Inserati so sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če so tiska lkrat,
19	2
l£l It 11 ti II " It
1 ri ;i n *> n ii ° n
Pri večkrainem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopis
se no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija na l)unajski cesti št. JO v Medija-tovi biši, 11. nadstropji.
Po pošti prejeman velja :
Za celo leto . . 10 gl. — Za poiieta . . 6
kr^
Za četrt leta
50
PolitlčBii lis! za slovenski nni
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl, 40 kr	s
Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljati V-3žSS|jjg velja (50 kr. več na leto.	^rt®
Vredništvo ie Plovijanske štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden sicer v torek, četrtek in soboto
Vendar enkrat!
Leto je že minulo, odkar je narodna stranka v kupčijski in obrtiujski zbornici za-dobila večino. Ker njena piavila zahtevajo, da se imata vsako leto voliti predsednik in njegov namestnik, zbrala se je bila v torek 17. t m, zvečer, da bi to svojo nalogo opra vila. Enoglasno tudi od navzočih nemškolibe-ralnih odbornikov, bilu sta g. Kušar za predsednika in g. Horak za podpredsedniku vnovič izvoljena.
Pa omenjena seja kupčjske zbornice bila je jako znamenita zarad neke druge reči. V tej seji namreč je zbornična večina deželnima poslancema g. Dreotu in dr. Schaf-ferju, ki ju je izvolila kupčijska zbornica, vendar enkrat izrekia svojo nezaupnico. Ko je lani pri volitvah za kupčijsko zbornico sma-gala narodna stranka, poročali so nekteri listi, da dr. Schaffer ne bode več obdržal deželnega poslanstva, ampak ravnal kot mož in ae man datu odpovedal, ker ga neče ohraniti proti volji svojih volilcev. Konservativni listi pu so temu nasproti trd li, (ia bi kaj tacega prej pričakovali od g. Dreota, k.nkor pa od zagrizenega dr. Scbafferja. Pa naši nemškutarji so vedeli, da zgube v deželnem zboru večino, ako se omenjena poslanca odpovesta in kup-čijska zbornica namesto nju voli dva narodnjaka; zato omenjena dva gospoda svojih mandatov nista smela odložiti, ako bi b.la tudi hotela, ter sta se vdeiežiia zborovanju zadnjega deželnega zbora. Kakšno pa je bilo to zborovanje, in kako so riaši nemškutarji klubovali vladi, tega nam ni treba ponavljat?, ker je
našim bralcem in narodu slovenskemu gotovo še prav v živem spominu. Tega klubovanja in nasprotovanja sta se vdeiežiia tudi poslanca kupčijske zborn ce, Dreo in SchbfT^r, prvi samo i glasovanjem, drugi pa tudi dejansko b hu dimi proti vladi obrnjenimi napadi. Jasno je, ou kupčijslta zbornica takega ravnanja ne sme iu ne more trpeti ter se ne stavljati v nevarnost, da bi se nji očitalo in povračalo, kar zadolžita njena zastopnika. Kunčijska zbornica ne sme priti v enak primerijej, kakor kupčij-ska zbornica tržaška, da bi seji od merodajne strani, ako bi kedaj zahtevala kake pomoči, očitalo, da njena posla* ca vladi delata fukci-jozno aii uporno opoz cijo. Treba je bilo toraj očitno povedati, da kupčijska in obrtnijska zbornica temu nasprotovanju njenih deželnih poslancev proti vladi ne pritrjuje, in da se to godi proti njeni volji. In to se je zgodilo v seji od 17. t. m. Dr. Poklukar je. v tej seji namreč stavil tu le predlog: „Kupčijsku iu obrtnijska zbornica za Kranjsko odločno | oporeka proti nezaupnici, ki sta jo v preteklem i zasedanji deželnega zbora njena poslanca dr. ; Adolf SchafI T in Aleksander Dreo izrekla sedanji vladi, zlasti tudi g. deželnemu predsedniku Winklerju ; onu omenjenih poslancev ne pripozna več kot svoja zastopnika (mandatara), in razuu tega še sedanji vladi in g. deželnemu predsedniku \Vinklerju izreka svoje popolnoma
zaupaoje nadejajo se, da se bodo v cesarak presu.lnem govoru izrečena načela urno ločno in popolnoma tudi izvršila".
G. Lukrnan je hotel ugovarjati in j poročni, naj se zbornica n-kr.r no vtika
slance za deželni zbor, potem ji pač nihče ne more odrekati tudi pravice, delovanje teh svo-j'h zastopnikov pretresati ali kritizirati in povedati, se ono z njenimi načeli in nameni strinja ali ne. Tudi smo v liberalnih listih že dostikrat braT, da so od kupčijslnh zbornic izvoljeni poslanci svojim voliicem poročali o svojem delovanji v državnem zboru, in da jim je zbornica pri tej priliki izrekla svoje zaupanje ali nezaupanje, pa noben list si ni drznil trditi, da bi zbornica te pravice ne imela, in da se je podala na politično polje. Kako toraj bi se zamegio naši kupčijski zbornici očitati, da se vtika v politiko, ako se le posluži svoje pravice? Ko bi bilo šlo nezaupnico izreči kakemu narodnemu poslancu, bi g. Lukman trotovo na bil oporekal, iu vse bi bilo prav, postavno in pošteno. Ker pa to velja nasprotni stranki, precej zaboli vse pristaše in tovariše te stranke.
Vladni komisar, grof Chorinsky, je z zahvalo sprejel zaupnico, ki jo je zbornica izrekla vladi in g. deželnemu predsedniku, gledč nezsupnice za gg. Dreota in Schaff.-irja je pa tudi misli), da je to politična stvar, in da bode zapustii zbornico, ako se spusti na polit čno polje. Zaupnica do vlade in nezaupnica za deželna posianca kupčijske zborn ce ste tako ttsoo med seboj zvezani, duše druga od druge učiti ne daste. Kdor pripoznava pno, tudi m druge ne mora izbiti, zato je bilo ravnanje g. od- političnega komisarja res nekoliko nerazumljivo. Predsednik kupčijske zbornice g. Kušar pri-limel jo pa vendar toliko ozira na vladnega v po-!zastopnika, da reči ni pustil dalje pretresati,
litiko. Pa ako ima zbornica oblast voliti
po-1 ampak da
je dal predlog
Jezični k.
Spisal J. Mam. XIX. leto 1881.
Vsako ieto preišče neutrudljivi naš Mam nekaj novih predukov v rudnikih našega slovstva in privleče diagoceue rude iž njih. Tako tudi preteklo leto. Koliko prijatlov slov. literature ima čas in stanovitno voljo za take težavne preiskave, za nabiranje slovstveno-zgodovinskega gradiva? Koliko jih pa tudi ima ti;to vsestransko strokovujaško izvedenost v teh rečeh, kakor g. prof. Marn? Ni ga vira slovstvenega, da ne bi mu bil zuau do dna. Za to mu pa tudi še celo malenkosti ne uidejo. Iu prav zato, ker vso ogromno literaturo v oblasti imu, tuko spretno razločuje žbudro od čiste kovine. Opisom svojih junakov na čelo kot ,,motto" stavi M. kak tehteu citat iz njihovih spisov ali iz spisov kate;rega njihovih životopiscev. Ta citat ima v sebi jedro karakteristike dotičoega pisatelja. Toda — tate posnetek zadnjega „Jezičnika" in sodite sami.
1. Jožef Žemlja je prvi, ki nam ga Marn opisuje. Bil je po Vodniku vzbujen rojak Prešernov, rojen na Breznici 10. febr. 1805., duhovnik 1829.; služboval v 3 kraj h jaa Dolenjskem, poslednjič pa v Ovaišču blizo
Kranja, kjer je 15. sept. 1843. umrl. Ziičel peti s Prešernom vred 1. 1827.; kot učenec Metelkotov (prej Jak. Zupanov in Ravnikarjev). Pisal je v Metelčici in Gajici. Javno se je pokazal kot pesnik v „Kr. čbelici 1832. Nekatere njegove v tej dobi zložene pesmi so prišle po njegovi smrti na svetlo; ,,v mnogih" — piše M. — „veje duh Voduikov in Prešernov '. Ko je bila prenehal i „čbelica", pisal je Ž. v ,.Illyr. Blatt" od 1. 1837 naprej. Pisal je tudi v nemškem jeziku (n. pr. ,,Die Kirchen-glocken in Krain",) in prevajal iz italijanskega (n. pr. , L' Innocenza''). Prevedel je dalje glasoviti ilirski ,,Jek od Balkana" od Ognje-alava Ostrožinskega 1. 1842. Ena naj lepših in po predmetu naj zanimivših je pesem „Se-dem sinuv' („M kečevih). To je poslednje veče delo UjCgovo. V pojasnovanjih se kaže Ž. dobrega jezikoslovca. — Za „Novice" je, ve< gorel; 10. številka je oznanila njegovo smrt. Umrl je še le 38 let star za sušico.
2. Bernard Tomšič. Rodil se 26, aprila 1811. v Dobrepolji; v šolo hodil v No-vome.stu in Ljubljani, bil učitelj v Mirni Peči in Vinici; tu je umrl 2G. maja 185G. Pel je po nemški tajno 1829, javno 1839; priobčil v „Carnioliji" med drugimi ,,Abichied v. d. Ju-
gend" pisal je tudi za
Pokiukurjev precej
nn«Mnrim«i,--»,--
,111.
„Pilger-ja";
Blatt" in za „Laib. Ze
za
tung"; nekaj tudi v rokopisu zapustil. Od 1. 1848 naprej je pisal v Nav-ati!ov „Vedež" (šolski li3t) prav mi-kavn h reči za mladino ; pozneje je bil „Šnlski Prijatel" v Gelovci njegov organ. L. 1848 je državnim poslane m v sonetu na srce položil resnico: ,,Težko, prijatli, je, ob enem lačen biti" —■ „Iq s šolskim ukorn glavo si beliti". Tega leta je tudi dramatiko gojil. Izdala sta njegove igre po očetovi smrti sina Ljudevit in Ivan (,,Lahkoverni"; „Ravni pot naj bolji pot ')• B 1 je Tomšič tudi epik. Njegova je „Boj pri Vuiiački" in Rut (svetopisemska) — ena nar vitlejših zvezdic slov. slovstva piše „Zg. Danica". za katero je T. še več spisal v ^rzih in pio/.i. Labudnica njegova je „V zahvalo" — dariteljem za cerkev v Vinici, natisnjena Ae le po smrti pesnikovi i. 1856. v „Dan;ci". Prof. Marn pohvalno omenja tudi raircega 2 tvrata in 2 sina, posebno pa opisuje pesmi brntu Emanuela, f 29. jua. 1881.
3 FranceMalavašič, roj. 18. av.g 1818 v Ljubljani, umrl 28. jau. 1803.; izšolal se v Ljubljaui, (v slovensčini bil učenec Metelkov,); v Gradcu se je pravoslovia učil (41—43). , Novicam" je bil neutrudljiv pomoč-
na glasovanje, ki je bil v istini sprejet s 14 glasovi proti 4. Dež. poslanca kupčijske zbornice, gg. Dreo in Scbsifer sta toraj sprejela nezaupnico ; pozco se je sicer to zgodilo, ker sta bila to že zdavnej zaslužila, a zgodilo se je vendar enkrat, in boljše pozneje kakor pa nikdar ne I
Vesteneckova pravda zoper „Tribfiie".
Vesteneck je opran in umit, poštenjak in brez madeža — pri vseh tistib, ki gs poznajo le iz obravnave, ki se je 12. in 13. t. m. vršila pred dunajskimi porotniki, ki so tožn ka oprali in umili, njegovega nasprotnika pa za krivega spoznali ter mu naklonili 6 mesečni zapor in 100 gld. kavcijske zgube. Vesteneckov zastopnik dr. Kopp je svojega varovanca porotnikom risal kot nemškega narodnega mu-čenika, ki ga sedanja vlada čisto po nedolžnem preganja, ker ga je prestavila na boljše mesto. Nasprotniki sedanjega minisierstva zavlekli so celo pravdo na politično polje; vdarec, ki ga trpi vrednik, namenjen je b.l tudi sedanji vladni sistemi, češ, da preganja moža, ki ga porotniki za popolnoma pravičnega spoznajo. Zato je tožitelj dr. Kopp vedno povdarjal politično stališče, in vsled tega je g. Vesteneck naenkrat postal nedolžen, zavolj nemškega mišljenja preganjan značajen možl Levičarji bodo zdaj vladi labko rekli: Vesteneck je bil po nedolžnem prestavljen iz Litije, ker so po rotniki spoznali, da on tam ni nič zakrivil. Le na ta način, ker se je pravda potegnila na politično polje, bil je omenjeni izid mogoč. Obravnava ja bila v marsikterem oziru zani miva in iz ust dr. Poklukarja, dr. Vošnjaka in Svetca so hude besede letele na g. okrajnega glavarja Vestenecka. Trditve teh mož, da je Vesteneck pri volitvah nepostavno delal in ljudi strahova), niso bile ovržene, in so za-toženčevega zagovornika dr. Porzerja pripravile k izreku, da je bila dvadnevna obravnava jako žalostna prikazen za vsacega Avstrijanca, ki ni samo po imenu, ampak iz cele duše Avstri-janec Da gg. Schrey, Kaltenegger in Taufferer niso našli na Vestenecku nobenega madeža, to se samo po sebi razume, čudno je pa vendar,
da je skušul dr. Kopp izjave slovenskih mož s tem ob moč in veljavo spraviti, da jib je narisal kot pristranske besede političnih na sprotn kov; o izjavah Schrey- Kaltenegger-Tauffererjevih pa nihče ni zinil besede, akoravno bi se bilo lahko reklo, da dosledno tu li te izjave ne morejo kaj veljati, ker izhajajo od prijateljev tožnikovih. Zanimivo bi bilo sicer čitati celo obravnavo, kakor je popisana v „Tribiiai". Ker je pa cela dogodba pri okno-pobijanji v Litiji in poslovanje g. Vestenecka na Kranjskem našim bralcem tako že znano, mislimo, da smo obširnejega poročila odvezani.
Stvar s cer nema tolike važuosti. Vesteneck bo pač zdaj še bolj po konci nosil svojo glavo; pa ravno to ga utegne pokopati; vsled te zmage bo postal še bolj predrzen, in kolikor ga pozoamo, ne bo dolgo, da bodemo zopet kaj o njem slišali.
Politični pregled.
V Ljubljani 18. januarja. Avstrijske dežele. Stanje v naših južnih deželah, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, postaja čedalje bolj nevarno in vznemirjevalno. Dotičue zadeve pojasnuje naš dopis z Dunaja, ki poroča, da ne vre samo v Krivošiji, ampak v celi Hercegovini in se je bati, da nebi se ta ogenj razširil celo čez Bosno. Ljudstvo v Hercegovini je z Avstrijo o nezadovoljno. Dostikrat smo povzdignili svarilni glas, ko Bmo slišali, da Be v Bosni in Hercegovini po nemški uraduje, da imajo Madjari prvo besedo, in da se ti bratijo z mohamedani; obžalovali smo, da se v teh deželah ni odpravila tretjina in da je ostal kristjan še vedno hlapec meha inedaua. Mar so bc bili I. 1875 Hercegovci za to vzdignili, da vso pri starem ostane? In vendar se je v Bosni vse pri starem pustilo ter bolj simpatiziralo 8 Turki, ko s kristjani. Vrhu tega je Andrassyeva pogodba tako čudna, da Bošnjaki sami ne vedo, ali bo pod Avstrijo, ali še pod BUltanom. Naša želja je bila, naj bi Avstrija Bosno popolnoma oBVoji in jo potem združi 8 Hrvaško in Dalmacijo ; naj jo uravna
nik do smrti, tudi ranocelnik je bil in pre-stavljavec pri dež poglavarstvu cd 1. 1847-63. Pesnik je dober; pel je prej nemški. Prva njegova je v „111. Blatt" „An Dr. Preshern" 1838. Od 1. 1840. naprej je pisal tudi slovenski. Pisal je v „Carniolio" v „Jordans Juhr-biicher"; 7 pesniških, znanstvenih etc. njegovih spisov šteje Mara od 1840—43. Kakor hitro so začele izhajati „Novice", začel je Malavašič pisati za-nje pesmi, izmed katerih je ena naj lepših I, i. ieta: „Nar lepši imena" (namreč: Bog, (iČe-mati, domačija); ena naj lepših II. leta „Novic" je: „Bodite kakor čbele." Konec
1. 1846. so prinesle ,,Novice" pesem „Gospod pri nas ostani"! Prestavljal je povesti iz Krištofa Schmida, dalje nekaj Klesheimovih za ,,Nov." (I. 47.). Znana je izmed izvirnih njegovih pesem „Sanje cesar Rudolfa I."; zanimivi so njegovi „Domorodni listi" (n. pr. Pre-šern in Koseski) v ,.Nov." 1. 47. Pisal je 1848 tudi za „Slovenijo", in za „Novice" (I. 48.) „Zlata vas". L. 1849. je izdal ,,slovnico slov. sa prve šole." Uredoval je 1849 list ,,Pravi Slovenec". Obče znaua so njegova dela „Oče grof Radecki", ,,Lažniivi Kijukec", „Stric Tomova Koča", „Oče naš". L. 1858 je popisal Malavašič v „Novicah" lOOletno Vodnikovo Blavnost; 1862 je izdal brošuro „Krain und das Deutschthum" proti nekemu zabavljivemu
sestavku v ,.Triester Zeitung' , ali slovenski je bolje pisal, ko nemški. Zadnji krat je slovenski govoril o Vodnikovi svečanosti 2. febr. 1862 v čitalnici ljubljanski. Ta poslednji njegov javni govor kaže — pravi Marn — Vodnika
1	u Malavašiča v pravi podobi.
4.	Dr. Simon Klančuik, r. 10. nov. 1810 v Kranji, izšolal se v Ljubljani; mašaik 1834., grofovski domači učitelj, kaplan v Ljubljani , Kraoju etc., preskušen za modroslovje na liceji, 1. 1836 postal doktor sv. Pisma na Dunaji, bil od 1837 naprej bogoslovski profesor star. Zakona in iztočnih jezikov v LjuV-Ijani, umrl za pljučnico 2. jan. 1844. Slovenski je začel pisati 1. 1839. KI. je bil izvrsten človek, duhovnik in učitelj. Izdal je „Sv. Pismo stare zaveze" (pa ne vseh bukev), Napeljevanje k pobožuimu življenju iu lepimu zadr-žaujuil (po Galuri), „Bilje in črna maša", Premišljevanja iu molitve" za bolnike". Vse to v
2	letih od 1840—41.
5.	Dr. Jožef Rogač. Rodil se je 25. jan. 1834 v Zagradcu (dek. Šmarijske), šole dovršil v Ljubljani, mašnik 1857, doktor theol 1860; služil na Dolenjskem v 5 krajih, zarad bolehnosti vpokojeu bival pri bratu v Novi-gradu v Istri in umrl 16. aprila 1874. Spisal ie kniigi „Evzebija ali posvečba molitve" in ,,Vodila grešnikov"; dopisoval je „Dauici".
in vlada v slovanskem smislu, ter naj pred-pravice turških begov odpravi j saj so bile te predpravice le z mečem prilaatjene, toraj se zamorejo na eBak način tudi odpraviti. Na tak način bi Be bila Bosna-Hercegovina za Avstrijo pridobila po sili moči in srca. Toda slepa madjarska politika Bi ni marala pridobiti Brc novopridobljenih, temveč je preziravši občutke krščanskih prebivalcev skušala v prvi vrati pridobiti si srca mohamedanov. Da sb jej pa tudi to ni posrečilo, vidimo iz tega, ker se rovanja proti Avstriji vdeležujejo zdaj tudi mohamedani. Podpisali so 6e oni tudi na adreso, ki so jo hercegovski vstaši poslali an-gležkemu ministru Gladstouu. Stvar je zdaj že resna dovolj postala. Vse je odvisno od zadržanja Srbov in Črnogorcev; ako se obema knezoma poereči, ubraniti svojim ljudem, da vstaje ne bodo podpirali, potem bo avstrijska vojaška moč zadušila upor; ako se pa ves srbski narod vzdigne, potem bo iz tega nastala velika vojska, ker se bodo vmešavale v to stvar brez dvoma tudi druge evropske države.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 17. januarija. (Kako je v Dalmaciji?) Razmere na jugu bo se jako poostrile in pri cesarju se je danes zbral mini-sterski svet, ki jih jevsestransko pretresal. Tega posvetovanja so se vdeležili Kalnoky, Taaffe, Dunajevski, Tisza , Orczy Slavy in Bylandt, ter so med drugimi vprašanji razpravljali tudi to, bi li ne bilo prav, da se delegacije snidejo 28. t. m. Nekteri listi sicer pravijo, da «e o snidenji delegacij še nič gotovega ni skle-uili in da so to novico raztrosili le nekteri borzijanci, da bi cena državnih papirjev padla, vendar pa tudi vradni liBti kakor „W. Abendpost" govore o nameravanem sklicanji delegacij, zato reč pač ni tako nedolžna kakor jo nekteri listi opisujejo. Istina je tudi, da je državna renta v zadnjih dveh dneh jako padla, in da se pomnožuje vojaštvo v južnih naš h deželah.
Sicer pa ua3 vznemirjajo tudi še druga gBBSBBBBBgBBBMtBBBHBBBgBMMgBMBMBgai Pozornost je vzbudila njegova brošura Narodnost in slovstvo" 1. 1860. Družba sv. Mo-hora mu je izročila Bpisovanje bukev ,,Življenje svetnikov'', izdano 1. 1867; nadaljeval in dovršil je to delo rajneega Rogača prijatelj g. Matija Torkar.
6. J a n e z Bonač, r. v Topolu Cirkuško fare 9. maja 1832.; opravil srednje in više študije v Ljubljani", mi.šaik 1. 1859, dve leti prefekt v Alojznici; umrl kot duh. pomočnik v Žužemberku (padši s konja) 21. dec. 1864. Skladal je lepe pesmi že kot dijak, priobče-val jih kot bogoslovec in pozneje v „Zg. Danici" ; zapopadka bo skoz in skoz pobožnega, pa jedernate, duhovite. V tečaji „Danice" P 1857 nahajamo 19 njegovih pesmic, n. pr. „Prava omika", „Zvezdicum"; v tečaji 1858 jih je kakih 9, med temi „Sveta vera" in ,,Soizica na prijatlov grob", t. j. na grob vrlega mladenča — pravega „sv. Alojzija" — ki je kot bogoslovec umrl v Stari Loki 19. avg. 1858, namreč Gregorija Kemperle-a. (K. in B. sta bila med seboj in pisatelju „Jezičnika" prijatla,) Spisal je Bonač tudi molitv. bukve „Iskrice", ,,Sveta nebesa naša domovina." Njegova je dalje častitka preč. škofu Vidmarju 1.1860. Še marsikaj druzega je B. pisal; pregled njegovih del sklepa „Jezičnik" z umetno kazal-nico (monBtranco), ki Be nahaja v Danici 1.1858.
poročila, ki prihajajo iz juga. Neki Matanovič hotel je bojda aa Srbskem nabrati kardelo prostovoljcev, s kterimi je mislil ua pomoč hiteli vstadem v Krivošiji in Hercegovini; v Trstu so ga sicer na ladjji prijeli, s ktero se je hotel odpeljati v Kotor, in zaprli, a vse to kaže, da tu ne gre več za krotenje Krivoši-jancev, ampak da se je bati veliko večjih in obširnejših homatij. Tudi to je pomenjljivo, da se je vstaški načelnik Kovačevič te dni neki tod skozi peljal v Petrograd , ob enem pa je v Cetinje k knezu Danilu prišel neki ruski častnik ter mu prinesel neko cesarjevo pismo. Dotični častnik pa ni ostal pri knezu, ampak pri starašini Petroviču, pa je bil k knezu precej zvečer ob 10. uri poklican in se je pri njem zamudil še čez polnoč. Kaj sta govorila in čemu je prišel, tega pač nihče ne ve. Govorilo se je tudi, da je v Mo3taru, Gacku in še nekterih drugih mestih odklican obležni stan, pa od vradne strani se tej govorici odločno oporeka. To vse kaže, da se tam doli nekaj kuha, in da nam letošnje leto nič dobrega ne obeta.
Iz Štajarskega. (Učitelji pa muzika; gg. učitelja Marin in Bore-ker.) Da je gg. učiteljem treba muzike znati, je povsod priznano; man je je pa znano, da jim je treba znati na goslah igrati in da so gosle v učiteljskih pripravnicah obligat. Pravijo, da se je v novi šoli glasovir opustil, dn nebi imel kak g. učitelj prilike prevzeti službo organista. Pa zdaj ko je nasprotni veter malo prenehal, bi Be lahko mislilo na to, glasovir na mesto gosel postaviti, kar bi bilo korist neje in ker itak na goslah le izvanredni talenti napredujejo. Sploh pa gg. učitelji z mu-ziko lahko globoko v človeštvo segajo, v šoli, v družbah muzikaličuih, v zabavo sebi in ljud atvu, pa tudi v cerkvi. — Tukaj na brvatsko-štajerski meji sta v Rogaču dva gospoda učitelja na vsakem gori omenjenem polju si mnogo zaslug pridobila, iu za kar jima posebna hvala gre, da ne samo v šoli in za zabavo, temuč tudi v cerkvi, kde sta svoje dotične moči tudi Bogu v čast obračala. Prvi g. učitelj Marin
je bil vodja tukajšnega možkega pevskega družtva, se tam dosti trudil, eam rad v cerkvi peval, pa tudi celo pevsko družtvo nekatere krati v cerkev pripeljal k Božji Blužbi. Nja naslednik g. Boreker, tudi ud pevskega družtva lepo nadaljuje, ter nas je fž svojim lepim gibčnim tenorom že mnogokrat v cerkvi razveselil zlasti pa še v zadnjih božičnih praznikih, tako da je vse bilo veselo. Neka kmečka žena je dopisniku rekla: To so nam bili vesel prazniki, ker so nam g. učitelj tako lepo peli. Slava obema gg. I učiteljema! Gospodi pripravniki pa naj muzike ne zanemarjajo in naj tudi cerkve ce pozabijo; saj na tak način se človek narbolj Bogu hvaležnega kaže za talent, kojega je prejel.
Iz Cel.)**- Katoliško podporno društvo pomoč učiteljicam in učenkam na dekliški šoli obhaja prihodnjo nedeljo 22. januarija izvanredni občni zbor. Potrjena bo zdaj od vlade v občnem zboru 6. novembra 1881 spremenjena društvena pravila in zatega voljo se mora voliti nov odbor, da Be more Bploh začeti dru štveno delovanje na podlagi novih pravil. Omenjeni občni zbor je prejšnja pravila spremenil v mnogih točkah, med drugimi tudi v tej, .,d& se naj v sluča i, če se k občnemu zboru ob določeni uri ne snide zadostno število udov, obhaja za eno uro pozneje izvanredni občni zbor , pri kterem zamore veljavno sklepati vsakoršco število navzočih udov." Toda z ozirom na § 6 društvene postave so se spremi-njena pravila ravno zaradi omenjene določbe od si. vlade zavrgla. „Visoka vlada namreč pravi, da v tem Blučaji. (ko bi Be smel že eno uro pozneje obhajati izvanredni občni zbor) ne bi bilo mogoče vsem udom, se zborovanja vdeleževati; na drugi strani bi pa tak zbor bil tudi nepostaven, ker bi se vtegnil obhajati ob drugem času kakor se je naznanilo oblast-ciji." Kdor ima s društvenimi posli opraviti, ve, koliko stroškov in truda prizadeva sklicevanje občnega zbora, posebno če so udje daleč okrog raztrešeni, pa je treba vsakemu dnevni red zbora naznanjati. Zato je v Celji že več društev nekaj let sem imelo to navado, da
je pri razpisovanji občnih zborov pristavljalo* ako se ob določeni uri ne snide zadosti udov k rednemu občnemu zboru, se obhaja za uro pozneje izvanredni občni zbor. Oblastnija temu ni nikdar oporekala. Ko je pa „katol. podporno društvo" to res praktično šego drugih društev hotelo sprejeti v svoja pravila, se mu je celo društveno delovanje na podlagi novih pravil prepovedalo. — Da se reč ni predolgo zavlekla, je odbor sprejel v svoja pravila Btaro določbo, o&mreč da ob slučaji, ko bi se zadoati udov k rednemu zborovanju ne Bešlo, Ise ima sklicati v 14 dneh izvanredni občni zbor, pri kterem sklepu velja vsakoršno število navzočih udov.
Volilo se bo toraj prihodnjo nedeljo 7 odbornikov, 3 pregledovalci računov in 2 ne-odbornika, da podpišeta zapisnik občnega zbora.
Zborovanje se bo vršilo v vrtni dvorani „pri belem volu" ob uri popoldne. — Ob 4. Be začne tombola. Zvunanji udje zamorejo lastnoročno podpisane volitvene listke z imeni nasvetovanih odbornikov predsedništvu poslati-
Kakor je videti, se občinstvo za to društvo vedno bolj briga, in je upati, da se v novem letu število udov precej pomnoži. V kratkem Vam pošljem sporočilo o društvenem delovanji pretečenega leta.
I« Horjula ee nam o tamošnjem požaru še od druge strani piše, da 60 bili pogo-relci zavarovani vsi večidel pri Slaviji razun enega, seveda ne za toliko, kakor jim je škode; zavarovani bo za 6 tisoč gld., tedaj komaj za četrtinko škode, pa jim bo vendar prav prišlo, vsaj bodo začeli lahko staviti poslopja. Da se ogenj ni še bolj razširil se imamo zahvaliti naj pred Bogu, da nam ni dal Bape, pa dasi-ravno je bilo tiho, je vendar sožgano slamo daleč na ckrog neslo; kaj bi še le bilo, ako bi bila sapa pihala. Drugič se pa imamo zahvaliti požarni straži Vrhniški, ki je še zadosti o pravem času prihitela na pomoč in se tako vrlo obnašala, da smo jo vsi občudovali, niso rok križem držali, temuč 80 le gledali, kako bi se dalo kaj več pomagati ubogim ljudem. Veliko živeža bi jim bilo še zgorelo, ko bi
7.	Matevž Lotrič, roj. 17. sept. 1840 v Železnikih, umrl kot mašnik v semenišči (v Železnikih) 15. okt. 1864. Poln je bil pesniškega duha, pesmi plesti mu je bila igrača. Prva njegova je „Vehki petek" v „Danici" 1860. Njegov ,.Trigiav B.iikanu ' je lansko leto (6 jul. v Rimu v pričo Leona XIII. dekiamoval ranjcega rojak g. A. Koblar; zložena je bila za Cirilo-Metodov ,,Zlati vek" 1. 1863. Sploh imamo od njega kakih 16 pesmi, med njimi mnogo pesemskih nadrobnic prijatlom. Pri-občene so Lotričeve pesmi v „Zg. Danici", „Novicah", Drobtinicah" in „Večernicah" družbe sv. Mohorja.
8.	Leon Engelman Nožarjev, roj. v Kranju 17. lebr. 1841, v srednje šole hodil v Ljubljani in Novomealu , kjer je umrl 18 junija 1862, kot dijak. Pričel je javno pisariti 1858. v ,,Zg. Danico", ki je razglašala dokaj prav mikavnih pesmic njegovih pa tudi drugih prozaičnih spisov. „0d ujega naj se uči rula dina" — piše vredništvo „Zg. Danice" —- „hako se da prelepo, pa vselej pošteno in nedolžno spevati." Zapustil je E. tudi še mnogo druzega blaga v rokopisu.
9.	France Svetličič. Rodil se je v Spodnji Idriji 2. aprila 1814, v šolo hodil v Idriji in Ljubljani (slovenščine učitelj mu je bil Metelko); mašnik 1839.; služil za kaplana v Rovtah, v Cirknici, na Vrhniki; župnik bil
Sorici, v Godoviču; v pokoji živel na Razdrtem in v Ljubljani, kjer je umrl 22. febr. 1881. Svetličič je pošiljal kaj gladke svoje pesmice najpred „Novicam", v „Slov. Glasnik" Janežičev iu Bpet v „Novice". Pesmaril je po malem do Binrti; zadnja njegova je od 12. jun. 1880 (»Slovenski juDak1). Kar je imel še nenatisnjenih umotvorov, prepustil jih je pred smrtjo prof. Maruu, ki je vse v ,,Jezič-nsku priobčil. So pa tč le: „Sonet", „Kdo sem"?, Mučenec ,Dioklecijanu", „Kupec", , Smrt", „Leuuhu", »Trmastemu", „Onemu" „Grobni napis", in omenjeui „Slov. Junak". V razgled v ,,Jezičnsku" navedena Svetličičeva je „Na Mravljiškem vrhu". Kak pesnik je bil Svetličič? Naj krajši moj odgovor bi bil: Beri I Da te bo pa bolj mikalo brati njegove pesmi, naj zapišem sem treh naših sodbo o njih. Prof. Marn piše: „Da so pesmice Svet-ličičeve biseri v slovenskem slovstvu, vidi vsak, kdor ima srce za lepoto, ki se razkazuje v poeziji". Rajnki Bleiweis je 1. 1847 pisai Svetličiču, da mu pesmi gladko teko, brez iz-pahovanja glasnikov ali zlogov. „Vi ste res pesuik". L. 1852, pa mu je pisal: „. . . Vaše pesmi imajo tako ceno iu so tako čislane od bravcev, da Vas zamorem zavoljo pesniškega zapopadka in vnanje oblike Vaših peBem v prvo vrsto slovenskih pesnikov staviti. Tako gladko Vam teče beseda brez vse sile, brez
vsega napenjanja, da malokteremu tako'. Kaj prisrčno vabi Svetličiča tudi blagi Janežič (1. 1859) da naj se oglaša katerikrat v „Glasniku" ali „Cvetji", češ, da njegove pesmi so „lepe, krasne, veličastne". „Vsaka cvetica iz Vaše roke bo „Glasniku" mila in draga in tudi njegovim bravcem srčno zaželena". —
To so tedaj slovenski pisatelji v laaskem ,,Jezičniku" opisani. Variatio delectat — si je mislil vrli Marn. Šest ^Jezičnikovih" umo-tvornikov je duhovnikov in med temi en bo-goslovski profesor, 2 župnika, 2 kaplana in en bogoslovec oziroma 2 doktorja sv. Pisma;
■ trije so svetni, namreč 1 učitelj, en zdravnik in en dijak. Kako različni so ti možje po stanu, starosti in druzih okoliščinah v življenji, in vendar vai enaki v dejanski ljubezni do domovine in vere, brez katere slovenskega rodoljubja ni. Stari in mladi so med omenjenimi pisatelji v zgled starim in mladim po življenji in spisih; posebno pa naj bode zadnji „Jezičnik" vroče priporočen mladini. — Vsi trezni in resni prijatli domačega slovstva morajo pač hvaležni biti prof. Marnu za 19 letni blagonosni njegov trud. Že se veselimo letošnjega njegova „Blei\veisa" v izvrBtnem ,.Učiteljskem Tovarišu". To bo „Jezičnik"! Bog daj zdravje I	— x—
jim tako zdatno ne bili pomagali, tudi z briz-gainico so dobro krotili ogenj, ker kmalo je potem nehalo goreti. Zato jim izrekamo naj toplejšo zahvalo za njihovo delo in trud, ker se niso trudili za svoj, ampak za naš blagor. Slava jim. Tudi se še ne ve, kako je nastal ogenj.
Iz Islre, 12. januarija. (Novi listi č „Istra" iu njegovi nameni.) Oho, vidiš jo past, ktero je nastavila na novo izišla „l3tra" našim rodoljubnim učiteljem po Istri, polna naj slajšega medu misleča, da so slovenski učitelji take mušice, ki bodo koj zaporedoma šle lizat to lahonsko sladčico. Ali zelo si se zmotila. Mi slovenski učitelji ne prodajamo svojega rodoljubja po taki nizki umazani ceni. Nas navdušuje ono rodoljubje, ktero se ne nahaja v Vašem listu, kteremu boter je znani „Indipendente" ; čegar geslo je, nas prilepiti taljanski škornji kot ,(Ult'ma posta." Pa zavoljo tega nismo samcpridneži, da bi ne privoščili svobode poštenim med nami živečim sodržavljanom, temveč želimo v slogi in prijateljstvu živeti ter pustiti vsakemu svoje; samo podlaga tujčevi peti nočemo biti, in ne bomo, ako si tudi ona izdajalska druhal v vsakem Primorskem mestu vstvarja kak izdajalski listič ala „l3tra." Vsak Slovenic in tudi učiteljstvo dobro ve, kaj namerava ona svojat, ki Be skriva pod hlinjeno prijaznostjo s takim podvzetjem. Prav nam je došla ona izdajalska „Istra" ter s tem potegnila krinko z obraza, kazaje , kaj ji še manjka, namreč: Poitaljančeno učiteljstvo. S tem pa je očitno spoznala, da je slovensko učiteljstvo doBti va žen faktor, brez kterega se vse spletke izda jalske svojati v diin razkade, in s kterim faktor jem je treba v slovenski Istri računiti. Prav je imel vodja one ki ke, ki je v svojem izda jalskem pismu, (ktero so tudi v Dunajski zbornici čitali) opozoril, da bode kmalo prepozno, eko se precej ne požurimo z izpeljavo našega programa, ker slovenski učitelji so začeli zdatno buditi narod v slovenskem duhu", njih število raste od dne do dne. Pa tudi Istrijan se vedno bolj in bolj zaveda svoje narodnosti. Slednjič ti bode rečeno, da s tvojo lisič o zvijačnostjo si nas, umazani listič, še bolj navdušil stati kot krepki gradjanski stebri na braniku naših svetinj. Ne vstrašimo se nobene sile, korak za korakom bodemo stopali po naši mili slovenski Istri. Borili se bomo pod zaščitom našega premiiega vladarja z vsemi postavnimi sredstvi, dokler ne pogine zadnji izdajalec naše sloveuske domovine. Vedi dobro, da mi Be bojujemo za pravična načela, za zapuščino naših pradedov. Ali v tebi se redi gad, ki bi rad zastrupil nas in vse avstrijsko domoljubje, ki ima dom na svojih tleh, ti pa si iz tujega vtihotapljena strupena svojat..
Toliko v odkritosrčno tolažbo, da pri nas ne najdeš kruha, a tudi mi ga pri tebi ne iščemo.	Avstrijski rodoljub.
Domače novice.
V Ljubljani, 19. januarja.
(Slovenski državni poslanci) se danes odpeljejo na Dunaj, kjer se jutri prične državni zbor.
(K pogrebu mil. škofa. Dobrila) so se bili iz Ljubljane podari stolui fajmošter kanonik Urbas. Mil. knez in škof dr. Pogačar sporočili bo tržaškemu stolnemu kapitelnu pismeno svoje in ljubljanskega kapitelna sočutje zarad neizmerno zgube, ki je zadela škofijo tržaško.
(f Gospa Marija LenČetova), poseBtnica na Lavrici, je v torek dopoldne ob '/„10. ure po trimesečnem bolehanji umrla. Ranjka je bila jako blagega srca in velika dobrotn ca revnim fare Rudniške in meBta ljubljanskega, ter bo gotovo v blagem spomiuu ostala vsem, ki so jo poznali. Pogreb je bil danes ob 9. uri. Naj v miru počival
(Učitelji veselite se!) Nemški Schulverein je 5 učiteljem, ki so si za pcdučevanja v nemščini pridob li posebnih zaslug, podaril po 50 gld. Tudi za I. 1882 hočejo v ta nameu v proračun postaviti 300 gld. Zdaj pa le na noge, kajti letos jih lahko celih 6 dobi omenjeno nagrado. Ali naši grmaniki nasprotniki mar niso strašansko radodarni in velikodušni 1 ?
(Gradič Rosenbilchl) blizo Rožnika je kupila Bopruga g. Sevuika , hišnega posestnika iu uanarja v Slonovih ulicah za 13000 gld.
(f Petošolec Ignacij Šinkovec) je 16. t. m. po daljšem bolehanji v Kamniku za jetiko umrl.
(Več ponarejevalcev bankovcev) so te dni zopet prijeli in zaprli. Pri nekem tukajšnjem človeku našli so ponarejen tisočak, ki mu ga je bil dal hraniti neki kmet iz okolice. Tudi v Šoiarijslti okolci bilo jih je več v zvezi s ponarejevalci ter se bodo imeli zarad tega pred sodnijo zagovarjat'. Med njimi je tudi grof Etnauuel Lichtenberg, kterega so te dni žandarji odpeljali v Trebnje in od ondot menda k kresijski sodniji v Novomesto.
(Roparski napad.) Vinskega trgovca Šarca so blizo Šiške po noči trije lopovi napadli, da bi ga oropali. Prišla pa je še o pravem času pomoč, in iurnpi so morali bežati.
Razne reči.
—	čitalnica v Š,i š k i napravi 5. februarija v Kozlerjevi zimski pivarni v spomin Valentina Vodnika besedo, pri kteri bode sodelovala vojaška godba.
—	Čitalnica v Čruomlji napravi 2. februarija ob 8. uri zvečer plesovno veselico. Vstopnina znašala bode za posamezne vdelež-nike po 30 kr., za družine pa po 50 kr.
—	f V Kranji je 15. t. m. umrl znani in obče spoštovani h šni posestnik in kupec, g, Ivan M aren č i č. Naj v miru počiva.
—	Občni zbor delalakega podjpor. društva v Trstu. Vsem čestitim družabnikom in družabnicam se naznanja, da bode vsled odborovega sklepa redni občni zbor na
iSvečnico 2 f-bruarja. Dnevni red in kraj se naznani s po?ebnimi vabili in plakati.
Odbor.
—	Petje pa gospodarstvo v šolah. Nekemu g. inšpektorju na Kranjskem, tako smo brali, so se gg. učitelji pri zadnji koofe-renciji zahvalili za povzdigo gospodarstva v vseh šolah nja radzorništva. Res lepa hvala 1 N;ij bi tudi drugi gg. nadzorniki manj gledali na to, ako učenci kako zvezdo poznajo in to po celi Sioveniji, več pa gledali na proste predmete v šolah kakor na pr. je petje, o ko-jem s« po celi domovini toži, da pojemlje doma in v cerkvi, in gospodarstvo, ki kmečkemu ljudstvu kaj pomaga. Tukaj naj pomagajo vrli nadzorniki pa učitelji I G. učitelji naj djansko kažejo, kaj so učili, in ne ust.no ali pismeno. Zlasti v stranskih šolah se nam pritožuje, da so stranski predmeti clo zanemarjeni mnogo. Gospodarstveni vrt pri šoli naj si nadzorniki tudi ogledajo in to v pričo učencev.
—	Sodnijaki pristav, jud, v Mariboru je bil premeščen v Cmurek. Mari borska okolica je bil« nezadovoljna im^ti sodnika judovske vere, ki tudi ni zmožen slovenskega
jezika. Kaj pa, če jud tirju prisego pred križanim od obsojenega, ko niti na križa-nega niti na prisego ne veruje? Iu kako sta se 8 slovenskim kmetom gledala, če se nista razumela ?
—	Mačke so nevarne. V Forschheimu na Nemškem so našli starši, ko so domu prišli, svojega devet meBcev starega otroka mrtvega iu vsega razjedeuega iu krvavega v zibeli. Iz zibele je pa skočil maček, ki je bil otroka zadavil iu tako grozno razmesaril To se ni zgodilo prvikrat. Abotne so toraj tiste ženske, ki mačke tolikanj božajo in jim strežejo, ker ni bolj zvite, hinavske in krvoločne živali, kakor je mačka. V neki hši na Slovenskem so imeli mačko šest let pri hiši in jo tsko radi imeli, da je pri mizi z družino vred jedla. Ko so pa enkrat vsi iz hiše šl', spravila 8e je mačka nad malega otroka in ga začela grizti v tilnik, ter bi ga bila umorila, ako bi ne bila k sreči mati otroka v hišo nazaj prišla io otroku otela.
—	Slovstvo. V Pragi se je osnoval L 1876 odbor knjigarjev v ta namen, da izdaja od leta do leta ,Slovan sky katalog bi-b 1 i o g r a fi c k y" in dospel je nam v roke letnik v že s češkimi io francoskim naslovom, s kratkim predgovorom, in z bibliografijo deloma znanstveno, deloma po abecedi vredjeno, kteri kaže velik napredek in je na pospčb slovanske vode iu umetnije. V sedmer h od-delkih nahaja se v I. b bliografija češka, II. poljska, III. slovenska poleg J. Tomščeve vredil B. Šmilauer, 14 str., IV. malorusks, V srbska, VI. hrvatska iu VIL iužiško srbska. Odboru predsednik je J. Hovorka, sovrednik Z. Zaruba. Podvzetju temu želimo najboljši vspeh, ker po njem bodo dostojno spoznali slovansko književno delovanje drugi narodi po najkrajšem načinu, ia se pribl žujejo med seboj rodovi slovanski najhitreje.
Ezknz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve lezusovega Serca v Ljubljani do konec septembra 1881.
(Daljo.)
Po proč. g. kanoniku Zamejcu: Ter. Skublc 10 s., Marjeta Poterea 1 gld., g. Jan. Fabijan iz Rodbrisa 10 gld., Mar. Peterca 1 gi., Jera Kos 1 gl. 20 s., neimenovana 1 gl., M. S., mati in hči 2 gld., Viktorija Webor 1 gld., Marija Martinjak 2 gld., preč. g. A. Alijančič, korar v Celovcu 25 gl.
Iz puško v deželni bolnišnici 10 gl. 5 s., gospa Gaber 10 gl., Fr, Huber, vrtnar 150 gl., Miklavž Potočnik 100 gld, proč, g. Vizitator v Uraden 1000 gl., neimen. prof. 4 gl., darovi sv. leta 25 gl., preč. gosp. Gogala, kanonik 5 gld. 50 s., obligacija v vrednosti 78 gl. po g Ersinu, obligacija v vrodn. 78 gl. po proč' g. Zamejcu, kanoniku, Loronc Vodnik, kamnosek .10 gl., ravno ta poznejo 5 gl., g. Pust 25 gl., g. Miglič 1 gl., gospa Tpman, vdova, ŽO gl., iz pušico v bolnišnici 9 gl. 4 s., g.'Nolli 50 gl., proč, g. Andr. Zamojo, kanonik, 1000 gl., g. bar. Cojz 5 gld., iz pušico v bolnišnici 3 gl. 30 kr.	(Daljo prili.)
Zalivala.
Vsem sorodnikom , znancem, sosedom in prijateljem, kakor tudi furmanom Poljsko faro, ki so včeraj 18, t. m. našo mater
Heleno Kobilica
v tako obilnem številu spremili k pogrebu, v imenu svojega očetu, brata in sester izrekam najprisrčnejso zalivalo ter jim blago ranjko priporočam v pobožen spomin in molitev.
V Ljubljani 19. jan. 1882.
•laaeis Bž.tuSsiiJScjs.
kaplan v Polji.