz zaloge v podjetju
št. 56 je zaprta s steklom in dolga 90 cm, kotno omarico že poznate, prav tako tudi omarico št. 55. V tem primeru pri fotelju postavite stoječo svetilko, ki vam bo dajala svetlobo, če boste hoteli prebrati kak časopis ali igrati na pianino. Poleg stoječe svetilke je seveda potrebna še viseča svetilka sredi sobe. Dolgujem še.dodatne cene: cena omarice št. 57 — 20.750 S-dinarjev. omarica št. 56 pa 26.200 S-dinarjev.
Inž. arh. DOROTEJA DOZET
Da sl boste laže predstavljali opremo, si na sliki oglejte elemente, ki sem jih označila s križcem
Slovenijales vam svetujem kotno amarico št. 59, dimen ziije 70 x 72 x 36 cm, poleg nje omarico št. 55 v izmeri 70 x 90 x 36 cm, ki ima dva predala ih dvoie vrat. Za bife pa je poskrbljeno v omarici št, 53, kj je visoka 145 cm.
KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK
M
Miram
LJUBLJANA
ELEGANCO OB VSAKI PRILOŽNOSTI — ZA VSAK OKUS —
PO ZMERNIH CENAH
vam omogoča nakup
MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE TER METRSKEGA BLAGA ZA PLAŠČE, SUKNJIČE, OBLEKE IN KOSTIME
v II. NADSTROPJU TRGOVSKE HIŠE O 01110 Tomšičeva ulica 2 In v KONFEKCIJI »ELITA«, Čopova ulica 7
Izključni modeli ženske konfekcije — letošnji kroji — modne barve in vzorci. Nakup tudi na potrošniški kredit.
''''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinamiimiiiiiiimmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim	j
1 SKOK V MARIBORSKE KONFEKCIJSKE TRGOVINE
ČE SE KAKOVOST MERI PO CENAH
Maribor je prepoln konfekcije. Mozaik velikih, manjših in čisto majčkenih trgovin, ki prodajajo perilo in vrhnja oblačila, je zelo pester, nemara celo prepester za sedanje čase, ko je kupna moč mnogih Mariborčanov zmanjšana. Kljub potrošniškim kreditom se promet pri prodaji konfekcije zmanjšuje. V Modni hiši, ki ima največjo izbiro, je upadel skoraj za polovico. Ravno tako v poslovalnici Modne konfekcije Beograd — Kluz. In vendar te dni, ko gre zima h koncu, trgovina ne znižuje cen ali pa vsaj vidno opozarja kupcev na razprodajo, ker so bojda Mariborčani nezaupljivi do vsega, kar je poceni.
Mislim, da takemu posploševanju lahko ugovarjam.
ZAREČENI KRUH
»Verjemite,« mi je dejal vodja mariborske poslovalnice Standard konfekcije, »laže prodam moško obleko za 55.000 starih dinarjev kot za 45.000 dinarjev. Stranke ne gledajo,
kakšno je blago, ampak ga pce- _____
njujejo po cenah. Z veliko ,te- ,, stim 52.000 dinarjev?« žavo smo nekaterim dopoveda-
jame v veliko naivnost mariborskih kupcev, kajti razkazovajp ekskluzivne hlačne kostume novogoriškega Ideala, je skeptično pripomnila:
»Ne vem, če jih bomo prodali. Poglejte tele hlačnice, kroj je zanič, kdo bi dal za takle ko-
li, da so naše obleke cenejše zaradi konkurence, ne zato, ker so slabše od drugih. Če bi bil zasebnik, bi se tej muki izognil. Za petnajst tisoč bi povišal ceno, pa bi obleke prodal. Se čudite? Takšni so Mariborčani. Glejte, moj svak je v Kluzu kupil obleko za 62.000 S-dinarjev, ker je mislil, da je boljša, kot so naše, v resnici smo mi in Kluz kupili kamgarn v isti tovarni. Po deklaraciji sejnjjjj| ugotovil, da sta po sestavini vlaken in po teži enaka. Kupci ne pogledajo deklaracij, ali pa jim ne verjamejo. Zato sem — kakor je čudno — našemu poslovodji svetoval, naj naroča drago blago.«
Toda prav ta vodja poslovalnice mi je med nadaljnjim razgovorom omenil, da so sto ženskih pocenjenih plaščev iz velurja v nekaj dneh razprodali. Ceno so postopoma znižali od
50.000	starih dinarjev na 15.000.
Trideset ženskih plaščev iz
bukleja, pocenjenih z 48.000 na
25.000	starih dinarjev, je pošlo v štirih dneh. Razprodajajo pravzaprav samo še tista oblačila, pri katerih je »kroj zavožen«.
NA ČIGAV MLIN TEČE VODA?
Da se izplača pogledati tudi blago in tovarniške podatke o njem, mi je potrdila prodajalka ženskih kril v Modni hiši. Potem ko mi je zaupala, da jo glava boli od čakanja na kupce — od pol osmih zjutraj do dvanajstih sta prišli le dve stranki — je z obešalnika snela lepo žensko krilo, modernega kroja in podloženo.
»Za 9790 dinarjev bi moralo biti tudi trpežno. Toda poglejte, samo pomerjale so ga stranke, tule ob šivu. pa je že luknja. Blago je 100 °/0 volneno, toda stkano kot tanka klobučevina. Precej teh kril smo že prodali, bojim se, da bo veliko reklamacij... Kot prodajalka ne smem strank odvračati od nakupa, priporočam jim ga pa tudi ne... Ubogi ljudje.«
Prodajalka je Imela več kot dovolj časa, da sva se pomenili o prodaji konfekcije nasploh v Mariboru. Največja izbira pa je pri njih. In nemara tudi najboljša. Mnogi kupci si pridejo najprej samo ogledat plašče ali obleke, potem obidejo še druge trgovine in se spet vrnejo v Modno hišo. Ne drži oa, da najdražja oblačila najlaže prodajo. V dokaz mi je pokazala dva zelo draga plašča novogoriškega konfekcijskega podjetja Ideal iz najboljše volne, s podlogo ali vsaj z ovratnikom iz dragocenega krzna. Prvi stane 255.000 S-dinarjev in drugi
95.000	S-dinarjev, prodati jih pa ne morejo, ker sta oba slabo izdelana.
Druga prodajalka ženske konfekcije najbrž tudi ne ver-
Sprašujem se, na čigav mlin potem teče voda drage konfekcije? Če se je prodaja skoraj za polovico zmanjšala kljub potrošniškim kreditom, trgovci pa navijajo za podražitev konfekcije in zavračajo razprodaje kot družbeno škodljive (kar trije so me o tem prepričevali!), ne teče na noben mlin, ampak stoji. Stoječa voda pa se sčasoma usmradi...
ODKRITA PRIZNANJA
Marsikatera mariborska prodajalka je realna in obsoja sedanjo politiko cen.
V Biserki, poslovalnici Ve-letkanine, so kritizirali slovenske tovarne pletenin, češ da so predrage in da zato cenejše izdelke drugih jugoslovanskih tovarn hitreje prodajo.
»V Mariboru je veliko tekstilnih delavcev,« so mi rekli, »ki zdaj malo zaslužijo. Tkalka dobi po 45.000 S-dinarjev na mesec. Če že kupi pulover, kupi cenejšega. Intexove iz Iloka prodajamo po 4105 dinarjev, približno sto jih je na hitro šlo, Angorini po 10.670 S-dinarjev so pa ostali. Niso namreč dvakrat bolj kvalitetni. Pa četudi bi bili — kdor nima denarja, ga nima.«
Kluzove prodajalke, ki že tri mesece dobivajo samo 80 % osebne dohodke zaradi premajhnega prometa, so kritizirale vodstvo svoje tovarne, češ da ne upošteva kupne moči Mariborčanov in da niti demodira-nih oblačil ne poceni, čeprav kupci povprašujejo po cenejših izdelkih, naj jih plačajo v dinarjih ali jih vzamejo na po-> trošniški kredit.
V poslovalnici Nada, ki jo je od Vezenine nedavno prevzela Veletkanina, pa so prodajalke pripovedovale:
»Kupci povečini pridejo, pogledajo in odidejo. Promet je slab, pa še poslabšal se bo. Vezenina je novo pošiljko bluz iz krepona podražila z 8074 starih dinarjev na 8910. Lepe so, iz dobrega uvoženega blaga, morali bi pa še denar uvažati...«
Če k temu dodam še pripombe na račun enoličnih desenov konfekcioniranega blaga in. enoličnih krojev, ki sem jih slišala v blagovnici Zarja, v Vartek-sovi poslovalnici in čelo v Mod-dni hiši, mislim, da sem povedala glavne svoje ugotovitve o konfekciji v Mariboru, po kate-rah zaključujem:
6 Tista stara resnica, da se dobro blago samo hvali, najbrž tudi v Mariboru še drži. Da ga hvalijo visoke cene, je lokalni dodatek, zvarjen v trgovini, ki pa ob upadajočem prometu m prepričljiv.
Kupci bodo na srečo ravnali po svoji glavi in svoji denarnici. Če se je v Modni hiši v enem dnevu za 100 Vo povečal promet, ko so v TAM razdelili letno razliko med akontacijami in realnimi zaslužki, potem to kaže, da kupna moč bistveno vpliva na trgovinski promet. Če osebni dohodki stagnirajo ali se celo zmanjšujejo, pa mora trgovina kaj ukreniti, da kupce pritegne. Ta »k a j« pa verjetno ne bi smel naviti cen, ne obsojati razprodaj kot družbeno škodljivih akcij, kot sem to slišala od predstavnika enega od trgovskih podjetij.
MAR TOL A KOBAL Prihodnjič: PRIMERJAVA CEN
■■■■■■■■■■■■■■S
Poznate savno?
Znano je, da Finci zelo cenijo svoj prastari način kopanja in utrjevanja, da ne morejo brez savne niti na olimpijskih iprah, niti na fronti, kaj šele v vsakdanjem življenju.
To, kar pri nas vzbuja danes še nezaupanje, je pri severnjakov vsakdanja navada. Zato si poglejmo, kaj pravzaprav savna sploh je.
Ob vsaki finski domačiji, majhni ali veliki, revni ali bogati, je lesena, iz brun sestavljena kočica, ki ima nizka vrata in eno samo majhno okno. V notranjosti je ognjišče, zloženo iz kamenja, na steni visijo brezove metlice, ob straneh pa so lesene klopi, nekaka ležišča v terasah.
V savni kurijo tako dolgo, da je kamenje razbeljeno in ostane samo še žerjavica. Ko v prostoru ni več dima, zaprejo lino, poškropijo razbeljeno kamenje z vodo, da nastane vroča para in začno s »kopeljo«.
Lahko bi dejali, da gre v savni za »gimnastiko krvi«. Finci prav radi tekmujejo v tem, kdo bo vzdržal v savni na višjem ležišču, kjer je najbolj vroče. Vmes se polivajo in bičajo z brezovimi metlicami, ki so jih poprej omehčali v vroči vodi.
Ko polagoma vroča para izgine, severnjaki ponovno poškropijo razbeljeno kamenje in znova začno z znojenjem. Tako pride v kožo več krvi, utripanje srca se pospeši, krvni pritisk narašča in spet pada.
Parne kopeli v svetu niso samo dobro znane, temveč tudi zelo priljubljene. Kot že rečeno, imajo severnjaki savne kar na svojih domovih. V zapadnoevropsltih deželah pa imajo večja parna kopališča, ki so povsod odprtega tipa.
Od vseh športnih klubov, kolikor jih danes premoremo na primer v Ljubljani, ima pravo savno le Narodni dom. Tu je savna zaprtega tipu, medtem ko je parno kopališče na Miklošičevi cesti v Ljubljani na voljo vsem, ki so pripravljeni odšteti za svojevrsten užitek 8 N-din.
Kljub temu. da sleherni dan gradimo nove športne objekte, igrišča, telovadnice, na savne radi pozabljamo.
Zal ne nemo, da je savna razmeroma cenena stvar. Prav gotovo bolj poceni kot katera koli športna naprava ali športni objekt, njena korist pa precej večja.
VRABEC V ROKI ALI GOLOB NA STREHI?
Tapisom . proti fimelonu
Tapisom ... tapisom ... tapisom ...
Vsak večer se na naših televizijskih zaslonih ponavlja domiselna reklama za enako domiselne iglane preproge Ma-de in France. Naši uvozniki zagotavljajo petdesetletno življenjsko dobo tej novi oblog' za pod, ki gospodinjam in poklicnim snažilkam prihranja zamudno loščenje parketa, utiša korake in blagodejno vpliva na utrujene noge.
Reklama za tapisom požira milijone dinarjev, ki jih prodaja kdove kolikokratno povrne. Za kupce ni stiske, čeprav — seveda pod takim ali drugačnim imenom — ga samo v Ljubljani nudijo že štiri podjetja: Lesnina, Slovenijales, Astra in Gramex.
Uvoženi tapisom pa je nedvomno dobil v mengeški Tovarni filca tekmeca z imenom FIjVtELON. Morda bi bil izraz dvojnik primernejši kakor tekmec. Mengeške iglane preproge po trditvah proizvajalcev niti v kakovosti niti estetsko ne zaostajajo za uvoženimi. Za zdaj pa konkurirajo uvoženim tudi v ceni. Kvadratni meter fimelona stane 6380 S-dinarjev, enaka Tčbrttf' na tapisoma ali katerega dri1' gega sorodnega izdelka pa od 5000 do 12.000 S-dinarjev.
Ta prvi proizvod Tovarne filca je iz 100 % polipropilen-skega vlakna in zato I. a kakovosti, kot pravimo. Z dodatkom cenejših vlaken za notranjo plast bodo nastale nove vrste mengeških iglanih preprog — cenejše in dostopnejše širšemu krogu kuncev.
Toda fimelon, ki ga ie s cenejšimi -inačicami vključil9 ""ovama *ilca v -voj letošnji proizvodni prog. am, se *z vrabca v roki spreminja v goloba na strehi...
Med lanskim osvajanjeri1 tega izdelka je Tovarna file9 dobila uvožena vlakna za d*' n ar je. Letos pa ...
Italijanski dobavitelji svetovno znani trust Monte^ eatini-Edison — niso nič kriv1. Svoj interes za izvoz vlake0 v Jugoslavijo so dokazali z brezplačno tehnično pomoči0 Tovarni filca med osemmesečnim osvajanjem proizvodni9 fimelona. Jugoslovanskim proizvajalcem so dali na voli0 vso proizvodno dokumentacijo in vrh tega dvakrat pošlo*1 svoje specialiste za iglane preproge v Mengeš.
Vrabec v roki se spreminja v goloba na strehi žara0’ snrememeneea blagovnega režima. Predvidoma bo uv°2 vlaken vezan na globalno devizno kvoto Če bo dolar10' zmanjkalo, jih bo morala Tovarna filca kupovati na prostem trgu. Ker ho ponudba 6° vsej verjetnosti maniša kakor oovnraševanip. se bo dolar močno podražil in z n1’’11 vred uvožena vlakna in pr°' izvodni stroški fimelona.
In — trenutno enakovredni tekmec tapisoma bo naihr* konkurenčno oslabel. Uvoz t9' pisoma je namreč sproščen po kakšni ceni ga dobe v.v°z niki. pa se natanko ne ve--'
»Uvoznike tapisoma in o9/ naj postavijo v enak nolož3:1.’ potem se bomo pa soopriif # kot enakopravni konkurent'-so mi dejali v Tovarni f'*17^ »Se vam ne zdi nesmiseln J da trošimo dolarie za n rede lavo vlaken -ko bi lahko * opravili v .TiiRnslaviii? č°m e če fim°'un ni ne drn”';i slabši kot tapisom?«
-m

Za dom tn družino
ginil značilni vonj po gorilnem olju.
Žarilni vložek je narejen iz nepregornega materiala, sestavljen pa je Iz cevi in petih obročkov. Na vsakem obročku so štiri odprtine.
Žarilni vložek so tudi testirali strokovnjaki in ga priporočajo. Žarilni vložek,
l! * 181
Žarilni vložek za oljno peč
Preproste oblike in poceni je žarilni vložek za oljno peč. Zima se sicer bliža koncu in mraz popušča, peči doma bomo vsak čas nehali kuriti, toda Preden pospravite peč, vam še svetujemo, da stopite v Merkurjevo poslovalnico v Ljubljani, Kranju ali drugod in kupite žarilni vložek.
Zakaj vam ga priporočamo? Z žarllnim vložkom za oljne peč boste prihranili kakih 30 odstotkov olja. Izgorevanje bo boljše, v peči se ne bodo nabirale nevšečne saje, predvsem pa — Iz stanovanja vam bo iz-
kl vam ga predstavljamo, je Izdelek industrije kovinske opreme IN KOP Kočevje. V maloprodaji stane 47.10 N-dlnarjev.
Pri Merkurju so nam še povedali, da so na voljo tudi dražji žarilni vložki za oljno peč, ki pa so Iz uvo-za.
m. v.
NA GORENJSKEM JE V PRODAJI 37 VRST KRUHA IN PECIVA
Kakšen kruh jedo Jeseničani?
Vprašanje v naslovu je tokrat konkretno: kako so Jeseničani zadovoljni s preskrbo, kakovostjo in izbiro kruha. Odgovarjajo pa jeseniške gospodinje, ki se vračajo z jutranjih nakupov.
odnosi s proizvajalcem »Žitom« iz Lesc so več kot dobri, so- zatrdili trgovci. Kar naročijo, dobijo.
»Na televizijskem zaslonu smo videli že veliko vrst kf-u-ha." je dejala mlajša Jeseničanka, »pri nas pa .ga toliko vc.st nimamo. Belega, črnega, rženega, žemljo, bigo in oljnat kruh, to dobiš, in mo-ram reči. da kruh dober. Posebno okusen črn. Svojčas smo jedli na Jes nicah veliko slabši kruh, odkar pa nas oskrbuje Žito iz Lesc, je kruh veliko bolj okusen.« Podobno je dejala tudi druga, tretja, četrta Jeseničanka. Vmes p'š smo izvedeli, da je graham kruh velikokrat trd in že tako neokusen dietni kruh je zato še bolj neužiten.
IZBIRA PO OKUSU , TRGOVCEV	i
Mij -
Na splošno so Jeseničani zadovoljni s kakovostjo kruha, zadovoljni so tudi z oskrbo, saj lahko kupijo kruh v trgovinah ob vsakem dnevnem času in celo v soboto proti večeru ...
Trgovine, ki so prevzele prodajo kruha, naročajo po večini najbolj znane vrste kruha. Četudi bi želeli Jeseničani pokusiti druge vrste kruha, ki so jih spoznali na televizijskih zaslonih, jih na Jesenicah v veliki večini trgovin ne dobijo, Na na-lem »obhodu« smo edino v samopostrežni trgovini »Rožca« na Plavžu videli dvanajst vrst kruha in peciva, v drugih trgovinah pa je izbira za polovico manjša.
Vprašanje, od koga je odvisna v prodaji Izbira kruha, je bilo odveč, poslovodje so »priznali«, da je za to odgovoren naročnik — trgovina. Pr /ovni
KAKOVOST JE PRIMERNA | l	CENI
V Lescah, v delovni enoti ljubljanskega »Žita« oskrbujejo s kruhom vso Gorenjsko. Po obliki in kvaliteti pečejo 37 Vrst kruha in peciva. Skupno s šestimi privatnimi peki, ki napečejo med 95 in 70 tonami, proizvedejo v moderni industrijski pekarni v Lescah povprečno 449 ton kruha mesečno. Računati movajnn, da uživa njihove močnate '>d«1ke poleg približno 70 Oon domačinov v sezoni še približno 14,000 tujih turistov. V sezonskih mesecih se tudi njihov proizvodni program menja. Tedaj napečejo veliko več .boliših’ vrst kruha kot v nesezonskih mesecih. Tulci so navajeni na okusen, kakovosten khih ...
tg
Dregnili smo v sršenje gnezdo:
1 »Ne terjajte, da bo iz moke, vode, kvasa in soli boljši kruh, kot ga napečemo,« je odgovoril direktor delbvne enote Anton Pintar. »Že ta kruh nima ekonomske cena. Vsak dodatek, ki ga dodajamo testu, da bi izboljšali kruh, in to se zgodi, kadar je moka slabše kakovosti in v vročih poletnih mesecih, je potrebno iztisniti na račun naših dohodkov. Če bi, denimo, dajali belemu kruhu samo 3 % olja. da bi mu izboljšal) okus in podaljšali svežino, bi nas to velja-
lo 12 dinarjev pri kilogramu.«
S sedanjo ceno, kruha peki v Lescah niso zadovoljni. Lahko se zgodi, da bodo Gorenjci jedli že v. kratkem dražji kruh, kajti gorenjske občinske skupščine bodo kmalu razpravljale o vlogi delovne enote Gorenjska za podražitev kruha.
SREDI LETA NOVA MLEČNA RESTAVRACIJA
Vrnimo se na Jesenice in k prvotno postavljenemu vprašanju. Na Jesenicah kljub zadovoljivi oskrbi s kruhorn ni niti ene specializirane trgovine za prodajo kruha in mleka. Tadva' osnovna prehrambena artikla sodita skupaj in po izkušnjah v drugih mestih bi sodili, da bo tudi na Jesenicah vsaj en lokal, kjer je mogoče ob skodelici mleka prigrizniti kos kruha.
Med letom so zaprli na Jesenicah edino mlečno restavracijo. Mladina je tedaj zagnala vik, ker so ji vzeli edini primerni lokal, vendar je dobila hkrati zagotovilo, da ji bodo zgradili v zameno za prejšnjo novo, še lonče urejeno mlečno restavracijo.
N* občinski skupščini so povedali. da svojo obljubo že iz-poloiuiejo, V neposredni bližini eimnazile in nekaterih drusih šol bodo v novi trgovski hiši odprli že sredi letošnjega leta moderno mlečno restavracijo s slaščičarno in prodajo kruha. Denar je že,zagotovljen, soinvestitor pa bo delovna enota »Žita« v Lescah, Pozneje bi, tako pravijo na občini, zgradili podobne restavracije, če bo potrebno. tudi drugod. Tudi ta obljuba dobiva pravo podobo, kajti samopostrežna trgovina »Rožca« na Plavžu bo že v kratkem dogradila lokal za prodajo kruha in peciva, prav tako pa bo prostora za strežbo pri mizah.
L V.
Poceni
grelje
Ce ste zadovoljni s svojo pečjo na olje, se boste verjetno navdušili tudi za podoben štedilnik. Prav te dni je podjetje Merkur iz Kranja začelo prodajati štedilnike na olje zahod-nonemške tovarne NEFF. Štedilnik je visok 87 cm, dolg 61 in širok 40 cm. V rezervoar lahko natočite 151 gorilnega, olja, ki zadostuje za 20 ur gorenja. Posebna odlika tega štedilnika je, da se da cev za odvod dima priključiti s treh strani, Štedilnik je bete barve, skrbno izdelan in zelo eleganten. Štedilnik enojne širine stane 1.699,00 N-din.
Ce pa vam je bolj pri srcu klasično gorivo premog, vas bo nemara zanimalo, da je uvozno podjetje Tehnoimpeks iz Ljubljane uvozilo na pobudo zasavskih premogovnikov peči na premog, ki so podobne pečem na olje. To so trajnožarne peči zahodnonemške proizvodnje, odlikuje pa jih izredno visok izkoristek premoga — približno SO odstotkov. Te peči prodaja podjetje Kurivo, stanejo pa približno 1.200.00 N-din.
m. v.
7^X^XXVtfXXXXXXXXXVOXXXWXXX,XXXXXNWvXXYVXXXVXXXX>XN?X.>^XNX,XXX-XXXXXS>XSX,XXXXXX\X\XXXX\\
r..............................
NEKAJ IZ PROGRAMA TURISTIČNE ORGANIZACIJE
•XX-*XX\XXXNX%XXXXXXXX\XvXXXXXVvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXNXyXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVX».XXX
!
ALPE - ADRIA
Ljubljana — Masarykova 14
h
',''XXXXX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXVXXXXXX'^XXXVXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXvVXXXXXXVXXX\XXXXXXXX\'X'X'XXXXXXXXX'O^XXVVXXXXXXXXXXX\*vXXXXXXXXXXXXXX>^XVXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\\XVX'XXXXXXX>
l
PRAZNOVANJE 1. MAJA V SOVJETSKI ZVEZI
29. IV. — 11. V.
13 DNI •
MOSKVA
LENINGRAD
KIJEV
CENA 2200 N-DIN
VES CAS POTOVANJA POLNE PENZIONSKE USLUGE VSI OGLEDI TN VSTOPNINE SO VKLJUČENI v CENO
Ljubljana—Moskva — letalo Moskva—Leningrad — vlak Leningrad—Kijev — letalo Kijev—Moskva — vlak Moskva—Ljubljana — letalo
Štiri in pol dneva moskvas
avtobusni ogled mesta, ogled provomajske parade, Leninov mavzolej — Kremelj — Državna palača — razstava ekonomskih dosežkov ZSSR — Galerija Tretjakovskl — ogled gledališke predstave — ogled filma v krožni »Kine-panoraml«
ŠTIRI IN POL DNEVA LENINGRAD:
avtobusni ogled mesta — Smoljnl — Ermi-tage — Piskosevsko spominske pokopališče — Petrepavlovska trdnjava križar« ka Aurora — Petrov dvoree
TRI DNI KIJEV:
avtobusni ogled mesta -nih izkušenj v narodni jinske SSR
razstava napred-ekonomiki Ukra-
OBROCNO ODPLAČEVANJE
SINDIKALNE PODRUŽNICE — DELOVNI KOLEKTIVI!
Predlagajte svoje najzaslužnejše člane ter dolgoletne politične delavce In jim emo« gočite s celotnim ali delnim kritjem stroškov udeležbo na tem edinstvenem in gene« nem potovanju
Izleti za 8. marec Izleti za L maj
KRANJSKA GORA PORTOROŽ
po gradovih štajerske DOLENJSKE toplice
DUNAJ—BRNO—PRAPA-»PLZEN GROSSGLOCKNER—GORTINA DUNAJ—BUDIMPEŠTA POREC-BENETRE (z ladjo)
RAB — 3 dni — posebno ugodno
marca in aprila vam nudimo na sončnem hvaru
POCENI POČITNICE: 10 DNI — 250.— N-DIN
SE NEKAJ IZ PROGRAMA
ALPE — ADRIA
LJUBLJANA, M AS AR YKO V A 14
VI VARČUJTE, MI VAM KREDITIRAMO!
Pod tem naslovom smo vam pripravili posebne obliko varčevanja, in sicer: že sedaj lahko pričnete z varčevanjem za izlet in letovanje.
Stroške za letovanje in izlet boste odplačevali vse leto!
PRIVOŠČITE SI LETOVANJE KOT VARČEVALE C ALI NA KREDIT! Za letovanje v naših letoviščih se lahko prijavite že od 1. februarja dalje in ob prijavi vplačate akontacije, Ce boste celotni znesek plačali do 1. maja, vam bomo priznali 10% pupusta.
V primeru, da boste do 1. maja vplačali 50% od polne cene, polovico pa pred odhodom na letovanje, vam bomo priznali 5% popusta!
Brezobrestno vam bomo kreditirali letovanje v primeru, da boste 50 % celotne vsote vplačali do odhoda, preostali znesek pa v dveh mesečnih obrokih po vrnitvi.
VLOŽITE SREDSTVA, ki ste jih namenili za regres letovanj, za delno ali celotno kritje poučnih ekskurzij, izletov ip letovanj! S tem boste članom vašega kolektiva zagotovili letovanje ali udeležbo na izletu oziroma ekskurziji/
PREVENTIVNO LETOVANJE OB MORJU V ČASU OD 5. maja do 14. junija IN V PLANINAH OD 6. maja do 24. junija ZA 150,—N-DIN.
IZBERITE V KOLEKTIVU TISTE. KI SO TAKEGA LETOVANJA NAJBOLJ POTREBNI IN JIH PRIJAVITE PRI NAS!
Vse podrobnejše informacije daje ALFE-ADRIA, Masarykova 14 telefon 310-364 in 311-872
Izobraževanje in kultura
Od prvega koraka k naslednjemu
INVESTICIJE V ŠOLSTVO . • INVESTICIJ*
REPUBLIŠKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST BO SOFINANCIRALA
STROKOVNO ŠOLSTVO
ZDRUŽENI NAPORI
Tudi v Brežicah samoprispevek občanov
Večina osnovnih šol v brežiški občini ima pouk v izredno težavnih in neurejenih razmerah. Povsod je pouk v dveh izmenah, v osnovni šoli »Bratov Ribar« v Brežicah pa celo v treh. Učilnice so zasedene od sedmih zjutraj do osmih zvečer. Prostori za pouk ne ustrezajo.
Oprema je ponekod neuporabna, ker je že dotrajana in jo je treba zamenjati, šola nima ustreznih prostorov za pouk fizike, kemije in biologije. Prav tako ni prostorov za tehnični pouk ter likovno in telesno vzgojo.
Časopisne stolpce so te dni polnile informacije o delu skupščinskih zborov. O nadaljnjih razvojnih možnostih strokovnega šolstva pa je tekla zelo burna razprava zlasti v prosvetno-kulturnem zboru in republiškem zboru.
Položaj strokovnega šolstva oziroma celotnega drugostopenjskega šolstva iz minulih let nam je znan. Znano nam je tudi stališče Izvršnega sveta SRS, ki so ga polno podpirala tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, namreč, da ni možno vzdrževati več stanja, ko zbi-
ramo pri gospodarskih organizacijah prostovoljne prispevke za to šolstvo. Govorili in pisali smo o tem, da moramo tudi temu šolstvu zagotoviti zakonite vire zbiranja potrebnih materialnih sredstev. V čem je bil torej vzrok, da so v teh dneh mnogi poslanci nekako podvomili v to, da smo na tisti pravi poti, ki pomeni izpolnitev obljub v zvezi z urejanjem položaja strokovnega šolstva?
Ko je bil skupščini predložen zakon o stopnji republiškega prispevka iz osebnega dohodka zaposlenih za izobraževanje
in o delu republiškega davka od prometa blaga na drobno, ki se steka na naslov republiške izobraževalne skupnosti, so poslanci iz njega lahko razbrali, da se predvideva iz tega vira za financiranje strokovnega šolstva le 53,3 milijona N-din, poraba celotnega drugostopenjskega šolstva v Sloveniji leta 1967 pa je bila 106,05 milijonov novih dinarjev. Zastavljala so se vprašanja: Ali nismo obljubljali, da bomo 1 % od bruto osebnih dohodkov zbirali zakonito za drugostopenjsko šolstvo? Zakaj izdvajamo gimnazije? Kje in kako bomo torej dobili ostala sredstva za drugostopenjsko šolstvo? Takim vprašanjem so seveda botrovale nekatere neprecizne ustne in pisane izjave, češ da bo skrb za strokovno šolstvo prevzela republika, oziroma izjave občinam, da bodo razbremenjeni skrbi za strokovno šolstvo, izjave, da je to pomemben napredek na področju urejanja razmer v strokovnem šolstvu (ne normalizacija!) itd.
V resnici seveda ne gre za to, da bi republika v celoti prevzela financiranje drugostopenjskega šolstva in da bi občine bile poslej povsem razbremenjene skrbi za to šolstvo. Tako tudi ne piše v zakonu o izobraževalnih skupnostih in o financiranju šolstva. Tam točno piše, da je skrb za tovrstno šolstvo skrb temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki naj v te namene združujejo svoja sredstva in da je vloga republiške izobraževalne skupnosti v tem, da Z OBLIKAMI SOFINANCIRA-
POSTANI IN OSTANI ČLAN
PREŠERNOVE
DRUŽBE!
NJA na tem področju pomaga usklajevati različne materialne možnosti občin.
Odkod in koliko smo lani zbrali denarja za to šolstvo? Gospodarstvo je prispevalo iz svojih sredstev 62,00 milijonov N-din, od tega 17,00 milijonov za lastne šole, 45,00 milijonov N-din pa v obliki prostovoljnih prispevkov za ostalo drugostopenjsko šolstvo. Občinske skupščine so iz svojih proračunov prispevale nadaljnjih 45,00 milijonov N-din. Gospodarstvo bo tudi odslej financiralo samo svoje lastne šole (republiška izobraževalna skupnost naj bi le stimulativno participirala pri tem!). Doslej prostovoljne prispevke gospodarstva za potrebe strokovnih šol pa smo uzakonili znotraj skupne prispevne stopnje 27,5 %, toda le v višini lanske skupne vsote, ki jo je gospodarstvo že dajalo, se pravi v višini 45 milijonov N-din, povečanih za 5 % in še za nekaj nadaljnjih sto milijonov, da bi delavcem v strokovnih šolah lahko zagotovili stoodstotne osebne dohodke — skupno torej 53,3 milijona N-din. Uzakonili smo torej le doslej neuza-konjen vir za strokovno šolstvo. Storjen je torej prvi korak k normalizaciji razmer na področju strokovnega šolstva, slediti mu morajo še drugi: Predvsem to, da bodo občine, ki bodo odslej same določale prispevno stopnjo za svojo proračunsko potrošnjo in prispevek za šolstvo, zagotovile tudi strokovnemu šolstvu vsaj toliko kot doslej, se pravi ne manj kot 45 milijonov N-din. Ostaja pa seveda tudi odprto vprašanje, kakšna bodo merila na sofinanciranje strokovnega šolstva s strani republiške izobraževalne skupnosti. Pri tem koraku brez sodelovanja temeljnih izobraževalnih skupnosti ne bo šlo, kajti tudi smotrnejšo mrežo tega šolstva brez njih, občinskih skupščin in delovnih organizacij v republiki verjetno ni moč načrtovati.
SONJA GAŠPERŠIČ
V četrtek, 1. februarja je bila v Brežicah skupna seja občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta in občinske konference SZDL. Na teji seji so obravnavali program investicij v šolstvo za obdobje naslednjih petih let
Po zadnji reorganizaciji mreže osnovnega šolstva imajo v brežiški občini osem popolnih in sedem podružničnih osnovnih šol. Večina šolskih zgradb je grajenih po klasičnem tipu z nefunkcionalno razporeditvijo prostorov, ki pa jih je tudi sicer premalo. Ti prostori marsikje ne ustrezajo najosnovnejšim higienskim, zdravstvenim in pedagoškim normativom.
Kako naj bi zbrali ves ta potrebni denar za investicije v osnovno Šolstvo?
Po obširnih razpravah, ki so jih organizirale krajevne organizacije SZDL, sekcije in izvršni odbor Občinske konference SZDL ter po razgovorih s predstavniki samoupravnih organov in vodstev delovnih organizacij, je bilo na zadnji seji občinske skupščine SZDL sprejeto tako stališče: za investicije v osnovno šolstvo v naslednjih petih letih naj bi prispevali prav vsi, od občanov do delovnih organizacij. Obremenitve bi bile, kot je za zdaj predlagano, naslednje:	gospodarske
delovne organizacije naj bi prispevale 0,8 ”/o od doseženega narodnega dohodka, delovne organizacije iz negospodarskega področja 0,8 % od ustvarjenega neto dohodka, vsi zaposleni občani 0,5 % od neto osebnih dohodkov, osebni in družinski upokojenci ter invalidi 0,3 % od pokojnin oziroma invalidnin, kmetovalci l°/o od katastrske-
Da bi se hitreje približali ciljem reformirane šole, so v Brežicah pripravili program investicij v osnovno šolstvo za naslednjih pet let, se pravi do leta 1972. Program predvideva gradnjo nove osnovne šole v Brežicah za 600 učencev, dograditev več učilnic pri osnovnih
šolah v Artičah, Dobovi, Cerkljah ob Krki in na Bizeljskem, predvideva pa tudi novo gradnjo telovadnice pri brežiški gimnaziji. V vseh šolah v občini se predvideva še izpopolnitev opreme, napeljava centralne kurjave itd.
Za uresničitev tega programa potrebujejo okoli 8 milijonov N-din, ki jih- kanijo zbrati s samoprispevkom občanov, proračunskimi sredstvi in na-
ga dohodka, obrtniki 2 % od davčne odmere in osebe, ki
jetjem kreditov. Toda naj po* membnejši vir naj bi bil krajevni samoprispevek občanov, ki naj bi ga zbirali po posameznih šolskih okoliših pet let, in sicer tako, da bi vsi zaposleni v občini plačevali 1 % od neto osebnih dohodkov; kmetijski proizvajalci 2 % od katastrskega dohodka; zasebni obrtniki 2 % od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti ali druge gospodarske dejavnosti; obrtniki — pavšalisti 10 °/o od pavšalnega letnega prispevka in končno še upokojenci z več kot 500 novih dinarjev pokojnine pol odstotka. Tako bi v petih letih zbrali s samoprispevkom občanov nekaj več kot 4 milijon«
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
l!l!l!!!llll!lllllllll!llllllll!l!!lllllllllll!lllll!lllllll!!l!ll!lllllllllll!!ll!l!!!lllllllll!llllll!ll!!IIIIIIIIIII!!l!lllll!llllllllllllllilllll!llllllllll!lllllllllllill3!H
Večja doslednost
pri razporejanju kadrov
• SINDIKAT TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA KIDRIČEVO SE MORA ZAVZETI ZA DOSLEDNEJŠO KADROVSKO POLITIKO IN NJENO URESNIČEVANJE ® LANI JE DAL TA KOLEKTIV ZA IZOBRAŽEVANJE 104.733 NOVIH DINARJEV @
Na delovni konferenci tovarniškega odbora sindikata TGA Kidričevo je bilo nedavno tega precej govora tudi o izobraževanju v tej delovni skupnosti. Poudarjena je bila misel, da mora sindikat videti svojo vlogo v spremljanju kadrovske politike, saj poostreni pogoji gospodarjenja odločno terjajo spremembe v politiki kadrovanja. Uvajanje sodobne organizacije proizvodnje in moderne tehnologije pa je predvsem odvisno od strokovne sposobnosti zaposlenih. Od zaposlenih s pomanjkljivim znanjem na konkretnih delovnih mestih ni moč pričakovati, da bi ti bili kos nalogam, ki jih terja sodobni proces. Neustrezna izobrazba opozarja na to, da doslej v TGA glede zahtev po strokovnosti nismo bili dovolj dosledni. Z novo razporeditvijo kadrov in poostrenimi zahtevami po dopolnilnem izobraževanju bo potrebno kadrovsko politiko uresničevati mnogo odločneje.
Na delovni konferenci tovarniškega odbora sindikata so tudi dejali, da bo potrebno tudi več prizadevanja za preciznejše formuliranje kadrovske politike v podjetju. Sistem nagrajevanja po delu, na primer, bo treba odločneje izpopolnjevati tako, da bodo vodilni strokovni delavci za dosežene uspehe bolje stimulirani in da je treba ob tem poostriti osebno odgovornost za zaupane jim naloge. Dalje, opaža se, da je za strokovno izpopolnjevanje premalo zanimanja. Strokovno se izpopolnjujejo le tisti delavci oziroma uslužbenci, ki nimajo ustreznega delovnega mesta. Nezainteresirani za izobraževanje pa so tisti, ki so že na delovnih mestih, ki zahtevajo višjo strokovnost, pa čeprav le-te nimajo. Njihove praktične izkušnje so resda lahko dragocene, toda ni se moč sprijazniti z razlagami, da teoretično znanje ni potrebno.
V okviru kadrovsko socialne službe deluje v tovarni izobraževalni center. Le-ta sodeluje tudi z zunanjimi izobraževalnimi ustanovami, kot so Delavska univerza, Dopisna šola, Zavod za tuje jezike ter izobraževalni centri drugih sorodnih podjetij. V prejšnjih letih si je pridobilo v tem centru strokovno kvalifikacijo za kovinsko stroko in elektro stroko večje število članov delovne skupnosti. Izobraževalni center organizira tudi vedno več seminarjev s področja varnosti pri delu, ker se je pokazalo, da je delavcem znanje o tem vedno bolj potrebno. Deset tečajev in seminarjev tovarniškega izobraževalnega centra je lani obiskovalo 411 zaposlenih.
Tovarna ima tudi svoje štipendiste: v srednjih strokovnih šolah tri, na višjih in visokih šolah 10 štipendistov raznih strok. Lani je tovarna namenila za lastno izobraževanje delavcev in štipendije 104.733,73 novih dinarjev. Ob koncu razprave so opozorili še na en problem.
V bodoče bi morali bolj misliti na poklicno izobraževanje mladine, kajti če smo pripravljeni vložiti ogromna sredstva za nabavo novih sodobnih strojev in proizvodnih na- g prav, potem dodajmo k tej vsoti še malenkost za dobro jj usposobljenega človeka. Danes marsikateri mlad fant iz gj bližnje okolice nima možnosti priti do poklica. In vendar jj bi vsako leto lahko poklicno izobraževali vsaj 30 mla- g dincev, kar bi bilo v obojestransko korist, tako mladih kot E podjetja.
Takšen je bilo torej dogovor na delovni konferenci g tovarniškega odbora sindikata v Tovarni glinice in alu- g minija v Kidričevem. Zdaj pa ga bo seveda treba tudi g dosledneje uresničevati.
FRANCE MEŠKO
........................................
Kadar pridete v Celje, obiščite hotel
Avtoturisličnega podjetja »IZLETNIK* Celje
Telefon
HOTEL
20-41, 20-42
CELEIA
Obiščite nas, če potujete skozi Celje, če ste na službenem potovanju, če ste na dopustu.
Sodobna oprema vseh sob. — Prvovrstna kuhinja. — Domače in tuje specialitete. — Sončna terasa. — Poleti možnosti kopanja, pozimi zimski športi. Sprejemamo aranžmaje po naročilu. Skupinam nudimo popust. Cene zmerne — postregli vam bomo vljudno in v vaše zadovoljstvo.
Tudi moderno novo gimnazijsko poslopje v Brežicah je ena izmed tistih šolskih zgradb, ki je h**' telovadnice. V okviru petletnega programa investicij v šolstvo v brežiški občini pa namerava)0
zgraditi poleg ostalega tudi to telovadnico
V Trbovljah se odločajo za investicije v osnovno šolstvo
V naslednjih petih letih bi bilo treba zbrati v Trbovljah za predvidene investicije v osnovno šolstvo približno 8,600.000 novih dinarjev. S tem denarjem bi lahko občutno izboljšali pogoje za delo v osnovnih šolah. V Trbovljah bi zgradili novo šolsko poslopje s 24 učilnicami, telovadnico in potrebnimi kabineti. Delno bi pre-uredili šoli Ivana Cankarja in Alojza Hohkrauta in ob njih zgradili tudi telovadnici. S tem bi zagotovili kolikor toliko enake pogoje za šolanje trboveljskih otrok.
Vsi učenci od petega do osmega razreda bi imeli pouk v eni izmeni, na voljo bi bili prostori za izvenšolsko dejavnost in za varstvo otrok, ki je ob uvajanju novega delovnega časa zelo potrebno.
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV
»VOLNA« LAŠKO
Izdeluje In nudi cenjenim potrošnikom svoje kvalitetne proizvode:
kamgarn, polkamgam ter mikane tkanine za plašče in obleke.
Posebno znan je proizvod raztegljiva tkanina Hel-Anka, v vseh modnih in pastelnih barvah.
0 Hel-Anka za kostime, obleke in smučarske hlače 0 Hel-Anka za šport In razvedrilo, za lov in smuko 0 Hel-Anka za igro, šolo in sprehod 0 Hel-Anka za vse letne čase 0 Hel-Anka za vsakogar in vsako priložnost
Potrošniki, zahtevajte v trgovini le izdelke Industrije volne' nih izdelkov »VOLNA* Laško, prijetno se boste počutili Ih zadovoljni boste.
novih dinarjev, to je dobro P°' lovico potrebnih sredstev uresničitev programa.
Vsi udeleženci splošnega zbora so na seji soglasno gl®' sovali za uvedbo krajevneg9 samoprispevka za izgradnjo j® obnovo šolskih stavb na ob' moč ju celotne občine in za r et' pis referenduma, ki ga bodo v vsej brežiški občini v ta name” izvedli v nedeljo 25. februarji RIHARD SOPER
imajo dopolnilno obrt 10 % letnega zneska obdavčitve. f.
Občani bodo seveda marši dati na referendumu soglasi' za uvedbo samoprispevka, de' lovne organizacije in občinsK9 skupščina pa bodo morali 1,5 podlagi samoupravnega dogov^ ra sprejeti sklepe o združeV*' nju sredstev.
Investicije v osnovno šolst , bodo sestavni del programa vesticij na negospodarske®; področju v naslednjem razdor ju. Bile pa naj bi prioriteto družbena naloga vseh zaintef^ siranih v Trbovljah v našle® njih petih letih.
MARJAN LIPOVŠEK
1


KOSU SIRU
»Sprehajanje«
goslovah-
n)a v delu jugosl C tiska, ki žttvtzema, do naie ekipe nekoli-icervjevtano stališče.
:<
»Z dosedanjimi uspehi in Prizadevanji naših tekmovalcev na olimpijskih igrah V Grenoblu sem povsem zadovoljen,*! je' izjavil predsednik jugoslovanske-flj? olimpijskega komiteja «>RAN POLIC. *Zato se ko bolj čudim načinu
S?
”rotfe naše pOdC
Beograjska Borba je na Pfpner o tekmi naše hokejske reprezentance s Finsko P^ala, da je bila to igra mačke z miško...*
V Xlečernjih novostih iz °e'ogra8a smo brali:
»Naši smučarji se dobe-Sedho sprehajajo po pro-0<tft...«
in prav tako v beograjskem Tempu beremo:
*Kariera Majde Ankele ie ovenela, ne da bi se sPloh razcvetela,.. >
Pa se je!
Naša Majda nas je vre-Ssnetilc. Prekosila je samo lebe. Bila je 12. v slalomu. !’ izredno močni olimpijski konkurenci. Za seboj je Pastila celo vrsto znanih francoskih, skandinavskih. ^ stri jakih in drugih srhu-' f‘ark. kjer denar, kot be-rerno v šnortnih poročilih l olimpijskih iger. ni pro-olem.
Kar srca so nam zaiara-a- ko je francoski napgve-avolec povedal, da se je 'najda Ankelc uvrstila na I2- mesto.
Vsak povprečno poučeni Slovenec že ve, da je bila Majda 12. .	\ }	;
l-Udvik Zajc je bil 14 na > Prali skakalnici.
In hokejisti bodo prvi v svoji skupini, če premaoa-io ie še enega nasprotnika. fo je sosedo Romunijo, ali Norveško.
Torej se je »sprehajanje>< 11 olimpijske vrste na »fetft igrah v Grenoblu * iŠAj dosti bol i bogato ^Plačalo, kot je bil doslej t°Mačon marsikateri svre-druge jugoslovanske Portne odprave v tujino.
Dvoboj
j. besedni dvoboj med na-ti’’1* Profesionalnimi noro-etnim.i klubi ip Juaoslo-.®asfc0 loterijo je doseael ,°i vrh. Kot vsi vemo. je p°1’n} kamen spotike pr<-J'°lična športna, stava, ki našim športnikom ako leto težke milijone
r^0g°m.etni klubi se bo-r •? ea to. d,a, bi prejemali sta** odstotke od športne ?i-Ve- ker uporablja Juao-)il?anska loteriin na svo-n,., davnih listkih imena Ui7„ 7L'^ moštev. Jugoslo-toFk* loterija pa seveda
OB TRADICIONALNI SMUČARSKI PRIREDITVI V CR^OSNJIC AH
Na svidenje čez lete dni!
.	________ _________________-—— rprUir.-----------
% Snežne razmere slabe — razpoloženje odlično S1 Velik interes za zimske športne igre # Sposobni organizatorji
Minulo nedeljo je bilo na znanih smučiščih v črmoš-njteah že zgodaj zjutraj na moč živahno, čeprav snežne razmere niso bile najboljše. Na prelepih terenih so se že navsezgodaj zbrali najboljši dolenjski smučarji, da bi se po letu dni ponovno pomerili na smučeh.
V dolini so pod vodstvom znanega športnega delavca Glo-narja tekmovali najboljši predstavniki dolenjskih osnovnih šol, tam, proti vrhu Gač, kjer : je bila snežna odeja za spoznanje debelejša, pa so se pome-, rili predstavniki delovnih kolektivov in dijaki srednjih šol.
Več kot sto tekmovalcev in pa lepo število tistih, ki so bodrili nastopajoče, je dalo minulo nedeljo Črmošnjicatn zares prazničen videz, Medtem ko se je po dolini vila megla, so se Gače, glavno prizorišče velike smučarske prireditve, kopale v toplem soncu, kar je dalo celotnemu tekmovanju še posebno svečano vzdušje. •
REKORDNA UDELEŽBA
Organizatorja tradicionalnega zimskega srečanja dolenjskih delovnih kolektivov sta bila Smučarsko društvo. Rog in občinski sindikalni sveti Dolenjske.	.....
Udeležba- je presegla vsa pričakovanja. Za smučarske tekme v Črmošnjicah je namreč prijavilo 20 sindikalnih podružnic kar 32 ekip z 80 tekmovalci. Seveda so se tekmovanja udeležile tudi ženske, čeprav ne v tolikšnem številu, kot pa so to želeli organizatorji.
»Bolj kot število nastopajo-;• ■ čih nas je to pot skrbelo slabo vreme in pa dež.. mi je v / nedeljo na cilju pripovedoval Adolf Šuštar, tajnik ObSS Novo mesto. »Se v soboto je namreč deževalo, tako da prav do samega tekmovanja nismo vedeli, če bodo skromne snežne razmere sploh dopuščale našo prireditev. Kot vidite, se je končno obrnilo vreme nam v prid. Snega je sicer manj, kot pa smo si ga želeli, nastopajoči pa so kljub vsemu zadovoljni ..."
Po vedrih obrazih tekmovalcev, ki so se po uspešno — seveda včasih tudi manj uspešno — opravljeni nalogi krepčali z vročim čajem, sem sodil, da je tekmovanje doseglo Svoj namen. Spet so se srečali smučarski veterani Dolenjske, spet je mladina preizkusila svoje moči in si pridobila dragocene izkušnje za nova tekmovanja.
»Škoda, da imamo Dolenjci samo ene Črmošnjice in da so j sindikalne smučarske tekme samo enkrat na leto ..mi. je potožil znanec iz Krškega, ki se je ta dan tudi potegoval za čim boljšo končno uvrstitev v veleslalomu. »Poglejte, koliko Hudi se je danes zbralo tu v Črmošnjicah, čeprav nekateri pravijo, da na Dolenjskem ni
tem, ničesar. slišati! l{ 'MJ $o pri loteriji pričp-’ Pripravami za spornia-
Ko
'''vranami zn Vprvenstvo — želeli H^J}arnreč pravočasno rta-
*tn\ Potrebne milijone Vro^j!1 listkov — so za-nn1Sl'i Vi naših nooomei-kmoJ0rumih za potrebni "*’*• tekmovanj.
_ ot. nemo — zaman!
skupnosti naših m 'tfMlnih no o omet ni h
cpi' eP- D juro Polak, je li -^ljubil, da bodo osta-,feia nr>Pomctnega prven-rijo ~a Jugoslovansko lote-n0M V!<" do zedniega skr iv* lote-.- podel je če. vd se t-g Pač znajde, kakor .41 zna.
NamJ0Jeriia se ie znašla, ‘hietn-h ’tr’”11 naših noon-Ua i..... mo****, „so danes
skn,U,Kk’h imena italijan-lnklubov •••
^n.niv50 -le * tem seveda ten^ kot. če bi se vri lo-V)ntuh Voslvžcvdli imen dojetiio klubov. Toda. ver-r'°k. -tz . ved.no dovolj vite j,j erietnr> višji, kot pa s fen 7-,?n?TBZa Junoslova.n-rhil.unner'ja odvajati težke tem J Plašim, nogometa-kopi , * *e tako ne vedo Mo
hamrpx 1 okrogUoa usnja deti. o t nidesar nočejo ve-°d loto-™' pre dohodek ®radni„r:>x v veliki meri za J športnih objektov.
ATw/WNAAAA/W'AAA/VV'AA/\AAAAAAAyVvV\AAAA/VVWWWV\A/WWV'-^
iSPjbgg&nfiMg/
Tovarna % a 11 čipk, vezenin i m rokavic
BLED
IZDELUJEMO:
0 kleklane čipke
0 vezane čipke v trakovih za posteljnino 0 žensko in otroško perilo
0 metrsko blago v aloverjih in zračnih čipkah za obleke in bluze ter
0 različne vrste rokavic in žensko konfekcijo iz lastnega blaga
VSE NAŠ$ IZDELKE LAHKO DOBITE V VSEH TEKSTILNIH PRODAJALNAH

pravega smučanja. In še koliko nas -je, ki redno smučamo! Pa še več nas bo, ko bomo dodali vlečnicam v Črmošnjicah še kako novo smučarsko vzpenjačo!«
POHVALA
ORGANIZATORJEM
Ure in ure so se na startu nekje blizu vrha Gač vrstili tekmovalci, ure in ure so požrtvovalni merilci časa pritiskali na svoje štoparice in si prizadevali, da bi bili pri svojem delu kar najbolj pravični. Nastopajoči so se namreč borili za vsako desetinko sekunde, saj jim ni bilo vseeno, kdo bo tisti, ki bo odnesel na svoj dom lep prehodni pokal.
Dobro se spominjam, da minulo leto vsi nastopajoči, niso bili najbolj zadovoljni s tekmovalno sWo-,\ Trtjilj so — posebno tisti najboljši — da je preveč zaprta.
Pa letos?
»Glede na skromne snežne razmere sodim, da so organizatorji spretno postavili vratca in omogočili, da sleherni pokaže, kaj zna. Tako slabši smučarji, kot oni, ki imajo za seboj že številna tekmovanja ....je dejal Janez Mohorčič, tekmovalec- iz Žužemberka.
s jAdplf Šuštar, tajnik ObSS Novo,mesto, ki je sodeloval pri trasiranju tekmovalne steze, pa je ,.$,ejal, da so imeli organizatorji ,vse prej kot lahko delo, saj je tudi zgoraj na vrhu Gač pošteno primanjkovalo snega. Zato je bila tekmovalna proga tudi- razmeroma kratka, saj je bila dolga komaj 350 m.
- -PODELITEV PRIZNANJ • i- V ČRMOŠNJICAH
Po končanem tekmovanju so priredili organizatorji 2a vse nastopajoče skromno slovesnost V Črmošnjicah so vsem tekmovalcem izrekli priznanje, tistim, ki šo se najbolje odrezali,.‘pa- so podelili še posebna priznanja. Čez leto dni. so še dfejali, pa spet nasvidenje v Črmošnjicah!
Rezultati: medobčinsko sindikalno prvenstvo: I. Novo mesiti'J- 152,7 (v postavi: P. Simčič' — 50,6. M. Šonc — 51.0 in ti/ Rebernik — 51,1), II. Črnomelj— 202,6 (v postavi: G. Rozman — 52,1, F. Knez — 64.5 in M. Lipar — 86,0), III. Trebnje in; IV. Krško.
Občinsko prvenstvo Novega mesta: I. Krka — 109,8 (v postavi: M. Šonc — 51,0 in D. Blažekovič — 58.6). II. Novoles Straža — 135.9 (D. Rebernik —
51,1	in J. Gološ — 8.4,9) in III. Osnovna šola Žužemberk.
A. U.
ZA ŠIVILJO IN KROJ
POSKRBITE SAMI,
toda najmodernejši vzorec tkanine v najboljši kakovosti, da boste oblečeni po najvišji italijanski in francoski modi, si zagotovite z nakupom izdelkov TOVARNE
teksuna
Naši vzorci tiskanih tkanin so v, različnih pikejih in gladkih satinetih:
—	tkanine enobarvne v pikejih in drugih različnih vezavah
—	tkanine iz polinozičnih in poliester vlaken
—	na vzorcih francosko-italiJanškega žanra
—	tiskane z najobstojnejšimi barvili
—	z visokimi apreturami proti mečkanju in skrčenju
—	TEXON — umetno usnje za kostime, plašče, prevleke za avtomobile in kožno galanterijo.

»BenB*e»ew»eBeBBWiiBii.".ii'!«»ee«ni**eewaiiBrB*eseeweei
jini||llllllllll!!lll!lllll!ll!!!l!lll!IIHIII!llll!ll!!l!ll!l!llllll!!!l!l!lllll!l!llll!!!llllllllllll!ll!!lllllllllll!l!l!ll'!!l!l!l!l!lll!!lll!IIIIIHIII!ni!ll!llllll!^
| Nova številka »Gimnastike« |
-1	I
Te dni ,je izšla prva letošnja številka »Gimnastike« v	g
§j	povečani nakladi. Tudi ta številka objavlja vrsto zanimi-	g
g	vih sestavkov, komentarjev, člankov in vesti. Opozorili	g
s	bi radi na uvodnik Zorana Poliča, predsednika organiza-	g
g	oljskega komiteja svetovnemu nrvenstva v gimnv.l/ki, ki	g
g	bo leta 1970 v Ljubljani, nadalje na prispevke Miroslava	jj
s	Cerarja, ki v svoji novi rubrik; predstavlja znanega sov-	g
s	jetskega tekmovalca Borisa Šahlina. prof. Draga Ulage,	gg
g	ki piše o lepoti gibanja. Marjana Jemca predolimpijska	g
g	razmišljanja itd. V novi številki »Gimnastike« boste našli	g
g	še mnogo drugega zanimivega branja, kot tudi reportažo	§
g	o enem noimoeno"ših partizanskih društev nr> nas. to je	g
g	o Partizanu »Tabor« iz LiubUane »Gimnastiko« lahko	s
H	naročite pri Gimnastični zvezi Slovenije. Dvorana Tivoli.	jg
E Posamezna številka velja le 1. 5 N-dinasja,	Ž.
illlllllllllllllllllillllllllllllU!llllll!llllllllllllllllinilllll!llll!lll!llllll!llllllllll!!llllllllilllllllllllilllllUlllinillllllllllll!lll!lllllllllllillllllllI
• MARIBOR:
Gozdarji na smučeh
Kljub temu, da mariborskim gozdarjem ne primanjkuje dobrega zraka, ker so njihove »tovarne« pač pod milim nebom, se vendar zelo radi udejstvujejo tudi na športnem področju.
Tako so mariborski gozdarji letos že tretjič zapored priredili na Pohorju tekmovanje v sankanju, slalomu in smučarskih tekih, ki je bilo pod pokroviteljstvom obrata v Lovrencu na Pohorju.
Najboljši tekmovalci, ki se bodo jutri pomerili na republiškem smučarskem prvenstvu lesnih delavcev, so prejeli diplome in praktična darila.
VXXXX :\XNXX'-XW\XXXV,X\XXV,' ’-X\XXX\XXX\XXXX-.X\X \\\\\\\\\W\\\\\\\» v\XXXXXXXXXXXXXXXVxXX xxxx-
Napovedujte z nami!
JUGOSLOVENSKA LUTRU A	
<em	K /	O " » L 18. 2. 1968. O	CB3> SPORTSKA PROGNOZA
!
p:
r
\
KR ATKO I N .IKOftNATO
Skupina skandinavskih zdravnikov je zbrala podatke. ki pravijo, da je v boksarskih srečanjih izgubilo življenje v različnih
ringih sveta doslej že 300 mladih l judi. Primer sodobnega »športnega gladiator-stva« v boksu ni osamljen. Cela nasprotno. Vsak dan se namreč vse bolj in bolj srečujemo z organizacijo različnih tekmovanj, ki so se že davno oddaljila od vsega; kar je v zvezi s športom in načelom »zdrav duh v zdravem telesu«.
OVAJ LISTIČ JE BF S PLATAN			
12 TAKMiČARSKIH PAROVA		7. K	
		2 D.	
	TAKMIČAR 1	TAKMIČAR 2	tj M	
1	SPARTAK Sofija-OLIMPIJA Ljub.	//	j
2	BRESCIA - MANTOVA	d	j
3	CAGUARI - F IO RENTI NA	0 la.	
4	MILAN - INTER	0	j
5	ROMA - SAMPDORIA	A	A
6	TORINO - JUVENTUS	/1	0
7	VARESE - ATALANTA		
8	BOLOGNA - LANEROSSI V.	/1	o
9	NAPOLI - SPAL	A	
10	BARI - CATANIA	0	4
11	NOVARA - LAZIO	n	0
12	PADOVA - PALERMO	z	c
xxxxxxxxxxx-.x\xxx\xxxvxxxxx\x\xxxxxx-xx\xxxxxxxxxxxxxx-.xx\xxxxxxxxxxxxxxx-xxxxxxxxxxxxxxxxxx\x
To pot sta za naš časopis izpolnila stolpca športne napovedi Sonja Gašperšič, urednica kulturne rubrike, in Matjaž Vizjak, redni sodelavec DE.
BL >8
f TOVARUfl HftSTUHSMH SPECIALITET
Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. | Če pa pije, I pije Hermeliko <
Ra^tc veliko zclcruk in mnogoto-1
rož po zc
ml'-'
, Hermcli^
J c naj imenitni1
✓v	-Vv-VWVVTVVVVWVAVVWVVVVv%rvWVVV-VWSAAAAAZV^VW
^ DELAVSKA ENOTNOST — St 7 — 17. februarja 1968
mn
✓""v isiej uam, tovariši, i t lahko pomagamo samo |e z nasveti.«
Strokovni kolegij »Pomproma« je osuplo strmel v predsednika občinske skupščine.
Direktor, ki ni mogel verjeti, kar je slišal, je dejal: »Toda, tovariš predsednik, gre za borih petnajst miliionov.«
»Pred letom dni je šlo za sedem milijonov. Dobili ste jih, pa mi je še danes žal, kajti čez pol leta je šlo za enajst milijonov. In spet ste jih dobili, ker ste obljubili: samo še tokrat in nikoli več! Zdaj bi radi petnajst milijonov, čez nekaj mesecev boste ...«
»Saj nismo krivi,« je rekel komercialni, »da se nam v skladiščih kopiči nekurantno blago. Zakaj pa smo pred leti prodali vse naše izdelke! Sistem je kiv, ker dopušča prevelik uvoz, tako da zdaj domači izdelki kar naenkrat niso več dobri.«
Direktor je moledoval:
»Samo še teh petnajst milijonov nam dajte in prodali bomo vse nekurantno blago pod našo lastno ceno in ko se ga bomo znebili, bomo lahko normalno zadihali. Zaradi teh zalog imamo vsa obratna sredstva zamrznjena, ne dobimo kreditov in v kratkem si ne bomo mogli izplačati niti 80-odstotnih osebnih dohodkov.«
Predsednik pa ni popustil: »Nimamo več niti dinarja za takšne izdatke. Sami se boste morali znajti.«
»Se bomo pa obrnili na republiko.«
»Zakaj pa ne, samo, kolikor vem, tudi tam nimajo nobenega sklada za podpiranje slabega gospodarjenja. Raje ugotovite, kaj v vaši gospodarski organizaciji ni prav, in če boste ugotovili, da slabo gospodarite, ker dobro ne zna te, pokličite na pomoč boljše strokovnjake«
Predsednik je odšel, kolegij pa je še naprej zasedal.
»Skopuh« je rekel komercialni, »govori tako, kot bi dajal iz svojega.«
»In kot bi mu bilo vseeno,
»Mi smo torej, zate, preslabi strokovnjaki.«
»Ne samo vi, vsi mi, kar nas je; saj vendar sami vidite, da nikamor ne pridemo. Morali bomo vzeti v službo nekaj takšnih strokovnjakov, ki bodo organizirali našo proizvodnjo in poslovanje na sodoben način«
Ta izjava jih je razjezila.
»Kar je preveč, je pa preveč,« je vpil mojster Jaka.
'»Če ti sodiš, da nisi dober, pojdi. Zase bom sam govoril. Deset let sem šef proizvodnje in nihče mi ne bo očital, da
»Dokler bo tale migal, me ne bo komandiral noben smrkavec, pa naj ima še toliko šol. Sicer pa, če je kdo od nas kriv, da slabo gospodarimo, potem si to ti — tovariš direktor.«
In so si rekli toliko žal besedi, da je bila seja podobna hudi uri.
Končno je direktor dejal:
»Torej bom moral o vsej zadevi spregovoriti na seji delavskega sveta. Dobro veste, da nisem kriv, ker je do tega prišlo. Hudiča vendar, saj si nisem jlv zmislil reforme.«
Pametne glave
če propademo,« je pripomnil šef proizvodnje.
»Iz obrtne delavnice smo zgradili tole tovarno,« je dejal šef prodaje, »zdaj pa smo — nesposobni!«
Direktor je molčal. Vedel je, da bo nekoč moral ugrizniti v kislo jabolko in s strahom pričakoval tisti trenutek, ko bo moral priznati, da strokovna ekipa »Pomproma« ni več kos potrebam sodobnega gospodarjenja.
»No, reci kaj,« so silili vanj člani kolegija, »nekje mora biti izhod.«
In direktor je rekel:
»Stisnili bomo naše pasove in vzeli v službo strokovnjake.«
Bilo je, kot bi dregnil v osir.
»Če ne veš za drugo rešitev, potem raje molči,« je v imenu vseh dejal komercialni.
sem slab strokovnjak. Sem pa za to, da govorimo o šefu prodaje; on je kriv, da so polna skladišča..«
»Kaj praviš,« je poskočil mojster Miha, šef prodaje, »torej sem jaz kriv! Do te preklete reforme sem bil dober, odlikovali ste me, mi dali zlato uro; zdaj pa naj rečem: izvolite tovariši šolani strokovnjaki, tu je moje delovno mesto, jaz pa bom spet šel za stroj, na moje staro delovno mesto, ki sem ga zapustil pred petnajstimi leti. Iz te moke, moj dragi direktor, ne bo kruha. Sem pa za to, da dobimo novega šefa proizvodnje, kajti izdelke, kakršne zdaj delamo, tudi najboljši strokovnjak ne bi mogel prodati.«
Mojster Janez, šef komerciale, pa je kolegiju pokazal mezinec in predgovornika ihtavo dopolnil:
In se je prvič zgodilo, da s sestanka niso skupno odšli v bližnjo gostilno.
Tistega dne, ko bi morala biti seja delavskega sveta, na kateri bi pretehtali možnosti za sprejem novih strokovnjakov, je planil v direktorjevo pisarno šef komerciale s časopisom v rokah in ves zasopel pripovedoval:
»Vedel sem! Se je pravica na svetu! Se je pri nas, hva-labogu, nekaj pametnih glav, če ne drugje, pa v federaciji. Dobili bomo kredite za prodajo nekurantnega blaga in spet bomo na konju.«
Direktor je sklical kolegij in mu sporočil veselo novico in tovariši so možato priznali, da so na prejšnji seji ravnali kot otroci; podati so si roke in obljubiti, da se nikoli več ne bodo prepirati. Sejo delavske-
V LESONITU V ILIRSKI BISTRICI SO MORALI USTAVITI PROIZVODNJO ZARADI NEUREJENEGA UVOZA


Informacija: V delovni organizaciji Lesonit Ilirska Bistrica, v obratu »Kaširnica« ?o ustavili najprej proizvodnjo laminatov, dobre tri tedne zatem, v začetku februarja pa tudi ostali del proizvodnje v obratu »Kaširnica-«. Za delovno organizacijo so datumi o ustavitvi proizvodnje bolj pomembni, kajti v Lesonitu ocenjujejo škodo, ki je nastala zaradi zastoja v proizvodnji do 5. februarja že nad blizu poldrugi milijon N-din, za vsak naslednji dan pa bo škode za 43.209 N-din. V te številke so vštete samo proizvodne izgube, nikakor pa ni mogoče oceniti škode, ki bo nastala zaradi izgube tržišča, ugleda itd. Zaradi zastojev v proizvodnji je moralo na redni letni dopust 70 delavcev.
Zastoji v proizvodnji plastičnih laminatov in oplemenitenega lesonita so nastali zaradi neurejenega uvoza surovin v začetku leta. V Lese m tu so pri proizvodnji nekaterih svojih izdelkov izključno navezani na uvoz posebnih vrst papirjev, ki jih v ustrezni kvaliteti in desenih lahko kupijo le na konvertibilnih področjih. Vse te papirje uvažajo po režimu LB O
A.Ay\yxAyvN/N/x>,NyNAy\z\yNv^yv>zvvv,v\Ay*v
GRADBENO PODJETJE
»Obnova«
LJUBLJANA,
TITOVA CESTA 39
IZVRŠUJE IN IOJEKTIRA VSE VRSTE VISOKIH IN INDUSTRIJSKIH GRADENJ
TER SE PRIPOROČA
V/WWW'^\A/WWVWWS/VWW
uvoza (pogojno liberaliziranem uvozu). Po tem režimu lahko delovne organizacije uvažajo s konvertibilnega področja šele potem, ko so izrabile vse možnosti uvoza duločenih proizvodov s klirinškega področja. Čeprav Lesonit ne more uvažati potrebnih surovin s klirinškega področja, ker na tem področju ne proizvajajo ustreznih surovin, mora navzlic temu počakati, da se bodo gospodarske organizacije, ki so potrošniki teh proizvodov, sporazumele o prevzemu obveznosti za odkup sredstev in uvoz s klirinškega področja. Ta dogovor pa se lahko zavleče v marec.
Pred presenečenji v gospodarskem instrumentariju se v Lesonitu niso »zavarovali« in se zasuli z zalogami, kajti ves čas reforme si prizadevajo, da bi s tekočo dobavo surovin čimbolj zmanjšali zaloge. Zato so predstavniki Lesonita že 10. januarja sprožili akcijo pri Zvezni gospodarski zbornici za dodelitev deviz po LB O režimu za letošnje leto. hkrati pa so zaprosili za dodelitev Avansa uvoza prepotrebnih surovin za prvo četrtletje.
OD VRAT DO VRAT
Zvezna gospodarska zbornica se je sestala čez štirinajst dni
in zapisnik z dokumentacijo posredovala Zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovino, že naslednji dan bi po zagotovilu predstavnika sekretariata rešili zadevo. Toda predstavnik sekretariata je namesto obljubljene rešitve poslal odgovor, da je pri pregledu dokumentacije ugotovil, da njihovo razmerje med uvozom in izvozom na konvertibilna področja ne ustreza. Napotil jih je v drug oddelek sekretariata, kjer naj bi preverili, če uvoženih proizvodov res ni mogoče dobiti v vzhodnoevropskih državah. Tamkaj pa so dejali, naj prinesejo potrdilo od konzularnih predstavnikov vzhodnih držav, da ustreznih surovin res ni mogoče dobiti v vzhodnih državah. Dobili so zagotovilo, da bo Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino zagotovil avans.
V Lesonitu menijo, da so odgovorni delavci Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino ravnali nezakonito. Po veljavnih predpisih uvoz LBO proizvodov sploh ni odvisen od izvoza gospodarskih organizacij. V nobenem primeru pa nikjer ne piše, da bi si morala podjetja priskrbeti potrdila konzularnih predstavnikov tujih držav o tem, ali se v teh državah določeno blago dobi ali ne.
V Lesonitu so ogorčeni. Po njihovem mnenju je glavni krivec za nastali položaj Zvezni izvršni svet, kajti po zakonu o deviznem poslovaniu bi morale biti spremembe o režimu uvoza objavljene najpozneje do dne 30. septembra 1967. leta, da bi začele veljati 1. jan 1968. leta. Zgodilo pa se je, da so bili predpisi o spremembah v blagovnem režimu in razvrščanju blaga objavljeni v Uradnem listu SFRJ 30. dec. 1967, v slovenskem pa šele 8. jan. 1968. Odgovornost za posledice kršenja odredb zakona o deviznem poslovanje zadeva tako neposredno Zvezni izvršni svet, ker je po zakonu edini pooblaščen za izdajanje ustreznih predpisov in objavljanje v zakonitem roku.
DOSLEDNO SPOŠTUJMO ZAKONE
Z vso opisano problematiko so se seznanili predstavniki Republiškega odbora delavcev industrije in rudarstva, ki so pred dnevi na prošnjo sindikalne podružnice Lesonita in občinskega sindikalnega sveta Ilirska Bistrica obiskali delovno organizacijo Lesonit. Republiški odbor pozna prizadevanja naše ekonomske politike v sedanjem deviznem položaju za zmanjšanje uvoza s konvertibilnih področij, vendar meni, da bi morali zvezni organi uzakoniti ustrezne predpise, ki bi po eni strani zavrl i nepotreben odliv konvertibilnih deviz, po drugi strani pa bolj stimulirali gospodarske organizacije za izvoz na konvertibilno področje. Te predpise pa je potrebno tako uzakoniti, da se bodo gospodarske organizacije lahko pravočasno prilagodile novemu gospodarskemu instrumentariju V nasprotnem primeru lahko pripelje do gospodarske in politične škode, kot jo je utrpel Lesonit.	I. V.
PIŠE .JANEZ VOLJČ
ga sveta pa so odpovedali; strokovnjaki jih niso več zanimali.
In še pozno v noč je iz bližnje gostilne odmevala pesem:
»Če bi bil jaz cesar, kralj, bila bi postava, kar bi kdo za vino dal, vrne mu država.«
Minilo je nekaj mesecev. Skladišča »Pomproma« so spet polna nekurantnega blaga Strokovni kolegij tega našega renomiranega podjetja pa čaka, kdaj se bo našla kakšna vodilna pametna glava, ki jim bo vnovič pomagala iz zagate.
P. s.
Ati pa jih še globlje pahnila vanjo!
Delovne organizacije So doslej iz skladov skupne no rabe sredstva — nekatere kar precej — za tople malice delavc^ Mnogim so ti tdpli obroki nadomeščali celo kosila. Kakšna L bo ta plat družbene prehrane poslej, če bodo sredstva iz skladaj skupne porabe še posebej obremenjena s prispevki? V prihodi^ številki DE bomo skušali zbrati mnenja o tem po nekatef’ delovnih organizacijah
mVTOELEKTRO TOLMIN Je dobil letos Jugoslovanskega Oskarja ra plastično embalažo svojih vžigalnik svečk
Vsak kupec vžigalne svečke je lahko nagrajen dvakrat. Prvič s kvaliteto svečke, ki je trenutno med najboljšimi na svetu, in drugič, če vrne plastično embalažo podjetju AET, Za štiri poslane plastične embalaže ste lahko izžrebani za dobitek — avtomobilski radijski sprejemnik, za eno vrnjeno plastično embalažo pa lahko prejmete denarno nagrado v višini 100 N-dinarjev.

Neprecenljiva škoda