Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! No. 29 _ ..Va 'N0l9NlHSyM 9TOOo tiS hx91? ■M’N 10332 *W (USPS 024100) AMERICmn home Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 1 9, 1 990 ISSN Number: 0164-680X 50C Iz Clevelanda in okolice Prime Minister Peterle, left, in the company of Slovenians dressed in the national costumes of Bela Krajina. (Photos by James V. Debevec) Slovenia’s New Prime Minister Visits Supporters by James V. Debevec (Continued from last week) On Sunday morning, July 8, a Mass was held at Slovenska Pristava at 11 a.m. with approximately 700 in attendance. Prime Minister Peterle sat with Dr. Roesmann and Dr. Marko Kremžar of Argentina in the front row, and all three received Communion and again joined in singing the songs. Later we discovered Peterle is a member of a church choir in Ljubljana and loves to sing. Later in the afternoon, after a delicious lunch, a short parade and cultural program took place. Participating in the stage presentation were Catholic groups Fantje na Vasi, Korotan, Kres, and dramatic group Lilija. The performances were followed by various speeches, including one by Peterle, who invited everyone to visit the beautiful and free Slovenia and consider it your second home. Later in the evening singing again erupted and again Prime Minister Peterle joined the group and often took the part of the leader, that is, the person who chooses the song and begins the first few bars. When the Alpine Sextet began playing for dancing, Peterle obliged some of the ladies present and danced with them. He again amazed everyone by asking the band members if anyone had a button box accordion. Alpine clarinetist John Nemec brought one out, and the Prime Minister strapped it on and began playing some polkas and waltzes. This completely blew everyone’s mind and those within earshot at Pristava jammed the dance floor to be the first in this country to dance to the music of Prime Minister Lojze Peterle on button box accompanied by the Alpine Sextet. Lojze Peterle congratulates Msgr. Mavsar on his touching sermon. This continued for about a half hour to the amazement of all those present. The historic event at Slovenska Pristava lasted until about 10 p.m. It was estimated 3,000 persons came to Pristava that Sunday. The Slovenian-American Council thanks Prime Minister Lojze Peterle for his visit here and spending time with members and friends. A special thanks to all those who worked and participated in the various programs, and to all those who took the time to come out to Slovenska Pristava for the picnic. My personal impression of Prime Minister Peterle is he is knowledgeable in politics, deeply concerned for the welfare of Slovenia, and will be able to take the country into the European Economic Community. He is a true leader, personable and the man Slovenians everywhere should support to bring Slovenia into the 21st century. MZA piknik to nedeljo— To nedeljo, 22. julija, ste vabljeni na Slovensko pristavo na letni piknik Misijonske Znamkarske Akcije. Ob 12. uri bo sv. maša, po maši bo na razpolago kosilo. Na piknik ste vabljeni vsi! Občni zbor MZA— V ponedeljek, 23. julija, bo občni zbor Misijonske Znamkarske Akcije in sicer pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Ob 7. uri zvečer bo sv. maša, nato pa sestanek. Vabljeni ste vsi sotrudniki in prijatelji misijonov. Rev. F. Urbanija na obisku— Iz Argentine je prišel na obisk g. France Urbanija. V nedeljo, 29. julija, ob 10. dop. bo v cerkvi Marije Vnebovzete daroval zahvalno sv. mašo ob 25-letnici mašništva. Srebrno-mašniku bo pripravljen sprejem s kosilom v Slov. domu na Holmes Ave. takoj po maši. Vsi njegovi prijatelji prisrčno vabljeni! Vstopnice za kosilo imajo člani pevskega zbora M. V. Za več informacij pa kličite 531-0375 ali 541-2452. Piknik in seja— Vsakoletni piknik Kluba upokojencev v Nevburgu-Ma-ple Hts. bo združen z redno sejo in sicer v sredo, 25. julija, ob 12. opoldne v Stafford parku na Maple Hts. Članstvo opozorjeno na spremembo časa. Zahvaljuje se— G. Jože Maganja se je po 11-tedenskem zdravljenju v Richmond Hts. bolnici in na terapijah vrnil domov, kjer še okreva. Zahvaljuje se vsem za dobre želje, zlasti za molitve ter častitim duhovnikom za sv. obhajilo in sv. poslednje olje. Zahvali se tudi svojim sestričnam Ivanki za lepo sliko Marije, in Vidki za lep kip Marije z Jezuščkom. Pri okrevanju doma se bodo g. Maganja, Bartka ter sin Joe in žena Ivanka veseli obiskov. Našemu rojaku želimo res hitre povrnitve zdravja! Nagrajenca— Očetovski klub pri Sv. Vidu je poklonil dve »Harry Snyder Scholarship« nagradi. Nagrajena sta bila Steve Rozman in Jessica Ferkul, ki sta oba letos graduirala iz svetovidske farne šole. Nevburški dan piknik— V soboto, 28. julija, bo na ADZ letovišču v Leroyu tradicionalni Nevburški dan piknik v priredbi treh nevburških društev ADZ. Ob 4.30 pop. bo tkim. polka mašo daroval škof A. Edward Pevec, ob glasbeni spremljavi Vadnjalovih, ki bodo igrali na veselici od 5.30 do 9.30 zv. Javnost vabljena! Piknik Slovenske šole— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi svoj letni piknik v ne deljo, 29. julija, na Slovenski pristavi. Vabljeni! Rojstni dan— Prihodnji četrtek, 26. julija, bo praznovala svoj 89. rojstni dan ga. Anna Jesenko z W. 61 St. Čestitajo ji družina in številni znanci in prijatelji. Še vedno skrbi za vrt pri hiši, kleklja in njeno domače pecivo je izvrstno. Spominski dar— G. in ga. Franc Mušič sta darovala $50 za koroške štu dente, v spomin pok. gospe Emme Ferenčak. Za ta velikodušni dar se lepo zahvaljuje Joži Jakopič. Festival odlično uspel— Preteklo nedeljo zvečer se je končal z velikim uspehom 3-dnevni svetovidski poletni festival. Sreča je bila naklonjena sledečim kupcem listkov za žrebanje: 1. nagrado ($1000) je prejela Mary Cendol iz E. 179 St. Nagradi po $750 sta prejeli Jo Strumbel in Marijo N. Hoče var; po $500: Donna Stefančič, Gary Jakomin, Edward Kern, Frances Slepic. Po $250: Josephine Tominc, J. & C. Kermavner, Barbara Pavlovčič, Constance Champa. Po $100: Dave Stanonik, Josephine Banic, Al Peček, Vida J. Walsh, Robie Peterlin, D. M. Urbančič, M. Železnik, Jo Mohorčič, David Spotts, Wanda Holmes, B. Zakrajšek, Marion Rozman, Ralph Godec, Jennie Strumbel, Jim Borisch, Leonore Novak, C. Radvil, Nick Busenik, Louis Lončar, John Sršen. Organizacijski odbor za festival se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali k uspehu, in seveda vsem vam, ki ste festival poselili. V spomin pokojnih— Družina Ambrosic s Carl Ave. je poklonila $15 v podporo našemu listu, v spomin pokojnih članov Ambrosic družine. Iskrena hvala! V tiskovni sklad— Mary Brodnik, Muskoka Ave., je darovala $31 v tiskovni sklad Ameriške domovine. Anna Medved, Holmes Ave., je prav tako poklonila $31 nam v podporo. Obema darovalkama naša lepa hvala! Z.O.D. romanje v Lemont— Zveza oltarnih društev bo imela romanje v Lemont od 11. do 13. avgusta. Za rezervacijo avtobusnega sedeža, kličite: A. Košnik (881-4957), R. Bavec (531-6167), M. Gerl (261-1316), M. Amigoni (481-2275) ali ga. Kisley (271-2976). RIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1990 2 Memo from Madeline Dr. Robert W. Spech is summa cum laude grad ; ■ m by Madeline D. Debevec Robert W. Spech received his medical degree from the Ohio State University College of H Medicine on June 8. He < graduated summa cum laude and received an award for outstanding performance in the Department of Internal Medicine at Ohio State. During his four years in medical school, Bob was awarded numerous honors in both academic and clinical departments. A member of Phi Beta Kappa, he was also inducted in Alpha Omega Alpha, the national medical honor society. Bob was an editor of the medical school yearbook, too. Graduating from St. Joseph High School in 1982, Bob attended Ohio State University where he majored in biology. He is the son of Dr. and Mrs. Anthony Spech and the brother of Dr. Michelle, Anthony, Dr. Thomas, and Dr. Richard Spech. Bob will continue his training in Internal Medicine at Ohio State University Hospital in Columbus. * * * Melles Celebrate Golden Anniversary Ermin and Josephine (Slapar) Melle of Willoughby Hills, Ohio celebrated their 50th wedding anniversary with a Mass of Thanksgiving at St. Noel Church on July 15. The couple was married on that date at St. Vitus Church in Cleveland. Mr. Melle was an assembler at White Motor for 40 years. Mrs. Melle is a homemaker. The couple had eight children: Lois Linnert of Solon, Monica Gaiko of Mentor, Maryanne Paccione of Richmond, Va., Josephine (dec.), Melvin of Chesterland, James of Columbus, Gary of Dallas, Tex., and Ermin of Euclid. They also have 19 grandchildren. * i * * WE HEAR THAT: Frank Chukayne has been reelected City Democratic Leader of the City of Euclid. * * * Sister Mary Edana Perusek celebrated her 60th Jubilee as a Sister of Notre Dame on Sunday, July 15. She entered religious life from SS. Cyril & Methodius in Lorain. She graduated from Notre Dame Academy and earned a B.S.E. Degree from Sisters College. She taught at St. Boniface, St. Vitus, Our Lady of Lourdes, St. Wendelin, St. Joseph, St. Bridget, all of Cleveland, also at St. Joseph, Amherst, SS. Cyril and Methodius, Lakewood, SS. Philip and James, Canal Fulton, St. Mary, Warren, St. Mary, Massillon, SS. Cyril and Methodius, Lorain, and St. Agnes, Arlington, Va. She retired to the Provincial House in 1980. ♦ * * Dr. Robert W. Spech Sr. Perusek Hibbs-Mihelich Christine A. Mihelich married Daniel R. Hibbs at St. Christine Catholic Church in Euclid. The Rev. James Roach officiated. The bride is the daughter of Mr. and Mrs. Anthony Mihelich, 820 Babbitt Road, Euclid. The bridegroom is the son of Mr. and Mrs. Denzil Hibbs, 8933 Elm St., Kirtland. A reception at the Slovenian National Home in Cleveland honored the couple before a wedding trip to Hawaii. They live in Chester Township. The bride is a 1985 graduate of Euclid High School and attends Lakeland Community College in Kirtland. She is employed by Dunkin Jewelers of Euclid and is the female vocalist for the Joey Tomsick Band. Her husband is a 1980 graduate of Kirtland High School and a 1981 graduate of Ohio Diesel Technical School. He is a field service technician for Ohio Machinery, a Caterpillar dealership in Broadview Heights. ... Hlad-Reamer Paula Rae Reamer married Michael J. Hlad at the home of the bride’s parents in Oil City, Pa. The Rev. Roger Wagner of Second Presbyterian Church in Oil City officiated. The bride is the daughter of Dr. and Mrs. Donald W. Reamer of Oil City. The bridegroom is the son of Mr. and Mrs. Frank J. Hlad of Euclid. A reception at the City Club in Oil City honored the couple before a wedding trip to Walt Disney World in Orlando, Fla. They live in Cleveland. The bride is a graduate of Oil City High School and Washington University in St. Louis. She is employed by Benesch, Friedlander, Coplan & Aronoff in Cleveland. Her husband is a graduate of St. Joseph High School in Cleveland and is a firefighter recruit in Cleveland. St. Vitus Parish Says Thank You On behalf of the St. Vitus Summer Festival Committee, St. Vitus parish expresses its thanks to all the volunteers, patrons, sponsors, and supporters of the 1990 St. Vitus Summer Festival recently held on July 13, 14, and 15. We thank the many media outlets for their promotion and coverage. The financial results will be provided at a future date. We also thank V. Reverend Thomas R. Chelena for celebrating the Divine Liturgy in the Byzantine Catholic rite on July 14 in St. Vitus Church. Abolish EPA Editor: By the year 2000 the Clean Air Bill will have killed the last vestiges of the American steel, auto, and energy industries, which the first Clean Air Bill and the Environmental Protection Agency (EPA) have not yet wiped out. The more regulations the United States government places on American industry, the less productive and less competitive it becomes. Government interference raises costs, making it harder for American manufacturers to turn a profit, ultimately forcing more and more to close. When Congress should look at itself and its role in causing American industrial failures, it naturally will blame Japanese protectionism. Congress’ solution will then be the ever-onerous tariffs on imported goods, which will only raise the cost of living for the average American. If Congress were serious about restoring American manufacturing productivity, it would give freedom a chance in this country and eliminate all government meddling in, restrictions on, and regulation of businesses. And Congress should start by abolishing the EPA. Joseph M. Ogrinc Bratenahl, Ohio In Memory The Ambrosic Family of Carl Ave. donated $15.00 to the Ameriška Domovina in memory of the deceased members of the Ambrosic Family. Birthday Wishes Belated Happy Birthday to Jan Pollino of Euclid from husband, Todd, mom and dad James Timko, sisters Jackie and Peggy and Gram Turk and the Pollino family. Getting College Money... by John R. Telich, Sr., CLU, ChFC, and Associates The cost of higher education is increasing relentlessly year after year with increases Tuning well ahead of inflation. At some prestigious private colleges and universities, the cost of one year’s education alone, including room and board, has reached $20,000. That means the final cost of a Bachelor’s Degree can be $80,000 or more. And with many professions requiring graduate degrees and a medical education easily costing $200,000 or more, it quickly becomes apparent that very few families can pay these bills out of their current income. Even with only one child, the costs can be prohibitive; for families with three or four children, college and graduate costs could reach or even exceed $500,000. So how can a family build a fund for college? Experts have concluded that a family needs to look ahead and prepare as early as possible for the financial burden. It is essential that they start putting money aside as early as possible. There are a number of ways to do this, and the method that is best will depend on the age of the child and the family’s resources and cash needs, as well as a number of other considerations. Taxes are also another important concern. If money can be invested and earn interest, dividends or other income that is not taxed until needed for college expenses, the college fund will build up much faster than if taxes take a 15, 28, or 33 percent bite out of the income. Even if a child is very young, perhaps even an infant, there are legal techniques for putting money and property into a childn’s name. While some of the tax advantages were cut back by tax law changes, the technique is still worth considering. Since it is generally not advisable for minors to own property, even large bank accounts in their own names, gifts to minor children are usually made either to a custodian or to a trust. The easiest way to make a gift to a child is to give the property to a custodian to hold for the childn’s benefit. This simple procedure involves very little paperwork hassle, and legal or other fees. Within the last decade all states adopted the “Uniform Gifts to Minors Act,” which authorized a custodial ar- rangement for cash, bank accounts, stocks, and bonds. More recently, half of the states replaced that law with a “Uniform Transfer to Minors Act” which allows the custodian to also hold real estate and other property including limited partnership interests. Who can be custodian? It can be one of the parents, another relative, or a family friend. But if a parent gives money or-property to a child and makes himself or herself the custodian, those assets will be included in the parent’s taxable estate if he or she dies while holding the property as custodian. All the money in property held in custody must be transferred to the child at either age eighteen or twenty-one, depending on state law. One thing to be aware of though is that at that age the child has complete access to the custodial funds and, should he so choose, can use them to buy a Porsche instead of paying tuition. Setting up a trust for a child is more cumbersome and expensive than the custodial arrangement, but it is desirable in some situations. An important reason to transfer property to a trust for the benefit of a child is to diffuse the “Porsche Syndrome.” The money in the trust, whether principle or income, can be used for the purpose which the creator of the trust intended: the child’s education. The creator of the trust may wish to use the federal annual gift tax exclusion which will allow the individual to give $10,000 each year to as many donees as he wishes (or $20,000 if a spouse joins in making the gift). This exclusion only works if the trust is structured so it creates a “present interest” in the child beneficiary. The present interest requirement may be used in a number of ways, some prescribed by the Internal Revenue Code and some by case law. Discretionary trusts can be used in which the trustee is free to accumulate income to take advantage of the trust’s 15 percent bracket or to distribute it to a beneficiary in a bracket lower than that of the trust (assuming it has already retained at least $5,000 of income). Certainly, prior to making gifts or establishing trusts, the individual should evaluate how either of these methods will affect a longterm financial plan.. George Knaus Real Estate, Inc. 819 E. 185th Street Cleveland, Ohio 44119 Computer Multiple Listing Service “Just A Little Bit Better" 481-9300 Listen to our polka music every Sunday morning at 11:15 George Knaus on welw, 1330 a.m. Vladimir M. Rus Attorney - Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000 ______________________ (FX) Soothing winds of change Zdenka Zakrajšek and Steffie Jarm display many Slovenian items at Slovenska Pristava. Good Reason To Be Balkan Editor: One giant step for Slovenians worldwide took place on Sunday, July 8 on three continents. Slovenia’s independence, or sovereignty was born under the guidance of her godfather Prof. Jojže Peterle in Ljubljana, not Belgrade. It was awesome, as America’s youth might say. It was a tremendous step in the right direction and all Slovenians should be proud regardless of whether or not they were personally able to witness the miracle of freedom. “There is no more them and us,’’.said Foreign Minister of the Democratic Slovenian government, Dr. Dimitri Rupel. “There are no more divisions for Slovenians worldwide as far as we in the new government are concerned. “There are no more political immigrants, just Slovenians living abroad of different political idealogical, religious or whatever, persuations. We must rise above all the personal convictions. We must be united Slovenians without dividing lines.” Some of the statements made by Dr. Rupel Saturday evening, July 7 at the reception given by the Yugoslav Consulate Matjaž Jančar attended by between 80 and 100 persons, were downright shocking to some, - but to our ears it was a symphony. Slovenia is FREE AT LAST! Dr. Dimitri Rupel Dr. Rupel spoke in Slovenian first, explaining as a foreign minister of a sovereign nation and freely elected government that he should communicate in his official language (Slovenian). But in respect to those attending who did not completely understand the language, he confirmed his statements in English so all could appreciate what is happening in the New Slovenia. One very interesting and significant point is. Dr. Rupel called the Consulate Jančar of SFRJ (Socialist Federated Republics of Yugoslavia) a “former” Yugoslav consulate who will for an undetermined period of time, represent both free Slovenian government and the rest of Yugoslavia. “It may be two or three months, or possibly a year before we are completely organized and put our house in order, but our course is set and there is no turning back.” Dr. Rupel extended invitations to everyone who wants to take part, and participate in creating an independent Slovenia, to get involved and become active. He said the new Slovenian government is well informed how the U.S. State Department can give a lot of lip service to people and nations that want to be independent, but often come through with very little substance. It is essential for Slovenians in the U.S. to become involved otherwise the U.S. Government may continue to be sympathetic with the Yugoslav Government in Belgrade and disregard Slovenia’s sovereignty. To some in attendance the reaction was disbelief, for others, it was jubilation. For better understanding of some statements made, we must realize that some misinformed Slovenians regard consulate offices in Celovec (Austria) Trst (Italy), Cleveland (USA), as Slovenian even though they are official representatives of the SFRJ. This was one of the main reasons for the uninhibited speech that the Slovenians in Cleveland were given. Commentaries, essays, books will be written about the new beginning of the Slovenian history and - much will be said on “The End” of the Slovenian Communist Party rule which took place on July 8 as Slovenians celebrated and commemorated on three continents, namely, Slovenia, United States and Argentina. Undoubtedly, the new beginning will be difficult to deal with by many individuals in the extreme corners of the political alignment. On Saturday evening for example, at the Consulate Jancar’s reception one who claimed to be a patriotic Slovenian vehemently defended the Bolsheviks, their views and deeds. For individuals so misguided and so extremely misinformed, one can only have pity and hope they don’t need 70 years to ferment in the Marxist-Socialist gutter, like the big and mighty hungry nuclear polluted Chernobyl disaster in the U.S.S.R. Josef Lah Cleveland Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 by Andrew Rosenbaum Industry Week Amid political unrest and unsettling talk that the 44 year old federation may be finished, Yugoslavia is offering foreign investors one of the most attractive joint venture laws among Europe’s industrially developing nations. Its new partnership law allows US and other foreign investors to hold up to a 997 share of a Yugoslav company and provides for wholly owned subsidiaries. The joint-venture legislation is part of an economic-reform package that proponents believe will make the Balkan nation much more market-oriented. The reforms also permit Western-style hiring and firing and make Yugoslavia’s currency, the dinar, fully convertible with major Western currencies. “This means that making an investment in Yugoslavia is not essentially different from making one here in France,” says Tamara Globokar, an expert on Yugoslavia with the Centre Nationale de Recheeche Scientifique in Paris. The Yugoslav economic-reform movement was spurred by the need to fight an inflation rate that had spiralled to 2,000% per year. With inflationary expectations remaining high, the Yugoslav government found it impossible to pursue a rational wage and price control policy. “Now there is definitely a new spirit in this country,” says Ante Cicin-Sajn, an economist at the Zagreb Economics Institute. “People are prepared to make the sacrifices necessary to make the reform work.” Foreign industry has not been slow to seize new investment opportunities in Yugoslavia. Since the legislation passed late last year, the rate of requests for joint ventures has jumped 60%. “We have been besieged with telephone calls from German and Dutch firms,” reports Taib Betko, an economic adviser at the Yugoslav Embassy in Paris. Siemens AG, the West German-based electronics firm, is one of the first foreign companies to take advantage of the reforms. Siemens is putting $30 million into its telecommunications joint venture with Iskra, the principal electronics manufacturer in the northern republic of Slovenia. Siemens will take advantage of Yugoslavia’s relatively low labor rate—even a highly trained worker takes home only $200 to $300 a week—to develop part of its line of communications switches. Siemens will be able to manage the firm on its terms, use its own accounting procedures to measure results, and easily repatriate profits. High-technology firms such as Siemens can count on getting excellent deals in technology-hungry Yugoslavia. The country’s development of high technology has been stifled by Socialist planning procedures. For example, attempts to coordinate all research in Belgrade, the country’s capital city, have not been successful. Indeed, more than 300 research projects for which foreign know-how and capital are needed remain on the roster of the Center for International Cooperation and Development in Ljubljana. Nevertheless, investing in Yugoslavia, however attractive the opportunities, is risky. Tensions among the country’s ethnic minorities, always strong, have bubbled to the surface again. Ironically, the economic reforms must take some of the blame for the unrest. Despite the brave talke of sacrifice to make the reforms work—and to keep the nation intact—there is an underlying unwillingness in the relatively prosperous northern republics to significantly reduce their living standard. “There is simply no going back,” says one Yugoslav, who believes the country is “committed’’ to moving toward a market economy. By yearend, everyone will have better idea if he is right. THANKS St. Vitus Parish, Cleveland, O. wishes to thank all volunteers, patrons, and attendees for a successful 1990 Summer Festival. GRDINA-COSIC Funeral Homes 17010 Lake Shore Blvd. 1053 E. 62 Si. 531-6300 431-2088 28890 Chardon Road Willoughby Hills 944-8400 A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS 30000001 $40.00 OFF with Purchase of Eye Glasses Eyes examined bv Dr. S. W., Bannerman J. F. OPTICAL [ 6428 SI. Clair Ave. 775 E. 185 SI. ! 361-7933 531-7933 looooooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC RIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1990 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1990 The Declaration of Sovereignty of the State of the Republic of Slovenia Ljubljana, July 2, 1990 Whereas a common understanding has been reached by all political parties and deputy groups represented in the Assembly of the Republic of Slovenia, Therefore, The Assembly of the Republic of Slovenia adopted and proclaimed THE DECLARATION OF SOVEREIGNTY OF THE STATE OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA at its joint session on July 2, 1990. ARTICLE ONE Proceeding from the right of the Slovene people to Self-Determination and in conformity with Amendments X., XL, LXXIL, and XCII. to the Constitution of the Republic of Slovenia as well as the Provisions of the International Covenant on Civil and Political Rights the Assembly of the Republic of Slovenia proclaims the Sovereignty of the Republic of Slovenia. ARTICLE TWO Political, economic and legal system of the Republic of Slovenia shall be based on the Constitution and the Laws passed by the Republic of Slovenia. The Constitution of the S.F.R. of Yugoslavia, Federal Laws and other Federal Regulations shall have legal power on the territory of the Republic of Slovenia only if they do not contradict the Constitution and the Laws of the Republic of Slovenia. ARTICLE THREE In conformity with the principle of the State Sovereignty and the principle of the Primacy of the Constitution and the Laws of the Republic of Slovenia, the Republican bodies and organizations shall guarantee that all Federal bodies and organizations on tht territory of the Republic of Slovenia shall operate in conformity with the valid legal order in the Republic of Slovenia. ARTICLE FOUR The Assembly of the Republic of Slovenia shall set forth by the Constitutional Law which Federal Regulations shall not be in force on the territory of the Republic of Slovenia, since they contradict the Constitution and the Laws of the Republic. The Laws passed by the Assembly of the S.F.R. of Yugoslavia after the adoption of the present Declaration shall take effect on the territory of the Republic of Slovenia if the Assembly of the Republic of Slovenia gives consent to them. ARTICLE FIVE The Assembly of the Republic of Slovenia shall carry out the prescribed procedure for the adoption of the new Constitution of the Republic of Slovenia in the course of one year. ARTICLE SIX The present Declaration shall be put into force on the day it is adopted and solemnly proclaimed at the joint session of the Chambers of the Republic of Slovenia. DRAFT SUPPLEMENTARY RESOLUTION The Assembly of the Republic of Slovenia is vesting the Executive Council of the Republic of Slovenia with the obligation to elaborate the Draft Constitutional Law by the beginning of September 1990 at the latest, so as to establish which Federal Laws on the basis of the present Declaration are not valid on the territory of the Republic of Slovenia. A parade from the chapel to the entertainment area at Slovenska Pristava featured these two “peddlers” from Ribnica alias Frank Kogovšek and August Dragar. Many Slovenians dressed in national costumes attend Mass at Slovenska Pristava on Sunday, July 8. Pictured below, performers take a bow after the stage presentation. Mark Your Calendars For AMLA’s Annual Family Day Picnic Only about a month remains until one of AMLA’s most popular summer events at the Recreation Center: Family Day! It will be held on Sunday, August 19, from 1:00 to 7:00 p.m. Among the highlights will be music by the Joey Tomsick Orchestra. The Fraternal Affairs Committee, organizer of the event, is planning a variety of competitive games for young and not so young. There will be attractive prizes and a few surprises you’ll have to be present to experience. The kitchen will be open throughout the day with a good selection of sandwiches and other items, and you’ll be able to quench your thirst at the well-stocked bar. In short, it’ll be a fun day for you and your family. Come and enjoy! Baraga Days 1990 in Chicago Persons interested in the eventual canonization of Bishop Frederick Baraga are invited to attend the annual meeting of the Bishop Baraga Association on Sept. 1-2, Laboy Day weekend in Chicago. The Chicago community is extending a special invitation to all individuals, families, and groups. For further information and advance arrangements, write to: Baraga Days 1990 Committee, c/o St. Stephen’s Church, 1852 W. 22nd Place, Chicago, IL 60608. ATTENTION SLOVENIANS YOU ARE WANTED! BARTENDERS HOUSEKEEPING FRONT DESK WAITRESSES COOKS SEE: Mr. Collins, Plaza Hotel 5700 South Marginal Rd., Cleveland (off E. 55 by lake) 432-2220 NETTIE A. ZARNICK Nettie A. Zarnick (nee Ze!e), 80, a longtime resident of Euclid, died at her home on Thursday, July 12. Nettie was born in Cleveland on June 19, 1910. She was a member of Slovenian Women’s Union No. 25 and American Mutual Life Association St. Cecilia Lodge No. 37 and Euclid Pensioners. Nettie was the wife of John J., the mother of Bernie Zarnick and Florence Zak, grandmother of Anita Szilagyi, Steven Zak, Charlene Signorelli and Laura, Lisa and Molly Zarnick, greatgrandmother of Sara and Eric Szilagyi and Dia Signorelli, sister of Julia Gerchar (dec.). Mass of Resurrection was held at St. Vitus Church on Monday, July 16. Burial was in All Souls Cemetery. Zele Funeral Homes, Inc. was in charge of arrangements. IVANA JERIN Ivana (Jennie) Jerin (Končan) passed away at her home in Orwell, Ohio on July 7 at the age of 92. She was the wife of Frank, mother of Joseph and the late Frank, Max (Phil) and Jean Colliee. She was also the grandmother of five and the great-grandmother of two. She was a member of AMLA Lodge No. 1. Funeral Mass was Wednesday, July 11 at St. William’s Church in Euclid. Interment in All Souls Cemetery. In Loving Memory of the 10th Anniversary of the Death of Our Dear Mother, Grandmother and Great-Grandmother Mary Baraga Nee Pryatel passed away July 24, 1980 Sadly missed by: Frank, son Marie Oblak, daughter John, son-in-law grandchildren and great-grandchildren Cleveland, July 19, 1990. Holmes Avenue Pensioners Report IN LOVING MEMORY Of The 35th Anniversary of My Father Anton Može Sr. who died July 23, 1955 Fondly missed by son Anton Moze Jr., and wife Kay Cleveland, July 19, 1990. On Wednesday, July 11 the annual picnic for the Holmes Ave. Pensioners was held at the St. Joseph Farm on White Rd. The weather was not what we desired but we had a good turnout anyhow. Delicious sandwiches, and bakery were available along with refreshments. Music was also enjoyed and bingo played. Proclamations were handed out by Gus Petelinkar for belated birthdays. Congratulations to Frank and Mary Podlogar on their 40th anniversary. Belated anniversary greetings to Mae and Frank Fabec. We thank Frank Zabukovec for the traffic control during the afternoon in the rain. Thanks also to all ladies who baked, kitchen helpers, ticket sellers, bar help and all members and friends who helped in any way. Don’t forget out annual federation picnic on Wednesday, Aug. 15 at SNPJ picnic grounds. Julia Zalar will again prepare the dinners. Hope you can make it. It is nice to meet other pensioners from other clubs and enjoy a fun day. Ann Stefančič Reporter Coming Events.. Sunday, July 22 Testimonial Dinner honoring John Krofi, Newburgh’s Slovenian Man of the Year at the Slovenian National Home, 3563 E. 80 St., Cleveland. Dinner 2 p.m., dancing 3:30 to 7:30 p.m. Donation $12.50. For tickets call 341-7540. Saturday, July 28 Newburgh Day at AMLA Recreation Center. Buttons & Bows Button Box Ensemble 2:30 to 4:15, Polka Mass celebrated by Bishop A. Edward Pevec at 4:30 p.m. and Music from 5:30 to 9:30 p.m. by Vadnal Orchestra. Further information Alice Arko 341-7540. Donations Thanks to the following for their donations to the Ameriška Domovina: William Zidar, Wickliffe, O. — $5.00 Anton Adamic, Toronto — $21.00 Anton Arnez, Gold River, Calif. — $5.00 Ivan Hauptman, Richmond Hts., O. — $19.00 Mihaela Zakrajšek, Cleveland — $5.00 Janez Zajec, Greenwich, Ct. — $5.00 Anton Erjavec, Don Mills, Ont., Canada — $5.00 Mr. and Mrs. Joseph Volčjak, Willoughby, O. — $10.00 Mrs. Joseph Žnidaršič, Chesterland, O. — $10.00 Nande Krneč, Richmond Hts., O. — $5.00 John Pieman, Cleveland — $6.00 Mr. and Mrs. John Kovacic, Cleveland — $15.00 Mary Silc, Cleveland — $20.00 Frances Kosch, Fairview Park, O. — $10.00 Mrs. Edward Furlich, Cleveland — $5.00 Angela Drobnich, Andover, Mass. — $5.00 Anton Vogel, Euclid, O. — $5.00 Jennie Tuma, Wickliffe, O. — $10.00 Mary Strancar, Cleveland — $10.00 Andrew Zadeli, Cleveland Hts., O. — $10.00 Andrew Chasen, N. Madison, O. — $10.00 Frank Gormek, Scarborough, Ont., Canada — $10.00 Matt Corel, Brooklyn, NY — $10.00 Mario and Helena Percic, Richmond Hts., O. — $8.00 Mr. Frederick Križman, Euclid, O. — $10.00 Mr. and Mrs. Charles Bokar, Plainwell, Mich., in memory of parents Mr. and Mrs. Peter CORRECTION A correction for last week’s cookie recipe: The dough should be chilled 30 minutes to 1 hour or overnight. St. Mary Picnic St. Mary parish in Collin-wood will hold their annual Summer Picnic on Sunday, Aug. 19 at Slovenska Pristava in Harpersfield all day along. The event will begin with a 12 noon Mass, dinners, entertainment, dancing, balinca tournament, food and refreshments. Sunday, Aug. 5 Senior Citizens Day at Slovenska Pristava. Wednesday, Aug. 15 Federation of Slovenian Pensioner Clubs Annual Picnic at SNPJ picnic grounds. Members and Friends welcome. Food, refreshments, music etc. Full course dinners (chicken & pork combo) by advance ticket only. For tickets call Mae Fabec at 942-3785, or Stanley Frank at 391-9761. For bus transportation call 391-9761. Saturday, August 18 “Artists under the Big Tent”, Chalet Debonne Winery, Madison, Ohio. Free admission and open to the public. Sunday, Sept. 2 St. Anne’s KSKJ Lodge No. 150 Annual Celebration with Mass at 11 a.m. in St. Lawrence Church followed by dinner at 1 p.m. at Sterle’s. Saturday, Sept. 8 Fantje na Vasi annual concert at SNH with Alpine Sextet. Sunday, Sept. 16 Wine Festival at Slovenska Pristava. Sunday, Sept. 30 St. Vitus Altar Society will have their annual dinner on Sunday, Sept. 30 in the St. Vitus Auditorium. Sunday, Oct. 7 Friends of the Slovenian National Home Fall Brunch. Sunday, Oct. 21 Artists & Crafts Show & Sale at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid. Open to the public and free admission. Carst-Nagy Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Servmgtne Slovenian Community.' Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-4391 Thanks! Josephine Ambrosic, St. Anne No. 4 treasurer and AMLA Supreme Board member, sincerely thanks everyone who expressed happy birthday wishes to her so warmly. She and husband Joseph also extend deep thanks to all those who offered congratulatory anniversary wishes. Retirement Happy Retirement to Gus Ryavec from Emilee’s Beauty Salon. Wealth “Wealth is not his that has it, but his that enjoys it.” —Benjamin Franklin “I was 32 when I started cooking; up to then I just ate.” — Julia Child “It is a rather pleasant experience to be alone in a bank at night.” — Willie Sutton “I like long walks, especially when they are taken by people who annoy me.” —Noel Coward Zele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 St. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave. Phone 361-0583 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo posretbo. BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio ZAK-ZAKRAJSEK Funeral Home 6016 St. Clair Ave. Phone 361-3112 or 361-3113 • No Branches nor Affiliations f Zachary A. Zak, licensed funeral director Kozan — $5.90 NDEPENDENT 1AV1NGS IS NOW METROPOLITAN ■ Samo groat products and seruic* s ■ Same competitive rates Same great personalized service ■ Same trienaty people to serve you METROPOLITAN 8AV1NB8 BANK t=2 MIUWHTWm LENDER • Cleveland 920 E. 185th St. 486-4100 • Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd. 371-2000 • Euclid 1515 E. 260th St. 731 -8865 • Mayfield Hts. 1351 SOM Center Rd. 473-2121 • Parma Hts. 6650 Pearl Rd. 845-8200 • Pepper Pike 3637 Lander Rd. 831-8800 • Richmond Hts. 27100 Chardon Rd. 944-5500 • Shaker Hts. 20200 Van Aken Blvd. 752-4141 • South Euclid 14483 Cedar Rd. 291 -2800 • Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd. 944-3400 MUM! AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1990 MEHIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1990 05 Roster of Organizations ------------ ---------- Imenik slovenskih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union DruStvo SV. VIDA Sl. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; preds. Joseph Baškovič; podpreds. Joseph Hočevar; < taj. Albin Orehek, 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; blag. John Turek; Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar Frank Zupančič; vodja atletike in mladinskih aktivnosti Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10.15 dop. pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški list in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol; preds. Joseph L. Fortuna; podpreds. Isabelle Godec; taj. Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis. Mary Ann Sray; blag. James T. Weir; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Virginia Fortuna; zastopnika za SND na E. 80 St. Joseph Fortuna in Ralph Godec; zastopnika za atletiko in »booster club« Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravnika dr. Wm. Jeric in dr. F. Jelercic. Seje so 25. v mesecu v SND na E. 80 St. ob 7.30 zv. Novi člani sprejeti od rojstva do 60. leta starosti. Bolniški asesment je 65 centov na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan 5 dni ali več. Lodge ST. ANNE No. 150 Spiritual Director Rev. Anthony Rebol; President Angela Winter; Vice Pres. Helen Kroti; Secretary Josephine Winter, 3550 E. 80 St.; Treas. Laura Berdyck; Auditors: Anna Winter, Theresa Zupančič, Helen Krofi; Rec. Secy. Kathryn Zabak; Rep. for Slov. Natl. Home, E. 80 St. Laura Berdyck; Rep. for Slov. Natl. Home, Maple Hts. Helen Krofi; Reps, for Federation: Angela Winter, Josephine Winter. Physicians: all Slovenian & Family. Meetings are held every first Wednesday of the month at 2:30 p.m. in the school hall at St. Lawrence Church on E. 80 Street. Društvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162 Duhovni vodja Rev. Joseph Božnar; preds. Frances Nemanich; podpreds. Anna Zakrajšek; taj. Mary Ann Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH tel. 531-4556; blag. Betty Orehek; zapis. Frances Novak; nadzornice: Frances Macerol, Josephine Gorencic in Mary Palčič; roditeljica Rosalia Palčič; zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Anna Zakrajšek, Frances Novak, Frances Nemanich; zdravniki: vsi slovenski. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja Rev. John Kumse; preds. Eugene Kogovšek; podpreds. Anthony Tolar; fin. taj. Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243; pomožna taj. Anica Nemec; bol. taj. Helena Nemec, tel. 541-7243; blag. Jennie Tuma; zapis. Mary Okicki; nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Charles Eržen; direktor za atletiko John Obat, tel. 481-6129; dir. za ženske aktivnosti Jennie Tuma; vratar John Jackson; zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki; por. v angleščini Helena Nemec; por. v slovenščini Josephine Kastigar. Seje se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slov. domu na Holmes Ave. Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej. Društvo Presvetega Srca Jezusovega št. 172 Duhovni vodja rev. Joseph Božnar; preds. Ludmila Glavan; podpreds. Frank Kuhel; taj. Dragica Gostič, 19831 Locherie Ave., Euclid, OH 44119, tel. 531-5678; blag. Jože Melaher; zapis. Dragica Gostič; revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Gabriela Kuhel; vratar — . Seje se vrše vsake tretjo sredo v mesecu in sicer od novembra do aprila v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 6. zv. Od maja do oktobra se pa seje vrše na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave., ob 6. zv. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja Rev. Jože Božnar; preds. Joseph F. Rigler, tel. 943-2306; podpreds. Mary Wolf-Noggy; tajnik Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020; blag. Eva Verderber, tel. 481-1172; zapis. — ; nadzorni odbor: Ivan Rigler (častni član), Ivan Cugelj, Anthony Rigler, John Zupan- čič; športni referent Raymond Zak, tel. 526-3344; dir. za mladinske aktivnosti Judy Ryan; zastopnik za Klub v SND Raymond Zak; zastopnik za SND Anthony Rigler; vratarica Antonia Šega. Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 12. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. pop. Vse seje se vrše v SND, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser Rev. John Kumse; President Edward J. Furlich; Vice Pres. Sally Jo Furlich; Secy.-Treas. Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004; Rec. Secy. Connie Schulz; Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz; Women’s & Youth Activities Maureen Furlich; Men’s Sports Bob Schulz. Meetings: second Wed. of the month at the Furlich home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m., tel. 486-6264. Physicians: all Slovene physicians in the greater Cleveland area. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutal Life Association Lodge ST. ANNE No. 4 President:-----; Vice Pres. Josephine Novak; Secy. Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735; Treas. Josephine Ambrosic; Rec. Secy. Frances Novak; Auditors: Frances Kotnik, Frances Macerol, / Josephine Mohorčič; Youth Coord. Madeline D. Debevec; Reporter Madeline D. Debevec. Meetings are every second Wed. of the month at 1:30 p.m. in the Social Room at St. Vitus, E. 62 St. and Glass Ave. New members may go to any Slovenian physician for their physical. Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik Frank Štefe; podpreds. John Nestor; taj.-blag. Frances Štefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapis. Harold Te-lich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrzanowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru, na domu tajnice 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov: vsi zdravniki, priznani od ADZ. Lodge SLOVENSKI DOM št. 6 President Joseph G. Petrič; Vice Preš. Marie Hosta; Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124; Treas. Virginia Kotnik; Rec. Secy. Anne Cecelic; Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec; Youth Coord. Jean Fabian. Medical Examiner Dr. Anthony Spech. Meetings: First Thursday of the month, 7 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik Anton Švigelj; podpreds. Anton Škerl; taj.-blag. Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472; zapis. Jennie Antloga; nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich. Zdravnik: vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu. Seje: prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Predsednica Vida Zak; podpreds. Mary Price; tajnik Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119; blag. Ivanka Kapel; zapis. Sophie Matuch; nadzorniki: Pauline Škrabec, Joseph Skrabec, Dorothy Smrtnik; mlad. koordinator Joseph Skrabec. Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zv. v Slov. domu na Holmes Ave. Lodge CLEVELAND No. 9 Preš. Albert Amigoni; Vice Pres. Stanley G. Ziherl; Secretary Patrica Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531-8468; Treasurer Robert Menart; Rec. Secy. Mary Ziherl; Auditors: Frank Ahlin, Mary Champa, Andrew Champa; Fraternal Affairs Coordinator: Albert Amigoni. Physicians: Any Slovenian. Meetings: 1st Sunday of the month at AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd., 10 a.m. Društvo RIBNICA št. 12 Preds. Louis M. Šilc; podpreds. John Cendol; taj.-blag. Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092, tel. 944-7965; zapis. Gina llacqua; nadzorniki: Gina Ilacqua (pres.), John Cendol, Louis Šilc; zastopnik za Klub društev in za SND na St. Clair Ave. John Cendol, za SDD na Recher Ave. Louis Šilc in Gina llacqua, za Slov. dom za ostarele Louis Šilc in Carole Czeck, za Čitalnico John Cendol. Seje v 1. 1990 bodo ob 2. pop. 18. marca, 15. julija, 21. oktobra in 16. decembra, na domu predsednika, 30417 Oakdale Rd., Willowick, OH 44094. Lodge Collinwood Slovenes No. 22 President Tina Collins; Vice Pres. Joyce Segulin; Rec. Secy. Stephanie Dagg; Secy. Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 481-6955; Treas. Frank Koncilja; Auditors: Millie Novak (Ch.), Joyce Segulin, Tina Collins; Youth Coord. Stephanie Dagg. Meetings are the 2nd Wednesday of the month at 6 p.m. at the Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. Društvo KRAUICA MIRU št. 24 Preds. Anna Perko; podpreds. Frances Cazin; taj. Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag. Rosemary Pozarelli; zapis. Angela Musil; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Harriet Fashinpaur; mlad. koordinatorka Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 2. pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds. Ann Šilc; podpreds. Frances Slepic; taj.-blag. Jean McNeill, 7539 Ruth St., Mentor, OH 44060, tel. 1-255-2798; zapis. Marie Bond; nadzornici: Anna Ribic, Bertha Vidmar. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsak prvi torek v mesecih feb., apr., jun., sept. in nov., ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Lodge MARTHA WASHINGTON št. 38 President Terry Hočevar; Vice Pres. Rose Zal-neratis; Secy.-Treas. Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., tel. 692-1793; Rec. Secy. Carol Lesiak; Auditors: Frances Primosch, Jane Royce, Rosemary Kozar; Youth coord. Joanne Fordyce. Medical Examiner: any physician recommended by AMLA. Meetings are the third Tuesday in January, April, June, and November, with additional meetings as scheduled. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja Rev. John Kumse; preds. Marie Gombach; podpreds. Dannielle Susel; taj,-blag. Rosemary Susel, 9965 Knollwood Dr., Mentor, OH 44060; zapis. Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635; nadzornica Helen Suhy; sunshine comm.: Faye Moro, Joyce Le Nassi; zgodovinarka Ann Stefančič; vratarica Alice Struna. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. pop. v Slov. domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duhovni vodja Rev. Francis Sterk; preds. Martha Koren; podpreds. Vera Bajec; taj.-blag. Diane Varney, 1197 Easton Dr., Akron, OH 44310; zapis. Addie Humphreys; nadzornice: Marilyn Fitzthum, Antoinette Zabukovec, Tillie Nosse; poročevalka Alice Kuhar; Sunshine Ladies: Rose Rodgers, Ileene Collins; zastopnici za Klub društev: Martha Koren, Mary Jane Stanič, Ruth Kurilec. Seje vsak prvi torek v mesecu ob 7. zv. v SDD na Recher Ave. v Euclidu. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja Rev. Jože Božnar; preds. Josephine Mohorčič; taj.-blag. Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798; zapis. Janet Krivacic; nadzornici Mary Turk, Frances Kotnik. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 do 7. zv., v isti sobi kot so seje. Če je 25. na soboto, se pobira v petek, če je na nedeljo, pa v ponedeljek. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja Rev. Anthony Rebol; preds. Mary Mundson; podpreds. Olga Dorchak; taj.-blag. Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957; zapis. Jennie Praznik; nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič; zastopnici za vse SND: Jennie Grk in Mary Taucher. Seje so na drugi nedelji v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slov. domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH NO. 50 President Ann J. Terček; Vice Pres. Ann Rya-vec; Memb. Secy. Evelyn Pipoly, 23330 Williams Ave., Euclid, OH 44123, tel. 731-1175; Rec. Secy. Ann Winter; Treasurer Mary Jo Rom; Auditors: Mary Maxim, Mary Miller; Sentinel Dorothy Ann Winter; Reporter Vera Šebenik; Historian Josephine Smith. Meetings are held every 3rd Wednesday of the month except in July, August and December, at 1 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Progresivne Slovenke Amerike Progressive Slovene Women of America SUPREME BOARD President Florence Unetich; 1st Vice Pres. Joyce Plemel; 2nd Vice Pres. Jean Petrick; Fin. Secy. Millie Bradač; Rec. Secy. Vida Zak; Corr. Secy. Hildegarde Kazen; Treasurer Marie Plevnik; Auditors: Jennie Zaman, Frances Mauric, Josephine Škabar, Julianna Kobal, Stella Kos-tick; Education & Welfare: Olga Pozar, Rose Gorman, Helen Joca, Caroline Lokar, Josephine Kosteinshek; Historian Joanna Jadrich, Editor Agnes Elish CIRCLE 1 President Frances Mauric; Vice Pres. Sophie Matuch; Sec.-Treas. Vida Zak; Rec. Secy. Dolores Dobida; Auditors: Julianna Kobal, Josephine Tomsic, Jeanne Skolaris; Education & Social: Angela Žabjek, Roberta Haic, Dorothy Gorjup. Meetings: First Thursday of the month, Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Road. CIRCLE 2 President Josephine Turkman; Hon. Vice Pres. Frances Legat; Vice Pres Anna Filipič; Secy.-Treas. Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe, OH 44092, tel. 585-2603; Rec. Secy. Justine Girod; Auditors: Mary Turk, Justine Girod; Sunshine Lady Christine Ujcich; Slovene Library Rep. Jean Križman; SNH Conf. Rep. Mary Turk; Slovene Home for the Aged Reps.: Margaret Kaus, Anna Filipič; Slov. Society Home, Recher Ave. Reps.: Marie Zakrajšek, Anna Filipič; Klub društev Rep. Christine Ujcich; Reporter & Publicity Justine Girod. Meetings: 3rd Wed. of the month, 1 p.m., Slov. Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members welcome. CIRCLE 3 President Dorothy Lamm; 1st Vice Pres. Marilyn Fitzthum; 2nd Vice Pres. Tillie Nosse; Fin. Secy. Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643; Rec. Secy. Ann Adams; Sgt.-at-Arms Caroline Lokar; Auditors: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike, Fran Ogoreuc; Reporter Dorothy Kapel; Sunshine Marie Shaver; Bingo Stella Kostick; Cookbooks Mickey Frank, tel 481-8693. Meetings: Second Wed. of the month, at 7 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Avenue, Euclid, Ohio. CIRCLE 7 President Julie Zorc; Vice Pres. Angela Batulewick; 2nd Vice Pres. Irene Strancar; Rec. Secy. Pauline Krall; Treasurer Frances B. Weyant; Auditors: Angie Baranowski, Mary Krnel, Mitzi Vesel; Sunshine Lady Catherine Dohnal; Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich; Bingo Chairman Pauline Krall. Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m., Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio. FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina XTi 1 a ra rjj iPca rPTi "ž 1 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Vesti iz Slovenije Množični pogreb v tišini gozdov Spravna slovesnost v Kočevskem Rogu V ljubljanskem »Nedeljskem dnevniku« (15. jul. 1990) je izšlo poročilo novinarke Ranke Ivelje o simbolnem pogrebu v Kočevskem Rogu 8. julija, na katerem je maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar. Ponatisnjen je del tega poročila, prav tako slika, na kateri je videti nadškofa Šuštarja, v ozadju pa del 30.000 prisotnih Slovencev in Slovenk. Ur. Okoli trideset tisoč ljudi je prišlo na spravno slovesnost in simbolni pogreb pomorjenih roških žrtev, tistih povojnih, vrženih v brezna, in medvojnih, ustreljenih med italijansko, nemško in še kakšno ofenzivo. Trideset tisoč ljudi, vsak s svojim motivom, svojo krivico in spominom. Zgubani, tresoči se starci, njihovi sinovi in vnuki, Dolenjci, Primorci, Gorenjci, Štajerci... Pa izseljenci od vsepovsod, od Čila do Švedske. Z vseh celin je prišlo tudi kakšnih 70 slovenskih duhovnikov, ki so somaševali skupaj z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. Mnogi med njimi so v roških breznih izgubili brate, strice, prijatelje, mnogi so se sami le za las izognili enaki usodi. Janez Mohar, eden od somašnikov, se je po 45. letih prvič javno, svobodno vrnil v rojstni kraj. Po dveh mesecih skrivanja in peklenskega strahu se je maja 1945 iz rodnega Šentjerneja zatekel na pohorski Lovrenc in potem pobegnil v Avstrijo. Leta 1948 je skupaj z osmimi duhovniki odšel v Čile, v Curacautin. Leta 1973 je prvič prišel na obisk v Slovenijo, potihoma, naskrivaj, čez nekaj let so mu bila vrata domovine spet zaprta — na meji so ga zavrnili. Kakšni občutki ga prevevajo ob roški spravni slovesnosti, sem ga vprašala. Tega ni moč popisati, je odgovoril in zajokal kot otrok. Se bo vrnil? Ne, to pa ne... Ko so se mašniki že preoblekli in porazgubili, je še vedno sedel na kamnu pod odrom sredi jase in gledal nekam v daljavo. Po krivdi ga nisem spraševala. Ob kraškem breznu le streljaj od jase, ob tako imenovani jami Pod Krenom, ki je pogoltnila trupla in še živa telesa nekaj tisoč ljudi, so ljudje večinoma molčali. Prižigali so sveče in polagali rože, ob šopkih belih in rdečih nageljnov se je košatil tudi velik venec z napisom »Domobranec Vinko Levstik 1990 pobitim domobrancem 1945«. Ženičke v črnih rutah je premagoval jok. Silile so čim bližje k breznu. Redarji v sivih uniformah so jih vljudno, a odločno odganjali, utegnilo bi jim spodrsniti. Koga so izgubile v letu svobode? Sinove, može, očete? Eksekutorji so garali, pomislim. Ko smo se po krožni poti od brezna oddaljevali, so ljudje molčali ali pa so si polglasno pripovedovali spomine. »Rekli so mi, sam se odloči, ali naj ubijemo tvojega brata ali ne, in ne pozabi, da je bil na strani morilcev, izdajalcev slovenskega naroda. Nisem se odločil, zbežal sem,« je pripovedoval sivolasi sključeni možakar. XXV. Študijski dnevi »Draga 90« Trst — 31. avgusta, 1. in 2. septembra 1990 Park Finžgarjevega Doma, Opčine, Narodna ulica 89 Vsakoletni študijski dnevi Draga so vedno zanimivi. Letos bodo gotovo prav tako, udeležba pa utegne biti naj večja doslej. Spored je izredno bogat. Petek, 31. avgusta — Ob 17.00: Predstavitev letošnje Drage Ob 17.30: Igor Škamperle (Trst) bo govoril na temi »Narodnost v postmoderni misli«. Po predavanju bo diskusija in družabnost. Sobota, 1. septembra — Ob 9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa. O tem bosta poročala predsednik odbora Bojan Brezigar in odborov tajnik Vinko Ošlak. Ob 15.00: Srečanje slovenskih revij. To bo uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacij po svetu. Ob 17.30: Predavanje bo imel Zdravko Inzko (Dunaj). Govoril bo na temi »Slovenija s perspektive širšega sveta«. Predavanju bo sledila diskusija in družabnost. Nedelja, 2. septembra 1990 — Ob 9.00: Dan se bo začel s službo božjo in sicer na prostem. Sv. mašo bo daroval tržaški škof mons. Lorenzo Bellomi. Ob 10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana) bo predaval na temi »Slovenska Cerkev pred novimi nalogami«. Sledila bo diskusija. Ob 15.30: Slovesnost ob petindvajsetletnici Drage. Ob 16.30: Nadvse zanimiva okroga miza na temi »Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja«. Sodelovali bodo: Spomenka Hribar (Ljubljana), Ivo Jevnikar (Trst), Karel Smolle (Celovec), Janez Zorec (Pariz). Po diskusiji zaključek in družabnost. Še nedavno tega so televizijski snemalci spustili kamero, če se jim je v vidnem polju pojavil cerkveni zvonik. Urednik bi ga tako ali tako »izrezal«. Spravno mašo v Rogu pa sta prenašala radio in televizija, fotoreporterjev in novinarjev se je trlo, dokončno je torej padel še en tabu? (Na sliki: nadškof Šuštar s somašnikoma med spominsko mašo.) — NOVI GROBOVI — Nettie A. Zarnick Dne 12. julija je na svojem domu nenadno umrla 80 let stara Nettie A. Zarnick, rojena Žele v Clevelandu 19. junija 1910, mnoga leta živeča v Euclidu, žena Johna, mati Bernieja Zarnicka in Florence Zak, 6-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Julie Ger-char (pok.), članica in več let predsednica društva sv. Cecilije št. 37 ADZ, SŽZ št. 25 in Kluba upokojencev v Euclidu. Pogreb je bil 16. julija iz Žele-tovega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Vida in nato na Vernih duš pokopališču. Frank Lemut Umrl je Frank Lemut, mož Angele, roj. Stražar, oče An-thonyja in Marie, sin Antona in Victorie roj. Bajc, oba že pok., brat Jacoba in že pok. Marie, Antona, Ivana in Ali- »Srečanje v moji deželi« 7. julija v Dolenjskih Toplicah Letos je bil v Dolenjskih Toplicah v soboto, 7. julija, tradicionalni izseljenski piknik, za katerega skrbi Slovenska izseljenska matica. Letos je bilo več novosti, kajti so sodelovali med drugimi tudi nadškof dr. Alojzij Šušter, ki je imel sv. mašo, in pa predsednik republike Slovenije dr. France Bučar. Iz poročila o tej prireditvi v Nedeljskem dnevniku 15. julija citiramo: Nadškofa Šuštarja: »Skupno slovensko hišo z mnogimi bivališči v moji deželi v novi demokratični ureditvi šele zidamo in doživljamo vse težave in ovire prvih začetkov, a vendar smo polni upanja in zau-anja...« Dr. Franceta Bučarja: »Slovenec danes ne živi samo v Sloveniji, njegov dom postaja hkrati ves svet, ob takem pojmovanju pa dobiva tudi pojem izseljenstva povsem drugačno vsebino in drugačne razsežnosti.« Novinar Marjan Ciglič je govoril tudi s patrom Bazili-jem Valentinom: »Pater Bazi-lij Valentin je bil sprva nezaupljiv. Časnikarjem in drugim takim tičem ne verjame preveč. Pa se je le omehčal in povedal, da je od leta 1945, ko je pobegnil pred komunizmom, s katerim se ni strinjal, prvič spet doma. V Melbournu kjer živi je v vseh teh letih zgradil slovensko cerkev. Je tudi urednik revije Misli in pravi, da je sprava edina pot za narodovo prihod. »Poznam te stvari. Srečal sem tudi Milana Zajca, ki je preživel kočevsko grozo. Šel se bom pokloniti tem žrtvam in vsem, ki so morali umreti tako okrutne smrti.« — Ur. sha. Pogreb je bil 16. julija iz Fortunovega zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca in od tam na Vernih duš pokopališče. Stanley S. Cavlovic Umrl je Stanley S. Cavlovic, sin Steva (pok.) in Rose, roj. Smole, brat Dorothy R. Kalan in Freda. Pogreb bo iz Grdina-Cosic zavoda na 28890 Char-don Rd. jutri, v petek, v cerkev sv. Paskala Bajlonske-ga dop. ob 9.30 in od tam na Vernih duš pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. KOLEDAR JULIJ 22. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Pričetek s sv. mašo ob 12. uri. 29. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi. AVGUST 5. — Dan upokojencev na Slovenski pristavi. 11. — Balincarski klub Slovenske pristave ima svoj piknik na Pristavi. 12. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis., priredi drugi piknik, v parku Triglav. 15. — Federacija slov. upokojenskih klubov priredi letni piknik na SNPJ farmi. Kosilo bo servirano, nakaznice pa nujne v predprodaji. SEPTEMBER 8. — Fantje na vasi priredijo svoj vsakoletni koncert. 16. — »Vinska trgatev« na Slovenski pristavi. 23. — SKD Triglav, Milwaukee, Wis., priredi Vinsko trgatev, v parku Triglav. 30. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi letno kosilo v svetovidski dvorani. OKTOBER 13. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi jesenski koncert ob 60. obletnici zbora, v SND na St. Clair Ave. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. 27. — Štajerski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. NOVEMBER 10. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. 11. — Slovenski mladinski pevski zbor kr. št. 2 SNPJ ima jesenski koncert v SDD na Re-cher Ave. v Euclidu. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Thursday o*s||i|g^> ^ No. 29 Thursday, July 1 9, 1 990 Kaj sedaj? Jutri zvečer ima pri lokalnem nemškem letovišču Lenau Park večerjo organizacija American Nationalities Movement. Gre za ustanovo v Clevelandu, ki je bila ustanovljena pred desetletji pod vodstvom takratnega župana češkega rodu Ralpha Perka, ki jo še vodi. V gibanje so se vključili predstavniki številnih etničnih skupin, med njimi tudi Slovenci. Na večerji jutri zvečer bodo dobili nekateri ti predstavniki odlikovanje, ki se imenuje »Medalja svobode«. Vsaj dva Slovenca bosta tako počaščena, morda tudi več. Podelitev bo v priznanje delovanja za demokratizacijo oz. osvoboditev vzhodnoevropskih dežel izpod komunističnega jarma. Prav to odlikovanje je Perk podelil 9. julija tudi slovenskemu predsedniku vlade Peterletu in zunanjemu ministru Ruplu. Geslo večera je »Praznovanje svobode«. Jutrišnje srečanje ima pa tudi drugi, celo pomembnejši namen. V zadnjem letu so številne države in narodi vzhodne Evrope dosegli svojo svobodo ali vsaj demokratično politično ureditev. Drugi so vidno napredovali k temu cilju, zadnji čas piha svobodnejši veter tudi proti Albaniji, najbolj stalinistični državi na evropski celini. Dogodki zadnjega leta so torej v precejšnji meri uresničili enega poglavitnih ciljev' American Nationalities gibanja. Radi tega je nastalo že kar pereče vprašanje: Kaj sedaj? Pri gibanju gre sicer za to, kako predrugačiti dosedanjo vsakoletno komemoracijo »Captive Nations Week«. Zadeva je pa mnogo globljega, načel-nejšega značaja. Kako naj namreč gledamo na novo nastale in novonastajajoče vlade v skoro vseh državah vzhodne Evrope, za nas posebej slovenske, ki je izrazito demokratična, komaj pa se je začel tudi v Sloveniji proces temeljitega izkoreninjevanja ostankov 45 let starega komunističnega sistema. V vseh teh državah, od Poljske do Bolgarije in Romunije ter Slovenije, je jasno, da odstranitev komunističnega režima pomeni samo prvi korak k prestrukturiranju celotne družbe. Vsaka od vzhodnoevropskih etničnih skupin v ZDA se zanima za to, da bi pomagala svojemu narodu v rojstni ali rodbinski domovini. Vsaka to tudi dela, bolj ali manj znotraj složno, kakor so pač razmere v njej tu v ZDA. To se bo gotovo nadaljevalo. Vendar je tudi še veliko, ki bi te različne etnične skupnosti v ZDA mogle doseči, če bi našle način, kako sodelovati skupaj. Tega je bilo doslej premalo, tudi pri lokalnem American Nationalities gibanju. Vsaka skupina se narnre.č zanima predvsem, če že ne izključno za svoj'Harbft*— Slovenci za Slovenijo, Msgr. dr. Martin Starc praznoval 29. junija biserni jubilej mašništva SAN FRANCISCO, Kalif. - V petek, 29. junija, so imeli v mestu San Andreas v škofiji Stockton, Kalifornija, veliko veselje ob praznovanju biserne maše tamkajšnjega upokojenega župnika mons. dr. Martina Starca. Slovesni jubilejni maši v župni cerkvi Sv. Andreja ob asistenci sedanjega župnika (Rev. Oliver O’Grady) se je s somaševanjem pridružilo 25 duhovnikov. Mnogoštevilna je bila udeležba veselih žup-Ijanov ter sorodnikov in prijateljev iz drugih krajev; Ičpo je bilo ljudsko cerkveno petje (angleško) veselih, hvaležnih župljanov. Cerkveni slovesnosti je sledil sprejem v restavraciji Metropolitan in nato slovesna večerja. Poleg jubilanta so bili izredni gostje: njegova sestra ga. Terezija Vraničar, in njegov brat Jože Starc, oba iz Stock-tona, ter gdč. Marija Starc iz Slovenije. Zbralo se je še več sorodnikov in prijateljev, med njimi tudi duhovniki iz bližnjih krajev. Ga. Vraničar je pa organizirala slovesno večerjo tudi v Stocktonu. V nedeljo, 8. julija, popoldne smo se zbrali v tamkajšnji znani odlični restavraciji Le Bistro. Veselo je bilo razpoloženje ob slovenski go- vorici. Od daleč (iz Davisa) je prišel dr. Marjan Merala s sinom, iz San Francisca smo bili trije: ga. Tončka in njen mož Lojze Gregorin, ki sta tudi meni omogočila udeležbo; z nami so bili pri mizi še Tone Pechavar iz Sacramenta, Franci Lovšin iz Oaklanda, in jubilantov brat Jože. Vesela sem bila srečanje z njim, saj mi je mogel mnogo povedati o svoji pok. ženi Pav-linki roj. Lovšin, katero sem obiskala na njegovem domu nekaj mesecev pred njeno smrtjo na posledicah »multiple sclerosis«. Radi smo jo imeli. Bila je zelo dobrega srca, požrtvovalne, vesele narave. Učiteljstvo na begunski šoli v taborišču Špittal na Koroškem jo je cenilo kot zelo marljivo, prijazno kolegico. Tudi njene bližnje sosede v Stocktonu so mi omenile, da jim je ona v vzgled potrpežljive, skrbne matere. V veliko tolažbo ji je bil njen svak, č.g. Martin Starc, ko je tisti čas bival v Stocktonu. Prinesel ji je Kruh močnih in tudi daroval sv. mašo v njeni hiši. Gotovo se blaga Pavlinka veseli sreče Starčevih ob visoki starosti g. jubilanta mons. Martina. Tudi Belokranjci so ponosni na svojega sorojaka, Piknik upokojencev Slovenske pristave WICKLIFFE, O. — V nedeljo, 5. avgusta, se bo vršil na prostorih Slovenske pristave piknik Kluba upokojencev SP. Začel se bo s sv. mašo ob 12. uri pri spominski kapelici na Orlovem vrhu. Takoj po maši se bo serviralo okusno kosilo — pečene piške in svinjska pečenka. To pa ne bo samo navadni piknik upokojencev. Ta dan se bomo spomnili vseh naših dobrotnikov, posebno se bomo še spomnili našega dolgoletnega prijatelja in svetovno znanega športnika Janeza Varška. Na to slavje vabimo ne samo naše člane, temveč vse Slovence, vse njegove prijatelje in učence ter njih družine. Upamo in vabimo tudi prijatelje in ljubitelje športnih tekmovalcev iz Kanade, da se nam pridružijo na tem slavju. Pozabiti ne moremo, da nam je g. Varšek pripomogel s svojim strokovnim znanjem in voljo oz. neutrudljivim poučevanjem naše mladine. Dolga leta je vodil našo mladino na športnih tekmovanjih, naj je to bilo v šoli pri Sv. Vidu ali na naši Slovenski pristavi. Ne pozabite torej, ampak rezervirajte si nedeljo, 5. avgusta. Vsi bomo obujali lepe spomine in imeli dobro zabavo. Pridružite se nam! P.I. Hrvati za Hrvatsko, itd. Zelo redki so primeri, ko pridejo skupaj predstavniki več etničnih skupin, ko gre za interese le enega ali dveh njih. Konkreten primer je želja za neodvisnost od Sovjetske zveze pri baltskih narodih. Ali se ta njih želja razlikuje bistveno od želje Slovencev in Hrvatov, da bi dobili neodvisno Slovenijo ali Hrvatsko? Seveda ne. In kdaj je bilo slišati v zadnjem letu, ko je to postalo aktualno, da bi se predstavniki enih in drugih iz teh dveh koncev vzhodnoevropskega prostora res složno sodelovali? Ravno tu je možno marsikaj doseči in sicer v okviru že obstoječega American Nationalities gibanja tu v Clevelandu, v drugih krajih ZDA pa pri podobnih organizacijah. Koristno bi bilo tudi, če bi se predstavniki narodov v ZDA, ki so sicer doma v vzhodni Evropi, sami skupno delali, brez udeležbe drugih etničnih skupin, azijskih, latinskoameriških itd. Problemi vzhodnoevropskih držav in narodov so posebej zadnji čas tesno povezani. Tako pri omenjenem American Nationalities gibanju kot pri drugih takih ustanovah po ZDA bi se dalo o tem ne samo pogovarjati, marveč primerno ukrepati. Dr. Rudolph M. Susel Mons. Martin Starc na dan mašniškega posvečenja 29. junija 1930 Mons. Starc leta 1972 po povišanju v monsignorja zlasti tisti iz njegove rojstne župnije Metlika. Tam je bil srečnima zakoncema Martinu in Katarini Starc 1. 1907 rojen drobni deček Martin, kateremu je sledilo še deset bratov in sester. Krščen je bil v cerkvi Sv. Nikolaja, kjer je 8. julija 1930. leta tudi daroval svojo prvo sv. mašo. Njegova sošolka v metliški osnovni šoli je bila nam dobro znana, zdaj pokojna Poldica Podgornik. Bil je odličnjak v ljubljanskih šolah. Po novi maši je še eno leto nadaljeval študij v bogoslovju ter pomagal v dušnem pastirstvu. Tisti čas (1929—1934) je bil v ljubljanski škofijski pisarni za tajnika, poleg g. J. Jagodica, naš dobro znani č.g. Lojze Žitko, sedaj mons. v pokoju v bližnjem Oaklandu. Letos je na Petrovo obhajal 62-letni jubilej mašniškega posvečenja. Oba gospoda — Starc in Žitko — obujata posebne spomine na tista leta v ljubljanski škofiji pod odlično roko visoko izobraženega, energičnega nadškofa dr. Antona B. Jegliča. Prvo kaplansko mesto je dobil č.g. Starc v Trebnjem na Dolenjskem, ki nam je zdaj postalo bolj znano po ljubljanskem nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju, rojenem v Trebnjem. Po enem letu kaplanovanja je č.g. Starc šel na ljubljansko teološko fakulteto, kjer je 1. 1934 dosegel doktorat v bogoslovju in bil dodeljen večji župniji v Ljubljani. Težke so bile takrat razmere v Sloveniji po atentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra 1. 1934. Bali smo se napada pohlepnih in sovražnih sosedov (Avstrija, Italija), ki so hoteli imeti preko Slovenije prosto zvezo s tržaškim zalivom. Duhovniki so spretno in neumorno pomagali ljudstvu za okrepitev vere v Boga in za ohranitev slovenske zavesti. L. 1941 je Adolf Hitler s svojo ošabno krutostjo začel uničevati slovenski rod in ka-toličanstvo. Še hujše preganjanje, požiganje in zločinske usmrtitve so se pa začele ob (dalje na sir. 9) L. • *•••».»'i r N ViM!'. .HM.'. T1 .1',.; t.r.ni.»- K tri f F i; VSTA J EN J E »NE VRNE VEČ SE MOŽ IN SIN...« Kot mala deklica sem prisluhnila šepetanju: »Veš, sliši se, da so v Kočevskem Rogu vse pomorili: Cvarova dva, Še-ničeva dva, Hostarjevega Jožeta in tisoče drugih. Država pa pravi, da so pogrešani...« Čutila sem, da mora to šepetanje ostati med štirimi zidovi. 1947. Vrne se nam stric iz Avstrije. Z bolečim srcem nam takole pove: »Rekel sem jim: ‘Fantje, ne hodite, počakajmo še nekaj časa, da se doma malo pomiri.’ Toda prijatelji so se pridružili transportom. Zadnjič sem jim segel v roke! Šeničev Ivan je še rekel: ‘Kamor gre Vinko, tja grem tudi jaz!’ Šla sta, brat za bratom — v grob.« »KDO RANE ŽIVIM OMILI? KDO TISOČ MRTVIH OBUDI?...« Cvarova dva, Šeničeva dva, Mostarjev Jože in tisoči drugih so bili mučeniki, ki so v nekaj dneh križevega pota našli po- Msgr. Martin Starc (nadaljevanje s str. 8) nastopu brezbožnega komunizma. Leta 1945 je tudi č.g. Starc odšel iz Ljubljane z več tisoči beguncev, med njimi veliko odličnih duhovnikov. Večinoma so se nastanili v taboriščih, kjer je č.g. Starc bil v začetku 1. 1946 postavljen za tajnika dr. Jožetu Jagodicu, novoimenovanemu narodnemu delegatu papeške misije za vse jugoslovanske katoliške begunce v Avstriji in Nemčiji. Tako je č.g. Starc skrbno in spretno vodil zelo odgovorno pisarniško delo v taborišču Tristach na Tirolskem. V dušni oskrbi je imel nad 200 duhovnikov in okrog 8000 Slovencev, tako v taboriščih kot izven njih. Bilo je pa tudi o-krog 80 tisoč nemških beguncev, 8000 Hrvatov in 2000 Madžarov. (Podatki so vzeti iz Jagodičeve knjige Mojega življenja tek.) Po razpustitvi begunskih taborišč 1. 1949, je odpotoval v Ameriko in bil sprejet v Oakland, Kalif., takrat nadškofija San Francisco, zdaj nova škofija Stockton. Od tam so ga poslali v Stockton. Leta 1962 je postal župnik novoustanovljene župnije Sv. Andreja, bil 1. 1972 počaščen z naslovom monsignor in tam 1. 1988 stopil v zasluženi pokoj. Vedno še po malem deluje med svojimi bivšimi župljani pri Sv. Andreju. To-le poročilo bi bil moral napisati Maks Simončič, bivajoč v Stocktonu, znan pod rubriko Iz kalifornijskega koša. Rekel mi je, da ne zmore več. Pošilja pa prisrčne pozdrave čitateljem Ameriške domovine. Jubilant mons. dr. Martin Starc nam je obljubil, da bo prišel to nedeljo, 22. julija, v našo cerkev Rojstva Gospodovega, kjer ljubimo slovensko besedo in slovensko petje. Angela Gospodarič koj na različnih moriščih v Sloveniji. Stric, Žnidarjev Ivan, pa je bil mučenik na drugi način. Njemu so opojeni zmagovalci gazili dušo celih 45 let. Kljub obljubam amnestije, mu je bila podržavljena domačija z novo hišo. Dolga leta je prepaden hodil na sodišče v Kočevje, da reši svoje najdražje, saj je bil kmečka grča. Vlada vsa leta ni enkrat pozabila terjeti davkov. Če ni bilo denarja, so odpeljali tele ali kar je bilo zanje primerno. Končno je bilo čutiti, da je urejeno. Zapoznelo si je izbral dobro slovensko dekle za nevesto. Rodila sta se jima sin in hčerka. Sedaj je Ivan imel naslednika. Sin je dorasel in, kot so stoletja delali slovenski kmetje, mu je Ivan želel izročiti svojo domačijo. Leta 1979 Ivan zopet poroma na sodišče v Kočevje. Rekli so mu: »Ti nimaš kaj dajati, saj ni Tvoje! In če hočeš še naprej živeti v hiši, jo moraš plačati!« Z nepopisno bolestjo, ponižan in poteptan se je starček vrnil domov, se usedel na prag in zjokal. Sedaj je bil berač. Oropan je bil osnovnega človeškega dostojanstva. Ivan sedaj svojemu potomcu ni imel drugega izročiti kot svojo poštenost in trpljenje. Do zadnjega ponižan je nas v Ameriki prosil pomoči, da si ohrani vsaj streho nad glavo. »O BOG... ODPUSTI... ODPUSTI!« Začela se je narodu oglašati vest. Mladina je hotela vedeti, kaj se je godilo med vojno in po vojni. Tudi nekaterim nekdanjim krvnikom je vest narekovala, da se izpovejo, drugi so pomrli ali ostareli. Val spraševanja se ni dal pomiriti. V Kočevskem Rogu so se pojavile svečke. Videli so jih domačini, ki so si tam nabavljali drva. Naroda se ni več dalo zapeljevati, da v Rog zato ni dohoda, ker da je tam nekaka skrivnostna atomska tovarna. Vedel je resnico: »Kočevski Rog, slovenskih fantov grob.« Pojavili so se tudi junaki kot Spomenka Hribar in javno predlagali, da se razkrije resnico in išče sprave od prizadetih. Tudi verski voditelji so imeli sedaj širšo podporo. Vedno več prave zgodovine se je razkrilo. Pojavil se je predlog, da narod opravi pogrebno mašo v simbol priznanja krvave zgodovine, da tako narod prizna greh in si očisti svojo dušo. »IN SPET RAZLIJ SVOJ BLAGOSLOV...« Tudi na političnem obzorju so začeli pronicati žarki svobode. Duša slovenskega naroda je čutila eno: hoče pravo svobodo, hoče demokracijo. Raz-klicali so prve svobodne volitve v več kot petinštiridesetih letih. Komunistična partija je spoznala, kakšno podporo ima med ljudstvom. 8. julij 1990. 30.000 vernikov se zbere v Kočevskem Rogu, kjer nadškof Šuštar opravi pogrebno mašo ob prisotnosti slovenske vlade. Nadškof in predsednik Kučan si pred grobiščem sežeta v roke. Istočasno je pisana zgodovina tudi na Slovenski pristavi v ZDA. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle položi venec pred spomenik padlih domobrancev z napisom slovenskih morišč. On sodeluje z nami pri sveti daritvi, moli in poje z nami pred kapelico na Orlovem vrhu. Kot Kristusovi učenci po Vstajenju čutimo nekak preplah. Sprašujemo se: »Ali je to res? Ali v naši domovini res sije žarek svobode?« »NE UMRI NAM PESEM, NE UMRI...« Up je močan. Predsednik Peterle, bil si kot brat med nami. Med nami si molil, pel, igral in plesal. Izrazil si nam svoje upe za Slovenijo. Nate gledamo kot na novega Mojzesa, ki bo vodil slovenski narod v duhu pravičnosti in prave demokracije. Le Bog Te vodi v Tvojih prizadevanjih. Spremljale Te bodo tudi naše molitve. Ti pa, Žnidarjev Ivan, Ti teptana kmečka grča, Ti si dočakal, da se Tvoji prijatelji častno pokopljejo. Sedaj imaš upanje, da Ti bo vrnjeno, kar si s svojimi žulji zaslužil in dvakrat plačal, da bodo Tvoji potomci še uživali sad Tvojih žuljev, in moliš, da ne bodo nikdar teptani tako kot si bil Ti. In Ti, slovenska mati! Sedaj lahko žaluješ. Po petinštiride- (dalje na str. 10) V BLAG SPOMIN NA NAŠE DOBRE STARŠE Roman Švajger ml. Hermina Švajger Umrl 18. maja 1973. Umrla 21. julija 1969. Kako smo srčno Vas ljubili, prezgodaj ste nas zapustili. Preljubi starši Vi, naj večna luč Vam zdaj gori. Gospod! S pomočjo Tvoje milosti naj bosta vredna uživati blaženost večne luči! Žalujoči: Sinova — Roman ml., Jurij Hčerka - Marjetka por. Selan Snahi — Vida, Marjeta Zet - Ciril Vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 19. julija 1990. _________ Spomenica rešencev iz brezna-morišča v Kočevskem Rogu L 1945 Ob našem pričevanju za film o pokolu v Kočevskem Rogu smo se spet zavedli svoje zaobljube, zadane na dnu brezna med vsemi, ki so tedaj še bili pri zavesti. Zaobljube, da bo vsak, ki bi živ prišel iz njega, povsod oznanjal namene, borbo in končno usodo mučenih in pobitih Slovenskih Domobrancev. Tudi s tole spomenico izpolnjujemo svojo zaobljubo. Ob sedanjem razvoju v domovini smo prepričani, da moramo spregovoriti in da ni nikogar, ki bi bil bolj upravičen kot mi, ki smo se rešili iz dna krvavega brezna, da spregovori v imenu mrtvih ust, zasutih z zemljo v množičnih grobovih. Še vedno prihajajo nad nas trenutki dušeče groze, ko nam vstajajo pred očmi bes in krohot rabljev ob našem mučenju, hladna preračunanost tistih, ki so nam s palicami izbijali zobe, gola, mrtva trupla ali pa umirajoča telesa naših soborcev, ki so padala na nas na dno brezna, na studence slovenske krvi, ki so nas škropili iz srčnih žil umirajočih. Še vedno z žalostjo opazujemo, da sovraštvu v naši ljubljeni domovini še ni konca, če ne v dejanjih pa v besedah in znakih, s hujskanjem in vztrajnostjo v lažeh, četudi so bile že razkrite, s poveličevanjem naših morilcev kot narodnih herojev. Še vedno Slovenci v domovini žive v dvomu in strahu, da se dejanja sovraštva utegnejo ponoviti, še vedno moramo mi sami z bolestjo v srcu razkladati pred tujci naše narodne, slovenske rane, ker za njih zdravljenje še ni pogojev v domovini. Sedaj nam govore, da bo prišlo do zgodovinske preiskave o dogodkih, ki smo jim bili mi sami priča. Toda trajalo je celih 45 let, da je strahotni zločin, storjen nad nami prav sredi Evrope, mogel priti na dan. Koliko let bo spet trajalo, da bo proni-knila med Slovence resnica o naši borbi, tista resnica, ki nam je preostala kot edino orodje, da zrušimo Veliko Slovensko Laž s tako dolgimi nogami. Zato jo sedaj spet kličemo v slovenski svet. Ta resnica pa je, da smo med slovensko državljansko vojno, ki jo je hotela in začela komunistična partija pod tujo okupacijo, vedno zaupali v zmago zapadnih zaveznikov nad fašizmom in nacizmom. Vedeli smo, da za to znrtago niso bile potrebne mučeniške smrti naših očetov, mater, bratov in sestra iz rok partizanov. Vedeli smo, da Fronta, ki začne z moritvijo Slovencev prej kot okupator, ki pomori več Slovencev kot okupatorjev, ne more biti za Slovence Osvobodilna. Vedeli smo, da je »žrtve morajo biti« bilo lažno geslo Osvobodilne Fronte, tega varljivega orodja za uresničenje komunistične revolucije, tega utelešenega sovraštva do zavednih Slovencev v najtežjih časih trpečega naroda. Hoteli smo prihraniti domovini leta strahote, ki so vojni sledila. Zgodilo pa se je drugače. Že na dnu brezna smo ob kupu pomorjenih zavednih Slovencev zadobili dokončno potrdilo, da se nismo bili motili. Toda šele po 45 letih, ko slovenska narodna sramota prihaja na dan, nam tudi razvoj v domovini daje prav. Toda namesto, da bi ta resnica hitro prodrla v slovenske možgane izprane z lažmi, starimi skoraj pol stoletja, stojimo pred gonjo vodilnih krogov v Sloveniji za spravo in odpuščanje, za kar 45 let ni bilo nobene potrebe. Po prepričevanju se »odpuščanje mora priti« kaj lahko meri s krilatico »žrtve morajo biti«, ki jo je med vojno OF vrgla v svet za opravičilo svojih dejanj. Za obema slutimo isti izvor. Naši sotrpini v breznih pa niso umirali s klici na maščevanje, ampak z vzdihi k Mariji in Jezusu, Bogu krščanske ljubezni, v katerega verujemo. Tudi ni bil tam redek vzdih »Odpusti jim Gospod, saj ne vedo kaj delajo!« Odpuščanje, ki ga vsak kristjan nosi v svojem srcu, se je izvršilo že pred 45 leti. V sedanji gonji gre za javno odpuščanje, kot da bi bilo že samo ime »osvobodilne« fronte že zadostno opravičilo za vse strahote, ki so jih nje izvrševalci opravljali nad nami in slovenskim narodom. Sovraštvu samemu in njegovemu nosilcu — brezosebni Osvobodilni Fronti, pa ne moremo odpuščati, ker bi takšno odpuščanje bilo samo potuha za nove hudobije. Imen drugih krivcev za strahote nad nami pa ne najdemo na nobeni uradni listini. Kjer pa ni tožnika, ni sodnika, ni sodbe, ni kesanja in ni odpuščanja. Pač pa najdemo na stotine imen tistih, ki niso soglašali s komunistično revolucijo, so bili za to po ukazu obsojeni in so izgubili svoje življenje, če ne pa premoženje, prostost in uradno čast. Ali bo kdaj prišlo do kesanja nad temi obsodbami in poprave krivic? (dalje na str. 11) Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 28890 Chardon Rd. 944-8400 1053 E. 62 Street 431-2088 V družinski lasti že 87 let Mimogrede iz Milwaukeeja MILWAUKEE, Wis. - Hladen in ne preveč sončen junij, se je za letos zopet poslovil. Nastopil je mesec julij, poln škodljivih orkanov. Že takoj drugi dan v mesecu je vročina nanesla 91 stopinj. Na sam ameriški državni praznik Neodvisnosti pa nas je objela vročina do 98_F, kar je nov vremen- ski rekord za Milwaukee. Mesec julij je imenovan v čast Juliju Cezarju, ki se je v tem mesecu rodil in z njegovo koledarsko reformo temeljito izboljšal koldar. Stara slovenska imena so še: Mali srpan, žetnjak, senenec, pšeničnik, Jakobov mesec, in sedemnik. Znano nam je, da v tem mesecu, osobito v Ameriki, rado grmi, bliska in treska v hiše, drevesa, poplavlja mesta in vasi, skratka v vse, kar je v napoto nevihti in orkanu. V tem mesecu in vse do srede avgusta je veliko pasjih dni, ki nam prinašajo pasjo vročino. V teh dneh je praznik sv. Marjete in če na ta dan dežuje, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši. — Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. V tem mesecu je tudi velik praznik sv. Jakoba. Jakob je VSTAJENJE (nadaljevanje s str. 9) setih letih razlij svoja čustva, ki so morala biti zakrknjena v globinah Tvojega srca vsa ta leta. Kočevski Rog, Teharje in vsa druga morišča so realnost. Tvoj sin, mož in fant imajo svoj grob. Ni več potrebno šepetanje. Bratomor je priznan. Tvoj mož in sin ni več pogrešan. Božja previdnost je celo poskrbela za priče teh grobov. Tu so med nami: Zajčev Milan, Dejakov France, Kozinov France. Njihova rešitev je zgodovinsko dejstvo. Cvarova dva, Šeničeva dva, Mostarjev Jože, svak Lojze Kosem in tisoči drugih mučenikov, tudi Vi ste sedaj priznan del krvave slovenske zgodovine. Vaš boj z geslom: Bog, Narod, Domovina, ni bil zaman. Slava Vam! »IZ DALJE MI PESEM DONI; POSLUŠA JO DUŠA VESELA...« Posluša jo naša duša, duša polna čustva, polna upanja za pravo svobodo v naši Sloveniji- »POZDRAVLJENA... POZDRAVLJENA, TI ZEMLJA DOMAČA!« Mira Kosem Opomba: Stavki z velikimi črkami so vzeti iz pesmi »Ne umri nam pesem«, ki je bila krstno predvajana ob deseti obletnici pevskega zbora Korotan z besedilom Pavla Borštnika in melodijami Metoda Milača. To besedilo je povzeto iz spomina iz tega nastopa pred 29 leti, zato naj avtor oprosti, če tu besede niso natančno iste; zdele so se mi pa neizmerno primerne. Ta pesem je bila kot prerokba današnjega razvoja v domovini. Morala bi se peti mnogo več — tudi v domovini. bil previdne sorte, ne pove namreč, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh, ampak ga raje napoveduje za pol leta naprej, tako da ne pride nikdar v vremenska protislovja: Če na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. — Če Jakob lep, bo Božič mrzel, a obilna jesen, to je znano ljudem. — O Jakobu pšenica zori ali pa zgori. Naj bo godovnikom in onim, ki so rojeni v tem mesecu, prijetno in hladno na duši in telesu. Ostalim nam pa naj bo poletna vročina bolj znosna in prizanesljivejša. Stari vremenski preroki trdijo: »Kdor se preveč smeje v juliju in avgustu — se bo jokal v decembru in januarju!« Uspešni prvi Triglavski piknik Prvi piknik, veselica na prostem v zelenem društvenim parkom, se je vršila v nedeljo, 24. junija, ob lepem vremenu in ob lepi udeležbi naših ljudi in prijateljev. Ob 11. uri dop. je v kapelici sv. Cirila in Metoda to pot z lepo pridigo daroval sv. mašo misijonar Jože Mejač. Berilo je bral mašnikov brat Franjo Mejač, pevski zbor pod vodstvom Mare Kol-manove pa je z ubranim petjem mašo spremljal. Med Čikažani smo pozdravili na invalidskem vozičku našega društvenega prijatelja, hudo bolnega štajerskega rojaka Otmarja Tašnerja. Pošiljamo mu lepe prijateljske pozdrave z vsemi najboljšimi željami. Popoldan, po obilnem pik-niškem kosilu, katerega so pripravili pridni člani in članice, se je razvila prava slovenska veselica s prijateljskim razgovorom in plesom. Za zabavo in ples je igral Amonov orkester iz Chicaga. Že ko je dan zatonil so se piknikarji vrnili V BLAG SPOMIN OB 23. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJULBJENI SOPROG, OČIM IN STRIC Frank Phillips-Filipčič Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. julija 1967. Triindvajset let je v žalosti minilo, odkar smo v tugi se ločili. Tvoj smrtni dan boleč spomin — dan naših težkih bolečin. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi, Ti, duša pa naj srečo uživa tam v rajski večnosti. Žalujoča soproga FRANCES in DRUŽINA. Cleveland, O., 19. julija 1990. domov. Prihodnji društveni piknik bo v nedeljo, 12. avgusta, v Triglavskem parku. Marija Coffelt praznovala 70. rojstni dan V nedeljo, 1. julija, je naša neumorna faranka sv. Janeza Evangelista, marljiva članica društva Triglav in predsednica Misijonskega krožka v Mil-waukeeju ga. Marija Coffelt pričakala 70. rojstni dan. Mož Ralph, sin Frank, hčerki Helenca in Katy z družinami so v domu Triglavskega parka pripravili svoji mami za rojstni dan lepo presenečenje. Številni člani in prijatelji so slavljenko pred Domom pozdravili s pesmijo »Happy Birthday«, nato je njen sin Frank iz Clevelanda svojo mamo lepo pozdravil. Frank je nato vzel harmoniko, njegov sin Matevžek in hčerka Katica, oba v lepi narodni noši, sta s slovensko pesmijo srčkano pozdravila svojo staro mamo. Žela sta lepo odobravanje. Svojo sestro je pozdravil tudi njen brat, misijonar Jože Mejač, ki je v šaljivem tonu omenjal mladnostna leta brezskrbnega življenja. Te svečanosti sta se udeležila tudi župnik fare sv. Janeza Evangelista p. Lovrenc Grom in duhovni vodja društva Triglav Rev. dr. Jože Gole. Ob tej priliki je Frank kot domačin povabil vse navzoče na kozarec vina in k bogato obloženi mizi. Po okrepčilu in razgovoru je slavljenko Mici počastil s svojim govorom p. Grom, ki je med drugim omenil njeno nesebično delo v korist fare in slovenskih misijonarjev. Predsednik razsodišča društva Triglav, štajerski rojak Ludvik Kolman je čestital slavljenki in v kratkem orisal starokrajsko idiliko kmečkega življenja. Pozdravne čestitke je svoji mami po magnetofonskem traku poslala tudi hčerka Marija, samostanska sestra in vzgojiteljica iz Ohia. Končno se je Marija, vsa ginjena, zahvalila navzočim za čestitke, govore in darila. Slavljenki Mici tudi iz tega kota prisrčne čestitke. Naj jo Bog ohrani še dolgo vrsto let v dobrem zdravju in delu, v veselje družini in vsem nam. Pozdravljena in veselo naprej! Janez Rifelj v bolnišnici Dolenjski rojak, cerkveni pevec in član društva Triglav Janez Rifelj si je pred kratkim z nesrečnim padcem hudo poškodoval nogi od kolka navzdol in se sedaj s hudimi bolečinami zdravi v bolnišnici sv. V BLAG SPOMIN moje ljubljene mame MARIAN DEBEVC ki me je nenadoma zapustila 19. julija 1963. 27 let je že, odkar si me zapustila, nepozabljena mama. Hčerka - Julia Grabelšek Madison, Ohio, 19. julija 1990. Spomenica rešencev... (nadaljevanje s str. 9) Kaj nam hoče domovina sedaj dopovedati? Saj ne moremo verjeti ničesar. Po skoraj polstoletnih izkušnjah ob varanju, lažeh, preobračanju dejstev in hlinjenju slovenski zavednosti od pristašev sramote, ne moremo dopustfti, da bi bili naši mrtvi soborci, ki smo jih zapustili v breznu, razočarani še nad nami. Pravico imamo do nejevernosti. Razumemo, da stoje sedaj izvoljeni predstavniki slovenskega naroda pred težko nalogo, — če so iskreni. Na eni strani morajo po imenu obsoditi krivce slovenske tragedije, po drugi strani pa morajo popraviti krivice, prizadejane nasprotnikom komunistične revolucije. Nam v znamenje pa bo ravnanje, ki ga bosta deležna spomina dr. Gregorija Rožmana, nadškofa ljubljanskega, in generala Leona Rupnika, Poveljnika Slovenskih Domobrancev. Oba sta bila med vojno izraz naše volje, da pod začasno fašistično in nacistično okupacijo ohranimo svojo vero in da prihranimo slovenskemu narodu čimveč slovenskih življenj. V tem sta še dandanes naša verna simbola. Čim bomo videli, da so bile krivične sodbe nad njima razveljavljene m da je bilo izrečeno javno priznanje njunemu rodoljubju, bomo razumeli, da se slovenski narod v resnici želi otresti svoje sramote in s ponosom pogledati drugim kulturnim narodom v oči. Tedaj bomo razumeli, da je prišel čas za javno odpuščanje imensko obsojenim krivcem narodovega trpljenja. Odpuščanje, potrebno za resnično narodno spravo, brez katere slovenski narod ne bo mogel obstati. Šele tedaj bomo mogli spet s ponosom zapeti našo staro domobransko himno, ki konča z napevom: ZDRAVA BODI MOJA LEPA DOMOVINA! Franc Dejak France Kozina Milan Zajec Cleveland - Pristava, 2. julija 1990 Op. Ur. — Ta spomenica je bila izročena predsedniku slovenske vlade, prof. Lojzetu Peterletu, ob času njegovega nedavnega obiska v Clevelandu. Frančiška. Zavednemu rojaku Riflju pošiljamo lep pozdrav s toplo željo, da bi se hitro in dobro okreval. Ameriški Dan neodvisnosti Ameriški 214. rojstni dan, Dan neodvisnosti, smo v Mil-waukeeju praznovali kot običajno, z vojaškimi in civilnimi sprevodi, govori in ognjemeti. Tudi društvo Triglav je v čast ameriškemu prazniku priredilo na ta dan — letos že sedmič — športno tekmovanje s piknikom, katerega se udeleže tudi športniki iz Chicaga. Društveni športni odsek, ki ga vodi Franci Mejač, je pripravil tekmovanje v troboju: plavanju, teku in dirke s kolesi. Tekmovali so Triglavski fantje in dekleta proti slovenskim športnikom iz Chicaga. V plavanju je bil najhitrejši član Clinton Gilbert, v teku je zmagal Marjan Rozina, v dirki s kolesi pa član Janez Menčak. Tudi po točkah in končnem rezultatu je pripadla zmaga sledečim: Prvi, Jim Gregorin iz Chicaga; drugi Victor Judnič, prav tako Čikažan’ tretje mesto pa je zasedel Leon Sagadin iz Milwaukeeja. Po tekmovanju in kosilu je predsednik Triglava Edward Vakoš pozdravil vse navzoče. Zmagovalcem je izročil lepe Triglavske medalje. Govoril je tudi Triglavan Ludvik Kolman, ki je orisal pomen praznika Dan neodvisnosti. Pevci in pevke so zapeli par ameriških in slovenskih pesmi, s tem pa se je tudi končala prireditev. Bog daj, da bi praznik Dan neodvisnosti praznovali in častili v nedogled! 20. Misijonski piknik Na nedeljo, 8. julija, je sijalo vroče sonce, zato je priva- bilo v hladni Triglav park, na 20. Misijonski piknik, veliko število naših ljudi od blizu in daleč, tudi iz Chicaga in okolice. Piknik je svojimi sodelavci zopet pripravila preds. krožka v Milwaukeeju Marija Coffel-tova. Ob 11. dop. je sv. mašo s za ta dan lepo pridigo daroval č.g. Jože Mejač. Berilo je bral Frank Menčak, zbor je pa mašo spremljal z našimi nabožnimi pesmimi. Sledilo je kosilo. Tudi letos je iz Ohia prihitela in pomagala č.s. Marija, hčerka Coffel-tovih. Iz Clevelanda je prišel tudi njen brat, Frank. Veliko je pripomogla k uspehu voditeljica srečelova in raznih iger Marička Kadunc iz Waukega-na, 111. Za zabavo in ples je igral Addie Galun orkester. Skratka, 20. Misijonski piknik je tudi letos moralno in finančno odlično uspel. Ga. Coffelt izreka tem potom srčno zahvalo vsem sodelujočim, darovalkam peciva in daril, vsem, ki so prišli na piknik, in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali k lepemu uspehu. Bog povrni vsem! Triglav vabi na drugi piknik Društvo Triglav vabi vse na drugi društveni piknik, ki bo v nedeljo, 12. avgusta, v Parku. Sv. maša bo ob 11. dop., sledilo ji bo kosilo, nato pa bo prosta zabava s plesom. Na svidenje na tem pikniku! L.G. Ameriška Domovina je Vaš list! PrijateVs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 6« St. 361-4212 IZDAJAMO YllDl ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS M. K. Slavnostni govor Ivana Korošca na Spominski proslava Tabora ZDSPB na Slovenski pristavi 10. junija 1990 II. del Kanadsko Slovenski Kongres v Ottawi, Kan. OTTAWA, Kan. — Ustanovni člani(-ce) Kanadsko Slovenskega Kongresa (KSK) so se zbrali 29. junija t.l. v konferenčni sobi Relax Plaza hotela v Ottawi. Soba je bila okusno urejena in na mizi je bil umetniško izdelan okrasek s slovensko in kanadsko zastavico. Okrasek je izdelala ga. Gilberte Benet. Kot zbiralec ustanovnega članstva in izvoljeni prvi podpredsednik izvršnega odbora KSK, je bil dr. Srečko Pregelj na-prošen, da skliče ta sestanek oz. občni zbor. Ker je bila na sestanku osebno prisotna oz. zastopana več kot polovica članstva, je bil sestanek proglašen za prvi občni zbor ottawskega središča KSK. Dr. Pregelj je otvoril občni zbor in prebral pozdravno pismo, ki sta ga poslala v imenu Izvršnega odbora dr. France Habjan, predsednik, in g. Stane Kranjc, podpredsednik. Dr. Pregelj je v kratkih obrisih nakazal nastanek in razvoj KSK, njegovo razmerje do Svetovnega Slovenskega Kongresa ter Kongresov, ki nastajajo v Sloveniji in raznih deželah po svetu (Evropi, ZDA, Avstralija, Argentina). V Kanadi se razvijajo kongresna središča v Hamiltonu, Londonu, Vancouvru in drugod. Izgleda, da je ottawska skupina v Kanadi prva, ki se je izoblikovala in izbrala svoj odbor. Ta odbor sestavljajo: presednik g. Milan Benet podpredsednica ga. Ivanka Bremšak tajnik g. Franc Pliberšek blagajnik g. Albin Jordan član odbora dr. Srečko Pregelj Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen g. Franc Bremšak, za člana pa g. Marjan Gorjanc. Odbora sta bila izvoljena za dobo enega leta. Predsednik Milan Benet se je zahvalil dr. S. Preglju za vse njegovo delo za KSK, nakazal nekaj točk programa, potem pa povabil odbornike na prvo sejo. K sodelovanju bodo pritegnjeni vsi člani, da bodo prispevali k skupnim ciljem in nalogam po svojih sposobnostih. Udeleženci so prejeli izvod Statuta KSK in sešitek »Ob svitu Kanadsko Slovenskega Kongresa«, ki je izšel v Torontu 24. junija t.l. Med udeleženci je bilo dosti dobre volje in veliko pripravljenosti za delo. Bilo je jasno, da so »motor« Kongresa člani, ne pravila, ki se bodo spreminjala in prilagojevala razmeram, vendar vedno ostala zvesta temeljnim namenom in ciljem Kongresa. Člani so tudi prejeli zelo dobro pripravljen članek »V spodbudo Svetovnega Slovenskega Kongresa«, v slovenščini in angleščini. Ta članek je že izšel v Ameriški domovini. Napisal ga je Milan Benet. Vsi Slovenci in Slovenke iz Ottawe in okolice, ki bi radi imeli več novic o KSK ali bi radi postali člani Kongresa, naj se pismeno obrnejo na sedež Kongresa: Kanadsko Slovenski Kongres-Canadian Slovenian Congress 100 Bronson Ave., Ottawa, KIR 6G9, Ontario ali po telefonu na: 613-231-3313. Prvi sestanek vseh članov KSK-Ottawa bo v septembru. SrP Nedavno sem govoril z znancem iz Slovenije, ki je med drugim dejal: »Prav je da niste bili komunisti, vendar OF bi se pa vseeno lahko pridružili; ne bi bilo toliko gorja, toliko sovraštva in morije. — Sklepal sem, da je bil Kocbekov učenec. Kako naj bi se pridružili agentom in terencem OF, ko so nam dopovedovali, da Boga ni. Da je vera opij za ljudstvo. Da je Stalin oče narodom. Kako naj bi se pridružili »partizanskim tolpam« — oprostite, tako so jih tedaj ljudje imenovali po deželi. Namesto, da bi partizani ljudi bodrili, jim prinašali zavetja in upanja, so jim prinašali strah, teror in smrt. Ko je podnevi okupator opravil svoje, so partizani nadaljevali v nočeh: grožnje, ropi, odgon živine in ljudi. Kako naj bi se jim pridružili? Sam Kocbek je kmalu spoznal, da je padel v »jamo razbojnikov«. Da je preživel, je moral fingirati zvestobo in hlapčevsko poslušnost partiji. Na kongresu OF avgusta 1942., je kot predstavnik krščanskih socialistov izjavil: »Vedite, dragi tovariši, da smo z vami v vsaki besedi, ki jo izgovorite. Vsaka vaša misel in beseda, naj bo izgovorjena tudi iz naših src.« Kako nizka revščina človeka, ki je hotel biti velik. Za delavski praznik 1. maja 1942, me je gnalo na Orlje pri Ljubljani, kjer so praznovali delavci papirnice Vevče, že v znamenju OF. Kmalu po prihodu me je zagledal Maks Galeti — »predsednik izvršnega odbora narodne zaščite vzhodnega ljubljanskega rajona...« Poklical me je v stran in mi že nekoliko vinjen dejal: »Saj ti si še fejst fant, le škoda, da si v taki far-ški družbi. Ko bomo pospravili s kulaki, fafji, izdajalci in sovražniki delovnega ljudstva, med katerimi so tvoji sosedje, pa tvoj oče in brat, tedaj šele bo resnična svoboda. Pridruži se nam, dobro ti bo. Od tebe je odvisno, kam greš: ali v OF, ali na listo ljudskih sovražni- kov.« V njegovi alternativi je bila zahteva. Kako naj bi se mu pridružil? Da bi pomagal »pospravljati« kmete, duhovnike, poštene verne vaščane? Da bi streljal lastnega očeta in brata? Kdo mu je dal oblast nad življenjem in smrtjo? Ves pošten narod je bil na listi »ljudskih sovražnikov«, kot je dejal Kidrič: »Če po revoluciji ostane le pet Slovencev in bodo ti komunisti, bomo namen dosegli.« Vprašam te, moj mladi prijatelj, tebe, ki si se rodil po onih krvavih manevrih: Ali bi se jim ti pridružil? Bi bil zmožen ubiti svojega soseda, prijatelja, domačega župnika? Bi ti ustrelil lastnega očeta in brata? Bi ti želel tako — krvavo, boljševiško svobodo? Ko so se norčevali iz vere in nas zasmehovali, smo jih prosili: »Nikarte!« SKo so nam vsiljevali boljševiški raj in Stalina postavljali na oltar, smo jih zavrnili. Ko pa so v nas dvigali pesti, nas imenovali izdajalce, grožnje pa podprli z umori, smo odkopali skrite puške — naše slovenske puške, ali, če hočete, jugoslovanske — ne pa okupatorjeve! Pripravili smo koso ali sekiro za zapah in čakali v tistih krvavo svinčenih nočeh, kdaj bo udarilo na vrata. Se ni dalo drugače! Bila je samo ena možnost — braniti se in braniti dom! Zato smo se fantje grupirali po vaseh in prežali, kdaj bo strel udaril v noč in bo obupni krik pretrgal morečo tišino. Spomladi 1942. je Slovenska zaveza političnih strank poslala na teren prvo ilegalo z namenom zbiranja fantov za zaščito ogroženih in končni udar okupatorju. Pred nastopom — v noči 17. maja, nam je major Novak med drugim naročal: »V vas je uprto upanje naroda. Vaša naloga je velika, vaša pot bo težka, že zaradi partizanskih enot, ki so v gozdovih. Izmikajte se direktnim napadom nanje. Če pa boste napadeni, sprejmite bor- bo v obrambo. Tudi izven OF ima narod pravico živeti!« V Gorjancih je zagorela grmada resnične svobode ter vlila upanje in vere v pravico življenja slovenskim svobodnjakom. »Štajerskemu bataljonu« se je pridružila močna skupina iz Šentrupertske doline z našo legendarno junakinjo Ireno. Prišli so fantje iz Notranjske, iz šentjernejske doline, iz Bele krajine, iz gorjanskih vasi. »Pa je naš kri zavrela, skupaj fantje smo prišli, z jasnega neba kot strela, v bran smo se postavili«, je odmevalo z Gorjancev. Potem pozneje so nastajale Vaške straže in branile vasi. Iz ognja turjaških ruševin, ob prisegi prevaranih borcev je vstala domobranska vojska pod poveljstvom slovenskega generala Leona Rupnika. Udarni bataljoni so čistili našo zemljo boljševiških brigad. »Z nami, bratje, je pravica, z nami vsemogočni je Bog!« Da bo jasno: Nismo streljali na partizane zato, ker so bili partizani. Niti ne zato, ker so bili komunisti. Streljali smo zato, ker so oni streljali na nas, naše domove in vse, kar ni hotelo z njimi. Ali je enakost med tistimi, ki ubijajo življenje, in med tistimi, ki ga branijo? Hoteli smo živeti! Živeti svobodni Slovenci v Sloveniji, ne slovenski boljševiki v sovjetski republiki! Spet so zadihala zorana polja. Nagelj in roženkravt sta spet zadehtela na dekliškem oknu. Ljubezen je drhtela ob fantovski pesmi na vasi. Slovenija je pričakovala zloma okupatorja in komunizma. Ob pogovoru s slovenskimi arbiturienti na taborjenju v Andskih gorah, mi je eden izmed njih stavil vprašanje: »Kako da v vsej dolgi državljanski vojni, ni bilo prostora za spravo, ali vsaj premirje med brati?« Da, bili so momenti — ne sprave, pač pa nedogovorjenega premirja ob značilnih važnejših dogodkih: Štajerski bataljon, ob skupnih napadih na Italijane, ob italijanskem razpadu, ob Grčaricah in Turjaku in morda še kdaj. Naša domobranska pesem poje: »V slogi bratski hvali naj Boga, vsa Slovenija!« Nam, kot partizanom nacionalistom, je presedalo sovraštvo. Pa so politični komisarji z manevrom zahrbtnega napada podžgali novo sovraštvo. Ponavljam, kot sem dejal v Buenos Airesu: »Če bi OF ne bila orodje KP, ne bi imela političnih komisarjev, sodnikov in rabljev, ne vaših terencev - tožilcev, bi torej ne bilo nasilja. Če bi ne bilo nasilja, bi ne bilo odpora. Bi ne bilo Vaških straž, ne Domobrancev. Bi ne bilo slovenske tragedije, ne pol stoletja slovenske sužnosti!« Dokler so bili slovenski fantje, ki so zbežali v gozdove pred nasiljem okupatorja sami — brez komisarja — so bili ljudje in ljudje so jim bili prijatelji! Ko pa jih je zajela par- tija, so postali robot terorja strah ljudem po vaseh. Očitajo nam prisego Hitlerju. To je cinizem partije, ki je vseskozi paktirala z okupatorjem, prisegala pa je zvestobo krvniku Stalinu! Noben domobranec ni prisegel Hitlerju! Noben domobranec se ni boril na nemški fronti. Prisega, ki je vsiljena, ni prisega! Ko so partizani gonili vaščane pod gozd k prisegi OF, Stalinu in sovjetski armadi — vaščani za ta akt niso odgovorni. Od celjske postaje do Teharja smo morali domobranci in civilisti z otroci vred kričati: »Mi smo bela garda, izdajalci in morilci slovenskega naroda«. Prisiljeni pod biči in brcami. Je to »priznanje« verodostojno? Slovenski fant pa je prisegel prostovoljno v tisti krvavi noči, ko so mu izropali dom, mu na pragu pobili očeta in odgnali brata. Slovenski fant se je pridušil, da se bo branil, da bo branil dom in vero pred slovenskimi boljševiki. Ta prisega je sveta in nepreklicna! Vojak s čisto slovensko zastavo, s pesmijo domovini. Vojska s slovenskim poveljstvom in slovenskim poveljem, na slovenski zemlji. Vojska Slovenije, ne partije! KP je dobro vedela, da do- mobranske vojske ni mogoče vojaško streti. Zato se je po-služila nesramne izdajalske kupčije z albijonskimi meše-tarji. Prodali so našo zemljo Koroško, Primorsko, Benečijo, pa Trst in Gorico za potoke slovenske krvi. Svinčena lava razočaranja nad vsemi, je oblila prodane domobranske polke. Kar je sledilo potem, sem doživel, pa ne najdem izraza za težo besede. Bataljonski kurat Polda Tone mi je šepnil: »Odprl se je pekel.« Ko bi vi vedeli, kaj so počenjali z nami, z dekleti, ženami, materami in dojenčki. Pesnik Branko Rozman je zapisal: »Umreti je lepo, toda umreti mlad, kot suženj umreti, to je težko.« Taki — sužnji rdeče naslade in maščevanja smo umirali — živi okostnjaki, že v skupini C — določeni za pokol. Raztepeni, opljuvani, krvavi in napol nagi smo umirali počasi, težko... Le kadar je zajokal navček tam nekje izza teharskih borštov, se je spet zbudilo življenje. Misel in z njo želja sta poleteli tja daleč, domov. Da bi jih še enkrat videl — domače! Da bi jim povedal za moj grob. (dalje na str. 12) s/l* U * Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 881-2388 Misijonska srečanja in pomenki 861. Vrsta novomašnikov se oglaša dobrotnikom na naš kontinent zadnje tedne. Iz National Seminary, Ggaba, Kampala, Uganda, jih je pet sporočilo, da so pred mašniškim posvečenjem. Vincent Kayiira se je prvi oglasil dobrotni dvojici vdov ge. Agnes Leskovec in Mary Zupančič v Willowicku, Ohio. V njunem imenu smo mu že odposlali novomašni dar $40, od vsake dvajsetak. 8. julija je bil posvečen Henry Mukasa, ki ga je vzdrževal Neimenovani dobrotnik iz Toronta. Kot novomašni dar mu je odločil sto ameriških dolarjev, da si kupi, kar si najbolj želi za začetek duhovniškega dela. Dobrotnik je bil tako presenečeno vesel sporočila o ordinaciji svojega kandidata, da je takoj poslal enoletno vz-drževalnino $350 kan. (= $300 U.S.) za novega bogoslovca Cyrila Balaba, ki pravkar končuje drugo leto teologije v istem bogoslovju. istega dne je bil ordiniran Norman Nsereko, ki sta ga vzdrževala Fernando in Mimi Martinčič v Windsorju, Ont. Mašniško posvečenje je bilo v Lubaga katedrali, v nadškofiji Kampala. Kandidat dobrotnika župnika Jožeta Vogrina v Minnesoti Damian Muhabuzi je bil posvečen teden kasneje, 15. julija. Dne 22. julija bo posvečen v isti škofiji Lucian Arinaitwe, za katerega je vzdr-ževalnino daroval župnik Karel Pečovnik v Minnesoti. Tako je bilo že ordiniranih te tedne pet kandidatov od desetih, ki smo jih v zadnjem letniku prevzeli v MZA vzdrževati lanski december, kot adventno žrtev naših sodelavcev za misijonsko Cerkev in njeno rast v Afriki. Vsi kandidatje obetajo molitve za dobrotnike, ki bodo ostale dnevno z vsakim, ki se je odločil s svojo žrtvijo okrepiti domačo Cerkev in njeno ras v misijonskih deželah z domačo duhovščino. Upajmo, da se bo v poletju odločilo še več novih dobrotnikov in dobrotnic, saj čakajo na več naših listah škofov iz raznih afriških dežel imena vsaj 22 kandidatov, ki še nimajo dobrotnika. V Scarborough, Ont., je v naši fari Brezmadežnega Srca pravkar prevzela enega kandidata ga. Mary Mooney, vdova in mati 11 otrok in zelo verna vse življenje. V obrokih bo Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet A ve. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CFNE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! zanj plačala in je dala že prvi dar v stotaku. Njegovo ime je Paul K. Ameyan in študira v Gani, v semenišču St. Peter’s Regional Seminary, Cape Coast, in pravkar končuje drugi letnik bogoslovja. Vzdrževanje domačega bogoslovca garantira dobrotniku ali dobrotnici, družini kot posamezniku, stalen spomin v sv. mašah in molitvi. Nihče ne zna biti bolj hvaležen Bogu kot duhovnik, ki v vsaki sv. maši, ko jo opravi, posebej moli za svoje žive in mrtve dobrotnike. Dejal bi, da je nemogoče to milost nadomestiti s testamentom, kjer kdo daruje za sv. maše zase nekaj stotakov — če jih in pravočasno na to še misli —, da se opravijo po njegovi smrti. Vem, da se je ta in oni vame obregnil ta leta, ko sem v MSIP omenil zapuščino in testament. Naj vedo taki rojaki, da pogostno čujem, kako sorodstvo in znanci prežijo na koga, ki se bliža večnosti, da bi iz njega izvlekli kar več mogoče zase, dokler je še živ. Že dejstvo, da pogostoma beremo o darovih »Neimenovanega« ali »Neimenovane« da misliti. Nihče nima rad težav brez potrebe in tako marsikdo daruje s prošnjo, da njegovo ime ostane znano samo Bogu in piscu teh člankov. O njem verjetno vedo da nobenega k darovanju ne sili in nikogar ničesar ne prosi, če dobrotnik sam ne napravi prvi korak in pod vplivom božje milosti odloči, da je prav dati vsaj nekaj v misijonske namene, v zahvalo Bogu za mnoge dolarje, ki mu jih je Bog v življenju naklonil. Saj je vsak dober dar iz božjih rok. Tudi plače, pokojnine, zavarovalnine, imetje, zdravje in vera sama. Lazarist Jože Mejač je prišel 9. julija na kratek obisk v Kanado. On je na MZA Mil-' waukee pikniku maševal in pridigoval. Piknik je po njegovem mnenju zelo dobro uspel. Udeležba je bila velika in tudi vreme je bilo naklonjeno to leto. Finančno poročilo pripravlja blagajnik g. Menchak. Letos je prišlo na piknik popoldne nekaj duhovnikov od zunaj. Predstojnik iz Lemonta in mlajši sobrat, ki iz Slovenije tu študira. Bivši tajnik nadškofa dr. Šuštarja, ki študira trenutno na Marquette univerzi in domači oo. frančiškani iz Milwaukeeja, iz fare sv. Janeza. Čim dobimo točnejše poročilo, ga bomo v celoti objavili. Ga. Restituta Palleschi iz fare Brezmadežnega Srca v Scarboroughju, je darovala $100 kan. za delo Matere Terezije, kar smo letos odposlali v Montreal sestri Vidi Mariji Rovanšek, da odda sosestram v njihovi hiši. Drugih $100 pa je namenila frančiškanskim misijonom in bomo dar njim na teren odposlali. Prav tako je iz naše fare darovala $100 kan. za misijone ga. Maria Ferreira, v čast Materi Božji, Pomoč Kristjanov, po zaobljubi, ko išče zdravja in hodi na preglede, da bi ugotovili, kaj ji dejansko je. Ga. P. Pinnington, ki hodi pogostoma čez teden v našo faro k sv. maši, je darovala $10 za vse. Lepe FDC je poslal, kot pogostoma to dela, dr. Janez Janež s Tajvana. Tudi s. Ivana Cvijin lepe jugoslovanske FDC iz Subotice, preko Nemčije in Quebeca, kjer sedaj delujejo njihove sosestre med Hrvati. Zlatomašnika sta bila letos dva oo. frančiškana iz Lemonta, o. Fortunat Zorman in o. Beno Korbič. Oba zelo zaslužna za delo med rojaki na tem kontinentu. O. Fortunatu želimo veliko blagoslova pri nadaljevanju poslanstva »Ave Maria«. O. Benota pa ne bomo pozabili, kako je kot župnik v Milwaukeeju mirno sedel z rojaki na pikniku pri sv. maši, ko je pisec teh člankov bil tam med rojaki. Ko sem mu koncem maše dal peharček s kolekto za farno cerkev, se je obrnil pri kapelici k rojakom, stisnil košarico v moje roke in dejal: »Vse, karkoli se danes v Triglavskem parku nabere, bo šlo za slovenske misijonarje in misijonarke.« Tak zgled veliko napravi, ko se trudimo, da s skupnimi močmi ob letnih prireditvah čim več za naše pionirje na terenu storimo. O. Beno, Bog Vas živi ob molitvah celotne MZA in naših misijonskih pionirjev še veliko plodnih duhovniških let! O. Fortunatu pošiljam ob priliki njegove zlate maše skromen dar v pomoč tisku »Ave Maria«. Pokojna misijonska dobrotnika ga. Nežka Kraljič in g. Lovro Novak naj počivata v miru! Slavnostni govor Ivana Korošca (nadaljevanje s str. 11) S pesnikom Balantičem smo se poslavljali: »Poškropi me z blagoslovljeno vodo, da najdem vsaj konec poti. Mati, mene več k tebi ne bo.« Tisto pozno popoldne, ko se je vroče sonce z razbeljenega, ostrega kamna, že nagibalo za vrhove, se je tam nekje sredi arene lahno oglasila: »Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom legel v hladni grob?« Suha, žejna usta tisočev, na smrt določenih, so kar sama poprijela in obljubljala: »Jaz bom pa pomlad naprosil, naj gre mimo tvojih trat.« 45 let pozneje. Mrtvi domobranci so izpolnili obljubo. Narod velikan, bi poginil v brezupu in ranjenem ponosu. Ti narod moj, si le klonil razočaran v zlu, ki brat mu botruje. S krvavo zvezdo je hotel pokriti zločin in s srpom je požel mlado klasje slovenske pomladi. Devetkrat devet komolcev globoko ga je zmetal, prav do Tvojega srca — Slovenija draga. Zato ni mogla umreti. Zato je živelo in vzklilo v cvetju za novo slovensko pomlad. Pisatelj Ivan Cankar je dejal: »Ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.« Slovenska mladina pred 45 leti je položila na oltar domovine najžlahtnejšo kri in najboljša življenja. Če je moralo biti vse preslano gorje našega naroda cena za slovensko svobodo in samostojnost, je bilo vredno trpeti in umirati za te, nas draga Slovenija! Domobranci — junaki mučenci! Živi — zmagujoči smo bili prodani. (konec) V blag spomin DESETE OBLETNICE 1896 1980 -n. Joseph Okorn ki je nas za vedno zapustil dne 14. julija 1980. Spominjamo se srečnih dni, ko živel Ti med nami si. Kako smo zvesto Te ljubili, prezgodaj smo Te izgubili. Žalujoči ostali: Frances Okorn, soproga Frances Wascak in Olga Hockman, hčeri Joseph A. Okorn, sin 11 vnukov in vnukinj; 13 pravnukov in pravnukinj zeta in snaha Cleveland, O., 19. julija 1990. MZA Cleveland ima svoj letni piknik to nedeljo, 22. julija. Kljub veliko dobre volje se ne bom mogel piknika letos udeležiti. Kljub duhovniški pomoči ob nedeljah, sem na fari sam. Mimo sobotne poroke in vrste krstov v nedeljo je treba misliti na večerno mašo v soboto za nedeljo in tri nedeljske sv. maše. Uršulinka s. Deodata Hočevar je v Indoneziji praznovala 80-letnico rojstva. Uršulinka s. Marija Frančiška Novak na Tajskem je doživela 75 let, še vedno aktivna, kot s. Deodata, v šolstvu. S. Emanuela Fras od Frančiškank Brezmadežne, ki je delovala na Slonokoščeni Obali, je doživela 75 let življenja in deluje sedaj v njihovi komuniteti v Franciji, v šoli in pastoralnem delu. S. Ildefonza Grabar iz iste Kongregacije deluje, kljub njenim 70 letom, vzgojno in socialno na Slonokoščeni Obali. Na Kitajsko, kamor je mlada želela, ni nikdar uspela. Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 MALI OGLASI Rojaki! Pozor! Izvršujem mizarska in zidarska dela. Pleskam hiše zunaj in znotraj. Delam vodne in električne napeljave. Popravljam strehe. Po nizki ceni. Kličite po 5. uri 881-5439. (29-32) FOR SALE Open House Sat & Sun 11 do 3 Other hours by appt. Euclid. 3 bdrm bungalow. Air cond. Kitchen & bath like new. Rec rm. $57,900. Call 261-4026 Excellent Investment: 4 suite brick building, Addison & St. Clair. Interested in buying or selling your property, please call Raymond Mlakar: 278-3081 or 328-5200. The Prudential Area 2-1-6 Realty (27-30) House For Sale Euclid brick. 2 bdrm, 2 baths. High 60’s. Call 531-2716. (28-29) Real Estate Buying or Selling. Call and ask for Anton at Cameo Realty at 261-3900 - Matic res. 338-3205 (x) ATTENTION: EARN MONEY TYPING AT HOME! 32,000/yr income potential. Details, (1) 602-838-8885 Ext. T-1772. ATTENTION - HIRING! Government jobs - your area. Many immediate openings without waiting list or test. $17,840 - $69,485. Call 1-602-838-8885, Ext. R1772. Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delajmo nove kuhinje in kopalnice iter tudi druga zidarska in ,mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444