Utrinki s 1. kolesarske dirke z a kriterii Trzina KRES, KO SE DAN POBES T ropska vročina, ki nas pregreva v leh dneh, ne spod-buja k pretirani dejavnosti. Tudi misii so otopele, a vendar vem, da bo ludi tokratna šte-vilka našega glasila verjetno preobsežna. Toliko dogajanja je v našem kraju, da se bomo nazadnje morali odločati za pisanje v telegrafskem slilu, če bomo želeli zajeti vse, o čemer bi se splačalo in bi morali pisati v občinskem glasilu, in da pri tem ne bi presegali obsega, ki nam ga narekujejo občinski veljaki. Saj jih razumem. Če je časopis bolj debel, je ludi dražji, smo pa v tistih časih, ko je treba »šparati«. Vsaj pri časopisu je to nujno. A, smo Gorenjci al' ne? No, saj bomo pridni in mogoče bo že naslednja števil-ka bolj mršava. Trzinska po-mlad se bo takrat namreč stekla in naše misli se bodo bolj kot z občinskimi uspehi in te-žavami ukvarjale z dopusti. Zdaj paje čas kresa. Zvečer že vidimo kresničkc, ki si z luč-kami iščejo par, v gozdu tu pa tam še lahko najdemo kresni-čevje in sploh so zdaj večeri nekako skrivnostni, čarobni in kar navdajajo s hrepenenjem. Saj ni treba, da nam praprotno seme odkrije skrivnost žival-ske govorice, dovolj je, da se malo ustavimo, zamislimo in posvetimo soljudem. V vsak-danjem hitenju njihovih besed in sporočil mogoče niti ne do-jamemo tako, kot bi jih morali. Enostavno si ne vzamemo časa drug za drugega. Zakaj ne bi poskusili v tem mesecu? Solske počitnice in čas dopus-tov se začenjajo. Mogoče je prav, da si kakšen dan vzamemo čas za prijetno, nevsiljivo lenarjenje in razmišljanje o sebi, soljudeh in našem svetu nasploh. Ce si ob tem privoš- ODSEV -glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: MiroSiebe Namestnlca odgovornega urednika: MatejaErčulj Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: JožcSeljak Trženje : Jožica Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fink Jugovic, Tone Ipavec, UrSa Mandeljc, Petra MuSič, Ana Oblak, Viktorija Peinikar - Oblak, Tanja PrelovSek, Mirjam Stih, Mojca TrĆek, Jana Urbas, Peter Zalokar Tisk: Marko Ravniknrs.p., Domžale Naklada: IlOOizvodov Glasilo Odsev bhaia enkrat mesečno in ga dobilo brezplačno vsa gospodInjstva In podletla v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. julija 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. julija na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Train ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) S: (01)564 45 67 a: (01)564 45 68 Slika na naslovnici: Kolesorji so tokrat prvič vrtěli pedala na dirki po ulicah Trzina. ISSN 1408-4902 (foto: Jože Sel jak) čimo še kakšno drobno pozornost do drugih, nam bo vsem lepše pri srcu. Moram pa reči, daje bil Trzin v preteklem mesecu zelo lep. Ne ravno na pogled, ampak v glob-Ijem smislu. Pravzaprav je bil zelo kulturen. Gostili smo Linhartovo srečanje in kar nekaj představ je lahko dalo gledalcem obhodili naio občino po njenih mejah. Še bi lahko našte-vali, ampak pustimo kaj za naslednje strani našega glasila. T rzin je spet dokazal, da nika-kor ni zaspano spalno naselje Nekateri že vzdihujejo, daje vsega dogajanja kar preveč in da so že utrujeni. Še dobro, da so pred vrati počitnice. Saj ni treba, da nam praprotno seme odkrije skrivnost živalske govorice, dovolj je, da se malo ustavimo, zamislimo in posvetimo soljudem. V vsakdanjem hitenju njihovih besed in sporočil mogoče niti ne dojamemo tako, kot bi jih morali. Enostavno si ne vzu-memo časa drug za drugega. izhodišča za razmišljanja o našem življenju in njegovih vred-notah. Številne Trzince ili okoli-čane je razveselila tudi prva predstava, odigrana v Dolgi dolini, Kekec. Igrica je združila mlade in »stare« trzinske igral-ce, pritegnila paje tudi upošte-vanja vredno številno publiko. Ljubitelje lepih pesmi so navdu-šili dnevi glasbe, piko na i pa pomenijo folkloristi na prvem mednarodnem folklornem festivalu v Trzinu. Ne s memo niti mimo skupne predstavitve sta-rejših in nadobudnih trzinskih pevccv na začetku meseca. Ampak naš kraj ni bil v zadnjem času le kulturno poduhovljen. Gostili smo tudi prvo kolesarsko dirko za državno prvenstvo, številne ugledne Šahiste, nogometaše in druge športnike. V Trzinu so zaključili svoj rokovnjaški pohod planinci in drugi vzdržlji-vi ljubitelji hoje, nekateri pa so Vseeno paje treba omeniti še drugo dogajanje v občini. Začeli so graditi prizidek k osnovni šoli in s tem so, kot upamo, sprožili plaz naložb, ki naj bi našemu kraju zagotovile še boljše in kakovostnejše živ-Ijenjske pogoje. Res je, da so že prej začeli urejati prostore v domu za družbene dejavnosti, kot naj bi se imenoval polkrož-ni objekt v bodočem centru Trzina, vendar je začetek gradnje prizidka k osnovni šoli le bolj opazen, in upamo, da bo pustil tudi pomembnejše sledi v življenju mladih Trzincev. Vse kaže, da bomo še letos večkrat poročali o slavnostnih otvoritvah novih trzinskih pri-dobitev. Do takrat se imejte lepo in imejte se radi. Pa na klimo ne pozabite! Urednik I /' Stresen način delà pri nastajanju Odseva je v tem mesecu dosegel vrhunec. Za to je poskrbel znani neznanec. ki je »obdaril« računal-nik. na katerem nastaja Odsev z izredno dobro »zamaskiranim« računalniškim virusom, ki sicer ni napravil veliko škode - poskrbel pa je, da smo gradivo v tiskamo oddali dva dni prepozno ... In ker se je tudi ta dva dni v Trzinu marsikaj dogajalo. smo le-to še spravili na papir... In nekajdnevna zamuda je tu! Za zamudo se vsem našim zvestim bralcem iskreno opravičujemo! Za Uredništvo Odseva Emil Pevec teli. ur. Odseva 5, tevilni občani in občankc ste že opazili, da se Trzin z letošnjim poletjem spet spreminja v gradbišče. Že spomladi seje začela dogradnja centra družbenih dejavnosti v t.i. občinski zgradbi ali v »novi občini«, kot nekateri imenujejo tišti del poslovne zgradbe v T3, ki pripada občini Trzin. V centru bodo, kot je večini že znano, delovali: oddelek knjižnice Domžale, mladinski klub, splošna ambulanta, več-namenska dvorana in občinsko informacijsko središče. Hkrati pa bomo vhodno avlo izkoristili kot razstavni prostor, v katerem bomo postavili razstavo občinske muzejske zbirke, za katero pričakujemo, da se bo postopo-rna do te mere razrasla, da jo bomo morali razstavljati po delih kot tematske razsta-ve. Seveda pa si želimo v tem prostoru organizirati tudi likovne razstave. Maja smo končno lahko začeli z izgradnjo prizidkov k zgradbi osnovne šole Trzin. Zapisal sem besedo »končno«, kajti priča-kovali smo, da bomo lahko začeli graditi prizidke že vsaj kak mesec prej. Pa se nain je tudi v tem primeru malo zaplétalo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Čeprav smo k sodelovanju povabili spe-cializirano gospodarsko družbo, ki za nas izvaja celoviti inženiring in se že vrsto let ukvarja predvsem z gradnjo objektov za potrebe izobraževanja in otroškega varst-va in smo zato računali, da zapletov ne bo, je vseeno nekaj težav le bilo. Ravno Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.sl Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ letos se po vsej državi zelo veliko gradi za potrebe osnovnega šolstva, kar je povezano z dokončno uvedbo devetletke in zato so tudi zaposleni v družbi, ki organizira in nadzoruje delà v Trzinu, zelo zaposleni in nenehno na poti z enega gradbišča na dru-gega in to žal vpliva na njihovo delo. Po drugi strani pa vse to zahteva tem več pozornosti in dodatnega delà od vseh nas, ki delamo v upravi oziroma vodstvu občine in s tega vidika je letošnje leto zares naporno. Začenja se namreč še en podoben in ravno tako zelo zapleten in težko uskladljiv grad-beni podvig, to je Jemčeva. Po dolgih peri-petijah in razmislekih o tem, kako se sploh lotiti modernizacije Jemčeve (imeli smo tudi več zborov občanov) smo, kot je znano, naročili nov projekt in letos že tudi opravili potrebne odmere. Zdaj so na vrsti odkupi odmerjenih zemljišč, pri čemer gre samo za zemljišča, ki ležijo v obstoječem cestišču in tam, kjer je to mogoče še za ozek pas za bankine, kar je gotovo smiselno že zato, da pozimi ne bomo odrivali snega na zasebne zeleniće. Obnova bo potěkala uskiajeno s polaganjem plinovoda za zemeljski plin in zamenjavo zastarelih in dotrajanih vodovodnih ce vi povsod tam, kjer je to potrebno. To velja tudi za Habatovo ulico in ulico Za hribom ter traso plinovoda in vodovoda ob Pšati. Se pred tem pa bo koncesionar Petrol začel polagati plinovod na nekaterih drugih kraj ih v Trzinu. Gradenj pa bo v naslednjih tednih in mese-cih še več, četudi v manjšem obsegu. Življenja občine pa kajpak ni mogoče gledati in ocenjevati samo skozi gradnje. Pomem-bne so tudi druge plati življenja. Naj ome-nim letošnjo Trzinsko pomlad, ki se počasi izteka. Po sedmih gledaliških predstavah iz programa Linhartovih srečanj 2003 in premiéři ter treh ponovitvah Kekca v izvedbi KUD-a Franca Kotarja Trzin sta se zvrstila dva zelo dobra koncerta, ki pa se juje ude-ležilo zelo malo poslušalcev. Bržkone zaradi vročine. Ob prvem koncertu paje bilo sploh malo zmede, saj seje tik pred koncertom nad Trzinom zdivjala nevihta in ostali smo celo brez električne energije, a koncert je kljub temu bil. V veliko zadovoljstvo tistih, ki so vseeno prišli. Zaključili pa bomo letošnjo Trzinsko pomlad z veliko revijo folklore, ki seje bodo udeležile folklorne skupine iz Rusije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Žal pa tudi brez senčnih plati ne gre. Tudi v Trzinu se je že pojavila zlovešča drevesna bolezen hrušev ožig. Kar nekaj hrušk in jablan je že moralo zgoreti. In naj ne bo odveč opozorilo, ki ste ga gotovo že velikokrat slišali. Ne obrezujte obolelih dreves in ne mečite bolnih vej stran, kajti na ta način samo pomagate širiti bolezen. Na žalost ne gre drugače: bolne veje in največkrat drevo v celoti je potrebno sežgati. Tone Peršak Socialdemokrati - naj se sliši vaš glas tudi pri nas! Dne 5. 6. 2003 je bil vroč četrtkov popol dan, kljub temu seje ob 18.00 uri zbrala peščica zanesenjakov - socialdemokra-tov, z željo ustanoviti in dati zagon Osnovni organizaciji SDS v Trzinu. Glede na dějstvo, da imamo v Trzinu podporo lepega števila volivcev in da imamo svetnika v Občinskem svetu, nas je vzpodbudilo, da smo se ponovno organizirali. S pomočjo predstavnikov obljubljanske regije smo konstituirali izvršni odbor in izvolili za predsednika Erčulj IMatjaža. za člane 10 pa Koprol Marcela, Seljak Jožeta, Klun Franca in Koprol Tatjano, v nadzorni odbor smo izvolili Prah Gabri-jelo, Erčulj Jožefa in Majer Šonjo. Naloge, ki so pred nami, so: evidentiranje kandidatov za Evropski parlament, evidentiranje kandidatov za Državni zbor, spremljanje delà Občinskega sveta Trzin in izvajanje aktivnosti v prid občanov Trzina. V soboto, 7.6.2003, smo se udeležili 5. športnih iger SDS, in sicer z dvema košarkaškima in eno nogometno ekipo. Košarkaši smo dosegli odlično prvo mesto, nogometaši pa solidno četrto. Izvršni odbor se bo sestajal enkrat me-sečno v »stari osnovi šoli« v Trzinu, Mengeška cesta 22 -v lore k, 8. 7. 2003, ob 18.uri ste vabljeni V S I, ki vam ni vseeno, kaj in kako sc dogaja v Trzinu (tema: leto invalidov - premago-vanje arhitekturnih ovir). Veselimo se snidenja z vami in lep pozdrav! Predsednik 00 SDS Trzin Matjaž Erčulj ZAHVALA Ob podelitvi plakete Občine Trzin se lepo zahvaljujem članom odbora ZZB. ki so me predlagali, posebno tov. Adi in tov. Franciju Mušiču za iskreno obrazložitev mojega delà ter županu gospodu Peršaku in vsem krajanom občine Trzin za přejete čestitke. Še posebna zahvala pa gospodu Borisu Kopitarju za prisrčno vođenje našega srečanja ZZB, ki nam vsako leto popestri urice našega druženja. Lepa hvala vsem, bilo je enkratno, nepozabno! l.ep tovariški pozdrav Metka Rakef 8. SEJA OBČINSKEGA SVETA NA RAZPOLAGO JE VEČ DENARJA a junijski seji občinskega sveta, ki je bila tokrat sorazmerno pozno, šele 18. t.m., seje pokazalo, da so bili načrtovalci občinskega proračuna pri svojih predvide-vanjih tudi letos, podobno kot prejšnja leta, raje nekoliko bolj zadržani kot pa pre-optimistični. V občinsko blagajno namreč priteka več denarja, kot so napovedali, in sredi leta je bilo treba tudi letošnji proračun popraviti navzgor. Ob sprejemu proračuna so na začetku leta napovedali, da se bo občina letos prvič morala tudi za-dolžiti, zdaj pa ugotavljajo, da to ne bo potrebno, čeprav so še vedno pustili odpr-to možnost za zadolževanje. Popravki navzgor Letos seje tako v prvih petih mesecih od komunalnih prihodkov nateklo več denarja kot lani v celem letu, višji pa so tudi davčni prihodki. Glede nápovědi koliko denarja bodo prinesle dohodnine, so na občini še vedno previdni, saj bo to vidno šele v drugi polovici leta, vseeno pa lahko računamo, da bo tudi s tega naslova v občinsko mošnjo do konca leta kapnilo več tolarjev, kot je predvideno v proračunu. Ob tem paje treba reči, da tudi ob reba-lansu občina vztraja pri previdni oceni prilivov iz dohodnine in celo predvideva nižje prihodke od dohodnine iz plač in drugih osebnih prejemkov iz delovnega razmerja. Začel se je val naložb Ker se gradbena sezona za većino za letos načrtovanih naložb v Trzinu šele začenja, je bilo potrebno sprejeti rebalans proračuna tudi zato, ker je zdaj že bolj jasno, kak-šni bodo resnični stroški posameznih del in drugih posegov v Trzinu. V rebalansu je tokrat predviden tudi denar, ki naj bi ga občina přejela iz državnega proračuna za ureditev športnorekreacijskega parka in za knjižnico v poslovnem objektu v T-3. Po sedanjih ocenah naj bi za gradnjo dveh prizidkov in posodobitev osnovne šole potřebovali približno 530 milijonov tolar- jev, za obnovo Jemčeve ceste naj bi bilo potrebnih 165 milijonov SIT, za ureditev na-membnosti poslovnega objekta - polkrožna občinska stavba v T-3 - 288 milijonov tolarjev, za športnorekreacijski park pa 239 milijonov. 1%ucrtavani prihodki v občinsko blagajno bodo po novem znašali 672,339.046 SIT, predviđeni odhodki pa naj bi dosegli milijardo 306.700.702 SIT. Razliko med prihodki in odhodki naj bi pokrili s presežki iz prejšnjih let. Za tako majhno občino kot je Trzin, je takšen proračun zelo spodbuden, še zlasti, če bodo denar res porabili za naložbe, ki bodo izbolj-šale pogoje življenja v našem kraju. Kot smo slišali na seji, se bo to tudi zgodilo in že letos bi bili priče prvim otvoritvam dokončanih naložb v Trzinu. Ob obravnavi polletnega poročila župana o realizaciji prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za to leto, je občinska svet-nica Nataša Chvatal želela več pojasnit, še zlasti glede trgovine za bioprehrano, ki naj bi jo uredili na občinske stroške v T-3, v zvezi z delovanjem redarstva ter o vzdrže-vanju oz. načrtovani zamenjavi drogov za javno razsvetljavo in oglasnimi tablami. Občinski svetnik Romeo Podlogar paje predlagal, da naj bi od občinske uprave zah-tevali novo poročilo o uresničevanju pos-tavk proračuna, v katerem bo zajeto samo uresničevanje proračuna, ne pa kot zdaj, ko so poleg poročila přejeli tudi predlog spre-memb proračuna. Večina drugih svetnikov se s tem predlogom ni strinjala, zato so člani sveta soglasno potrdili županovo poročilo o poslovanju občine v polletju ter rebalans občinskega proračuna. Dom za starejše občane bo v T-3 Druga žgoča tema 8. seje občinskega sveta je bila razprava o gradnji doma za starejše občane, ki naj bi ga uredili v novem bloku najužni strani soseske T-3, in naj bi ga šele začeli graditi. Predstavniki Liste za zeleni Trzin menijo, daje umestitev doma v center Trzina neustrezna. Povedali so, da jih pod-pira kar precej ljudi, ki mislijo, da bi takšen dom morali postaviti nekje na obrobje naselja, v zelenje in mirno okolje, Mnenja o tem so si bila zelo različna. G. Franci Pavlič je povedal, da so med člani društva upokojencev Zerjavčki naredili anketo, kaj menijo o tem, da bi bodoči dom za starejše občane uredili v T-3. Od 68 vprašanih sta samo dva anketiranca menila, da predlagana lokacija ni primerna. Svetniki so poudarjali, da starejši občani ne želijo biti odrinjeni na rob dogajanja. Da so še vedno dejavni v življenju naselja in da si želijo, da so jim blizu tudi druge ustanove v občini. Nataša Chvatal in Romeo Podlogar se s tem ništa strinjala, še zlasti ker bi po njunem mnenju v tak dom prišli predvsem ostareli, ki bi bili potrebni strokov-ne pomoči, takšni, ki jim doma ne bi mogli ves čas stati ob strani. Za takšne varo-vance, starejše in onemogle pa hrup centra naselja in urejanje doma tik ob glavni cesti ni primeren. Prav zato sta se zavze-mala, da naj bi naredili še eno anketo med občani, starejšimi od 65 let, s katero bi jih povprašali, kaj menijo o izbiri mesta za dom za ostarele. Nataša Chvatal je tudi poudarila, da upokojenci, ki se še čutijo sposobne in močne, ne bi šii v dom za ostarele, kvečjemu bi se zanimali za varova-na stanovanja. Dejala je tudi, da bi v tak dom prišlo le malo Trzincev in da bi občina tak dom gradila predvsem za prebival-ce drugih občin, še zlasti Ljubljane. Županje, ko je odgovarjal na pripombe svetnikov, povedal, da seje občinski svet s pripravo načrtov in izbiro lokacije za dom za ostarele zelo poglobljeno ukvarjal praktično štiri leta v prejšnjem mandat-nem obdobju. Imeli so celo vrsto pogovo-rov s strokovnjaki in pristojnimi, naredili so anketo, razne študije, obiskali in ogledali pa so si tudi več podobnih domov. Nekateri od svetnikov so poudarili, da se strinjajo s predlagano rešitvijo. G. Franci Mušič je ob tem dejal, da so lokacijo do-ločili v prejšnjem mandatu, če bi jo zdaj spreminjali, bi to pomenilo, da bi se po-stopek spet zavlekel in ko bo čez dobra tri leta spet o tem razpravljal novi občinski svet, bi se lahko spet našel nekdo, ki se s predlagano rešitvijo ne bi strinjal, in vse bi se spet začelo znova. Predlagal je, da naj med glasovanjem potrdijo predlagano rešitev. To so ob glasovanju drugi svetniki tudi naredili. V T-3 naj bi tako uredili dom za starejše občane s 45 posteljami ter od 8 do 10 varovanih stanovanj. 0 ceni osebne pomoči rutinsko Ker je na sejo prišla tudi direktorica Centra za sociálno delo Domžale ga. Nuša Sink, so člani občinskega sveta kot tretjo točko obravnavali cene za socialnovarst- vene storitve »osebna pomoč«. Svetovalka župana za družbene dejavnosti ga. Andreja Kočar je člane sveta seznanila s cenami za socialnovarstvene storitve po drugih občinah, kar so svetniki zahtevali na prejšnji seji, ga. Šinkova paje pojas-njevala, da so postavke v predlogu oblikovane v skladu z zakonom in državnimi priporočili, in so predlagane cene realne. Svetniki so tokrat, za razliko od prejšnje seje, ko so želeli vedeti podrobnejšo raz-členitev cene in so tudi spraševali, kolikš-ne neto plače prejemajo zaposleni v Centru za sociálno delo, novo ceno podprli brez večjih zadržkov. Prihranki pri Odsevu Tudi ob obravnavi polletnega poročila uredništva Odseva ter poročila o finanč-nem poslovanju našega glasila v prvih petih mesecih tokrat ni bilo posebnih raz-prav. Urednik je povedal, daje precej občanov nezadovoljnih z razdeljevanjem časopisa in ker ga ne prejemajo več vsa gospodinjstva. Svetnik župana za finančně zadeve g. Jorg Petrovič paje povedal, daje znižanje naklade přineslo do zaželje-nega znižanja stroškov časopisa, le da so stroški razdeljevanja nekoliko višji. Svet-nice in svetniki so nato brez razprave podprli fmančni načrt poslovanja našega časopisa do konca leta. Prodajajo dom na Krku Nekoliko deljena so bila mnenja o nadaljnji usodi mladinskega doma na Krku, pri katerem ima naša občina, podobno kot druge občine následnice nekdanje občine Domžale, manjši lastniški delež. Ker so se razmere pri upravljanju s tem domom spremenile in ker se druge občine odločajo za prodajo, tudi naša občina nima posebnega manevrs-kega prostora. Župan g. Peršak je sicer raz-ložil, kakšne možnosti za rešitev vprašanja obstajajo, vendar so se člani občinskega sveta na koncu strinjali, daje najbolje, če tudi naša občina da soglasje k prodaji doma in da se zavzema za njegovo kar najbolj ugodno prodajo. Dom naj bi prodali na javni dražbi pod pogojem, da izbrani kupee ne bo ponudil nižje cene, kot jo bo predlagal uradni cenilec, kupnino pa bo moral glačati v najmanj treh mesecih po nakupu. Če ta način prodaje ne bo uspel, se občinski svet zavzema za javni razpis, s katerim bi dali dom na Krku v najem. Marcel Koprol, Ljubljanska cesta 12, Trzin Posodobitev CČN pred vrati Centralna čistilna naprava v Študi, v katero se stekajo kanalizacijske odplake tudi iz Trzina in katere solastnica je tudi naša občina, je največja v državi in zaenkrat tudi še vedno najsodobnejša čistilna naprava, vseeno pa ji zob časa ne prizanaša. Zaradi novih zahtev stroke in tudi meril Evropske skupnosti paje potrebna preno-ve in posodobitve. Občinski svet se je strinjal s predlagano posodobitvijo, zahte-val paje, da naj ga župan sproti obvešča o vseh predlogih v zvezi z obnovo. Čeprav seje seja vlekla že skoraj pet ur, so bili občinski svetniki in svetnice pri zadnjih dveh točkah dnevnega reda kar zavzeti. Županje najprej poročal o trenut-nem stanju pri načrtovanih naložbah. O tem smo nekaj že pisali, nekaj paje napisano tudi v naslednjih prispevkih našega glasila. Gre predvsem za gradbena delà v domu družbenih dejavnosti, gradnji pri-zidka k osnovni šoli, sanaciji vodovoda, rekonstrukciji Jemčeve ceste, širitvi deponije odpadkov na Dobu in urejanju športnorekreacijskega parka. Pri zadnji točki seje Pobude in vprašanja svetnikov pa so največ vprašanj in pobud zastavili g Erčulj, g. Podlogar in ga. Chvatalova. Miro Štebe ZVEZDA Zvezda, kako skrivnostna si, magične imaš moči. Vsak svojo zvezdo ima, ki vodi skoz' življenje ga. Nešteto je poti -včasih se kdo na njih zgubi. So ravne in vijugaste, vodijo skoz' doline in v gore. Nekatere senčne ste, spet druge sončno ožarjene. Mojo zvezdo bom prosila, da bi po sončni poti me vodila, skrivnosti življenja mi odkrila. Anka Jurše Ovca se zlahka izmuzne volku, svojemu sovražniku, ne pa tudi člověku, svojemu prijatelju. Danski Pogosto misli na prijatelje, še pogosteje na sovražnike. Češki Prepričan sem, daje želja vseh prebivalcev Trzina podobna: urejena, varna in razvijajoče se občina, v kateri bi se vsi njeni prebivalci počutili enako varno in enako zadovoljno. Toda da bi temu res bilo tako, bi morali za vse njene prcbivalce poskrbeti v enaki meri ter jim ponuditi podobne bivalne pogoje za življenje v soseskah, v katerih bivajo. Kot stanovalec v novih prijetnih blokih na Ljubljanski cesti namreč z veliko mero neje-voljc ugotavljam, da vodstvo trzinske občine ni pomislilo na to, da se bo z izgradnjo novega stanovanjskega kompleksa ob Ljubljanski cesti v njihovo občino priselilo večje število mladih družin z ljubkimi malčki, ki potrebujejo za svoj razvoj tudi varno in urejeno okolje. Ob tem, ko se lahko vprašamo, ali zadošča za potrebe trzinskih otrok igrišče ob osnovni šoli, kjer ni najti spodobne sence, v kateri bi se lahko v miru s svojimi malčki odpočile mamice in očetje ter ugotavljamo, da občina ne premore primernega in senčnega parka, je misel, da ni nihče pomislil na to, da bi bilo treba nekaj storiti s prometom na Ljubljanski cesti, naravnost grozljiva. Ljubljanska cesta je namreč kljub obvoznici, ki je od nje odmaknjena nekaj deset metrov, zadržala del prometa, kije nekoč potěkal proti sosednjim krajem in mestom, saj si drugače ne morem razložiti dějstva, da nanjo občinski veljaki niso namestili hitrostnih ovir, s katerimi bi tištim - in teh ni malo - ki menijo, da se na njej lahko nemoteno pripravljajo za hitrostne preizkušnje za nastop na Formuli I, omejili hitrost ter tako napravili našo neposredno okolico veliko varnejšo. To dějstvo povzroča slabo voljo tudi zato, ker nam že kratko kolesarjenje ali sprehod po drugih delih naše lepe občine razkrije, daje drugje za varnost bolje poskrbljeno inje hitrost prometa bistveno zmanjšana. Sprašujem se, če občinski veljaki z županom na čelu čakajo, da pride na Ljubljanski cesti do prve hujše prometne nesreče, morda celo do tega, da bo moralo ugasniti kako mlado življenje, da bodo tudi na tej cesti drastično zmanjšali hitrost. Toda takrat, spoštovani občinski politiki, bo že veliko prepozno. PLI NI FI KACIJ A TRZIN A (s. nadal jevanje) J^e v predstavitveni zloženki je koncesionar za distribucijo zemeljskega plina PETROL d.d. zapisal, da »zemeljskiplin prihaja v vaš o občino skozi velika vrala«. Daje temu tako, se lahko prepričate že s pogledom skozi okno, saj bodo v času, ko boste prebirali to glasilo, že hrumeli stroji in gradnja bo v polnem teku. Do konca avgusta 2003 predvidevamo zgraditi I. fazo trzinskega omrežja zemeljskega plina, to je od občinske meje z občino Mengeš, po Jemčevi cesti, ob potoku Pšata, po ulici Za hribom. Ljubljanski cesti in Ulici Kamniškega bataljona do obstoječega plinovodnega omrežja utekočinjenega naftnega plina (UNP). Gra-dil pa ne bo samo PETROL d.d., ampak se mu bo na določenih odsekih pridružila tudi Občina Trzin, ki bo obnavljala vodovod, rekonstruirala Jemčevo cesto in uredila pešpot ob Pšati. Za plinifikacijo občine Trzin paje seveda pomembna tudi izgradnja I. faze omrežja zemeljskega plina v sosednji občini Mengeš, saj bo zemeljski plin přitékal v Trzin prav od tam (oz. točneje od Geoplinove regulatorske postaje v Mengšu). Za omenjeno gradnjo gradbenega dovoljenja še nimamo, pričakujemo pa ga v juni-ju 2003. Prav tako nam ne gre na roko nesprejetje mengcškega občinskega proračuna, saj se bo tudi tam Občina Mengeš vklj učila v gradnjo (obnova posameznih cest in komunalnih infrastruktur). PETROL d.d. bo vsekakor naredil vse, kar je v njegovi moči, da se 1. faza plinifikacije obeli občin letos izvede in da se »velika vrata za zemeljski plin« za vašo občino končno odprejo. CENA ZA PRIKLJUČEK V fazi izgradnje osnovnega plinovodnega omrežja bo PETROL d. d. zgradil tudi hišne plinske priključke do glavne plinske požarne pipe na objektu. Cena za priključek in přiklop na omrežje znaša (z že upoštevanim DDV-jem): - v zgradbah z več kot štirimi stanovanjskimi enotami 36.000,00 SIT/odjemalca - v zgradbah z manj in vključno štirimi stan. enotami 72.000,00 SIT/odjemalca Cena za priključek je v skladu s koncesijsko pogodbo, dejanski stroški za izgradnjo hišnega plinskega priključka pa so seveda bistveno večii (poleg tega je treba prišteti še stroške za vođenje upravno-pravnega postopka). Tako določena cena priključka velja, če je dolžina hišnega priključka od uličnega plinovoda do požarne pipe uporabnika do vključno 12 m. Za daljše priključke od 12 m se cena priključka nad 12 m zaračuna odjemalcu na osnovi dejanske vrednosti izvedenih del (ocenjena vrednost je 6.000 - 8.000 SIT/m). Cena velja tako za individualne kot za komercialne odjemalce. V ceno za priključek ništa vključena plinomer in regulator tlaka, ki sta kot del interne instalacije strošek uporabnika. Tako določena cena priključka bo veljala samo v fazi izgradnje osnovnega omrežja. Ta cena bo v tej fazi veljala tudi za priključke, ki se bodo navazovali na že obstoječo plinovodno omrežje. Za izgradnjo priključka so tako možné tri variante: Lastnik je s Petrolom uredil vso dokumentacijo, njegov priključek je obdělán v projektu in Petrol je za priključek pridobil gradbeno dovoljenje. Izvajalcc bo posameznega lastnika ob-vestil o predvidenem terminu izvajanju del po njegovih parce-lah in nato priključek tudi zgradil. Za priključek velja zgo-raj omenjena cena. 2- Lastnik se v fazi trženja ni odločil za priključek (oz. ni pridobil in uredil vso potrebno dokumentacijo s Petrolom). Do zaključka gradnje na nje<;ovem področju lahko lastnik še vedno s Petrolom uredi vso dokumentacijo (g. Marjan Jakulin, tel.: 041-371-655), na Občini Trzin pa mora pridobiti še lokacij-sko informacijo. Za priključek velja zgoraj omenjena cena, če lastnik uredi vse potrebno do zaključka gradnje na niego-vem področju. 3. Lastnik sedaj ni zainteresiran za priključek. Za priključek, ki bo zgrajen po zaključku gradnje osnovnega omrežja, se bo cena oblikovala na podlagi dejanskih stroškov izvedbe. POSVETOVALNA ENERGETSKA PISARNA Posvetovalna energetska pisama v Trzinu bo obratovala tudi poleti, in sicer vsako delovno sredo med 17.30 -18.30 v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). V pisarni dobijo občani vse potrebne obrazce za izvedbo hišnega plinskega priključka in pa tudi vse informacije glede notranje plinske napeljave. II. FAZA In PUNOHRAMI ZA VNP V letu 2004 planiramo II. fazo plinifikacije občine Trzin, ki bo zajemala območja oz. ulice, kjer je interes oz. odziv lastnikov velik. Območja, kjer bo interes premajhen oziroma odziv lastnikov preslab in zaenkrat ne bodo ekonomsko upravičena, pa bodo puš-čena za III. fazo ali pa bodo posamezniki prešli na oskrbo z UNP-jem preko posameznih plinohramov. Če je vaša peč »v zadnjih vzdihljajih« ali iz katerega drugega razloga kar ne morete priča-kati zemeljskega plina, si seveda lahko že sedaj omislite plino-hram za UNP (seveda je potrebno notranjo plinsko napeljavo urediti tako, da pri kasnejšem prehodu na zemeljski plin ne bo potrebnih večjih predelav). Za več informacij pokličite na 080-22-66, kjer boste dobili odgovore na vsa vaša vprašanja (v zvezi s plinohrami za UNP) ali obiščite spletno stran (www.petrol.si). PETROL d.d. NOJA DEŽELA -LEPA IN GOSTOLJUBNA V LETU 2003 - razpis za regijsko tekmovanje - natečaj za najlepše cvetoče balkone in vrtove Tudi letos je naš kraj kot celota vključen v regijsko tekmovanje Turistične zveze Slovenije "Moja deže-la - lepa in gostoljubna". Posebna regijska komisija bo v poletnih mesecih ocenjevala urejenost kraja, to je urejenost glavnih urbanih elementov, različnih objektov, prometnih površin, varovanja naravnih elementov v naselju, urejenost gojenih zelenih površin in ocvetličenja, urejenosti kulturne dediščine, turistične infrastrukture, zaščito naravnih vrednost, promocijo in prireditve v kraju... Tudi v Turističnem društvu samem želimo nadaljevatt z ocenjevanjem ocvetlitve, predvsem balkonskega cvetja in vrtov. Mnogo idej za zasaditve smo predstavili na že tradicionalnem predavanju spomladi. Najlepše cvetoče balkone in vrtove bomo nagradili s sadi-kami. POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM HRUŠEVOŽIG, KULTURA IN POČITNICE Tokratni pogovor s trzlnskim županom se je zaćel v dramatićnem vzdušju, saj Je ravno, ko sem bil dogovorjen za sestanek z g. Peršakom, predsednik trzinskega gasilskega društva Jože Kajfež županu poročal o tem, kako so posredovali ob prvém odkrltem primeru hruševega ožiga v Trzinu. Pogovora enostavno ni bilo mogoče začeti brez vprašanja, kako so se na občini odzvall na pojavte nevarne In neozdravljive sadne bolezni. Ko smo dobili prve potrditve informacije o pojavu hruševega ožiga v Trzinu, so ga-silci ukrepali v skladu z navodili. Zdaj se dogovarjamo, kako obvestiti občane, da ti ne bi zaradi slabe ali napačne obveščeno-sti narobe ukrepali. V akcijo smo že vklju-čili pripadnike civilne zaščite, gasilci so se mcdsebojno obvestili po svojih kanalih obveščanja, mi pa zdaj pripravljamo sestanek, lahko bi rekli kriznega štaba, na katerem se bomo dogovorili, kako nadalje ukrepati. Predvsem moramo po svojih močeh poskrbeti, da se bolezen ne bi širila naprej, da ne bi prišlo do panike in da ne bi povzročali še večje škode. Kdaj prenova dvorane KUD-a? Izteka se zelo živahno obdobje, ko v Trzinu skoraj nismo mogli počivati med različnimi zanimivimi prireditva-mi. Zadnje tedne je še zlasti zaznamo-valo zelo bogato kulturno dogajanje. Prav ob tem se je spet pokazalo, da dvorana KUD-a postaja premajhna in zastarela, da je potrebna obnove in razširitve. Lastništvo kulturnega doma je že skoraj povsem rešcno. Ali lahko pričakujemo, da bi dvorano v bližnji příhodnosti posodobili? Kot vemo, prav zdaj potekajo v objektu KUD-a manjša obrtniška delà. Ali se na tem področju že kaj premika? Letos smo festival Trzinska pomlad res pripravili nekoliko drugače, zraven pa smo lahko gostili tudi Linhartovo srečanje ljubi-teljskih gledališč, in lahko rečem, daje bilo kulturno življenje v občini v zadnjem času res zelo bogato. Kar se tiče obnove kulturnega doma, pa smo naročili študijo o tem, kaj bi se sploh dalo narediti. Moram reči, da še nisem imel časa, da bi jo podrobneje preučil, tako da še ne morem govoriti o možnih rešitvah. Je pa narejena tako, da naj bi odgovorila na vpra-šanje, ali je smiselno poskrbeti za ureditev dvorane v obstoječi zgradbi ali paje bolj smiselno, da dvorano postavimo na novo. Kakor koli že, v vsakem primeru bodo potrebni temeljiti posegi. Dějstvo je, daje se-danji oder premajhen za sodobne gledališke predstave in koncerte. Nadoderje je preniz-ko, neustrezni pa so tudi prostori okrog, predvsem garderobe in drugi, bi rekel, infrastrukturni prostori. To je razumljivo, saj je bila dvorana postavljena v drugačnih po-gojih in za drugačne potrebe. Balkon je na primer skoraj neizkoriščen. Ker prav zdaj potekajo delà pri urejanju dvoranice v centru T-3, ki bo tudi namenjena kulturi in podobnim manjšim prireditvam, smo se odio- čili, da zdaj poskrbimo v sedanjem objektu KUD-a le za manjša popravila in druga delà, kot je na primer beljenje. Ko bo zgrajena dvoranica v T-3, pa se bomo lo-tili temeljitejše prenove sedanje dvorane. Predvidevamo, da bo ta obnova trajala kar nekaj časa, zato je treba imeti pripravljeno tudi drugo, lahko rečem, nadomest-no dvorano. V tem trenutku lahko samo potrdim, da na Občini načrtujemo poso-dobitev dvorane KUD-a in da bo šio za večji poseg, vendar drugih podrobnosti za zdaj še ne morem reči. Z rebalansom pohiteli Ko bo naš časopis v tisku, bo imel Ob činski svet svojo 8. redno mesečno sejo (to se žal, zaradi tehničnih tezav - gl. str. 3 - ni zgodilo, op. teh. ur.). O njej bomo poročali v naslednji številki Odseva, vseeno pa bi bilo prav, da nam poveste nekaj podrobnosti o rebalansu občinskega proračuna, ki bo ena od osrednjih tem na seji občinskega sveta. Gre za več stvari. Kot verjetno vsi veste, bo to leto za Trzin leto velikih naložb. Prav zdaj dograjujemo center družbenih dejavnosti v T-3, kjer bo, kot načrtujemo, do konca leta večina stvari dokončanih. Začela seje gradnja prizidka k osnovni šoli, tik pred vrati je celovita obnova Jemčeve ceste, kjer bomo, med drugim, za-menjali dotrajane salonitne vodovodne cevi, položili plinovodno omrežje, přestavili elektriko v podzemni kabel, delno posodobili cestno razsvetljavo in uredili meteorno kanalizacijo, zraven pa seveda uredili tudi cestišče, ki bo namenjeno upočasnjenemu prometu po tej ulici. Ker bodo na tistem območju zaradi polaganja plinovoda razkopavali, bomo to izkoristili tudi za zamenjavo vodovodnih cevi v Ha-batovi ulici in na cesti Za hribom, prav tako pa tudi po levem bregu Pšate, tam, kjer so zdaj speljane salonitne cevi. Večja na-ložba, kije tik pred začetkom, paje ureditev športnega parka. Vse to za občino predstavlja precej uskla-jevanja in prilagajanja. Ker smo nekatere predračune izvajalcev dobili šele po tistem, ko smo že imeli letošnji proračun, je to zdaj treba uskladiti. Izkazalo seje, da so nekatere stvari dražje, nekatere pa ce-nejše. Zdaj je to treba v proračunu uskladiti in približati pričakovanim cenah. Pri tem ne gre za kakšne posebno velike spremembe ali podražitve; denar bomo v glavnem prerazporejali iz ene proračunske postavke v drugo. Na primer, za po-sodobitev vodovoda bomo potřebovali precej več denarja, ker bomo to naredili tudi na Habatovi ulici in cesti Pod hribom, pri posodobitvi Jemčeve ceste pa bomo nekaj denarja prihranili, ker bomo vse delali hkrati in še zlasti, ker bomo to de-j lali skupaj s Petrolom. V tem času seje tudi pokazalo, da smo imeli v proračunu še nekaj večji presežek, kot smo računali, zato nam za naložbe os-taja več denarja. Nekatere postavke je treba drugače oblikovati tudi zato, ker želimo, da bi tam, kjer je mogoče, sodelovala tudi država. Taka možnost je na primer pri opremi knjižnice. Doslej smo imeli celoten prikaz stroškov opremljanja prostorov v družbenem centru, zdaj paje treba stroške razdeliti in posebej prikazati, kolikšni bodo stroški za opremo knjižnice. Vse to zahteva, da rebalans proračuna pripravimo nekoliko prej kot običajno. Prejšnja leta smo rebalans pripravljali julija, ko so bili že v večji meri znani pol-letni rezultati gospodarjenja, letos pa moramo zaradi naložb in da bi zagotovili kar najustreznejše tokove denarja, nekoliko pohiteti. V občinski blagajni še več denarja Glede rebalansa proračuna pa moram po-. vedati, da smo bili tudi Ietos, podobno kot prejšnja leta, pri sestavljanju proračuna previdni in smo načrtovali, da bodo prili- Ivi v občinsko blagajno nižji, zdaj pa seje, podobno kot že v prejšnjih letih, pokazalo, da bodo letošnji prihodki spet višji od načrtovanih. Kaže, da se bo po novem v občinsko blagajno nateklo približno 30 milijonov tolarjev več, kot smo načrtovali. Skupno naj bi tako letošnji proračun znašal 670 milijonov tolarjev, ker pa smo imeli presežke tudi v prejšnjih mesecih, bomo letos za naložbe lahko porabili milijardo 300 milijonov tolarjev, ob tem pa se nam ne bo treba zadolževati. Večkrat smo že napovedovali, da se bodo vsak čas začela dela pri urejanju športnega parka na robu Mlak. Bralci nas sprašujejo, kaj se zdaj dogaja, saj se ni videti, da bi začeli z deli na terenu. Nekateri pravijo, da še niste pridobili gradbenega dovoljenja. Smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in razpis za izvajalca del bomo objavili takoj, ko dovoljenje dobimo. Pridobivanje tega dovoljenja seje res, kot nam nekateri očitajo, zelo zavleklo. To se Je zgodilo zaradi nekaterih zelo zapletenih pogojev, ki so nam jih postavljali nekateri soglasodajaici, ugotovili pa smo !"di nekaj manjših neskladij pri izdelavi Projekta. Ta so se pojavila predvsem pri načrtih za ureditev vodovoda. Zelo dolgo Je trajalo usklajevanje med Komunalnim Podjetjem Prodnik in načrtovalcem vodo-vodnega omrežja. V zadnjem času je bilo spet več nasproto-vanj glede ureditve športnega parka s strani občanov. Šio je za to, da ljudje nekaterih stvari enostavno niso razumeli. Predlagali so, da bi bile nekatere stvari narejene drugače, kot pa je predvideno z ureditvenim načrtom. Mi smo te stvari preverili in če bi načrtovali drugače, kot je bilo že zarisano, ne bi dobili gradbenega dovoljenja, ker bi prišlo do ne-skladja med ureditvenim načrtom in projektom. Nekdo je na primer predlagal, da naj rokometnega igrišča, ki bo služilo tudi za mali nogomet, ne bi asfaltirali, ampak naj bi bilo travnato. To bi bilo v neskladju z ureditvenim načrtom, in bi ga morali spre-minjati; vse skupaj bi se zavleklo vsaj še za eno leto. To možnost smo preverili, ko smo delali projekt, ugotovili pa smo, da se to zdaj enostavno ne da tako preprosto. Podobnih primerov je bilo še več. Začenja se čas dopustov. Ali bo Občina tudi letos po svoje prispevaia k ugodnej-šemu letovanju otrok, še zlasti tistih iz sociálno ogroženih družin? Kot vsako leto, bo tudi letos občina na tem področju sodelovala. Ce bo Društvo prijateljev mladine oz. Zveza kaj pripravila na tem področju, bomo mi to podprli. Po eni strani gre za otroke z zdravstvenimi težava-mi, kar že teče, po drugi strani pa za otroke iz sociálno šibkih družin. Je pa stvar organizacije, kdo bo organizacijo prevzel. Občina je solastnik nekaterih počitniških objektov, ki so bili v lasti prejšnje, skupne občine. Koliko je teh objektov, kje so, v kakšnem stanju so in kako jih je možno uporabiti? V zvezi s tem moram pojasniti, da gre pravzaprav za, kot so včasih rekli, sindikalne domove, ki so v glavnem namenjeni zaposlenim v občinskih službah in v upravnih enotah. Prejšnja skupna občina je imela več takšnih zmogljivosti, vendar so nekatere že odprodané. V zameno za to so na Rogli kupili en apartma. Še vedno pa so v skupni lasti občin následnic nekdanje domžalske občine počitniške zmogljivosti v Novem gradu, prikolica na Krku, koča na Veliki planini ter en apartma v Terme Čatež, zraven paje še mladinski dom na Krku. Trzinska občina je, kot dedinja nekdanje občine Domžale, solastnica teh objektov, vendar gre pri tem za zelo majhen delež, približno 5-odstoten. Po drugi strani pa tudi zaposleni v trzinski občinski upravi še niso pokazali posebno velikega zanimanja za letovanje v teh objektih. Večina teh zmogljivosti je bilo kupljenih in zgrajenih že pred desetletji in so v sorazmerno slabém stanju. Sedanje občine so drugačne, kot so bile prej, in zdaj niso zainteresirane, da bi vlagale v takšne objekte in upravljale z njimi. Postopki za naložbe so namreč sorazmerno zapleteni, vsaka občina pa gleda predvsem na to, da bi vlagala na svojem območju. Zaradi negotovosti v zvezi z lastništvom počitniških domov na Hrvaškem pa občine še zlasti niso zainteresirane za vlaganje v objekte na Hrvaškem. To je tudi eden od razlogov, da se zdaj pogovarjamo o prodaji doma na Krku. Ostale občine so se že odločile in so pripravljene objekt prodati. Pri nas imamo še pomisleke, saj vidimo glede tega nekaj dobrih in nekaj slabih argumentov. Objekt so pred časom dali v najem podjetju, ki se ukvarja s pripravo letovanj, predvsem za otroke. Njihov program večini občin ne odgovarja, predvsem ker se jim zdi predrag. Zdaj z njimi sodclujeta le še trzinska in ena od dom-žalskih šol. Prav zato se vse druge občine zavzemajo za prodajo objekta. Ta namreč kar kliče po obnovi in investicijskem vzdrževanju. Mi se zavedamo, da bi tisti objekt lahko odkupili od drugih občin, vendar bi bilo to kar drago. Vprašanje je, kako bi se naložba obrestovala, saj bi bilo po tem potrebno poskrbeti še za vzdrževanje doma in bi morali verjetno za to zaposliti tudi vsaj enega člověka. Obstaja tudi možnost, da svojega deleža ne prodamo, vendar je ta delež premajhen, da bi potem lahko učinkovito usklajevali svoje interese z večinskim lastnikom. O tem, kako bo občina ravnala, bo odločil občinski svet. Miro Štebe Vsem bralkam in bralcem Odseva čestitamo ob Dnevu državnosti. Naj bo dan, ko so se uresničile sanje mnogih slovenskih generacij čim bolj slovesen. Uredništvo Odseva POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM IN RAVNATELJEM OSNOVNE ŠOLE TRZIN G. FRANCEM BREČKOM ZA DEVETLETKO BO ŠOLA NARED Gradnja prizldka k osnovni šoli se je končno začela. Ker so se med Trzinci ze sirile govorice, da prlzidek ne bo dokončan do začetka novega šolskega leta oz. do začetka devetletnega osnovnošolskega pouka v Trzinu, smo se o tem pogovarjall z možema, ki o tem lahko največ povesta: z županom naše občine g. Antonom Per-šakom in ravnateljem osnovne šole g. Francem Brečkom. Prlložnost smo izrabili tudi za pogovor o odnoslh med Osnovno šolo in Občino, saj so nam bralcl večkrat namignlli, da ti niso najboljši. Kaj zdaj pravzaprav gradijo? Peršak: Zgrajen bo prizidek za dodatne potrebe osnovne šole, hkrati pa tudi prostori za potrebe predšolskega varstva in manjša telovadnica. Istočasno bomo po-skrbeli tudi za posodobitev obstoječega objekta. Preuredili bomo nekaj učilnic in kabinetov, namestili dvigalo za učence, ki so gibalno omcjeni, posodobili pa bomo tudi kuhinjo, da bo usposobljena za kuho tako za Solo kot tudi za vrtec. Bodo vse skupaj zgradili in uredili v enem zamahu? Peršak: Čeprav je predvidena fazna gradnja, bodo vse več ali manj res naredili v enem zamahu, s tem da bodo naj prej zgradili prostore za potrebe osnovnošolskega programa oz. devetletko, zraven pa bo treba poskrbeti tudi za posodobitev sedanje-ga objekta, vse drugo pa lahko pride na vrsto nekoliko kasneje. Brečko: Prvi prizidek je obveza, in mora biti dokončan do začetka pouka. Ker gradbinci, kot vidim, ko spremljam potek del, delajo zelo dobro, mislim, da ni nobe-nega dvoma, ali bo prizidek dokončan do predvidenega roka ali ne. Po časovnem náčrtu je tehnični pregled prizidka predviden za 13. avgust in mislim, da bo tako tudi obveljalo. Opozoril pa sem, daje treba k posodobitvi obstoječega objekta pri-stopiti zelo previdno in da morajo biti delà usklajena. Ob posodabljanju bomo namreč spremenili namembnost nekaterih prostorov. V južnem delu obstoječega objekta bomo tako v prvem nadstropju izgubili dve klasični učilnici, ker ju bomo spremenili v računalniški učilnici. V novem prizidku sicer dobimo nove učilnice, vendar je vsa delà potrebno zelo natančno uskladiti, da ne bi začasno ostali brez kak-šne učilnice, dokler ne bo zgrajen še drugi prizidek. Kdaj bodo delà pri širjenju in obnovi šole predvidoma končana? Peršak: Naložba bo dokončana prihodnje leto. Natančno še ni opredeljeno, kdaj točno to bo, vendar je tudi finančni načrt za proračunska sredstva oblikovan tako, da naj bi z gradnjo končali prihodnje leto. Brečko: Delà zelo lepo potekajo in zdi se mi, da so izvajalci pravilno pristopili k projektu, saj gledajo na to, da bodo njihove zmogljivosti kar najbolj racionalno izkoriš-čene. Prav zaradi tega so pravzaprav že začeli tudi z nekaterimi deli, ki so bila prvotno načrtovana za drugo fazo. KakSna je predračunska vrednost naložbe? Peršak: Vrednost naložbeje približno 530 milijonov. V to ceno so zajeta tako gradbe-na delà kot oprema prostorov. Popolnoma normalno je, da se bo končna cena verjetno nekoliko spremenila, zvišala ali znižala. Zdaj vsa delà niso še oddana in ko bodo, lahko pride do določenih odstopanj. Naj pa povem, da bo celotno širitev in prenovo šole plačala občina. Računali smo na soude-ležbo države, vendar je ta zdaj, pred uvedbo devetletke, zasuta z zahtevami po sofinanci-ranju, tako da bi mi lahko prišli na vrsto za 10% soudeležbo države zelo pozno. Ker smo čakali na državo, smo že zamudili precej dragocenega časa, zdaj pa enostavno ne moremo več čakati, in smo se odločili, da cei projekt plačamo kar sami. V to smo prisiljeni, če ne želimo nepripravljeni pričakati začetka devetletke. Brečko: V obdobju priprav idejne zasnove projekta sem ves čas sodeloval, moram pa reči, da zdaj končnega projekta še nisem prejel, da bi ga lahko podrobneje preučil. Ampak kolikor sem imel možnost, da se seznanim z njim, sem ugotovil, da v njem niso upoštevane nekatere malenkosti, za ka-tere bo še treba poskrbeti. Med drugim ni predvidenega omrežja za potrebe računal-ništva. To bo vsekakor treba urediti, nisem zasledil tudi ureditve varovanja objekta, za kar bo prav tako treba poskrbeti. Gre sicer za manjše zadeve, ki bodo nekoliko, sicer ne občutneje, a vendar podražile projekt, jih je pa vsekakor treba urediti. Prvotni projekt je doživel precej spre-memb. Ste pri sedanji rešitvi našli kompromis in uskladili želje ter možnosti? Peršak: Prvotno smo računali deloma na prizidek in deloma na nadgradnjo. Ko smo stvari statično preverjali, smo ugotovili, da nadgradnja ni mogoča, inje bilo treba projekt ustrezno spremeniti. Vse, kar je zdaj projektirano in kar bomo zgradili, pa je pripravljeno tako, da bo kasneje, če se bodo pokazale potrebe, objekt možno tudi nadzidati in tako zagotoviti dodatne zmogljivosti. Brečko: Računali smo, da se bo gradnja začela že jeseni, kar naj bi bilo jamstvo, da začetka devetletke ne bi zamudili. Upam, da tudi zdaj ne bomo zamujali. Je pa treba reči, da so se projektanti sprva precej nestrokovno lotili izdelave projekta. Mi smo jih že v naprej opozorili, da objekt nadzidave ne bo prenesel, vendar nas načrtovalci sprva niso upoštevali, kar je seveda přivedlo do zamude. To je po moji oceni tudi glavni razlog za zamude. Peršak: Treba je tudi reči, da sva si bila pri načrtovanju projekta z g. ravnateljem nekako v nasprotju, kar paje pravzaprav pravilno in razumljivo glede pozicij, ki jih zastopava. Jasno je, da si je šola želela kar največ, kar najbolj prostorno, razkošno re-šitev, občina, kot upravljavcc in financer, ne samo gradnje, ampak kasneje tudi upravljanja in vzdrževanja objekta, pa želi to kar najbolj racionalizirati. Mislim, da smo zdaj dosegli nekak kompromis. Šola bo imela določen nadstandard, kar se tiče zmogljivosti. To bo izraženo tudi v kvadraturi, vendar pa verjetno vse le ne bo tako, kot bi si šola želela. Ampak tak raz-korak vedno obstaja, ko se soočita upo-rabnik in investitor. Občina se ni mogla pogovarjati drugače, kot seje. Brečko: Kar se tiče nadstandarda, naj povem, daje ministrstvo za šolstvo leta 96 izdalo navodila za zidavo osnovnih šol. Ko smo nato sodelovali pri pripravi načr-tov za ureditev šole, smo se izključno držali zahtevkov v teh navodilih, tako da bi težko govorili o željah šole po nadstandardu. Ce samo navedem vprašanje ureditve sanitarij. Navodila zahtevajo pri tem uvedbo večje avtomatike, kar se mi zdi povsem prav, in menim, da moramo to tudi upoštevati, pri tem pa ne moremo govoriti o nekakšnem nadstandardu. Če se zadržimo pri posodobitvi kuhinje. Kolikšne izboljšave načrtujete v tem primeru? Ali bo potem v njej možno pripravljati hrano tako za otroke iz šole kot za otroke iz vrtca? Brečko: Ko smo gradili šolo, je bilo rečeno, daje zmogljivost kuhinje 500 obro-kov, zdaj razdelimo približno 160 obro-kov, tako da zmogljivosti kuhinje v celoti zadoščajo tudi za potrebe vrtca. Mislim, daje to, če se v kuhinji pripravlja hrana tako za vrtec kot za šolo, najbolj smotrna rešitev. Res paje, da bomo zdaj kuhinjo posodobili in jo prilagodili drugačnim standardom. Pri tem ne gre za nadstandarde, ampak zgolj za drugačne standarde. Rad pa bi še dejal, da se vse bolj kaže, da je tudi vrtec Žabica potreben posodobitve. Tam zdaj manjka prostora, ni pokritih prostorov za športne dejavnosti, pojavljajo pa se še druge pomanjkljivosti. Ko se bomo odločali o posodobitvi vrtca Žabica, bi bilo prav, da bi razmišljali tudi o tem, da bi se tudi tam zagotovile možnosti za pripravo hrane. Tudi prevozi hrane stvari precej zapletejo in podražijo. Slišali smo, da razmišljate o tem, da bi pripravo hrane za šolo in vrtec zaupali koncesionarju. Ali to drži in ali bi v tem primeru zaposlene v šol-ski kuhinji izgubile delo? Brečko: Res je, o tem razmišljamo. Ob-staja možnost, da se da kuhinja v najem, seveda v obojestransko korist. Pri tem pa mi ne bi smeli biti niti malo prikrajšani. Ni govora, da bi zaradi tega kdo od naših delavcev izgubil službo. Prav obratno, nova delovna mesta bi se pri tem lahko še odprla, seveda pa bomo, če se bomo po-govarjali s koncesionarjem, prav gotovo poskrbeli, da bodo naši delavci pogodbe-no ostali zaposleni, mogoče v okviru pod-jetja koncesionarja. Je pa treba povedati, da gre pri tem za specializirana podjetja, ki imajo živilske tehnologe in druge stro-kovne kadre, kakršnih mi nimamo. Na ta način bi lahko zagotovili bolj kakovosten servis in tudi boljšo izbiro hrane. Nena-zadnje se, če vse skupaj zaupamo koncesionarju, kažejo tudi možnosti dodatnega zaslužka, s katerim bi lahko krili nekatere nadstandardně programe naše šole. Ali bi to pomenilo tudi pocenitev prehrane? Brečko: Absolutno, to mora v vsakem primeru pomeniti cenejšo prehrano. Pri velikih količinah hrane, ki jo ta podjetja pripravljajo po vsej Sloveniji, to mora pomeniti pocenitev. Pokazali so nam cene, ki jih imajo, in lahko rečem, da ta podjetja zaradi razvejanih mrež, ki jih imajo po ćeli državi, lahko pridejo pri nákupu živil do bistveno nižjih cen, kot pa smo jih sposobni dobiti mi. Iz tega razloga so tudi konkurenční. Peršak: Na vsak načinje to razumno razmišljanje. Če imaš zaposlene tri ali štiri ljudi, se takoj pojavljajo najrazličnejši organizacijski problemi, na primer če gre kdo na dopust, imaš takoj problem z na-domeščanjem. Pri večjih podjetjih to od- pade in sploh je bolje, če te zadeve postane-jo problem nekoga drugega. V šoli je tudi problem, da zmogljivosti njene kuhinje enostavno niso izkoriščene. Če skrb za prehrano zaupamo koncesionarju, pa to lahko bolje izkoristimo, obstaja možnost, da bi v kuhinji pripravljali hrano tudi za druge odjemalce. Kakšne pa so ocene priprave hrane v sedanji kuhinji? So otroci in njihovi starši zadovoljni ali pa ste morda de-ležni kritik? Brečko: Okusi so vedno različni. Pritožbe dobivamo ves čas, istočasno pa tudi pohvale. Okuse je zelo težko uskladiti. Organizator šolske prehrane paje odbor za šolsko prehrano in ta krmari med enimi in drugimi okusi. Osebno menim, da naša kuhinja zelo dobro delà, pa ne samo zato, ker sem abonent te kuhinje že od vsega začetka in poznam zadevo. Slišimo pripombe, daje naša hrana preveč industrijska. Res je, daje na trgu precej živilskih polizdelkov in dajih tudi vključujemo v naše jedilnike, vendar menim, daje to normalno. Industrijski razvoj gre hitro naprej in tudi ti polizdelki so lahko kar kakovostni, na primer samo če pogledate Pečjakove polizdelke. Smo pa včasih tudi zaradi cene primorani v vključe-vanje takšnih živil v naJejedilnike. Med Trzinci pa tudi med samimi člani Občinskega sveta je bilo, zdaj koje v pripravi sprememba ureditvenega načrta za T-3, precej govora in tudi zah-tev, da bi morali v okolici šole ohraniti več zelenih površin in da ne bi smeli v neposredni bližini šole dovoliti gradnje dodatnih parkirnih prostorov. Kako je zdaj s tem? Peršak: Te zahteve nimajo nobene zveze s prizidkom in posodobitvijo šole. Gre za urejanje dveh povsem različnih plansko ločenih enot. Med njima je meja. Nekaj dodatnih parkirišč bo res zagotovljenih neposredno ob objektih v T-3, vendar ta ne bodo moteča za šolo. Ohranjenega pa bo kolikor je mogoče veliko zelenja in tam naj bi namestili celo nekaj igral za otroke. Ob posodabljanju šole naj bi preselili tudi garderobe iz sedanjega zakloniš-ča v ustreznejši prostor. Zaklonišče bo tako prazno, v Trzinu, še zlasti med střelci, pa je že dolgo prisotna želja, da bi v tistih prostorih uredili strelišče. Koliko je možnosti za izpol-nitev teh želja? Peršak: Ko bo zaklonišče izpraznjeno, bomo tam zares uredili strelišče. Brečko: Lahko rečem, daje sedanje strelišče izjemno zasedeno; v popoldanskem času, še posebej pa zvečer, je tudi premaj-hno za naše potrebe. Če bi novo strelišče uredili v zaklonišču, to od nas ne bi zahte-valo nobenih dodatnih sredstev kar zade-va prostore. Pričakujemo pa, da bo občina namenila denar za prilagoditev prostorov za strelstvo. V zaklonišču bi lahko pridobili strelišče z 12 strelskimi mesti. Zadeva naj bi bila več ali manj v montažni izvedbi, saj bo zaklonišče še vedno zaklonišče. Stvari bodo morale biti narejene tako, da sejih bo dalo hitro umakniti in zaklonišče usposobiti za njegov osnovni namen. Treba paje reči, da bi z ureditvijo novega strelišča střelci zelo veliko pridobili, hkrati pa bi bila pridobitev tudi v programu šolskega športa, in sicer kot dodatna športna panoga, ki joje mogoče vključiti v redni pouk športne vzgoje. Strelstvo bo tako mogoče vključiti tudi med športne discipline, kijih bo vseboval športni program v devetletki. Rekli ste, da bo strelišče montažno. To jc mogoče narediti zelo hitro in tudi bolj z.asilno. Mogoče pa je to izvesti tudi precej bolj kakovostno. Za katero možnost se boste odločili? Brečko: Nobena stvar se ne sme delati brez strokovnjakov. Strokovnjaki z gradbenega področja, ki bi se morali posveto-vati s predstavniki strelskega športa, bi izrisali idejni načrt za ureditev strelišča. Potem naj bi se usedli skupaj s predstavniki občine, mogoče tudi s kakšnim stro-kovnjakom za zaklonišča, in potem bi skupno našli najustreznejšo rešitev. Z deli bi lahko začeli takoj, ko bodo garderobe izpraznjene. To bo predvidoma do 1. septembra. Potem pa bi lahko takoj začeli z deli. Na razpolago bodo štirje prostori. Peršak: To, kar je rekel g. ravnatelj, je po moje optimalna rešitev. Pri tem, kot je že dejal g. Brečko, je treba upoštevati dějstvo, da so tisti prostori zaklonišče in da bodo to morali še naprej tudi ostati. Vse, kar bo narejeno, bo moralo biti narejeno tako, da bo ta funkcija prostorov ostala. Drugo dějstvo je, daje občina zainteresirana za razvoj športa, še zlasti pa za razvoj tako uspešne panoge, kot je strelstvo v Trzinu. Problem pri tem paje, daje šport sorazmerno »nedružaben«, za razliko od npr. košarke, nogometa in drugih iger z žogo, pa tudi gimnastike, na primer. Tam narediš dvorano in pri tem lahko računaš tudi na publiko. S tega vidika je strelstvo za tako majhno območje, kot je Trzin, sorazmerno drag šport. Menim, daje predlog, o katerem je govoril g. Brečko, opti-malen. Z montážními elementi je možno organizirati tudi velika strelska tekmovan- ja, kar so naši střelci že dokazali. V prostorih, ki bodo na voljo, bo mogoče narediti nekatere posege, ki funkcije zaklonišča ne bodo ogrozili, hkrati pa bodo omogočili kar najboljše pogoje za delo strelcev. Tuje mogoče poskrbeti za posebno osvetlitev. Do zdaj sem se že naučil, da střelci potrebujejo različno stopnjo osvetljenosti v različnih točkah v prostoru. Treba bo poskrbeti tudi za različne akustične posege. Ker gre tam za gole betonske stene, bi pri streljanju lahko prišlo do nezaželjenih akustičnih učin-kov, zato bodo stene potrebovale nekakšne obloge, vendar pa jih ne bo mogoče podirati ali pa postavljati novih. Med Trzinci večkrat slišimo namige, da sta vodstvo občine in šole na bojni nogi. Ali je to res in kako komentirata takšne ocene. Gospod župan, v aprilski številki Odseva ste v svojem kotičku kar oštro pisali o nekaterih zahtevah šole. Med drugim ste navedli financiranje šole v naravi in dodatnega pouka angleščine. Peršak: Zakon nalaga občinam v določe-nem delu skrb za zagotavljanje gmotnih pogojev za delovanje šol. Občina mora tako zagotavljati šolske prostore in skrbeti za njihovo vzdrževanje. Glede tega obstajajo standardi, vendar ti niso povsem precizirani. Ni namreč določeno, na primer, za toliko in toliko kvadratnih metrov šolskih površin je treba plačati toliko in toliko. Prav tako znesek ni preciziran na glavo učenca. Občine si zato pomagajo na različne načine. Ene financirajo šole glede na kvadraturo, druge pa svoje obveznosti preračunavajo na število učencev. Nekatere si pomagajo s kombinacijo obeh metod. Vem, da večina sosednjih občin uporablja kombinacije tega izračunavanja. Druga stvar paje, daje med tištim, ki nekaj plačuje, in tištim, ki denar prejema, vedno določena napetost. S tem nisem rekel, da se mi kregamo, vendar jaz v teh pogovorih zastopam interese občine, g. ravnatelj in druga šolska telesa pa razmišljajo samo o potrebah šole. Trudijo se, da bi zagotovili kar najboljše pogoje in kar najvišjo raven šole. Občani se pri tem postavljajo na različne pozicije. Tisti, ki imajo otroke v šolah, se zavzemajo za čim višji standard šole, tisti, ki jih imajo v vrtcu, bi želeli, da tam zagotovimo kar najboljše pogoje, tisti, ki otrok nimajo ali pa imajo že odraščene otroke, pa se bolj zavzemajo za zagotovitev kar najboljših pogojev za delovanje starejših občanov. Mi na občini moramo nekako iskati ravnotež-je med vsemi temi zahtevami. Upam si trditi, da občina Trzin namenja za zagotavljanje šolskih potreb od 15 do 20 odstotkov več denarja, kot bi ga šola prejemala, če bi še vedno ostali v občini Domžale. Naredil sem primerjave podatkov in te to tudi potrjujejo. Mi financiramo tudi nekatere namembnosti, kijih občina ni dolžna financirati. Občina tako nima obveznosti, da bi morala financirati izpopolnjevanja in dodatna izobraževanja itn. Zakon izrecno govori, da šole v naravi financira država. Strinjam se, da so sredstva, ki jih država nameni za to, prenizka, vendar tudi mi za to namenjamo nekaj denarja. Jasno je, da bi si šola in seveda tudi starši želeli, da bi občina prispevala še več. Pri tem je treba iskati neko ravnotež-je. Nerodno pri tem je, da imamo v Trzinu v povprečju kar dosti premožnejših družin, ki jim stroški za šole v naravi niso posebno breme, po drugi strani pa imamo tudi družine, ki si takšne stroške težko pri-voščijo. Občina bi tako lahko revnejšim učencem krila stroške šole v naravi v celoti, vendar je ugotavljanje gmotnega položaja posameznih družin zelo težavno ali pa sploh nemogoče. Za marsikoga je takšno izpostavljanje neprijetno, saj je treba, če bi kdo želel, da njegovemu otroku pla-čamo udeležbo v šoli v naravi, pri Centru za sociálno delo pridobiti potrdilo o tem, da družina takšnega stroška ni sposobna kriti. Dostikrat se tako zgodi, da marsikak otrok ostane doma, ker se družina ni želela izpostaviti in pokazati, da ni sposobna kriti stroškov teh dejavnosti. Če zaključim komentar s svojega vidika, moram poudariti, da nihče ne more reči, da občina ni pripravljena podpirati šolskih dejavnosti, da ni dobrovoljna. Plačujemo tudi stvari, kijih občina nesporno ni dolžna. Dějstvo paje, da vedno lahko kdo še vedno reče, da bi Občina lahko dala še več. Tudi to je res. Drugo je, da si prizadevamo, da imamo čiste račune. Želimo, da se ve, za kaj in koliko dajemo. Pri tem ne gre za to, da bi ugotavljali, ali za kaj dajemo preveč. Če imamo te stvari razčiščene, je tudi lažje načrtovati in predvideti v proračunu, da bomo zagolovili potrebna sredstva. Včasih se res pojavijo tudi želje, da bi Občina financirala stvari, ki pa res spadajo v nadstandard. Pri tem ne mislim toliko na opremo. G. ravnatelj lahko potrdi, da nikoli nismo rekli ne, koje šola kandidirala na razpisih za računalniško opremo inje bilo treba denarno priskočiti na pomoč. Naša šola je ena izmed boljše opremljenih, kar se tiče tovrstne računalniške opreme. Mislim, daje to pravilno. Pred kratkim je prišlo do manjšega nesporazuma glede plačila pouka dodatnih ur angleščine. Preverili smo tudi pri sosed-njih občinah in ugotovili, da vse občine v takem primeru plačujejo opravljene ure. Pri nas naj bi ena od učitelj ic za te dodatne ure bila plačana, kot da gre za redno plačo. Občine praviloma tega ne plačujejo. V zakonu je jasno, kdo prispeva denar za plače, občina pa plačuje materialne stroške in po možnosti tudi kakšne dodatne storitve. Mi smo plačevanje na predlagani način načelno zavrnili, saj je tak način plačevanja za plače tudi dražji zaradi davčnih obveznosti. Ure, ki se plačujejo po avtorskih honorarjih ali po pogodbah, so veliko cenejše. No, problem bo odpa-del, ko se bo začela devetletka. Brečko: Ne bom rekel, da gre za kakršnc-koli spore. Jazjih nisem začutil. Glede razreza stroškov zaenkrat res še ni izdela-nega ustreznega sistema, država pa si res ves čas »izmišlja« dodatne obveznosti. Kolikor poznam g. župana, sem prepričan, da bi, če bi bil v moji koži, v marsičem ravnal tako kot jaz. Ravno tako kot jaz bi se bořil za nadstandard tega trzinskega šolskega prostora. To sem prepričan, tako da mislim, da tu sploh ne gre za kakršen koli spor ali nesoglasja. Plačevanje dodat-nega pouka angleščine je verjetno edina stvar, kjer nismo dosegli skupnega dogovora, drugače pa popolnoma drži, kar je g. župan rekel. Občina Trzin dejansko daje več, kot je po zakonu dolžna, tudi jaz sem to izračunal. Je pa res, daje teh programov dodatnih obveznosti zelo veliko. Vedno nove in nove zahteve so, na primer varo-vanja in zavaravanja. Vedno so nova in nova zavaravanja. Podobno je pri opremi. Ves čas se pojavljajo nove zahteve. Imamo krasno računalniško opremo, to pa za sabo potegne nove in nove stroške. Tuje kup zadev, ki so nadstandard. Če bi se temeljito poglobili, bi ugotovili, da z mate-rialnimi stroški komaj komaj pridemo skozi. Ni čudno, da pri tem prihaja do prelaganja iz enega kupčka na drugega. Morda gre včasih za malo nespreten prikaz določenih postavk. To bo treba bolje prilagoditi dejanskemu položaju, zraven pa bo seveda potrebna tudi podrobna eelovita analiza vseh stroškov, iz katerih bo razvidno, ali so sredstva zadostna ali nezadostna. postavljeni takšnim vročinam in močne-mu soncu. Problem smo zato začasno reševali z večjimi dežniki, kolegica, kije zadolžena za to, paje zbrala ponudbe iz-vajalcev in potem, koje našla najugodnej-šega, kar takoj naročila izdelavo tistega nadstreška. Pri tem je bila malo preuranjena in ni počakala, da bi zadevo izpeljala do konca. Koje dobila najugodnejšo po-nudbo podjetja, ki vrtce v Sloveniji op-remlja s takšnimi nadstreški, seje odloči-Ia in zadevo takoj naročila. Bila je prepričana, daje naredila dobro, vendar bi prej morala narediti potočilo o izboru najugod-nejšega ponudnika in predlog za njegov izbor. S tem poročilom in predlogom bi moral jaz na občino, kjer bi se dogovorili, če je stvar sploh mogoče izpeljati in tudi ali imajo denar za to. Ko sem videl, pri čem smo, sem takoj ustavil gradnjo in ko smo stvari uskladili, so mojstri nadstrešek dokončali. Gre pa za povsem montažno zadevo, ki jo bomo, ko se bo ta oddelek vrtca preselil v osnovno šolo, tja tudi lahko preselili. Miro Štebe Pred kratkim so bili nekateri občani presenećeni, ko so slišali, da je občina ustavila izdelavo strehe nad delom ig-rišča ob vrtcu Palčića, pod katero bi malčki lahko našli zaščito pred premoćnim soncem. Kaj seje takrat pravzaprav zgodilo? Brečko: Za nesporazum smo krivi mi. Bili smo pod velikimi pritiski staršev, ki so zah-tevali zaščito malčkov. Ko smo gradili vrtec Palčića, nismo računali, da bodo otroci iz- Kar se tiče dodatnih programov, mislim, da smo tu veliko dosegli. Pri tem se moramo še zlasti zahvaliti za velik posluh občine. G. Peršak je nanizal samo par stvari, zato naj povem, da imamo kar 15 dodatnih aktivnosti, ki jih financira občina. Edini problem pri tem je, kot smo že omenili, problem financiranja dodatnega pouka angleščine. Tu nismo dosegli soglasja. Moram pa reči, da imajo popolnoma enak problem v Domža-lah. Mi zdaj to pokrivamo iz drugih virov, saj ne želimo dodatno obremenjevati staršev. Bo pa ta problem odpadel, ko bomo prešli na devetletko. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL TUDI V TRZINU V soboto, 21. junija je na ploščadi pri OŠ Trzin potěkal Mednarodni folklorni festival. Nastopili so: - Folklorno gledaiišče "Razguljaj", Rusija, - KUD "Koprivnica", Hrvaška, - Folklorna skupina "Fiirnitz", Avstrija, - Folklorna skupina "Ozara", Primskovo, - Folklorna skupina "Sa rukom u ruci", - KPD Sv. Sava, Kranj, - Vokalni kvintet "Sotočje", Podgrad, - Otroška folklorna skupina DNN, Domžale, - Otroška folklorna skupina, Trzin. O prireditvi bomo več pisali v naslednji številko Odseva! KVALITETA PITNE VODE V OBČINI TRZIN lede na vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s kvaliteto pitne vode v Trzinu, bi želeli pojasniti nekatera dějstva. Področje občine Trzin nima svojih vodnih virov, zato se oskrbuje s pitno vodo iz centralnega domžalskega sistema, in sicer iz štirih vodnjakov na domžalsko- mengeškem polju. Distribuira se zdrava, pitna voda. V občini Trzin in drugih občinah, kjer Prodnik izvaja javno vodooskrbo, spremlja kvaliteto vode pristojna državna institucija, ki je v našem primeru Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (ZZV) po sprejetem letnem planu, ki je usklajen s Pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Na podlagi vseh analiz izdelajo letno poročilo, iz katerega so vidni trendi kakovosti vode ter na podlagi tega ocenjena kakovost vode in varnost vodooskrbe. Poročilo je vedno posredovano tudi Zdravstveni inspekciji ter Občini Trzin. V praksi to pomeni, da so mikrobiološke in kemijske analize op-ravljenc enkrat mesečno (na območju Domžal in Trzina 10-15 vzorcev vsak mesec), najmanj dvakrat letno pa se opravlja razšir-jena kemijska analiza vode na zajetjih in omrežju. Poleg tega enkrat letno odvzame vzorce vode tudi IVZ Ljubljana in ZZV Maribor v okviru monitoringa, ki sc izvaja na državnem nivoju. Vedno je v Poročilu ZZV Kranj podano mnenje, da so mikrobiološke preiskave in kemijska analiza pokazale, da vzorci vode ustrezajo določilom Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. RS, št.46/97,št. 52/97, št. 54/98 in 7/2000). Mikrobiološko stanje vode je odlično, tako da ni potrebno kloriranje vode. Zadnje razširjene analize vode na mengeškem polju so pokazale, daje voda neoporcčna in da nitrati in pesticidi ne presegajo mej-nih vrednosti. Jasno paje, da so črpališča na domžalsko- mengeškem polju zaradi svoje lege ogrožcna (okrog njih so kmetijska polja) in bo potrebno v prihodnje še bolj omejiti uporabo gnojil in pcsticidov. Te problematike se zaveda tudi država, ki je že spreje-la uredbo, ki zajema tudi prcpoved uporabe fitofarmacevtskih Zadnje razširjene analize vode na mengeškem polju so pokazale, da je voda neoporečna in da nitrati in pesticidi ne presegajo mejnih vrednosti. sredstev na območjih, kjer se nahajajo centralna domžalska črpališča. Po drugi strani so na mengeškem polju predvidene dodatne vrline v dolomitni vodonosnik, ki je tako globok, da v njem ni ni-tratov in pesticidov. Predvideno je, da bi v roku petih let usposo-bili štiri globokc vrline, ki naj bi dolgoročno zagotavljale kako-vostno vodo za občane Domžal in Trzina. Ker občane velikokrat zanima tudi trdota vode, naj povemo, da znaša celokupna trdota vode iz vrtin na mengeškem polju 17,6 N st. Iz navedenoga sledi, daje največja nevarnost za kakovost vode intenzivno kmetijstvo in poseljenost na vodovarstvenih področjih. Dějstvo je, da se zemlja v glavnem pregnoji, kar se odraža v po-višanih nitratih in nitritih v pitni vodi (sicer vedno pod mejnimi dovoljenimi koncentracijami; MDK). S 1.1. 2003 je pričela vel-jati nova dopustna koncentracija za pesticide in njihove razgradne produkte, in siccr 0,1 mikrograma/1 za posamezni pesticid. Sve-tovna zdravstvena organizacija (WHO) je stopnjo atrazina v pitni vodi omejila glede na poskuse na živalih (testi kancerogenosti na podganah), z varnostnim faktorjem 1000 ter glede na pričakovani dnevni vnos s pitno vodo (Vir: "Guidlines for drinking - water quality, second edition, vol. 2, WHO, 1996"). Iz tega sledi, da uživanje pitne vode s koncentracijo atrazina do 2 mikrogr./l celo življenje ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi. Ostale nevarnosti so še neurejeni iztoki fekalnih vod iz individualnih objektov (greznice v vplivnih območjih), vpliv industrije in malega gospodarstva (n.pr. galvane), neosveščeno odlaganje ne-vamih odpadkov, nesanirane smetiščne jame in ostala mesta, kjer so se v preteklosti na nestrokoven način odlagale nevame snovi, ki se nahajajo sicer daleč od črpališč, vendar kljub vsemu pred-stavljajo polencialno ogroženost, ter ostali nepredviđeni dogodki (prometne nesreče - n.pr. iztok olja v vplivnem območju). V občini Domžale in Trzin je bilo izvedenih že veliko investicij, ki direktno vplivajo na kakovost podtalnice v domžalski občini in v občinah nizvodno Kamniške Bistrice. Na celotnem območju občine Domžale je organiziran odvoz odpadkov (gospodinjskih in nevamih), saniranih je bil veliko črnih odlagališč, večina krajev je opremljena s kanalizacijo (kjer še ni kanalizacije, so predvidene investicije v prihodnjem in naslednjih dveh letih), zato v prihodnje pričakujemo, da se kakovost vode ne bo slabšala, ampak izboljševala. Vsi vemo, da v Domžalah stoji prva velika čistilna naprava v Sloveniji in šele v zadnjem času Domžalam na lem po-dročju sledijo bistveno večja mesta v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje,..). Tudi prebivalci lahko veliko pripomoremo h kakovosti pitne vode, tako da pazimo pri ravnanju z nevamimi odpadki (akumula-torji, baterije itd.) 1er preverimo urejenost iztokov fekalnih voda iz svojih objektov. Na nek način lahko morda pomagamo celo s tem, da kupujemo biološko neoporečno přiděláno hrano. Ker je bilo v preteklosti in sedanjosti izvedenih relativno veliko investicij v vodovodno infrastrukturo, je vodooskrba v občini Trzin varna in nemotena. K temu veliko pripomore nov sistem nadzora nad vodovodními objekti, ki preko radijske komunikacije med objekti in nadzornim centrom omogoča stalen pregled nad dogajanjem na vodovodnem omrežju in takojšnjo intervencijo v primeru okvar. Po najboljših močeh se v JKP Prodnik d.o.o. trudimo izboljšati zanesljivost vodooskrbe ter kakovost komunalne infrastrukture. Žal so sredstva omejena. Glede azbestcementnih (AC) ali salonitnih cevi je res, da so stare in krhke, in jih je potrebno zamenjaii ter daje njihova zdravstvena (ne)oporečnost vir mnogih strokovnih razprav. Za pomiriiev samo to, da so te cevi že prav »lepo« obložene in sama stena cevi ne prihaja v neposredni stik z vodo. V letu 2001 smo v sodelova-nju z ZZV Kranj izvedli dezinfekcijo vseh vodovodnih sistemov v našem upravljanju, podobno akcijo bomo izvedli tudi letos. V našem podjetju smo mnenja, daje še kljub vsemu veliko premalo narejenega na področju osveščanja uporabnikov, saj je mnogo objektov še vedno nepriključenih na javni kanal, čeprav imajo to možnost, da so obstoječe greznice v obupnem slanju, in marsi-kje fekalije odlekajo direktno v podtalje, da se še vedno ponekod uporabljajo sumljiva fitofarmacevtska sredstva, da še vedno Ijudje ne vedo, kaj so nevarni odpadki in zakaj je še posebej potrebno z njimi ravnati pažljivo, itd. Na vse navedene nepravilnosti opozaijamo in jih sankcioniramo v sodelovanju s pristojnimi inš-pekcijami ter lokálními skupnostmi, vendar moramo v prvi fazi uporabniki pričeti vsak pri sebi ... Vodja sektorja vodovod: Direkior: Aleš Stražar Marko Fatur ŽIVETIZ NASILJEM pripravili mladi, učenci višjih razredov naše osemletke, ki so jim v vodstvu šole že drugo leto zapored dali možnost, da spregovorijo o temah, ki se jim zdijo pomembne za sedanji čas. Forum naj bi bil tudi prostor, s katerega naj bi odraslim povedali, kaj menijo o njihovem svetu. Za vodilno temo tokratnega srečanja so si šolarji izbrali nasilje. To temo so si mladi izbrali zaradi lastnih opažanj, da nasilno obnašanje večinoma pripisujejo mladim, manj pa se govori o vodila Ines in David, so ugotavljali, daje nasilja povsod dovolj. Povedali so, da se z nasiljem srečujejo vscpovsod in daje še zlasti verbalno nasilje postalo tako pogosto, daje že kar sprejemljiv način vedenja in da ga niti ne zaznavajo več. Z nasiljem se srečujejo v odnosih z drugimi Ijudmi na ulicah, še zlasti v prometu, skoraj udomačeno je na televiziji, v filmih, računalniških igri-cah, opozorili pa so, daje nasilja veliko že tudi na šoli, med sošolci in celo med učitelji in učenci. Navedli so tudi več konkretnih in zaznavati nasilje v svoji okolici, naredili kakovosten preskok in da se bodo trudili, da ga ne bi več sprejemali in negovali, temveč naj bi ga začeli odpravljati, predvsem pa opozarjati nanj. Lepo bi bilo, če bi se o nasilju pogosteje spraševali tudi starejši in da bi bolj skrbeli za to, kakšen vzgled dajejo mlajšim. Pa ne samo to, če bi se vsi trudili, da bi se izmikali nasilju, pa čeprav samo besednemu, bi bil svet okoli nas neprimemo bolj prijazen. Miro Štebe »Odrasli navadno verjamemo v mlade in od njih pričakujemo, da bodo odgovorno prevzeli prihodnost, preprosto pa jim po-zabimo prisluhniti v njihovi sedanjosti: kaj mislijo o sedanjem svetu in kako si oni predstavljajo vstop v svet odraslih.« To so, med drugim, zapisali v vabilu na forum o nasilju, ki gaje Osnovna šola Trzin pripravila v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine in Zavodom MISS (Mladinsko informativno svetovalnega središča Slovenije). Pravzaprav so forum nasilju, pri katerem so prisotni odrasli. S forumom naj bi mladi skušali sporočiti, da tudi sami vidijo nasilje in dajih tudi moti. Med pripravami so med sošolci, starši in učitelji opravili tudi anketo o nasilju, s katero so skušali ugotoviti, kako se nasilje kaže v njihovi okolici, kako se soočajo z nasiljem, kaj vse jih v zvezi s tem moti ali ustra-huje, kakšni so razlogi za nasilje in kako bi ga lahko preprečili. Udeleženci srečanja, kije bilo v četrtek, 29.5, v dvorani KUD-a, in sta ga duhovito primerov, ob katerih bi se morali v vodstvu šole zamisliti. Opozorili so, da nasilje rodi nasilje in da starejši s svojim neprimernim vedenjem pogosto mladim kažejo pot in jih navajajo na negativne vzorce in vedenje. V pogovoru je sodelovala tudi psihologinja mag. Andreja Čufer iz MISSS-a, kije pojasnjevala nekatere vzorce obnašanja in vzgibe, ki vodijo v nasilje, udeleženci foruma pa so ugotovili, da so že s tem, da so začeli razmišljati LIKOVNI Kl NA POTI V DEVETLETKO f ikovniki malokrat posežemo po **—svinčniku, da napišemo kakšen članek. Raje ga uporabljamo za risanje. Pa vendar se včasih dogajajo zanimive stvari in jih je treba obelodaniti. Osemletka se počasi umika devetletni šolski obveznosti, novi programi prinese-jo tudi spremembe, ki so nam včasih všeč ^ pa tudi ne. Ena zanimivejših sprememb so izbirni Predmeti, ki si jih lahko učenci sami izbe-rejo. To se mi zdi kar smiselno. Verjetno bl bilo modro, če bi kakšnega od izbirnih predmetov, ki ga zbere večina učencev v Več zaporednih letih, uvedli kar v obvezni program in bi zmanjšali obseg katerega zdaj obveznega predmeta. Vendar je to samo moje razmišljanje, dejanske poteze pa bodo narejene po dolgotrajnih analizah. Vsebina likovne vzgoje se ni dosti spreme-nila, še vedno so v veljavi sledeča področja, kot so: risanje, slikanje, kiparstvo itd. Spre-menile pa se bodo likovne tehnike predvsem pri izbirnem predmetu, ki mu pravimo" Likovno snovanje . Ta predmet bo zajel več kiparstva, možno pa bo tudi slikanje na svilo in steklo. V sklopu tega predmeta pa bodo vključeni tudi ogledi zanimivih razstav in kulturnih spomenikov. Ze v sedanji osemletki uporabljamo zahtev-nejšo likovno tehniko, kot je npr. slikanje s Anja Bavčar - Metamorfoze Sašo Štih - Rakov Škocjan Neža Peterca - Euro disco suhiini pasteli. Većina slik, kijih narišejo učenci, so zelo zanimive, lahko rečem, da so nekatere tudi prave umetnine in si jih krajani lahko ogledajo vsako leto ob dne-vu odprtih vrat v avli šole. Nekatere od teh slik razstavljamo tudi izven šole po raznih kulturnih ustanovah po Sloveniji. Že nekaj let uporabljamo pri likovnem izražanju kot pomagalo tudi računalnik. Računalniške programe, ki smo jih pred leti uporabljali le v osmem razredu, sedaj uporabljamo že v šestem in sedmem. Mladi se hitro učijo, marsikdo ima računalnik tudi doma in tako je vsako leto potrebno dograjevati uporabne tehnike in programe in iskati nove možnosti njihovih uporab; da čas beži, gre naprej, z njim pa tudi zahteve in znanje. Naši učenci se pridno udeležujejo tudi likovnih natečajev doma in v tujini. Za likovne izdelke so přejeli kar nekaj nagrad in priznanj. Naj omenim Anjo Bavčar s tretjo nagrado na državnem natečaju MIRK 2003 in Saša Štiha s šestim mes-tom na istem natečaju. Zelo lepo nagrado je přejela tudi Jana Golob na likovnem razpisu Petrol 2003. Na državni natečaj sta se uvrstili Urša Golobič in Anja Novak z grafiko »Nesreća« ter Neža Peterca na natečaj Evropa v , , Lucija Dalan - J. Vsekakor pa posebno mesto v tem članku pripada Neži Peterci in Luciji Dalan, ki ne samo da odlično obvladata računalniške programe, ampak imata izreden smisel za risanje in grafično oblikovanje, in sta sodelovali na raznih razstavah in natečajih in pri montaži filma, sploh pa sta bili zraven pri vsakem likovnem dogajanju na šoli. Vega Vsem učencem, ki so s kvalitetnimi likov-nimi deli sodelovali na natečajih in tako predstavili našo šolo, se zahvaljujem in jim čestitam za nagrade. Hvala vsem še enkrat. Likovni pedagog: Nena Prhavc V petek, 20.6. je bila v avli OŠ Trzfn predstava za učence, ki so letos uspešno zaključili bralno značko. DEKAN USKI PASTORALNI DAN DOMŽALSKE DEKANIJE Novo na tem srečanju paje bilo ugotav-ljanje stanja na prosvetnem, kulturnem in športnem področju v župnijah. Čuti se pomanjkanje povezanosti s kateheti, Solo, župnijo in civilno oblastjo. Udeleženci teh skupin so bili polni idej, ki se lahko v příhodnosti uresničujejo. Vzpostavili so pomembno povezovalno vlogo dekanije v příhodnosti na področju kulture in športa. Led je přebit, bi lahko rekli, in zagnanih prostovoljcev je kar nekaj. Z božjo pomočjo bodo tudi ta področja oživěla. Pri skrbi za materialne danosti župnij seje izkazalo, da bi bilo prav, da sosed pomaga sosedu. Če je v stiski, naj mu pomaga, če je v veselju, naj se veseli z njim. Tako naj bodo župnije povezane v dekaniji. Skupna vsem je bila ugotovitev, da se vse začenja v družini in da bi bila potrebna večja povezanost vseh med seboj. Popoldan je bil kulturno in duhovno zelo bogat. Ob pestrem kulturnem programu, v katerem je sodeloval pretežni del župnij, je bila zelo zanimiva predstavitev vseh župnij naše dekanije. Od najstarejše pra-župnije Mengeš do najmlajše Vir smo iz-vedeli, kdaj in kako so nastajale. Vrhunec dnevaje bilo popoldansko sklep-no bogoslužje, ki gaje vodil generalni vikar ljubljanske nadškofije g. Božidar Metelko skupaj z dekanijskimi duhovniki. Posvećeno je bilo Mariji pomoćnici krist-janov, kije bila pomoćnica prvi Cerkvi in je pomoćnica tudi nam danes. Sv. maša je bila res daritev in odraz dogajanj celotne-ga dneva, kar seje najbolj očitno razkrilo pri darovanju samem. KAKO PREBUDI-TI SPEČEGA VELIKANA - ŽUPNIJO, seje po besedah g. Marjana Turnška spra-ševal g. Metelko? Pogoj - ostati povezan s Kristusom sleherni trenutek dneva po mladih, saj se jih je zbralo preko sto. Raz-veseljivo je, da mladi čutijo, daje v odkri-vanju kršćanskih vrednot, služenju bližnjemu ter prostovoljstvu veliko večje osmišljanje lastnega življenja kot pa v ego-ističnem gledanju samega sebe. Srečanje smo začeli že dopoldan z uvodnim bogoslužjem v čudovito okrášeni župnijski cerkvi na Brdu.V božji besedi in nagovoru nam je bilo dano sporočilo, da je kristjan luč sveta in njegovo življenje je nenehno oznanjevanje, kjerkoli je. Dopoldanski del je potěkal Studijsko po skupinah. Preko celega dne se nas je zvr-stilo blizu 400. Dobra tretjina je delala po skupinah, otroci in mladi so v veseli igri in sproščenem vzdušju odkrivali, kje v župnijah je njihovo mesto. Najmlajše so varovale vzgojiteljice vrtca Dominik Savio in skupaj z njimi ugotovile, kako kot tnajhni otroci že lahko pomagajo na svoj način, V župnijski cerkvi seje nepreneho-™a molilo in spovedovalo. Organizatorji župnije Brdo s številčno ekipo so zelo dobro poskrbeli, da ni ničesar manjkalo in daje vse potěkalo v najlepšem redu. Bilo novnošolskega věrouka, po osnovni šoli pa nastajajo vrzeli. Služenje občcstvu se najbolj udejanja v karitativnih dejavnostih župnij, vendar je to le delček tega, kar diakoni-ja zajema. je tako kot v prvi Cerkvi. Res nas je bilo v primerjavi s celotnim prebivalstvom petih občin le peščica, toda tudi prvih kristjanov je bilo le peščica. V delu po skupinah seje izoblikoval posne-tek trenutnega stanja, ki vlada v naših župnijah. Iz poročanja skupin je bilo razvidno, da ima večina župnij veliko bogoslužnih sodelavcev, daje na področju oznanjevanja zelo dobro pokrit in oblikovan program os- V_ I / soboto, 24. maja 2003, je na V Brdu pri Lukovici, pod geslom SRCE IN ROKE ŽUPNIJI, potěkal prvi dekanijski dan. Lahko ga imenujemo kar kršćanski shod osemnajstih župnij dekanije Domžale. Omogočeno je bilo namreč, da so se shoda udeležili vsi, ki jim je žup-nija blizu skupaj s svojimi družinami. Najbolj navdušujočje bil pogled na množico zgledu apostolov in Marije. Ko prebiramo v Apostolskih delih o življenju prvih kri-stjanov, dobimo odgovore na vsa vprašanja. V poglobljenem duhovnem življenju bomo sami začutili poklicanost, in se bo naše srce na široko odprlo, roke se bodo dajaie na razpolago tam, kjer bomo najbolj potrebni. Tako se bo lahko uresniče-valo tudi življenje v smislu našega gesla -SRCE IN ROKE ŽUPNIJI. Ana Skok Trzinska župnija (župnija sv. Florjana) je bila predstavljena tudi v verzih, ki jih je za to srečanje spisal Emilijan Pevec. POZDRAV SREČANJU Pred sedemsto tridesetimi leti Trzin zapisan v knjigo bil povzeti in leta tisoč devetsto dva duhovnija imenovana je bila. Nekoč preprosta, kmečka vas ji vzdevek »skerca« ni bil čislan glas; zdaj mnogo seje spremenilo, ter »skerco« v šalo potopilo. Počasi izginja idila kraja, grozeč beton iz nje nastaja, pristnega zdaj malo je ostalo, saj še s sosedi se slabo poznamo. Svetnik naš fami je Florjan, nezgod varuj nas vsaki dan, napuha, ognja vsaki čas, to prošnje k tebi so od nas. Da srčno bi se bojevali, za blagor prijatelji postali, v srcih zgled tvoj ohranili, svetništva od tebe se učili. A cerkev v skupnost nas poveže in beseda božja naj zaleže, da bližnjega bi še ljubili, ne z usti, s srcem bi molili. Naj molitev upanje preveva, dobrota med narodi odseva, in ti zavetnik svef Florjan, blagoslovi pastoralni dan. Bog da enemu naprstnik pameti in vrč sreće, drugemu pa vrč pameti in naprstnik sreče. Armenski Kdor ima srečo, ne potřebuje pameti, kdor ima pamet, potřebuje še srečo. Nemškl PRI SOSEDIH POLETNI FESTIVAL NA SfUDENCU V PRENOVUENEN GLEDALIŠČU Čeprav je letošnji Kulturni poletni festival Studenec šele tretji po vrsti, ima že dolgo tradicijo, saj so že pred tem v poletnem gledališ-ču na Studencu in tudi v Domžalah prirejali številne gledališke predstave in druge prireditve, ki so v času počitnic na našem koncu preganjale kulturno mrtvilo. Kar precej Tr-zincev jc rednih gostov na Studencu, nekateri pa so v tamkajšnjih predstavah že tudi nasto-pali in celo igrali vodilne vloge. Letošnji festival Studenec seje pravzaprav začel že 24. maja s koncertom komomega zbora Emanuel iz Celja v srednjeveški cerk-vici sv. Lenarta na Krtini. Svoj začetek v poletnem gledališču paje doživel v nedeljo, 15. junija, s predstavo Kreftovih Celjskih gro-fov, ki sojo uprizorili člani SLG Celje. Do-godek je zanimiv tudi zato, ker je šio za prvo predstavo v prenovljenem gledališču. Po lan-ski sezoni so namreč gledališče začeli obnavljati. Najprej so se lotili amfiteatra oz. prostora za gledalce. Tam so namreč imeli celo zbirko dotrajanih stolov, ki so jih zbraii z vseh vetrov, predvsem pa iz različnih gledaliških dvoran, kjer so pred tem stare stole za-menjali z novimi. Zdaj so zbirko starih stolov zamenjali z novimi in hkrati povečali zmogljivosti gledališča za sprejem gledalcev. Zamenjali so tudi staro platneno streho nad gle-dališčem, saj je ta ob vsakem deževju ustvar-jala takšne zvoke, da gledalci niso mogli več slediti dogajanju na odru. Obnova gledališča še ni končana, saj se bodo po tej gledališki sezoni lotili še obnove odra in nekaterih drugih podrobnosti. Ob pomoči države in predvsem domžalske občine je moralo Kulturno društvo Mirana Jarca Škocjan, ki je lastnik gledališča, zbrati kar precej denarja za dosedanjo obnovo. Med drugim jim je pomagala tudi naša občina, vendar jim še vedno ni uspelo zbrati zadosti denarja, zato so se odiočili, da bodo »prodaja-li« stole vidnejšim Ijudem iz Domžal in okolice. Tišti, ki za 20 tisočakov kupi stol, bo imel dve leti prednost pri nakupih vstopnic za predstave v gledališču in za 10 představ tudi 50 % popusta. Mogoče se bo tudi kdo od Tr-zincev odločil za takšno podporo prizadevnim kulturnikom iz Škocjana. Za konce pa naj povemo, da bo naslednja predstava v poletnem gledališču že 21. junija ob 21. uri, ko bo tam gostoval Moj teater s komedijo Juhica. Prav gotovo pa veliko Ijubi-teljev gledališča čaka na premierno predstavo domačega gledališča. Za letos so izbrali znamenito komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogo-IjaŽcnitev. Premiéra bo v soboto, 19. julija, ob 21. uri, ponovitve pa nato še v nedeljo, 20. julija, v petek, 25. 7., soboto, 26., in nedeljo, 27. julija, nato pa še 2. in 3. avgusta. MŠ ALI BO HENGESKI MUZEJ DOBIL NOVE PROSTORE? Se še spomnite, kje je v Mengšu imelo svoje poslovne prostore tamkajšnje trgovsko podjetje Zarja, ki je kasneje prešla pod okrilje domžalske Veleblagovnice? Trgovina je bila v pritličju stavbě, v kateri ima sedež mengeška občina. Koje Vele ob vhodu v Mengeš zgradila svoj hipermarket, je prostore Zarjc izpraznila, občina pa seje začela ubadati z vprašanjem, kakšno življenje naj vnese vanje. Veliko Mengšanov je mnenja, da naj bi tam odprli še kakšno trgovino ali pa kakšno dobičkanosno ustanovo, svoj predlog paje představil tudi Muzej Mengeš. Muzealci so predlagali, da naj tište prostore dodelijo njim, saj bi lahko v njih predstavljali zares bogato mengeško zgodovino. Muzej ima v isti stavbi v kleli že prostore, v kaierih občasno prirejajo razstave. Ker muzej ni ustanova, ki bi prinašala dobi-ček, se občinski veljaki kar niso ogreli za to idejo, zanimivo paje, daje tudi med taki-mi, ki bi v občinsko blagajno prinašali denár, za prostore ni posebnega zanimanja. Pred kratkim paje Muzej Mengeš prijetno presenetil z arheološko razslavo, ki jo je pripravil v tistih prostorih. Zapuščcno prit-ličje je bilo kar precej »zdelano«, vendar so zagnani muzealci in njihovi prijatelji krepko poprijeli za delo in v rekordnem času prostore lepo prenovili, v njih pa posiavili razstavo, ki govori o davni poseljenosii na območju Mengša. Verjetno bo marsikoga presenetil podatek, daje bilo v prazgodovi-ni na Gobavici, hribu nad mestom, veliko, za zdaj verjetno največje odkrito gradišče. Arheologi so odkrili jasne sledove njegove-ga obzidja, ki je obkrožalo ves vršnji del. S severne sirani, ki je lažje doslopna, jc bilo očilno naselje dobro utrjeno, z južne - proti sedanjemu naselju - pa je bilo zaradi bolj strmih pobočij verjetno že naravno kar dobro zavarovano, tako daje bilo obzidje tam verjetno nekoliko manj utrjeno in visoko. Razstava pa govori ludi o dveh depojskih oz. zakladnih najdbah iz starejše železne dobe. V obeh depojih, ki pa bi bil lahko tudi samo eden, ker sla si bila zelo blizu in sta si podobna, je bilo veliko kovinskih delcev, ki so bili včasih verjetno deli orožja in drugih predmetov. V zbirki so predstavljeni še drugi podobni depoji, razstava pa prinaša ludi zanimive podatke in razmišljanja o lakih najdbah, ki govorijo o življenju pred davnimi stoletji. Čep rav je sedanja razslava samo priložnost-na, v mengeškem muzeju upajo, da jim bodo prostori vseeno ostali in da jim bodo lahko po svoje vnesli zanimivo življenje. Vsekakor je sedanja zbirka prijetna spre-memba in nadomeslilo za neizkoriščen prostor, zagotovo pa bo pritegnila tudi mar-sikakega Trzinca, ki ga zanima, kako so živeli naši predniki. MŠ POGLED IIZAODRJA LINHARTOVEGA SREČANJA \f a e že takoj na začetku ukradem misel priznanega slovenske-ga gledališkega ustvarjalca (katerega ime sem pozabil), zakaj tea-ter še vedno vleče ljudi v gledališče. Odgovor je zato, ker je to edini prostor, kjer lahko doživijo svetišče in kupleraj, oboje hkrati, ob istem času. In res, od 28. maja do 1. junija, kolikor je trajalo Linhartovo srečanje, seje naša kulturna dvorana preobrazila kar sedemkrat in to ne samo v svetišče in kupleraj, ampak še v marsikaj drugega. Seveda ne kar sama od sebe, v organizacijo srečanja najboljših lju-biteljskih gledaliških skupin Slovenije je bilo vloženo veliko truda in delà. Najprej sta se trudila oba selektorja: Miha Alujevič, drugače režiser v SNG Celje, ki je izbiral predstave, ki so se prijavile v kategorijo ljubiteljskih, klasičnih představ, Kajetan Cop, samostojni kulturni delavec, igralec in lutkar paje izbiral med představami, ki se jih ne da popredalčkati in so jih zato uvrstili v univerzalno kategorijo gledaliških vizij. Med stopetdeset představami, ki so bile prijavljene, sta si po celi Sloveniji ogledala petinšestdeset skupin in jih izbrala sedem, ki smo jih viděli v Trzinu, in pet, ki so bile odigrane v kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Poleg tega, da sta selektorja izbirala najkvalitetnejše predstave, ki jih v tem času premore slovenska Ijubiteljska ustvarjalnost, je bilo opaziti tudi, da sta posebno skrb posvetila žanrski raznolikosti srečanja. Tako je bilo mogoče videti vse, od monodrame do mju-zikla, absurdně komedije, lutkovne predstave pa do plesnega gledališča. Cast slavnostní otvoritvi srečanje je připadla našemu, domaćemu KUD-u. Odlomke iz sedaj živih představ Kekec in To je to smo poskušali med seboj humorno povezati in na ta način na kratko predstaviti sedanjo dejavnost našega društva, kar nam je, glede na kasnejše odzive publike, tudi lepo uspelo. Slavnostna govornika sta bila dva: naš župan Anton Peršak, ki mu navkljub ukvar-janju s politiko srce še vedno močno bije za teater, in organizator srečanja, direktor glavnega Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti, gospod Igor Teršar. Iz rok slednjega je naše kulturno umetniško društvo ob osemde-setletnici přejelo tudi visoko republiško jubilejno priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti, in sicer za dosežke na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti tako doma kot tudi v tujini. Po svečani otvoritvi se nam je prvi představil Loški oder z Moli-erovimi Improvizacijami v Versaillesu- Scapinove zvijače. Klasična komedija zmešnjav in zamenjav je bila obrtniško brez-hibno postavljena predstava, ki je s svojo večno temo ljubezni brez meja in skoraj standardiziranimi komičnimi liki med publiko še po tolikih letih po nastanku vzbujala smeh in dobro voljo. V drugače zelo kvalitativno izenačenem loškem ansamblu paje z naslovno vlogo Scapina še posebej izstopal Bojan Trampuš, ki je bil na koncu s strani žirije tudi izbran za najboljšega igralca srečanja. V četrtek so nam v okviru spremljevalnega programa naši zamej-ci iz Šentjakoba v Rožu (Avstrija) dvorano praktično obrnili na glavo. Predstavili so se nam s praizvedbo Goreče vasi, ki jo je v originalu v šestnajstem stoletju napisal Lope de Vega, v obdobju hipijevskih komun pa jo je priredil enfant terrible nemškega filma in gledališča, Rainer Werner Fassbinder. Gledalci smo se-deli na odru, teater Trotamora paje svoj spektakel, Gorečo vas, ki seje uprla oblasti, korupciji in tiraniji odigral v dvorani in na balkonu. Sedemindvajsetčlanski ansambel je začel pripravljati scenografijo in tehniko že zjutraj, kakšnih dvanajst ur pred predstavo. Sicer zanimiva, domiselna in večnamenska scenografija pa je ob premikih nekoliko upočasnila tempo predstave, čeprav so bili premori spretno zakriti z v živo izvajano RAP glasbo - glasom ljudstva. Kasneje smo izvedeli, daje temu botrovala predvsem preozka dvorana, v kateri se ta veliki spektakel ni mogel prav J £ j A _____ razmahniti. Po drugi sirani paje posebej navdušil duhovito in bizarno predstavljen španski dvor. Visoko dvignjen na balkonu, simbolično oddaljen od plebejskega dogajanja s »špansko steno« in ljudstvu nerazumljivim esperantom, je dvor živo spominjal na znani izrek kasneje obglavljene francoske kraljice Marije Antoinette:« Ce nimajo kruha, naj jejo pa potico«. Humorní, računalniško projiciran prevod, kije uporabljal univerzalno govorico sim-bolov, je samo še dodatno podkrepil že tako dodělaně prizore. Takoj zateni smo morali KUDovci krepko zavihati rokave in dvorano zopet obrniti naokoli. V eni uri smo morali pripraviti prizorišče, tokrat za monodramo Gospodična Julija, gledališča STEPS iz Izole. Mlada igralka Nina Verbič nam je v mizascensko doděláni predstavi odigrala tragično vlogo iščoče, razočarane dame iz visoke družbe, monolog, ki se konča s samomorom. Navkljub odlično odigrani vlogi ni bilo čutiti energije, kije za monodramo bistvenega pomena. Morda je bila predstava malce manj prepričljiva inje delovala nekoliko naučeno ravno zaradi mladosti igralke, kije bila kontradiktorna z vlogo, morda pa smo bili gledalci zaradi pozne ure že nekoliko utrujeni. Vendar pa nam pozna ura ni preprečila, da se po odigranih predstavah ne bi še dolgo v noč družili in izmenjavali izkušnje z razi-granimi zamejci in Izolani. Najprej smo povečerjali v šotoru, ki so ga na dvorišču KUD-a nesebično postavili člani Smučarskega društva. Iz veščih grl naših zamejcev pa so kmalu privrele slovenske narodne pesmi, tako da smo se zato, da ne bi motili za sedaj še razumevajočih KUDovskih sosedov, raje preselili v dvorano. V naslednjih urah so nam naši zamejci povedali še marsikate-ro prigodo o tem, kako se morajo boriti za svoj jezik in kulturo, za stvari, ki so nam v domovini praktično samoumevne. Iz njih je vrelo domoljubje, ki gaje bilo domačih tleh občutiti kvečjemu v obdobju desetdnevne vojne za slovensko samostojnost. V petek seje program nadaljeval v kulturnem domu v Domžalah. Gledališka šola Prve gimnazije Maribor je odigrala mjuzikl za 6 fušačic (kot so ga sami označili v gledališkem listu) z naslovom Najgrša klobasa. Odbita, mladostniška, avtorska predstava govori o petih hrenovkah, ki v hladilniku čakajo na izpolnitev svojega namena in bita: dajih člověk v končni fazi poje. Ker pa se to noče zgoditi, je nekje pač treba najti vzrok in se zato hitro spravi-jo na ubogo šesto, drugačno, pomečkano hrenovko ... Gledali smo drugačen mjuzikl o drugačnosti, ljubezni, eksistencialnih problemih; duhovit, energetski avtorski projekt vse bolj priznane-ga slovenskega glasbenega dueta po imenu Slon in sadež. Medtem paje bilo v naši dvorani že vse pripravljeno za predstavo Gledališča Toneta Cufarja iz Jesenic, Gledali smo krstno izvedbo v Slovenji: Portret planeta/ Vaja za igralce avtorja Friedericha Diirrenmatta. Pred nami je v hitrem tempu zaživelo triindvajset prizorov, v katerih se prepletajo usode posameznikov v njihovi izgubljenosti, odtujenosti in brezperspektivnosti. Dobro so nam predstavili portret planeta, na katerem se individumi pehajo za napredek, za svoje majhne koristi. To je bil sprehod skozi zgodovino človeške norosti in brezsmiselnosti obstoja posameznika na majhnem planetu Zemlja, ki pluje v brezčasnosti neskončnega vesolja. Na eni strani drobne usode posameznikov, na drugi pa apokaliptična zgodba o minljivosti, vseobsegajoče vesolje, v katerem vse naše še tako velike skrbi in delovanje izgledajo nično. Morda so Jese-ničani malo manj opravičili podnaslov Vaja za igralce, kajti vsak posameznik je moral v eni uri in petintrideset minut odigrati praktično triindvajset različnih vlog v krajevno in časovno popolnoma različnih prizorih. Na trenutke so si bili posamezni liki kar preveč podobni med seboj, vendar je to igralsko izredno zahtevna predstava, ki biji bilo kos redkokatero gledališče. Takoj zatem smo vstopili v kombi študentskega kluba Domžale, kije ves čas srečanja brezplačno opravljal prevoze na relaciji Trzin - Domžale. V polni dvorani Franca Bernika je kulturno društvo Ivana Ka- učiča iz Ljutomera ob svoji stoletnici izvedio komedijo Vinka Mijderndorferja: Podnájemník. Edini ansambel na srečanju, ki v svojih vrstah ni imel niti enega profesionalca, je s simpatičnim prleškim naglasom odigral aktualno komedijo o denacionalizaciji, ko čisto navadni ljudje na hitro obogatijo in nemudoma poza-bijo na tople človeške odnose. Ob 23. uri paje bilo zopet v Trzinu, v popolnoma zatemnjeni dvorani, na vrsti lutkovno gledališče Koruzno zrno. Lutkarji iz Slovenske Bistrice so reden gost Linhartovih srečanj, znani po svojem avtorskem pristopu in po raziskovanju vedno novih in novih materialov. Pred dvema, tremi leti so nas presenetili s predstavo, v kateri so bile vse lutke in scenografija narejeni iz nylona, iz ženskih nogavic, predlansko leto pa so naredili celotni podvodni svet izključno iz odpadne plastične embalaže. Letos so se odločili za minimalizem, za Sencolucijo. Celo polurno predstavo so praktično odigrali na plošči osciloskopa, v trdi temi, z minimálními sredstvi. Na platnu, kamor je osciloskop projiciral sliko od zadaj, so nam z domiselnimi podlagami najprej npr. pričarali pra-juho. Na ploščo so položili stekleno posodo z vodo. Z res drobni-mi prosojnimi lutkami, ki so se različno gibale, pregibale, odpira-le usta, premikale noge in so jih vodili s skoraj neopaznimi žička-mi, so uprizorili večni boj za obstanek, ko večje ribe vedno po-žrejo manjše, neskončno kroženje narave, ki jo lahko preseka le člověk s svojo samouničevalno naravo. Ker smo hoteli pokazati, da nam samouničevanje ni v naravi, smo se tistega večera tudi KUDovci odpravili spat nekoliko bolj zgo-daj, kajti pred nami sta bila še dva naporna dneva. V soboto je bil najprej na vrsti Teater Pozitiv, plesno- gledališka skupina dijaškega doma Ivana Cankarja iz Ljubljane z avtorsko predstavo »Lej do luta!«, Oder so nam praktično slekli »do naz-ga«, pri čemer smo jim izdatno pomagali tudi KUDovci, čeprav so nas presenetili z zgodnjim prihodom že ob osmi uri zjutraj. Na skoraj popolnoma prazni sceni, brez vseh odrskih zaves, so radia-torji na goli zadnji steni žalostno kazali odrgnjena rebra, preko odra je bilo napeljanih samo nekaj vrvi, na tleh paje bilo nameta-nih nekaj smeti, tako daje vse skupaj izgledalo kot scena iz kakšne umazane ameriške ulice. Skozi gib, govorjeno besedo, predvsem pa skozi ples so nam mladi gledališčniki prikazali svoje viđenje odnosov med starši in otroki, svoje viđenje ljubezni in příhodnosti, skratka iskali so odgovore na vprašanja, ki vedno muči-jo generacije na poti odraščanja. Če bi bili malo zlobni, bi lahko rekli, daje Teater pozitiv še precej mlečna plesna skupina, kajti v zaključni sceni seje igralec vrgcl v nakupovalni vozíček, poln zavitkov mleka, ki so seveda veselo počili in zalili igralca in naš oder. Nato pa zopet v Domžale. Satirično gledališče Cerjak je uprizorilo hudomušne Menartove Srednjeveške prilike in balade, ki jih je priredil in žanje napisat scenarij Vinko MCderndorfer. Čeprav je bila predstava v bistvu recital, je zaradi dobre, tako rekoč profesionalne izvedbe, funkcionalne scene in odlične Menartove poezije ena ura izredno hitro minila. Kot ljubitelju svinjine mije še posebej dala misliti humorná Prilika o prašiču: prašič poje travo, člověk poje prašiča in ko se gre takole člověk po kakšni po-žrtiji olajšat zadaj na gnojišče, vidi, daje šio več noter, v telo, kot gre pa ven, Torej ni treba biti modrec, da vidiš, da del tebe postaja prašič, in več kot ješ svinjine.... Zadnjo predstavo v Trzinu je uprizorila Gledališka šola prve gimnazije Maribor. Prikazali so nam teatrsko klasiko Dom Ber- narde Albe, Federica Garcie Lorce. Močno, temačno predstavo o nesvobodí in ujetosti v kalupe nam je pod režijskim vodstvom Jerneja Lorencija odigralo devet deklet. V črnem, mračnem am-bientu, v ravno taki kostumografiji, v izčiščeni mizasceni, ki so jo predstavljale samo nekaj miz in stolov, smo lahko gledali pravo igralsko gledališče, ki temelji predvsem na perfekcionistični igri glavnih akterjev. S preciznim pripovednim lokom in skrbno poudarjenimi vrhunci je bila to predstava, ki je, kot se reče, najbolj potegnila gledalce noter. Po tako veliki količini zaužite duhovne hrane je tudi telo zahte-valo svoje. Iz šotora na ploščadi je že prav prijetno dišalo in vsi udeleženci kot tudi gledalci smo se z veseljem zapodili na golaž party. Za zabavo je skrbel Kar češ brass band iz Cerkna. Kot že ime samo pove, je to pihalni orkester s širokim repertoarjem. Igrali so vse, od srbskih narodnih do jazzovske in rockovske klasike. V tem vzdušju so se verjetno še prav posebno dobro počutili gostje izNarodnega pozorišta iz Kikinde, ki so bili najavljeni kot zaključna predstava srečanja. Po naključju je bila ravno ta dan za kosilo pleskavica v lepinji, zvečer pa so za nameček slišali še kar nekaj svojih domačih melodij. Zabava seje nato še kar nekaj časa nadaljevala v dvorani in ko smo pozno zvečer utrujeni posprav-ljali, nam je v glavah tlela vesela in hkrati žalostna misel, daje srečanje za nas končano. Zadnji dan, v nedeljo, smo si najprej v Domžalah ogledali predstavo Kulturnega društva »Svoboda osvobaja« iz Slovenskih Konjic, zopet s klasiko Plešasta pevka, Eugena Ionesca. Tudi ta prej le pohlep. Seveda v okviru dobro narejenih karakterjev ni manjkalo lipičnega balkanskega humorja, čeprav je bii na trenutke kar težko razumljiv zaradi hitrega tempa in starosrbskega jezika, pomešanega z madžarskimi izrazi. Takoj za nekajkratnimi aplavzi je sledila podelitev nagrad, ki jo je vodil Pavle Pevec iz domžalske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS. Mednarodna žirija v sestavi Matija Mil-činskega (predsednik), Snježane Martinović (BIH) in Roberta Colvilla (Vel. Britanija) je za najboljšo predstavo v kategoriji ljubiteljskih odrov zasluženo razglasila Dom Bernarde Albe, Gledališke Sole prve gimnazije Maribor, za najboljšo predstavo v okviru vizij pa »Lej do luta!« , avtorsko predstavoTeatra pozitiv. Med igralci pa sta jih najbolj prepričala Bojan Trampuš, kije lahkotno odigral naslovno vlogo v Scapinovih zvijačah, in Sandi Lenko zopet iz Teatra Pozitiv. Andrej Župane 42. Linhartovo sreiunje Praznik nepoklicnega teatra wa ta. maja a» /. jumja v /rzinu ih Domialah na < uprizorite*po izbirl Kafnana Čupa (nlzlje) in Stiha A!u I radictouta»4i Htl—jr mpiUiai* jW-IK»* Utopi« Stn. m/ic - Linfa.fi... r\ 1 1-po.rUrfu. KhIimmki donu « «<»■ Kit fn«n llniUk* • »MtiiMk V "i: f ; . «sa^assa- „ "naaassar aiZJ^h SirtMp |x«ih4i»ii.i a» .If nili --------------- ""»„/.. . '""»»m mm « * , ■■ _ A) . '"I, /., absurdna komedija nas je prevzela z doděláno scenografijo, nekoliko futuristično kostumografijo, z odličnim tempom in uravnoteženo kvaliteto celotnega ansambla, ter nas opozorila na so-dobno odtujenost med ljudmi in površnost medsebojnih odnosov. Zadnji pa so bili, zopet v Domžalah, na vrsti gostje iz Narodne-ga pozorišta Kikinda s svojo komedijo, katere avtor je klasik srbskega teatra Jovan Sterija Popovic. Vse do leta 1990, ko so jim priznali status profesionalnega gledališča, so delovali kot Iju-biteljski teater, vendar z abonmajskim programom. Uprizarjanje Rodoljubcev je bilo v Srbiji dolga leta prepovedano, in ko sojo Kikindčani postavili na oder istega leta, kot so jim priznali status profesionalcev, bi kmalu odšli »svirat klavir«, kot so se sami izrazili. Čeprav je tekst nastal neposredno po letu 1848 in se tudi zgodba dogaja tega leta, je bil inje še kako aktualen. Zgodovinskoje zgodba umeščena v obdobje, ko seje severni del Srbije osvobajal izpod madžarske prevlade, večno aktualna paje tema, ki opisuje ljudi, ki se v težkih trenutkih obračajo po vetru, ki so sebični lažni rodoljubi brez moralnih norm, katere žene na- Na kratki zakuski zatem smo se še poslovili od na novo pridoblje-nih prijateljev in skupaj z Občino Domžale in Trzin ter seveda z Javnim skladom za kulturne dejavnosti poželi čestitke za dobro organizacijo srečanja. Domov smo odšli z zavestjo, da seje naš trud bogato obrestoval. V Trzinu smo v petih dneh gostili trenutno najboljše ljubiteljske predstave v Sloveniji. Glede na izkušnje iz prejšnjih Linhartovih srečanj smo se veselili dobrega obiska, čeprav se Trzinci, razen nekaj deset rednih obiskovalcev, niso najbolje izkazali. Iz dneva v dan smo spremljali in občudovali, kako se naša dvorana spre-minja glede na scenografijo posameznih představ. Viděli smo zakulisje in način delà drugih gledaliških skupin. Ugotovili smo, da na srečanju praktično ni bilo teatra, ki ga ne bi vodil vsaj en profesionalec. Nenazadnje pa smo pridobili nove organizacijske izkušnje in si razširili svoje gledališko obzorje, hkrati pa smo za prijatelje pridobili mnoge nove teatrske zaljubljence. TRZINSKA POMLAD 2003 V mesecu maju in juniju v Trzinu poleg številnih ostalih prireditev že tretje leto po vrsti poteka kulturni festival Trzinska pomlad. V prejšnjih dveh letih je bil festival bolj ali manj gledališko obarvan, posebnost letošnjega pa je njegova razdelitev v tri sklope, in sicer gledališkega, glasbenega in folklornega. Gledališki del Trzinske pomladi: 42. Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije V gledališkem delu festivala Trzinska pomlad je času med 28. majem in 1. junijem v dvorani Kulturnega doma v Trzinu in v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah potěkalo 42. državno Linhartovo srečanje - srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki so ga letos soorganizirali Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava javnega sklada Domžale, Občina Trzin in Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin. V petdncvnem gledališkem maratonu so si obiskovalci srečanja lahko ogledali deset představ ljubiteljskih gledališč, ki so bile v tekmovalni program srečanja izbrane strani republiških sclektorjev Mihe Alujeviča in Kajetana Čopa ter dve spremljevalni predstavi gostov iz Avstrije in Srbije. V tekmovalni kategoriji ljubiteljski odrije mednarodna strokovna žirija v sestavi žirija Matija Milčinski (Slovenija), Snježana Martinović (Bosna in Hercegovina), Robert Colvill (Velika Britanija) nagrado za naj-boljšo predstavo podělila Gledališki šoli prve gimnazije Maribor, in sicer za predstavo F. G. Lorce: Dom Bernarde Albe, nagrada za najboljšo predstavo v kategoriji gledaliških vizij paje že drugo leto zapored prejel Teater pozitiv, tokrat za predstavo Lej do lula! Za najboljša igralca srečanja paje žirija razglasila Bojana Trampuša (Loški oder) in Sandija Lenka (Teater pozitiv). Na otvoritveni slovesnosti paje bilo našemu društvu ob 80-lctnici delovanja strani Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podeljeno jubilejno priznanje za prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Povabilo za soorganizacijo srečanja nam je bll° zaupano že lani poleti, ko je Teater Ci-zamo s svojo predstavo To je to! nastopil na otvoritvi Linhartovega srečanja, ki je Potěkalo v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. ln ker smo Trzinci v gledaliških krogih zna-m Po svoji izvirnosti, je bilo pričakovati, da se bomo tudi organizacije oziroma izvedbe ot'li na drugačen, vsaj za slovenske razme-nov način, kajti za vzor smo si vzeli tuje 8'edališke festivale, ki smo jih v zadnjih e»h redno udeleževali in katerih posebnost je prav gotovo v tem, da se festivalsko vzduš-je prenese ne le na udeležence pač pa tudi na obiskovalce. K temu konceptu pa nas je vodilo tudi dějstvo, ki smo ga opazili na prejšnjih Linhartovih srečanjih, in sicer sindrom praznih dvoran, tega pa si vsekakor nc želeli noben organizator. Pred dobrimi tremi meseci smo tako pospeše-no začeli s přípravami. Najprcj sije bilo seveda potrebno zagotoviti finančna sredstva, ustrezna dovoljenja za prireditev in obnoviti dvorano. Potem paje přišel na vrsto veliko težji del naloge, in sicer kako privabiti obiskovalce, da si ogledajo predstave amaterskih gledališč, ki niso produkcije lokalne gledališke skupine, hkrati paje bilo potrebno upoštevati tudi dějstvo, da se naš kraj nahaja v neposredni bližini trendovskih komercialnih »ha, ha gledališč« oziroma ob sami kulturni prestolnici, ki nudi profesionalne stvaritve različnih gledaliških žanrov, kajti ob pogledu na programsko knjižico 42. Linhartovega srečanja je bilo povsem jasno, da letošnji vrhuncc produkcij ljubiteljskih gledališč, če povzamem besede predsednika strokovne žirije Matije Miličin-skega, vsekakor presega nivo klasičnih burk in pogrešnih bulvark, tako priljubljenih pri amaterskih ustvarjalcih in se nagiba k interpretaciji resnejših odrskih besedil oziroma eksperimentalnih avtorskih projektov. Glede na to, je bilo seveda nujno pripraviti ustrezno oglaševalsko strategijo, ki je pa je poleg ustaljenih marketinških prijemov kot En ITjHj ■ : HNf r !À ] M so čezcestni transparenti, plakati in prog-ramskimi letaki, ki so bili dostavljeni v vsako trzinsko gospodinjstvo, morala vse-bovati tudi določeno inovativnost, ki pa smo jo našli v prireditvenem šotoru, ki je služil ne le kot informacijski center, pač pa tudi kot prostor za druženje udeležencev in obiskovalcev, kar se je konec koncev izka-zalo za pravo potezo, ki je vrhunec v obis-ku doživela v soboto 31. maja, ko je Trzin s koncertom Kar češ brass banda ter brez-plačnim bogračem za obiskovalce in udeležence neformalno zaključil svoj delà srečanja. Ker pa jc srečanje gledaliških skupin Slovenije kulturni gledališki dogodek, ki poteka na državni ravni, smo morali poskrbeti tudi za ustrezne odnose z mediji. Pripravljene propagandne materiale smo tako raz-poslali na ustrezne lokalne, regionalne in nacionalne medije, in z odzivom smo bili lahko več kot zadovoljni. Poleg napoved-nikov, ki so bili objavljeni v večini medi-jev, je bilo Linhartovo srečanje med drugim spremljano tudi na nacionalni televiziji, in sicer v kar štirih prispevkih v okviru kulturnega dela informativnega programa ter v posebni oddaji z naslovom Izvirni. Predstave so bile večinoma dobro obiska-ne, z izjemo nekaterih zgodnje popoldan-skih in pozno večernih, kar paje seveda popolnoma razumljivo, glede na tempo življenja, ki ga piše naš čas. Poleg številnih obiskovalcev, ki pa žal po večini niso bili iz Trzina, smo med obiskovalci srečanja zasledili tudi velika imena slovenskega amaterskega gledališča kot tudi profesionalne gledališčnikc in ostale kulturne de-lavce. Skratka Trzin seje v zadnjih dneh maja in junija prelevil v manjši gledališki center, ki je nam nudil gledališke užitke in sproščena družabna srečanja, na katerih so se obnovila stara in nastala nova prijateljstva, kajti cilj takšnih festivalov, kljub stimulaciji, ki jo prinese osvojena nagrada za nadaljnje delo, ne sme biti tekmovalno orientiran, konec koncev je nemogoče ne le v gledališču pač pa v umetnosti nasploh, najti enotna oziroma univerzalna nesubjektivna merila, po katerih bi lahko ocenjevali raz-lične gledališke žanre oziroma pristope in prav zato je pomembno, da nadaljujemo v duhu prijateljstva in medsebojne komunikacije tudi ob morebitni prihodnji organizaciji takšnega ali podobnoga festivala. Na koncu pa velja poudariti tudi neizpod-bitno dějstvo, da nam Linhartovega srečanja ne bi uspelo izpeljati tako, kot smo si ga zastavili brez pomoči Občine Trzin Študen- ' tekst je zaradi ćasovne stiske ostal nelcktoriian tskega kluba Domžale, Smučarskega društva Trzin in kolesarske sekcije smučarskega društva Trzin, Prostovoljnega gasilskega društva Trzin, Turističnega društva Trzin, Civilne zaščite občine Trzin in okrcpčeval-nice Barca za kar se vam v imenu društva še posebej zahvaljujem. Otroška gledališka predstava Kekec Vendar pa zaključek 42. Linhartovega srečanja še zdaleč ni pomenil konec gledališ-kega dogajanja v Trzinu, kajti že naslednji vikend, je bila v okviru gledališkega delà Trzinska pomlad, v Dolgi dolini premierno uprizorjena otroška predstave Kekec. Da se trud, vztrajnost in včasih tudi trma, predvsem pa trdo delo bogato poplača so nedvomno pokazali tudi naši najmlajši v pod režijskim vodstvom Urše Mandeljc, ki so ob 80-letnici našega društva, skupaj z iz-kušenimi trzinskimi gledališčniki Ado Lov-še, Ivkom Ručigajem, Tonetom Ipavcem in Janijem Mušičcm, pripravili pravi gledališ-ki spektakel, ki gaje v štirih ponovitvah obiskalo preko tisoč gledalcev, kar jc nedvomno še eden izmed velikih doscžkov našega društva, ki kaže na to, da trzinski gledališčniki, tistega česar se lotimo, naredimo z velikim uspehom. Po številnih tehničnih zapletih okrog loka-cijskega dovoljena in elektrike je tako Dolga dolina v očeh najmlajših obiskovalcev in njihovih staršev ter seveda tudi drugih obiskovalcev za več kot uro postala čarob- na Kekčeva dežela, v kateri domujejo skoraj-da vsi Vandotovi junaki, kar daje predstavi še poseben čar, saj je Urša spisala samostojen avtorski scenarij iz različnih knjižnih in filmskih predlog. Predstavo zaznamuje tudi izvirna glasbena priredba skorajda že ponarodelih Kečevih in Mojčinih napevov, za katere je aranžma nare-dil Igor Razpotnik ml. ter skrbno izdelana scena, ki se dobesedno zlije z naravnim okol-jem ter tako daje predstavi še dodatno avten-tičnost. Naši najmlajši so se še posebej izkazali s svojo igralsko prezenco, kajti kljub številnemu občinstvu in prvem poskusu uprizoritve predstave na prostém, med njimi ni bilo opaziti treme, nasprotno, kajti kot mi je pred premie-ro na moje vprašanje o morebitni tremi, za-gotovila ena izmed najmlajših igralk, ki mi je odgovorila, da treme sploh ne pozna, da paje zelo živčna. In da trema res ni bila prehuda, so nam dokazali že na premicri, kjer so prav vsi suvereno odigrali svoje vloge, kar je še enkrat dokaz, da dolgoletno delo obrodi sadové, k velike-mu uspehu predstave pa so nedvomno s svojimi bogatimi igralskimi izkušnjami in igralsko kilometrino doprinesli naši izkušeni ig-ralci, kajti aplavzu in navdušenju publike po končani predstavi ni bilo videti konca. Kekca v juliju že čaka prvo gostovanje pod Krvavcem in pa seveda ponovite v septembru, ki si jih vsi seveda željno pričakujemo. Glasbeni del Trzinske pomladi: 13 in 15. junija paje kudovska dvorana gostila dva glasbena dogodka, v katerem sta se sicer maloštevilnemu trzinskemu ob-činstu, predstavili dve přiznáni slovenski umetnici, in sicer ljudska pevka Ljoba Ljenče, in igralka ter pevka Meta Vranić. V petkovem glasbenem večeru smo se take prepustili zvokom izvirnih, neprirejenih ljudskih pesmi, v katere nas je z izjemno izrazno in glasovno močjo, skozi intimno, sproščeno in pristno vzdušje popeljala Ljoba Ljenče, s katero smo dobesedno po-tovali skozi čas v našo davno preteklost, v skorajda že pozabíjen čas srednjeveških in pravljičnih junakov. Umetnica nam je tako v svojem bogatem repertoarju predstavila številne ljudske pesmi, med katerimi so mnoge med njimi nastale v neposredni bližini našega okoliša Dramska igralka in pevka Meta Vranič pa je v nedeljo s svojim raskavim, moćnim in barvitim glasom v stilu Marlene Dietrich ter z izjemno odrsko prezenco v dvorani ustvarila pravo dekadentno kavarniško vzdušje, s svojim koncertom izvirnih slovenskih šansonov, za katere je besedila napisala mlada slovenska pesnica Bina Štampe Žmavc, uglasbili pa so jih přiznáni slovenski glasbeniki Aleš Kcrsnik, Žare Prin-čič, Jani Golob in Jože Privšek. Brigita Dane Ne more nam biti vseeno, kako in kaj se dogaja s kulturnimi dobrinami, ki so nam dana v upravljanje in koriščenje. Spodnji sestavek je nastal ob rob občnemu zboru KUD-a, ki ga spoštovana gospa predsednica zbora ni želela prebrati, da ne bi kvarila vzdušja ob svečani podelitvni priznanj gle-dališkim delavcem ob 80- letnici društva. Na pritiske predvsem nekdanjih igralcev in drugih sodelavcev društva pa sem se odločil, da zapisano vseeno objavim, malo popravljeno sicer in z željo, da bi novi UO društva začel tudi z resnim ust-varjanjem gledaliških představ na odru. Vem, da vas večina pozna zgodovino nastajanja in delovanja društva in z njim v tesni povezavi tudi kulturnega doma. Poudaril pa bi dějstvo, da so Trzinci dom zgradili in vzdrževali za predstave na odru, radi so hodili gledat domače gledališčnike, ki so s polno mero zagnanosti nastopali na vseh mogočih prireditvah. Torej imejmo pred očmi dějstvo, daje bil dom zgrajen za trzinske igralke in igral-ce, ki so ga s pridom uporabljali vse do prihoda zdajšnje garniture. S představami kot so Bog in Seansa ste nam dali upanje, da se bo s klasičnim gledališčem nadaljevalo. Žal se to ni zgodilo in po prepi-rih okrog vođenja društva dobivam vtis, da hoćete s politiko edino uličnega gledališča nadaljevati. Osamljena in ustvarjalna brez pomoći drugih, gdč. Urša Mandeljc, žal samo še potrjuje pravilo. To me izredno žalosti in če bi bil mlajši, bi posegel v dogajanje in sku-šal amatérskému gledališču v Trzinu vrniti nekdanji sloves najboijše gledališke skupine v domžalsko - kamniški kotlini. Zadnja leta paje bil po mojem mnenju in mnenju prenekaterega Trzinca oder skrunjen, ne zato, ker bi se z njega govorilo grdo, v tujkah in psovkah, ne, ampak zato, ker se sploh ni govorilo. Doma- ća igralska skupina je rajši nastopala po svetu, kot da bi Trzincem dala svoj košček kulture na odru, ki je in bo imel poglaviten pomen za ohranjanje Ijubiteljskih gledališč širom Slovenije, s katerega se bo slišala lepa slovenska beseda. Ne podcenjujem Andrejeve pantomime, hodulj, žongliranja, uličnega humorja in bruhanja ognja, ki ga skupina imenitno obvlada, vendar morate priznati, da mora biti osnovni namen vsake gledališke skupine, profesionalne, polprofesionalne ali Ijubiteljske, gledališko ustvarjanje na odru in iz njega posredovan v lepem slovenskem jeziku literarni in igralski užitek domaćemu občinstvu. Da bi se izognil očitkom o nestrokovnosti mnenja, zastarelim pogledom in finančno nezanimivemu delovanju, naj povem le to, da so bili moji učitelji přiznáni gledališki delavci, kot so Marjan Bělina, Tomše, Sevnikova, prof. Zupančič in ne nazadnje tudi gospod Mile Korun. Da se gledališka dejavnost tudi finančno iziđe, vam ni treba gledati daleč naokoli. Vzemimo nabito polne dvorane v McngSu, ki imajo dostikrat zelo slab program, in letno gledališče na Studencu, ko si poletno gledališko predstavo ogleda preko 12.000 obiskovalcev; pa igrajo same »stare« ljudske igre. Ko sem nedolgo tega iskal neko besedilo za g. Stražarja, sem nale-tel na star izvod Slamnika. Radoveden sem bil, zakaj sem ga shranil, pa sem naletel na članek g. Matjaža Brojana z naslovom: Neverjetna gledališka ustvarjal-nost. V njem med drugim zasledimo: ... Kulturno društvo Trzin je pred dnevi pripravilo že tretjo premiero v letošnji sezoni, ... ob tretji reprizi drame so v Domu 22. 3. 1986 odprli tudi nove prostore ... prizidek je bil zgrajen z izredno prizadevnostjo ... mnogih kulturnih delavcev ... To je bila drama Eugena O'Neila: Strast pod bresti, za katero smo potřebovali izredno zahtevno sceno, saj so se prizori izredno hitro menjavali. Sceno je takrat zrisal akademski slikar g. Vinko Železník. Ob branju članka sem se spomnil, daje bil takrat predsednik društva g. Franci Mušič. Še mije v spominu, kako sva v Induplati dobila blago za zavese, tište črne, kijih še ni bilo potrebno zamenjati. Franci, kije imel bogata poznanstva med vodilnimi možmi v Domžalah, je sedel v pisarni z direktorjem in z njim razpravljal o lovu, da ga je zamotil, ko sem jaz v skladišču izbiral blago, da bi bilo čimbolj kvalitetno. Franci se je pogodil za ceno. Zavese nam je sešila ga. Solcc - brezplačno. Takoj nato sva šla preko ceste in na podoben način na žagi dobila deske po zelo ugodni ceni. Metalka je prispevala železne profile po ceni za staro železo. G. Sočak je zvaril nosilce za zavese in okvirje za praktikable, kijih še danes uporabljamo in tudi posojamo. Računal je le elektrode. Zakaj naštevam vse to? V ta dom, oder, garderobe ...je bilo vtka-nih toliko usod, toliko ljudi je prispevalo svoj del, da nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja s to dobrino, ki sojo ustvarjale generacije Trzincev; mnogi med njimi so še živi, vprašajmo jih! Koliko odre-kanj je bilo potrebno tako igralcem kot drugim, ki so bili nepogreš-Ijivi ob vsaki predstavi. Zamislimo se ob teh besedah in ukrepajmo. Novi UO ne bo imel lahkega dela, saj se ni nič dělalo glede ustvarjanja mladih igralcev, razen gdč.Urše, kije pričela z osnovnošolci. Ulično gledališče je bilo pač zaprto za širok krog Trzincev. Verjemite mi, da to ne more tako iti v nedogled. Sedaj imamo svojo občino in s tem dostop do financiranja dobrih programov. Prepričan sem, da bo sedanji župan g. Peršak naklonjen dobrim projektom in kolikor sem seznanjen, že pripravlja projekt prenove za občinski objekt in s tem v zvezi tudi za dom. Pri uvedbi občinskega kanala na kabelski TV, vidim zraven kultur-nike. Zakaj je prenehala delovati video sekcija? Za vse zagnance je v Trzinu dovolj dela. Še opozorilo: niste vsak dan mlajši; za vami prihajajo nove generacije mladih igralcev, tu je tudi mladinski klub, pa razna druga društva, ki lahko zahtevajo svoj prostor za svoje dejavnosti, tudi gledališke, pevske, plesne; svoj prostor morajo dobiti tudi trzinski ansambli, in to v tem domu, na tem odru! Dodatek: Na žalost sem bil prisoten samo na otvoritvi Linhartovega srečanja. Za izvedbo uvodnega dela gredo ustvarjalcem vse čestitke. Dal bi akademsko oceno 10. Pokazali ste, da zmorete tako siro-kovno kot umetniško. V dobrobit ponovnemu oživetju gledališke dejavnosti vas prosim, da obrnete nov list in dokážete, da ste pravi Trzinci, gledališki navdušenci, ki jim ni vseeno, kaj se v kraju dogaja. Dogajanje v Dolgi dolini samo potrjuje moje navedbe v predhod-nem besedilu, predstava Kekec nas navdaja z optimizmom, številni gledalci pa potrjujejo moje prepričanje, da je v Trzinu živega gle-dališkega dogajanja že lep čas primanjkovalo. Upam, da bosta novo izvoljeni UO in predsednica vzela to pisanje za dobronamerno in nas v prihodnje razveseljevala tudi s představami z odra, saj ste dokazali, kako je lahko posrečena kombinacija odrskega in uličnega glumaštva. Naj commedia del arte ponovno zaživi na trzinskem odru! Trzin, 7.6.2003 * fotografiji: Eugene O'Neil - Strast pod bresti (1986) Tone Ipavec KEKEC C| ravnik seje najverjetneje glasno 1 krohotal zaradi groznega žgečkan-V-' ja, ki so ga povzročali preštevilni podplatí, ki so hodili po njem. Tudi bru-narica, pogosto obiskana gospa, seje prav gotovo blago smehljala ob pogledu na množico ljudi, kijih je videla pred sabo. Drevesa pa so najbrž tiho šepetala in napeto pričakovaia, kaj se bo zgodilo pod njihovimi krošnjami. Takole bi lahko, sicer malce poetično, opisala vzdušje, kije prevevalo Dolgo dolino na gledališki premieri Vandotovega Kekca. foda dějstvo je, da Dolgo dolino še niko-!i ni obiskalo toliko ljudi naenkrat kot v Pe'ek, 6.junija. Toliko jih najverjetneje OĐsev kanosli gledaliških představ sila naporno delo, saj ne obstaja prav noben recept za to, da bi vedeli, koliko ljudi bo resnično prišlo pogledat predstavo. Tako da lahko gledališčnikom pomanjkanje sedežev pravzaprav odpustimo. Odpustimo pa jim lahko tudi polurno zamudo, do katere je prišlo zaradi tehničnih težav. Tako je Kekec namesto ob načrtovani osmi uri po hřibu navzdol prikorakal šele ob pol deveti. Od tu dalje paje teklo vse kot po maslu. Igralci so vsi, od prvega do zadnjega, zelo prepričljivo odigrali svoje vloge, ovce v staji (bile so prave) so vedno nekako zablejale ob pravem trenutku, kuža, kate-remu je připadla vloga Pehtinega Volka, je znal zalajati tako, kot se spodobi, pa tudi tehniki so imeli vse svoje instrumente skozi celotno predstavo pod nadzorom. V celotni igri so tako pred nami zrasli že dolgo pozabíjeni liki s svojimi tipičnimi značilnostmi: pogumni Kekec, grozljivi Bedanec, strašna Pehta, bojažljivi Rožle motor celotnega Kekca, Urša Mandeljc. Urša seje zahvalila vsem sponzorjem, ki so pripomogli k izvedbi, gasilskemu in strelskemu društvu, ki sta ves čas nesebično pomagala, tehnikom, vsem starej-šim gledališčnikom, ki so igrali v predstavi, in seveda tudi vsem mladim, nade-budnim igralcem. Ker je bilo že precej temno, ko smo od-hajali domov, je na poti iz Dolge doline verjetno koga oplazila tudi kakšna veja, kar paje zanemarljiva nevšečnost v pri-merjavi s kulturnim užitkom, ki smo ga doživeli. Koliko ljudi sije ogledalo Kekca pri nekaj naslednjih ponovitvah (Kekca so uprizorili še trikrat), ne vem, upam pa, da jih je bilo vsaj toliko ali pa še več kot na premieri. Vseeno pa mi številna publika v Dolgi dolini da misliti, da morda ne bi bilo napak razmišljati o stalnem trzin-skem gledališču na prostém. Mateja Erčulj niso pričakovali niti gledališčniki, saj je zmanjkalo klopi in so zato nekateri morali sesti kar na tla. Gotovo bi ti imeli povedati kako pikro na njihov račun, saj na zemlji ni prijetno sedeti, še posebej ne zelo dolgo. Vseeno paje ocenjevanje obis- in nežna, šlepa Mojca. Ker zgodbe o Kekcu pozna tako mlado in staro, bi najbrž bilo odveč pisati, kaj seje dogajalo v predstavi, lahko pa vam zaupam, daje bil trzinski Kekec pravzaprav nekakšen dva v enem, saj sta bile v njem združeni obe Kekčevi prigodi (tista z Bedancem in tista s Pehto). Lahko pa rečem, da se je občinstvo zelo vži-velo v igro. Tako zelo, da so ob koncu skupaj s Kekcem zapeli tisto znano: "Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog, če mu kdo nastavi zanko, ga užene v kozji rog ..." Po koncu igre, ki je trajala dobro uro, je zbrano publiko nagovorila še režiserka, scenaristka in glavni I ! NHPftIDJPRAV/ I PM Mu j MIKOLJ VEc ÇA / VSE KAPUICE, NE 2 VEŽEM ZA \ SAM O J>A PRlPE.» &REVO / ít, } ... Mo^ocH ALCl SO HESTRPAJ /„. mPROVlitRA 1TE,' »'.' 000 J* NOVICE IZ PGD TRZIN nf ■J L vala bogu, daje za nami mesec maj, zagolovo eden izmed najbolj živahnih, napornih in »zasedenih« mesecev v Trzinu. Če ste pažljivo spremljali doga-janje, skoraj ni bilo dneva brez prireditve. Obilica dogodkov in prireditev seje zavlekla v začetek junija, vendar seje vse skupaj izšlo. Konec junija je ponavadi sledila gasilska veselica, ki je letos vsaj v tem terminu ne bo. Kaj je vzrok temu, nekateri že veste, precej črnila pa seje zaradi te teme pora-bilo že v prejšnji številki Odseva. In v katerem grmu torej tiči zajec? Državni zbor je v začetku leta sprejel tako imenovani zakon O OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA (ZOPA). 10. člen zakona govori naslednje: Prepovedana je prodaja alkoholnih pijač med 21. uro in 7. uro naslednjega dne, razen v gostinskih obratih, kjer je dovo-ljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovainega časa, določe-nega v skladu z zakonom. 2. člen zakona govori naslednje: Alkoholna pijača je po tem zakonu vsa-ka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volu-menska odstotka alkohola. Ker pa se nasploh Sloveci v povprečju kar dobro spoznamo na vse stvari, vemo tudi, da npr. pivo vsebuje 4,9 volumenskih od-stotkov alkohola. Torej je stvar na dlani. Prostovoljno gasil-sko društvo je registrirano za opravljanje nalog zaščitc in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, ne pa za opravljanje gostinske dejavnosti. Posledično zaradi tega na veselici ne smemo prodajati alkoholnih pijač med 21. in 7. uro zjutraj. Res je, da veselico lahko organiziramo na dva načina. Prvi načinje, da damo gostinske usluge nekomu, ki ima registrirano gostinsko dejav-nost. Do tu vse lepo in prav, vendar se moramo zavedati, da pijačo trži gostinec in ne društvo, poleg tega pa bi bila prav gotovo prodajna cena višja, kot je bilo to v navadi, ko smo celotno stvar izpeljali sami. Drugi načinje, da organiziramo veselico v popoldanskem času npr. od 15. ure do 21. ure. Pri tem se pa seveda sprašujemo, kdo bo v tej vročini přišel sedet na prireditveni prostor. Na prvi pogled je torej, po mnenju nekate-rih občanov, neproblematična zadeva, lahko pa se kar hitro sprevrže v hudo resno stvar, še posebej, če se kazni začnejo pri številki 500.000,00 SIT. Ze v prejšnji številki Odseva je bilo precej kritik zaradi že tradicionalnih prireditev v Trzinu, ki letos niso bile na takšni ravni kot popřej. Toda temu niso kriva društva v Trzinu ali posamezniki, ki delujejo v njih Nismo mi sprejemali zakona, žal pa velja tudi za nas in se ga moramo držati. V kolikor se ga ne bomo, nas lahko doletijo vi soke kazni. Takrat pa zagotovo ne bo heroja, ki bo stopil naprej in poravnal kazen za društvo, saj je društvo vendar delalo za dobro vseh ljudi, Spet bi obveljal star pregovor, da so po bitki lahko vsi generali. Vsi tišti, ki pa danes vpijejo, da se te stvari lahko nemoteno delajo naprej, se bodo povlekli v ozadje in od tam kritizirali, da bi morali poznati zakon. Vsi bi se seveda najrajši zabavali, pri tem pa ne imeli nikakršne odgovornosti. Po koncu gremo lepo domov, malo pokritizi-ramo zadevo in gremo spat brez vseh skrbi. Kaj naj na koncu rečem? Upam, da ra-zumete razmere, v katerih smo se, ne po svoji krivdi, znašli. Iskreno povedano, tudi mi ne vemo, kaj naj naredimo, saj je veselica del naše tradicije in druženja. Upamo, da bomo našli rešitev, ki bo spre-jemljiva za vse. Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež PARTIZANKA BREDA Bila si mlada, a prav nlč se nisi bala, ko krvaveča domovina te Je pokllcala. Kurirka - vezistka ■ si bila, nalogl težklpredana vsa. Sumi/Iva okupatorju postala si, za tabo Iskal Je sledi. Nisi omahovala - pogumno si se odločlla, da v vrste partízanov boi stopila. Prešernova brigada te je sprejela, v tvoj po gum neomajno je verjela. Bila si tudi borka Gorenjskega odreda, prestrašila te nlko/l ni sovražnlkovazaseda. Verjela v zmago si In dočakala, ko domovino je svoboda obsljala. Hvaležnl smo U, partizanka Breda, ker mladost si bolu poklonila In z vojsko partizansko, okupa torja si nas resila. Anka Jurše dobrodošel. Nato so osnovnošolci odreci-tirali dve pesmi. Anabel in Marko sta pripravila Gregorčičevo Soči, Petra, Urša, David in Tadej pa so predstavili Klopči-čevega Kurirčka Andrejca. Kopitar seje po njihovem nastopu pošalil, BORČEVSKO SREČANJE (B, 'orci iz Trzina, Lukovice, Ihana, Ko-mende, Moravč, Domžal, Črnuč, Vodic in Šinkovega Turna so se letos v maju že petič zbrali na tradicionalnem srečanju v Trzinu in že petič so imeli srečo z vremenom, saj je sonce veselo sijalo nanje. Pravzaprav se zdi, kot da se jim narava na ta način želi odkupiti za grozodejstva, ki so se jim zgodila med 2. svetovno vojno. Se preden sem se odpravila na borčevsko prireditev, se mi je zdelo, da mi bo tam pošteno dolgčas in da bom na njej le zato, da bom kvarila starostno povprečje. Pa sem se zmotila, kajti tudi borčevska prireditev zna biti prav zanimiva in zabavna. Zanimivost in zabavnost je precejšnja krivda Borisa Kopitarja, ki je vodil prireditev, saj je znal ustvariti sproščeno ozračje, del krivde za zabavnost pa nosijo tudi nastopajoči sami, ki so se na Borisové dovtipe odzivali povsem iskreno, zaradi česar so poželi smeh in aplavz občinst-va. Tako seje Boris pohecal prav z vsakim, tudi z županom, ki gaje najavil kot občinski strelovod. Županje na te besede dejal. da ne ve, ali naj gre kar z odra, ker gaje tako lepo napovedal, ali naj ostane. Boris pa seje odzval, da ko so njega nekoč tako lepo napovedali, je napovedovalcu odvrnil, da zdaj lahko kar umre. Županje na te besede dejal, da zanj pa še ni přišel ta čas. V svojem govoru je župan z borci dělil nekaj globokih misli. Ena od njih je bila, daje potrebno v današnjem času gojiti spomin na vse dogodke, ki so se zgodili, še posebej zato, ker je v modi pozabljanje in želja živeti samo tukaj in zdaj. Naša naloga je, da spomin gojimo zato, da se bomo vedno zaveda-li, kaj vse so nam omogočili naši predniki in kaj vse so omogočili rodovom, ki še pri-hajajo. Eden od načinov, kako gojiti ta spomin, pa so, po županovih besedah, tudi borčevska srečanja. Po pozdravnih govorih župana in predsed-nika občinskega odbora Mitje Prinčiča ter po odpeti Zdravljici pa seje začel kulturni program. Najprej je pečat klasike s svojim violončelom prireditvi dala Kristina Goropečnik, s skladbo Kontradansa. Tak klasični element pri borčevski prireditvi seje tokrat zgodil prvič, inje bil, po odzivih sodeč, zelo da bodo za lako dobro opravljeno delo zagotovo dobili plus pri slovenščini ali pa kakšno petico. Se dva recitatorja, ki smo ju imeli priložnost slišati, pa šolske klopi že kar nekaj let ne gulita več, in sta morala biti zadovoljna le z aplavzom občinstva. To sta bila Anka Jurše ter Alojz Muhar, ki sta odrecitirala svoje, avtorske pesmi, Anka paje pripravila še pesem Mateja Bora- Mati sanja. Na prireditvi je pod vodstvom pevovodkinje Alenke Markus pel tudi mešani pevski zbor Žerjavčki. Že ponarodeli Počiva jezero v tihoti in Moj dom sta se dotaknili src prenekaterih borcev in najverjetneje obudili močne spomine, saj seje med občinstvom zaslišalo přidušeno šmrkanje in tudi nekaj solznih oči ni bilo težko zgrešiti. Malce turobno vzdušje sta nato poživila brat in sestra Matjaž in Tina Poljanšek, ki sta vlekla meh harmonike kot za stavo, pa čeprav sta stara šele 11 in 8 let. Matjaž in Tina sta sprva zaigrala skupaj, potem pa še vsak zase pokazala, kaj znata. Kako znajo borci še vedno stopiti skupaj, so dokazali, ko so v en glas odpeli Tam, kjer murke cveto in Kdo pa so ti mladi fantje. Boris Kopitar paje posebno čast izkazal Metki Rakef-Bredi, občinski nagrajenki, in posebej zanjo odpel svojo pesem o šmarnicah. Po kulturnem delu prireditve je bil za borce pripravljen golaž in začelo seje prijateljsko druženje. Takrat pa se mi je zazdelo najbolje, da odidem, saj nisem še naprej želela kvariti starostnega povprečja. Mateja Erčulj IZLET NA ŠTAJERSKO Kot smo določili v náčrtu izletov društva upokojencev Žerjavčki, smo v maju pripravili izlet na Štajersko. 20.5. nas je ob sedmi uri zjutraj Beno-Toursov avtobus iz Trzina odpeljal ogledom naravnih in kulturnozgodovinskih zanimivosti in prijetnim uricam druženja naproti. Takoj po odhodu je po avtobusu začela krožiti steklenica z zdravilnim želiščnim napitkom. Se razume, daje šlo za čaj, saj nam Kebrov zakon prepoveduje točenje alkohola pred 10. uro. Prvi postanek smo naredili v Dramljah, da smo popili jutranjo kavico. Nato smo se odpeljali v Sutjak, da bi si ogledali hišo znamenite rodbine glasbenikov lpav-cev. Prijazna vodička nam je povedala osnovne podatke o življenju teh slavnih mož. V hiši smo si ogledali bivalne prostore, ki so opremljeni s pohištvom iz ča-sov, ko so v njih še živeli lpavci, izjema je le poročna dvorana, ki je novejša. Pot nas je vodila naprej v Šmarje pri Jelšah, kjer smo si ogledali cerkev sv. Roka, ki je bila zgrajena med letoma 1646 in 1666. Potepanje smo zaključili z obiskom kmečkega turizma pri Krošlovih. Zelo prijazno so nas sprejeli in pogostili z dobrim in obilnim kosilom, ki smo ga poplaknili z domačo kapljico. Med nami je bil tudi 80-letnik, ki je prav v tistih dneh praznoval svoj okrogli jubilej. Nazdravili smo mu s pesmijo in zaželeli še na mnoga leta. Domov smo se vrnili vsi zadovoljni z željo, da bi prijazno kmetijo Krošlovih še kdaj obiskali. Janez Štebe ŽERJAVČKI PRESTOPILI MEJO NAŠE DRŽAVE NA ČETRTKOVIH POHODIH (]) V lepem sončnem vremenu smo se podali na pohod v dolino Glinščice. Pohod smo pričeli nad vasjo Boršt po nekdanji trasi železnice Trst-Kozina do vasicc Draga. Tam smo se povzpeli na najvišji vrh te poti s prekrasnim razgledom proti Trstu in Miljam. Nato smo se spustili v zaselek Botača in na-daljevali pohod po kanjonu Glinščice, si med potjo ogledali ohranjeni kam-niti vodovod, ki so ga zgradili Rimljani, da so z vodo oskrbovali Trst. Spustili smo se še do vasi Bolju-nec, kjer smo se osvěžili s pijačo ter nato v veselem razpoloženju krenili proti domu. Naj omenim, da so kraji, ki smo jih obiskali, naseljeni z zamejski-mi Slovenci in šele v zadnjem de-setletju prejšnjega stoletja so se tja začeli priseljevati tudi Italijani. Pridružite se nam na naših poho-dih, nc bo vam žal! Franci Pavlič Žerjavčki, POZOR! Obveščamo vas, da bomo pohodne dejavnosti nadaljevali tudi v juliju in avgustu. Zbor bo vsakič ob četrtkih ob 7.00 pred trgovino Mercator. Vabljeni! Piknik »Žerjavčkov« v Dolgi dolini Přišel je čas piknikov. Tudi upokojenci se radi sestanemo in poveselimo, saj nam čas v prijetni družbi res hitro mineva. Zopet smo kot gostje Smučarskega društva v Dolgi dolini preživeli lep dan ob dobri hrani in pijači, dobri glasbi, ki nam jo nudi naš neumorni glasbenik Franci ob vsesplošnem prepevanju vseh upokojencev. Za popestritev smo priredili tudi bogat srečelov. Daje bilo res zabavno, paje na koncu poskrbela narava in nam poslala kratkotrajno prho. Franc Pavlič 30 odscv PO MEJAH TRZINSKE OBČINE TRZIN L 7 J utro seje šele prebujalo in ptički so še spali, ko seje dvajset pohodnikov odpravilo na pohod po mejah naše občine. 7.junija smo našo 18 kilometrov dolgo pot po poljih in po gozdu začeli pred trzinsko osnovno šolo, od koder smo se najprej odpravili do cerkve, šli mimo kamnoloma, potem nenadoma zavili na travnike, se sprehodili ob drevesih, přečkali Jemčevo in nato še Men-geško cesto in se znašli na Mengeškem polju, med nizko rastočo koruzo. Kamenčki na poti po Mengeškem polju so kar nekaj časa hreščali pod našimi nogami, saj smo ga přehodili skorajda po celi dolžini, vse tja do ceste Ljub-Ijana-Maribor. Se dobro, daje bil pohod organiziran na soboto in da zjutraj večina voznikov še spi, tako da je lahko naša četica strumno in brez težav přečkala to, sicer prometno cesto. Potem nas je pot nekaj časa vodila ob železnici, ko pa smo přečkali Pšato, smo odkrili nov šport: slalom med visoko in mokro travo. V tej disciplini smo seveda zmagali vsi, cilj paje bil na posestvu Pšata. Nad posestvom sem bila kar malce presenećena, saj se mi je zdelo, da bi morali imeti polne hleve krav in druge živine ... Tako pa tudi enega »mu« ni bilo slišati, okolica paje delovala bolj ali manj zapuščeno. Od posestva Pšata dalje pa seje (po besedah vodnikov) pred nami odpiral trzinski pragozd. Čudnih, nepoznanih vrst rastlinstva in živali v tem pragozdu sicer nisem videla, pa tudi več kot očitno je bilo, da je vanj že stopila človeška noga, je pa res, da si v gozdu dobil občutek nekakšne skrivnostnosti, ki sojo še popestrili poljski zaj-ci, rumene perunike in številne lovske opazovalnice. Ko smo še drugič přečkali železniško progo, je bila za nami že polovica poti. Tu naj bi počakali še na morebitne druge pohodnike, za katere bi bila pot po celotni meji prezahtevna. Dočakali pa smo Ie nekaj zamudnikov in župana, kije celotno, doslej opisano pot pretekel. Potem pa seje, vsaj zame, začel težji, čeprav bolj prijeten del poti. Klanec, ki seje strmo odpiral pred nami inje vodil v gozd, je povzročil, da nasje kar nekaj 'zakuhalo'. Še dobro, da so kasneje ob poti rasle borovnice in smo si ukradli nekaj sekund za počitek, medtem ko smo se ustavljali, da bi kakšno pojedli. Prvi pravi (in pošteno zasluženi) počitek smo dočakali šele ob spomeniku pad-lega vojaka Ceneta Štuparja-Matevža. Tu je nastal tudi improviziran mini moški pevski zbor, kije odpel nekaj ponarodelih pesmi. V nadaljevanju je bila pot manj zahtevna, tudi teren seje bolj ali manj spuščal. Po zaključenem pohodu se nam je obetal še ogled gradu Jablje. Ker pa smo bili izjemno hitri, seje naš pohod zaključi! kar eno uro prej, kot je bilo načrtovano. Zato smo se napotili k brunarici v Dolgi dolini in si privezali dušo z domačim golažem ter hme-ljevim sokom. Pri ogledu gradu pa seje naša pohodniška skupinica povečala za kar lepo število ljudi, ki so se na lastne oči hoteli prepričati, da delavci ne stojijo križem rok in da pridno obnavljajo vse okruše-ne grajske zidove. Tako je po grajskih sobanah ta dan hodilo najmanj za en avtobus ljudi. Glavna konzervatorka in nadzornica obnove gradu Jable, Damja-na Pečnik, nasje popeljala skozi zgodovino gradu in nam razložila, kakšna bo njegova prihodnost. Jable bodo v příhodnosti postale poslovni in protokolarni objekt, v njem bo svoje mesto morda našla tudi poročna dvorana, kije načrtovana v Jelovškovi sobi. Pečnikova je povedala, da imajo polno načrtov tudi za okolico gradu. Tako bodo nekaj stavb Kmetijske-ga centra Jable podrli, zasadili bodo drevesa, postavili ribnik, igrišča za kriket ter tenis in še marsikaj ... Otvoritev gradu pa naj bi dočakali v septembru. Moram priznati, da sem ob dveh, koje bil pohod po mejah občine tudi uradno zaključen, kar dobro čuti-la svoja stopala in sem se še komaj přivlekla do doma. Najbrž ne bi bilo nič narobe, če bi kakšen teden pred pohodom malce trenirala. Vsekakor pa ob-čudujem vse pohodnike, ki imajo več križev na grbi kot jaz, vendar so zmogli ta dokaj naporen 'izlet'. Za dobro pripravljen in izveden pohod (že peti po vrsti) ter ogled gradu pa gredo vse pohvale organi-zatorju Turističnemu društvu in vodnikom, zaradi katerih se nismo izgubili. Mateja Erčulj TRZINCI SMO ZOPET PELI IN PLESALI Dvaindvajsctega maja sta se v dvorani Kulturnega doma zopet povezali dve generaciji: otroški pevski zbor Osnovne šole Trzin in meša-ni pevski zbor društva upokojcncev »Žerjavčki« Trzin. V dvorani so donele ljudske pesmi in pesmi, katerih avtorji so Kranjčan, Vodopi-vec, Kuhar, Jež, Kogoj, Mcdved in Avsenik. Petnajst pesmi seje razlegalo v dvorani in skušalo s prijetnimi čust-vi, ki jih lahko prcbudi lc pesem in glasba, obdariti obiskovalce. To nam je - po aplavzu sodcč - tudi uspelo. Prijetna popestritev so bili folklorni plcsi mladih in obctavnih plesalcev Osnovne šole Trzin. Zbora jc vodila Alenka Markus, klavir Barbara Markus, na harmoniko paje igral Žiga Markus. Prijetna so tovrstna srečanja, prepletena s kulturo. Ustvarjajo lepa doživetja in krepijo medsebojne vezi. Med kar številnimi obiskovalci smo pogrešali nekaj pomembnih trzinskih obrazov. Naslednje leto bomo zopet peli in plesali. Pridite! Vaša prisotnost nam pomeni priznanje in vzpodbudo. Anka Jurše MEDENE PIJACE V Sloveniji so najbolj poznané štiri medene pi-jače: MEDENI NAP1-TEK, MEDICA, MEDENI LIKER in MEDENO ŽGANJE; vse imajo značilen, a različen okus po medu, kar je odvisno predvsem od načina priprave in vrste uporabljenega medu. MEDENI NAPITEK jc sladka, osvežujoča, brezalkoholna pijača. Pripravi se tako, da se zmeša med z vodo. Razmerje med obema je različno inje odvisno predvsem od okusa posameznika oz. želje porabnika. Napitku se lahko doda različne dišave ali zdravilna zelišča. MEDICA (MEDENO VINO) je sladka, običajno rumenkasto obarvana alkoholna pijača. Nastane z alkoholnim vretjem raztopine medu in vode, ki seji za vretje doda ustrezne kvasovke. Stopnja alkohola je od 10 do 14 vol % in je od-visna od količine prevretega sladkorja. Medica je ena najstarejših (morda tudi najimenitnejša) medenih alkoholnih pijač, in sojo naši predniki zelo cenili. V zadnjem obdobju se spet uveljavlja. Pije se kot aperitiv ob svečanih priložnostih ali pa po obědu ob sladici; v obeh primerih naj bo ohlajena na 6 do 8 stopinj. O čebelarstvu in medici je Dušica Kunaver v knjigi »Med in medeni kruhki« med drugim zapisala: Znanje o čebelarstvu so naši slovan-ski dedje přinesli s seboj iz stare domovine, kjer jim je bila medica najslajša in najljubša pijača. Medica je pijača bogov in smrtnikov, vabi prijatelja k prijatelju in mu izraza gostoljubje. MEDENI LIKER je sladka alkoholna pijača, ki nastane tako, da se med zmeša s sad-nim žganjem. Vsebuje od 22 do 35 vol % alkohola, kar je odvisno od razmerja mešanja in vsebnosti alkohola v žganju. Za medeni liker, ki ga je na našem trgu med medenimi pijačami verjetno največ, se šc vedno pogosto uporablja napačen naziv medica. MEDENO ŽGANJE je brezbarvna alkoholna pijača z vonjem in aromo po medu. Čcbc-larji ga pridobivajo predvsem iz medu, ki v satju hitro kristalizira. Polne satnice namočijo v vodi, med se izluži in alkoholno prevre. Tako nastane (suha) medica, ki se jo skuha po enakem postopku kot prevreto sadje. Medenemu žganju se pri drugi destilaciji lahko doda različne aroma- te: meliso, sli-ve, češnje ... (Iz publikacije: Domače žgan-je, avtorja An-dreja Šerbela) Druge medene pijače so še: medeno pivo, medeni kis, aromatizirana medica, peneča medica. Stane Mesar ONGER PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN MO PD Onger Trzin v juliju in avgustu organizira POLETNO TORK1JAĐO Delavnice, izleti in še marsikaj za mlade in tudi za odrasle 1983-2003 20 let 1. ju lij Varno na Triglav za mlado in staro ob 19.00 "Vsak Sloven'c mora iti vsaj enkrat na Triglav!" pravi rek. Vendar, ali se pravilno podamo na to pot? Podatki GRS kažejo, da ne. V zanimivi delavnici boste spoznali, katere poti vodijo na Triglav, kakšno opremo morate imeti in kako jo uporabljati, dobili pa boste tudi veliko uporabnih napotkov, ki vas bodo vamo pripeljali vse do vrha. Po triglavskih poteh vas bo vodil Emil Pevec 8. julij Jurčkova delavnica za osnovnošolce ob 9.00 Zanimive delavnicc za vse, ki si želijo počitniško jutro preživeti na nekoliko bolj ustvarjalen način. Ustvarjalni boste skupaj z Ireno Mučibabić 15. julij Noč pod zvezdami za osnovnošolce in dijake ob 9.00 Zjutraj se bomo naučili, kako postaviti zasilni bivak in kako pod njim preživeti noč na prostém. Zvečer pa se bomo podali na krajši nočni pohod in naučeno preizkusili tudi v praksi na bližnjem travniku. Z vami bodo bivakirali Tomaž Kocman, Boštjan Kralj in Emil Pevec 22. julij Tudi šlepa kura zrno najde za osnovnošolce ob 9.00 Pridi in se skozi različnc zanimive naloge, ki te čakajo na poti, prebij do sladkega zaklada na koncu. Orienta-cijske zanke na poti do zaklada vam bo postavila Nataša Kramar 29. julij Mladinski planinski tabor »Drežnica 2003« za osnovnošolce do 6. 8. Devetdnevni mladinski planinski tabor, kjer boš doživel nepozabne noći pod platneno streho, zanimive, ustvar-jalne in poučne delavnice, lov za skritim zakladom, igre brez meja, čudoviti gorski svet in še marsikaj drugega. _Info in prijave: Emil Pevec (031) 570-533 Cena: 25.000 SIT_ 12. avgust Tabor »veteranov MO-ja« - Dovje za dijake in študente do 15. 8. Letos se ponovno odpravljamo v kamp Kamne, ki stoji v neposredni bližini Mojstranc in čudovite narave, ki jo obdaja. Na taboru so možne razne aktivnosti: od lahkih sprehodov v naravi do "orng" hribov (nad dolino Vrata, blizu so Zahodni Julijci, ...). V kampu je možná tudi izposoja koles, s katerimi se lahko zapeljemo do bližnjih naravnih in kulturnih znamenitosti. Info in prijave: Urša Kosir (041) 211-082 19. avgust Lahkih nog naokrog za osnovnošolce in dijake ob 9.00 Ce si poletje preživel na morju (ali pa tudi če ga nisi), se nam moraš pridružiti na krajšem uživaškem izletu. Kam gremo? Spremljaj obvestila na naši tabli nasproti Mercatorja v novem Trzinu. Najbolj "lahkih nog" bo na izletu Urša Kosir 26. avgust Poletni utrinki za mlado in staro ob 20.00 Poletje je prišlo h koncu in v njem smo doživeli marsikaj zanimivega. Pridi gledat diapozitive, kjer boš lahko videi vse, kar smo počeli na mladinskem planinskem taboru v Drežnici, na taboru 'veteranov' in na poletnih torkijadah. S sliko in besedo bo obiskovalce po poletnih dogodivščinah vodil Emil Pevec Vse dejavnosti (razen taborov) se bodo dogajale V društveni hišici v novem Trzinu (v bližini gostilne Trzinka - Ul. Rašiške ćete 4) Za osvežilno pijaco bo poskrbljeno!!! Pustite prašičke! ! ! e^ Vse dejavnosti, ki se odvijajo v društveni hišici, so brezplačne! M" icllj) Kontaktna oseba: Ulj Tomaž (031) 880-894, razen če je pri akciji navedeno drugače. %wa 6i mi 6rez torkow!?! L 1 PRVI ROKOVNJAŠKI POHOD V TRZINU red leti je znani planinski delavec iz Mengša, Peter Lavrič, ki ga precej Trzincev pozna po tem, daje vrsto let vodil plinsko postajo INE v Trzinu, dal pobudo za nočni rokovnjaški pohod od Trojan do Velike planine. Šio je za razmeroma zah-tevne pohode, ki so terjali kar dobro teles-no pripravljenost in vzdržljivost, Ietos pa so rokovnjaški pohod prvič speljali po poti od Trojan do Trzina. Na sestanku turističnih delavcev t.i. Podjetne regije, v katero je uvrščena tudi naša občina, so namreč razpravljali, kako bi po podjetni regiji speljali kar največ privlačnih kolesarskih in pohodniških pešpoti. Eden od udeležencev seje spomnil tudi rokovnjaškega pohoda in ker so planinci take pohode že prirejali, so se hitro dogovorili, da bo pohod tokrat speljan nekoliko drugače. Če pogledamo v zgodovino, lahko vidimo, da pohod, kakor je speljan zdaj, res pelje bolj po območjih, ki sojih v preteklosti zaznamovali rokovnjači. Znano je, da so na celotnem območju Črnega grab-na, od Trojan do Prevoj, v preteklih sto-letjih nad tamkajšnjim cestnim prometom res »gospodovali« rokovnjači. Zelo močno oporišče rokovnjačev paje bil tudi Trzin, kjer so bili še zlasti dejavni na cesti od Trzina do Dobrave. Znamenju sv. Ja-neza, ki je nekoč stalo v bližini mesta, kjer je zdaj piramida v industrijski coni, so sploh zaradi številnih rokovnjaških napadov in tudi pobojev rekli kar krvavo znamenje. Ni čudno, daje naša občina tako postala pokrovitelj 13. nočnega pohoda, kije pohodnike popeljal v noči s 24. na 25. maj po stezah od Trojan do trzinskega kamno-loma. Glavni organizatorji pohoda so bili planinci, predvsem Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško-Bistriškega območja in Meddruštveni odbor Ljubljana, za pripravo sklepnega srečanja v trzin- POJASNILO Ker so nekateri pohodniki bili presenečeni nad (ne)sprejemom in v izogib kroženju mo-rebitnih napačnih informacij je PD Onger Trzin dolžno dati naslednje pojasnilo: Z organizatorji pohoda je bilo dogovorjeno, da bo prihod udeležencev pohoda v naš kamnolom ob 9.00 (ali kasneje). Zato so bili tudi vsi, ki so morali pripraviti še zadnje malenkosti (ozvočenje. pijača, golaž, kozolček TD,...) »naročeni« ob 8.00 (g. župan, ki naj bi spregovoril nekaj besed pohodnikom pa ob 10. uri). Prvi pohodniki so v trzinski kamnolom prišli ob 7.45 - torei uro in četrt prezeodai. Ker gre za voden pohod vso odgovornost za (pre)hiter prihod nosijo vodniki pohoda. Kot smo lahko ugotovili, je večina pohodnikov vseeno brez problema sprejela la manjši zaplet - konec koncev so lahko »v živo« spremljali zadnje priprave. PD Onger Trzin skem kamnolomu paje poskrbe-lo naše planinsko društvo Onger, kije ob tem spomnilo tudi na svoj jubilej - 20. obletnico svojega obstoja. Trzinski planinci so v kamnolomu poskrbeii za priedit-veni prostor, pobrali nekaj vreč smeti, postavili so velik šotor, mize in klopi, poskrbeii za glasbo in ozvočenje, udeležencem pa so ob prihodu v kamnolom v roke potisni li tudi zgibanke, ki so predstavljale osnovne podatke o rokovnjačih in trzinskem planin-skem društvu, Turistično društvo paje poskrbelo za dodatno predstavitveno gradivo o naši občini. Na tokratnem pohodu je sodelovalo 182 pohodnikov, od tega jih je bilo 9 iz Trzina. Udeleženci so tokratno smer pohoda zelo pohvalili, zdela pa se jim je precej lažja od tistih, ki sojih morali premagovati na prej- šnjih pohodih. Ni čudno, da so pot přehodili prej kot so organizatorji pričakovali. Prvi pohodniki so začeli v kamnolom pri-hajati še predno so se tam zbrali vsi, ki bi jih morali tam pričakati. Vendar je treba organizatorje vseeno pohvaliti, da so se hitro znašli in seje tištim, ki so prišli prvi, zdelo še celo fino, da so bili tako hitri, da so vse presenetili. Bo pa treba pri naslednjih pohodih računati tudi s hitrejšo hojo udeležencev pohoda. Ko smo se kasneje pogovarjali z udeleženci, so bili vsi polni pohvalnih besed na račun pohoda in tudi priprave sklepnega srečanja v kamnolomu. Vsak udeleženec je v kamnolomu dobil rokovnjaški golaž, seveda pa seje po celonočni hoji priieglo tudi kaj tekočega. Po krajšem priložnostnem programu in podelitvi priznanj so se udeleženci začeli razhajati, ob slovesu pa so veselo zatrje-vali, da se drugo leto spet vidimo. Planinsko društvo Onger Trzin se za pomoč pri pripravi zaključnega dela pohoda zahvaljuje Občini Trzin, Občinskemu štabu Civilne zaščite, Turističnemu društvu, Kulturno-umelniškemu društvu Franc Kotar Trzin, Francu Valenčaku in družini Burgar. M.Š. IZLET V DOLINO KAMNIŠKE BISTRICE Poletne temperature so nas dodobra namučile, vendar smo bili neustrašni in smo si zahoteli prvih izzivov v tem poletju. Nataša je načrtovala izlet na Konja za soboto 14. 6. 2003. Ker paje bilo napovedano slabo vreme za popoldan inje prejšnji večer močno deževalo, smo se odpravili do slapu Orglice. Zbrali smo se že ob pol sedmih zjutraj na parkirišču pred Merkatorjem. Poleg organizatorice Nataše so prišli še Tomaž, Irena, Polona, oba Simona, Kaja in moja malenkost. Avtomobile smo pustili na parkirišču in se odpravili do slapu. Pot ni bila pretežka in smo jo z lahkoto premagali. Ker pa nam to ni bilo dovolj, smo se odlo-čil, da si bomo šli ogledati še Lepi kamen. Ja, to je tam, kjer je imel Tito svojo lovs-ko kočo. Bili smo prav presenećeni, kako jim je uspelo narediti lovsko kočo na balvanu. Na poti nazaj smo si ogledali še naj-večji balvan v dolini Kamniške Bistrice -Sivnico. Kot bi mignil, je naš izlet po dolini Kamniške Bistrice minii in že smo se odpeljali z avtomobili domov. Seveda pa smo si morali prej ohladiti noge v Kamniški Bistrici, za naše vsesplošno boljše počutje pa smo si privoščili še sladoled. Boštjan Kralj Poletje je pred vrati in marsikdo se šele sedaj odloča o plačilu članarine Planin-skemu društvu Onger Trzin. Članarino lahko najlaže poravnate v papirnici Čačka in v trgovini »Pri Jurju«. Višina članarin: A člani (odrasli z največ ugodnostmi) B člani (odrasli - nad 70 let) B člani (odrasli) C1 člani (studenti 18 -26 let) C2 člani (srednješolci) C3 člani (osnovnošolci) C4 člani (predšolski otroci) P (podporni člani) SLOT (Slovenci po svetu) Družine Vsak plača svojo članarino, pri čemer se za vsa-kega člana, ki pripada kategorijam od C1 do C4 odšteje 1.000 SIT. O ugodnostih članov pa več na naših spletnih straneh www.onger.org. 12.000 SIT 3.000 SIT 3.250 SIT 2.000 SIT 1.700 SIT 1.000 SIT 700 SIT 3.000 SIT 2.000 SIT B0M0 0HRANILI LEPE ČEVEUCE Pred leti smo se ljubitelji narave zelo razveselili, ko smo v gozdu med industrijsko cono in Mlakami nepričakovano odkrili bogato rastišče zaščitene, v glavnem za gorske predele značilne lepe čeveljce. Gre za res lepe in zanimi-ve cvetke iz rodu orhidej, ki so po težko razumljivi poti zašle v trzinski gozd. Največ zaslug za odkritje rastišča je imela zdaj že pokojna Anka Capuder, nad rastiščem pa smo bili še zlasti navdušeni planinci. Vsako pomlad smo Ijubosumno hodili gledat, kako odganjajo poganjki in se spreminjajo v prelepe cvetove. V tistih letih smo našteli po več kot sto posamičnih cvetov. Marsikogaje presenetilo, daje v nižini tako močno rastišče teh ogroženih cvetic. Bili smo tako veseli, daje vsak izdal skrivnost še kakšnemu prijatelju, za katerega je menil, da ga bo novička razveselila in da bo znal varovati ranljive cvetice. Krog tistih, ki vedo za mesto rastišča, seje nezadržno širil, kmalu pa smo ugotovili, da nekateri brezvestneži te cvetice tudi trgajo in jih nosijo domov, nekateri pa so jih celo izkopavali in skušali preseliti v svoje skalnjake in vrtove. Seveda se takšni poskusi večinoma verjetno niso obnesli, saj je sestava tal, njihova kis-lost in vlažnost v gozdu povsem drugačna kot na vrtovih okrog trzinskih in tudi drugih hiš. Podobno kot ni uspela selitev žerjavčkov (močvirskih tulipanov) iz Trzina v arboretum Volčji Potok, verjetno tudi poskusi preselitve lepih čeveljcev v človeško okolje niso uspeli. Rastišče v gozdu pa seje vztrajno krčilo. Letos sem večkrat obiskal rastišče in sprva sem naštel 35 cvetov. Bil sem žalostěn, saj jih je bilo več kot za polovico manj kot takrat, ko je bilo tam največ cvetja. Po nekaj dneh pa sem šel pogledat, kako so se cvetovi razeve-teli. Na svojo grozo sem našel le še 24 cvetov. Tišti cvetovi, ki sem jih par dni prej videl, še niso odeveteli, zato mije bilo takoj jasno, daje imel pri tem nekdo verjetno prste vmes. V prejšnji številki sem pisal, da na območju naše občine ni več žerjavčkov, ki bi prosto rasli v naravi. Ali bom prihodnje leto zapisal, da tudi lepih čeveljcev ni več? Te rožice so lepe tam, kjer zrastejo, v svojem naravnem okolju. Pohlep in želja po zbiranju lepih stvari, ki je tako izražena pri nekaterih posameznikih, jih samo ogroža. Iz občudo-vanja in želje po lastništvu jih ljudje uničujejo. Pri tem pa verjetno sploh nimajo slabe vesti. Verjetno so bili lepi čeveljci takoj, ko smojih odkrili, zapisani izginotju. V člověkovi naravi je očitno nekaj, da uničuje vse naravno. Zakaj tako? Ko sem se žalostěn vračal iz gozda, sem se želel potolažiti vsaj s pogledom na cvetoče perunike. Prejšnja leta je bilo mogoče lepe rumene cvetove videti že s ceste, ki pelje skozi gozd. Letos jih ni bilo. Tam, kjer je bilo blizu ceste sorazmerno močno rastišče perunik, zdaj raste le še šašje. So tudi perunike za nekaj ur okrasile kakšno sobo ali pa so jih tudi izkopali? V cvetličar-nah je mogoče kupiti čebulice precej bolj razkošno cvetočih umetno vzgojenih perunik ali irisov. V naravi so njihovi cvetovi sicer lepi, vendar so tište vrste, ki so jih vzgojili vrtnarji, bolj razkošne. »Ljubitelji« cvetja, ki so se odločili, da bodo svoje vrtove posku- sili okrasiti s perunika-mi, imajo za to precej več izbire v trgovinah Zakaj je treba pustošiti naravo? Zato ker je tam zastonj? Ljudje, ki tako ropajo naše naravno okolje, verjetno sploh ne razmišljajo in ne vedo, daje to, čeprav jim ni treba odšteti niti to-larja, za naše okolje, za našo Zemljo še kako Prvega junija je trzinska Kolesarska sekcija Feliks in Društvo prijateljev mladine Trzin organiziralo prvo družinsko kolesarjenje. Beseda je dala besedo in s Srečkom Frantarjem, kije predsednik kolesarske sekcije Feliks, smo stopili skupaj. Za prvo kolesarjenje je določil 28 km dolgo pot. Moram priznati, da sem bila sprva kar malo skeptična, saj nisem vedela, koliko stanovalcev Trzina je bilo sploh obveščenih o ko-lesarjenju, saj so večino plakatov potrgali. Vendar seje kljub oblačnému vremenu v nedeljo, prvegajunija, pokazal sonček, Kolesarji so kar vozili iz vseh koncev Trzina, tako da se nas je na startu pred trzinskim Mercatorjem zbralo 28, od tega kar lepo število otrok s starši in seveda kolesarji Feliksa. Pot nas je vodila preko Črnuč, Gamelj, Šmartnega, Sela, Mengša, Loke in Trzina. Vzdušje je bilo enkratno, saj pot ni bila težavna, in smo se vsi počutili nekako aktivni kolesarji, čeprav smo nekateri prišli tudi s sposojenimi kolesi. Edino malo bolj naporni del poti je bil klanec proti Gameljnam, ki nam je pospešil dihanje, vendar smo ga brez večjih težav prevozili vsi. Na vrhu klanca pa smo se malo okrepčali z napitki. Nekateri bolj zahtevni kolesarji so se na sredini proge odločili premagati tudi klanec pri Šinko-vem Turnu, ostali pa smo kolesarili po manj naporni poti. Za mo-rebitne poškodbe, tako tehnične in fizične (katerih na srečo ni bilo), je skrbelo vozilo, kije peljalo za kolesarji. Pot smo prevozili v eni uri in pol, kar pomeni, da smo vozili s povprečno hit-rostjo 18 km na uro. Na koncu poti smo se vsi počutili zmagoval-ce in smo svojo nagrado popili na cilju v Jan baru. Moram priznati, da brez članov kolesarske sekcije Feliks in še zlasti Srečka Frantarja, ki so nas resnično strokovno in varno vodili vso pot, kolesarjenje ne bi uspelo. Zato izrabljam prilož-nost, da se jim še enkrat zahvalim za dobro opravljeno delo. Veselim se še naslednjih podvi-gov in sodelovanja z njimi. Tištim, ki se kolesarjenja niste mogli udeležiti zaradi drugih obveznosti ali pa zaradi zgoraj navedenih razlogov (niste bili ob-veščeni), naj povem, da članka nisem zaman naslovila Prvo družinsko kolesarjenje, kajti verje-mite mi, številka se bo zagotovo povečala. Ze v naprej vabljeni! Mušič Petra Če se želiš priključiti Mladinskemu odseku (sprejemamo člane od 0 do 27 let!), se nam priključi na katerem od srečanj na »Poletni torkijadi« (poglej na str. 32 tega Odseva). Zakaj pa ne, so si rekli v MO našega PD - in po zelo zahtevni zavaravani Po-gačnikovi poti mimo Turn-ca odpeljali na Grmado nekaj svojih najbolj priza-devnih mladih planincev. Seveda po vseh pravilih varné hoje po takih poteh: s čelado na glavi, samova-rovanjem in plezalnim pašom. Markacisti PD Onger Trzin obnovili poti "Skozi Roblekov kot" in "Gez Ježo" Markacisti vabijo v svoje vrste vse ljudi dobre volje, kl bi bili pripravljeni pomagati vzdrževatl «naše« poti na Krvavcu. Markacisti našega PD so imeli v soboto, 31. maja 2003 delovno akcijo na Krvavcu. Teden dni prej so namreč na ogledu poti št. 1019 "Skozi Roblekov kot" in št. 125 "Cez Ježo" ugotovila določene pomanjkljivosti. Sest članov seje razdelilo v dve skupini. Prva skupina je odpravljala pomanjkljivosti na poti "Skozi Roblekov kot", druga skupina paje opravila děla na poti "Čez Ježo". Na tem delu poti so bile do sedaj postavljene 3 ločene jeklenice. Če gledamo v smeri od Velikega Zvoha proti Škrbini so markacisti sedaj I. jeklenico odstranili (saj je ni v opisu poti), 2. jeklenici so dodali 2 vrvna Uma, vendar same jeklenice niso zamenjali, zadnjo 3. jeklcnico so za-menjali z novo ter jo na koncu ojačali z 1 novim vrvnim klinom. Trenutno stanje je samo začasna ureditev, saj bo potrebno 3. jeklenico odstran-2. jeklenico pa zamenjati vključno z novimi vrvnimi klini. Na akciji je nekaj časa sodeloval tudi g. Alojz Pirnat iz tehnične komisije PZS. 2a pomoč pri převozu opreme se zahvaljujemo g. Jožetu Jermanu iz Tr-2|na, našemu članu, sedaj pa tudi članu Jamarskc reševalne službe za Převoz opreme, prav tako g. Marjanu Habatu za prevoz opreme ter seve-® vsem markacistom, ki so brezplačno opravili delo na "naših, trzin-skih" poteh na Krvavcu. Povzetek poročila načelnika markacis-tov g. Grila LASKAVE OCENE KOLESARSKE DIRKE »Ali ste sodnike pripeljali iz tuji-ne? Ali ste jih mogoče podkupili?« Tako so v kolesarskih krogih po prvi koiesarski dirki za veliko nagrado Trzina spraševali organiza-torje. Čudili so se, ker sodniki niso imeli niti ene kritične pripombe na račun priprave tekmovanja, medtem ko po drugih podobnih dirkah pišejo cele romane s pripombami in pritožbami. Ampak pritožb, tudi med tekmovalci, ni bilo, z vseh strani pa so že med tekmovanjem, še bolj pa po njem, deževale laskave pohvale in ugodne ocene. Že zdaj je jasno, da bo obisk na 2. tekmi za kriterij Trzina, ki jo Feliksi, kot se imenujejo člani kole-sarske sekcije Smučarskega društva Trzin, nameravajo pripraviti naslednje leto, precej boljši kot je bil letos. Pravzaprav je bilo v komentarjih največkrat slišati obžalovanje, da na tekmovanju ni bilo še močnejše zasedbe tekmovalcev. Še zlasti smo pogrešali nekatere vidne tekmovalce Krke, saj razen Borisa Premužiča, »dolenjskih« kolesarjev ni bilo. So bili pa toliko bolje zastopani Gorenjci oz. tekmovalci kranjske Save. Marsikdo od opazovalcev je tudi pripomnil, da bi bilo tudi gle-dalccv lahko več. Za slabši obisk najboljših tekmovalcev je verjetno krivo to, daje bila takšna dirka v Trzinu prvič in povabljeni tekmovalci niso vedeli, v kaj se spuščajo. Prav zato lahko z gotovostjo trdimo, da bo prihodnje leto prav gotovo še več dobrih tekmovalcev. Kar se pa gledalcev tiče, pa so bili Trzinci nekoliko razdvojeni, kam naj gredo, saj so člani Športnega društva istočasno pripravili kar dve močni tekmovanji: turnir v malem nogometu in mednarodni šahovski turnir. Lepo, daje v Trzinu toliko volje za pripravo tekmovanj in drugih prireditev, vseeno pa bi bilo prav, če bi se organizatorji glede urnika posameznih tekmovanj le malo bolj uskladili in ozirali tudi drug na drugega. Slišal sem kar nekaj Trzincev, ki so rekli, da so raje ostali kar doma, da se ne bi komu zaměřili in da niso bili v dilemi, če ga niso polomili, ko so šli na eno tekmovanje, kasneje pa bi slišali, daje bilo drugje precej bolje. Kar se mene tiče, so najbolje naredili tisti, ki so si ogledali vsa tri tekmovanja, pa čeprav za krajši čas. Sicer pa so se prireditelji, kot je že kar običaj za trzinske organi-zatorje, dobro odrezali. Vsi so izjavljali, daje proga odlična. Zmagovalec tekmovanja Rok Jerše je tako dejal: »Proga z malce klanca mije ustrezala. Super bi se dalo dirkati na tem krogu in škoda, ker je manjkala konkurenca!« Predsednik OCK KZS in direktor dirke Franci Hvasti, ki si je progo med pripravami ogledal med prvimi, paje zagotovil, da je fantastična in da bo tudi zaradi tega na naslednjih dirkah v Trzinu res še boljša konkurenca. Organizatorji, med katerimi ima največ zaslug predsednik kolesarske sekcije Srečko Fran-tar, pa so bili zadovoljni z ude-ležbo in tudi samim potekom dirke. Vseje dobro delovalo. »Tam pa, kjer smo opazili po-manjkljivosti ali take stvari, ki bi se jih dalo izboljšati, pa smo bili pozorni in si vse zabeležili Za naslednjo dirko bomo izboljšali še te podrobnosti. Z letošnjim tekmovanjem smo se ogromno naučili,« pravi Srečko Frantar, ki je svoje ime res kar nekako opravičil. Tekmovanje v Trzinu, ki je biio, kot smo v prejšnji številki Odseva že zapisali, 18. maja v industrijski coni Trzin, je bilo hkrati tretja letošnja dirka za kriterij slovenskih mest inje štela za tekmo dr-žavnega prvenstva. En krog proge, ki je bila speljana po ulicah industrijske cone, je bil dolg 1,7 km, tekmovalci pa so bili razde-ljeni v tri starostne kategorije. Najprej so Startali mlajši mladinci, ki so tekmovali na razdalji 30.600 m in so morali prevoziti po 18 krogov, Starejši mladinci so merili svoje moči na45.900 m dolgi progi in so morali predirkati po 27 krogov, tekmovalci, mlajši od 23 let, ki so tekmovali v razredu elite, pa so morali premagati po 36 krogov in tako prevoziti 61 kilometrov dolgo progo. Tekmoval-cem so točke in nagrade prinašale tudi hitrostne vožnje v posamez-nih krogih dirke. Absolutní zmagovalec 1. trzinske dirke je bil tekmovalec kranjske Save Rok Jerše, ki seje izkazal za boljšega sprinterja kot njegov najresnejši tekmec,12 let starejši, Boris Premužič (Krka), ki seje sicer že zapisal med vidnejše slovenske kolesarje. Jerše je imel pri svojem podvigu precej opore v svojih klubskih prijateljih, Boris pa je kljub letom in dějstvu, daje vozil tako rekoč sam proti vsem, dokazal, da tudi izkušnje nekaj štejejo in da se »stari mački« ne dajo kar tako. Zmagal je v drugem in tretjem nagradnem šprintu, zadosti moči paje imel tudi še v zadnjem, 12, šprintu oz. v 36. krogu. S svojimi pobegi je kar precej utrudil nasprotnike, vendar je mladost in skupinska premoč nazadnje le prevladala. Kranjčanom gaje uspelo »ukrotiti« šele s skupinsko vožnjo, vseeno paje Premužič odpeljal najhitrejši krog dirke. Prav tako so bile zelo kakovostne dirke mlajših tekmovalcev, ki so tudi v Trzinu dokazali, da se nam za příhodnost našega kolesarstva ni treba bati, saj prihaja obetaven mladi rod. Pri starejših mladin-cih seje najbolj izkazal Grega Bole (Radenska Rog-Tropovci), ki je tako pobral že tretje zmago na tekmovanjih za kriterij slovenskih mest, pri mlajših mladincih paje zmaga připadla Jakobu Cargu. Medaljo pa bi si vsekakor zaslužili tudi člani kolesarske sekcije in tudi celotno smučarsko društvo, saj so res lepo poskrbeli za dirko. Delà je bilo res veliko, saj so morali zagotoviti označitev in zaščito proge, parkirišča, preusmerjati promet, na skrbi pa so imeli tudi okrepčila za tekmovalce in gledalce, za tiskovno središče in še za celo vrsto drugih podrobnosti. Dirko je zelo dobro komentiral in napovedoval moderator Dare Rupar in sploh je vse delovalo kot že utečen stroj, zatoje bilo zadovoljstvo udeležencev in gledalcev še večje. Udeleženci so pohvalili tudi bilten dirke, v katercm so organizatori med drugim predstavili Trzin in trzinsko kolesarsko tradicijo, najboljši tekmovalci pa so bili tudi zelo zadovoljni z bogatimi na-gradami. Te so prispevali različni ljubitelji kolesarstva, športa in Trzina na splošno, glavni pokrovitelj tokratne dirke paje bila občina Trzin. Organizatorji so bili tudi zelo zadovoljni s podporo avtoservisa Pižem in združenja uvoznikov avtomobilov Nissan. Miro Štebe Rezultati 1. kolesarske dirke za veliko nagrado občine Trzin MlajSi mladinci točke 1. Jakob Cargo H it Casinos Nova Gorica 22 2. Jure Žagar KK Krka Novo mesto 18 3. Benjamin Cujnik KK Krka Novo mesto 1 ] Zmagovalci posameznih sprintov 3. krog: Marko Kump KK Krka Novo mesto 5 6 krog: Benjamin Cujnik KK Krka Novo mesto 5 9. krog Benjamin Cujnik KK Krka Novo mesto 5 12. krog Urban Slabnik KD Sloga I'02 Idrija 5 15 krog Jakob Cargo HIT Casinos Nova Gorica 5 18. krog Jakob Cargo HIT Casinos Nova Gorica 10 Starejši mladinci 1. Grega Bole Radenska Rog - Tropovci 33 2. Vid Ogris KK Pcrftech Bled 21 3. Niko Cuček KK TBP Lenan 13 Zmagovalci posameznih sprintov 3 . krog Grega Bole Radenska Rog - Tropovci 5 6. krog Niko Cuček KK TBT Lenart 5 9. krog Vid Ogris KK Perftech Bled 5 12. krog Grega Bole Radenska Rog - Tropovci S 15. krog Jožc Senekovič KK TBP Lenart 5 I8. krog Niko Čuček KK TBT Lenart 5 21. krog Grega Bole Radenska Rog - Tropovci 5 24. krog Grega Bole Radenska Rog - Tropovci 5 Elite - pod 23 let 1. Rok Jerše KK Sava Kranj 54 2. Boris Premužič KK Krka Novo mesto 44 3. Miha Svab KK Sava Kranj 22 Zmagovalci posameznih sprintov 3. krog David Rožman KK Sava Kranj 5 6. krog Boris Premužič KK Krka Novo mesto 5 9. krog Boris Premužič KK Krka Novo mesto 5 12. krog Rok Jerše KK Sava Kranj 5 15. krog Rok Jerše KK Sava Kranj 5 18. krog Rok Jerše KK Sava Kranj 5 21. krog Rok Jerše KK Sava Kranj 5 24. krog Rok JerSe KK Sava Kranj 5 27. krog Rok Jerše KK Sava Kranj 5 30. krog Rok Jerše KK Sava Kranj 5 33. krog Rok Jerše KK Sava Kranj 5 36. krog Boris Premužič KK Krka Novo mesto 10 Novice iz športnega društva Trzin f7 ) mesecu maju in juniju so bili športniki zelo aktivni (kar se V žanje tudi spodobi) na več področjih. V maju je Športno društvo organiziralo in izpeljalo šahovski turnir z mednarodno udeležbo ter nogometni turnir, na katerem so se poměřili ljubitelji nogometa iz naše okolice. Košarkarji in nogometaši se tudi aktivno udeležujejo tekem ljubljanske rekreativne lige, kjer zastopajo barve občine Trzin, na katerih so zelo uspešni. HITOV MARATON Trzinski košarkarji so ob dnevu mladosti sodelovali tudi na ko-šarkaškem maratonu radia HIT. Košarkarski maraton je dvoboj med dvema ekipama, kjer vsaka ekipa šteje okrog 40 igralcev, ki so razdeljeni v 5 skupin. Celoten dvoboj pa traja neprekinjeno 24 ur. Trzin je v tem maratonu sodeloval z dvema ekipama oziroma dvajsetimi igralci. Poleg Trzina pa so v isti ekipi igrali še košarkarji iz Ljubljane, Brezovice in Kamnika. Trzinci so se vztrajno borili proti domžalski ekipi, ki sojo po celodnevnem in celonoč-nem igranju ter nenehnem menjanju vodstva premagali z 1999: 1202. Zmagale so torej združene ekipe z vseh vetrov, vendar zaradi velikih zaslug trzinskih igralcev. Ekipa Trzin 1 je namreč dosegla 237 točk, ekipa Trzin 2 pa 224 točk. Poleg moških ekip so na maratonu nastopile tudi ženske (igrale so dvakrat) in otroci, ki so igrali otvoritveno tekmo (rezultate in slike Hitovega maratona pa si lahko ogledate na spletni strani radia Hit: www.r-hit. si). NOGOMETNI TURNIR TROJK Razburljiv nogometni turnir trojk, ki seje odvijal 18. maja na ig-rišču za KUD-om, je přivábil veliko nogometnih navdušencev. Ta dan paje bil razburljiv tudi za šahiste, ki so se poměřili v dvorani KUD-a. V nogometnem turnirju trojk je igralo 8 zelo izenačenih ekip, tako daje bilo videti veliko atraktivnih potez pravih nogometnih mojstrov. Pa tudi sama igra trojk je izredno dinamična, saj se igra na majhnem igrišču na majhne gole. Napadalci so ves čas v šte-vilčni premoči, tako da morajo obrambni igralci veliko tekati, da ubranijo odprt strel na gol. To in pa visoka vročina sta pošteno zdělala igralce, tako da so bili na koncu zmagovalci tišti, ki so bili ne le najboljši v nogometu, ampak so bili tudi najbolje kondi-cijsko pripravljeni. Prvo mesto sije priigrala ekipa FRUCTAL Duplica, najboljši Trzinci (ekipa Pekos) pa so dosegli četrto mesto. Pohvaliti pa moram fair play in vzdušje na prireditvi, saj so igralci, ki niso igrali ves čas, spodbujali svoje favorite, kar pa je tudi gledalce vzpodbudilo k navijanju. Posebna zahvala gre sponzorju nogometnega turnirja trojk Pekos Pub-u brez katerega prireditve ne bi bilo možno izpeljati. REKREATIVNA LIGA UUBUANA - MALI NOGOMET Nogometaši Trzina že drugo leto igrajo v rekreativní ligi Ljubljana, in sicer v prvi ligi v skupini Bežigrad 1 pod imenom Mladost Trzin. Letošnjo sezono so začeli z remijem, že na drugi tekmi pa so se začele poškodbe. Naši nogometaši so po šestih kolih trenutno na 14. mestu. Ker paje do konca še devet kol in ker se poškodbe ćelijo, obljubljajo veliko boljši končni razpored. Barve Trzina zastopajo: Matic Kociper, Gregor Krevs, Gašper Ogore-lec, Borut Papič, Rok Pintar, Dušan Strmčnik in Sašo Videnovič. Pa še rezultati: Rummenigge - Mladost Trzin 1:1, Mladost Trzin- Kontra Jelene Turist 1: 2, Kava Bar Komiza - Mladost Trzin 4:4, Lepa žoga -Mladost Trzin 1:0, Mladost Trzin - Svetila EM EN 0:1, Odpisa-ni : Mladost Trzin 4:1. REKRATIVNA LIGA UUBUANA - KOŠARKA Z letošnjo sezono so se v športnem društvu odločili, da začnejo pripravljati trzinsko košarkaško ekipo na vstop v državno prvenstvo. Zato so košarkarji skozi celo leto trenirali dvakrat tedensko, v aprilu pa so se prijavili v rekreativno ligo Ljubljane. Se prej pa so morali poskrbeti za drese, ki so rdečo-rumene barve, na njih paje vtisnjen grb trzinske občine. Ker so se naši košarkarji v to trim ligo vpisali prvič, so začeli s tekmovanjem v skupini B-3 skupaj z ostalimi, prvič prijavljenimi ekipami, kar pa še ne pomeni, da so ekipe v tej skupini zanič in da bo zmaga lahka. V skupini B-3 na primer igra ekipa Kaja Grosuplje, ki je v letoš-njem letu nastopala v drugi slovenski ligi in se na koncu uvrstila med prve v svoji skupini. Cilj trzinskih košarkarjev v prvi sezoni je seveda napredovanje v višjo ligo, kar pomeni uvrstitev med prve tri v skupini. Vzdušje v trzinski ekipi je zelo prijetno in tudi na tekmah se večkrat pokaže že skoraj pregovorna trzinska borbenost. Za ekipo Trzina igrajo: Matjaž Erčulj (kapetan), Nejc Florjanc, Rok Flor-jančič, Jernej Goneli, Gorazd Gorupič, Jernej Gustinčič, Marko Kocjan, Jure Lajovic, Janez Lenarčič, Jaka Lopatič, Grega Pevc, Primož Polanc, Tomaž Trtnik, Boštjan Zajec, Rok Žugelj. Njihov trener paje Stane Zelnik. Pri začetku takšnih projektov so največje težave finance, zato se Sportno društvo tudi na tem mestu zahvaljuje sponzorjema: UTRIP d.o.o. in PEVC d.o.o. Mateja Erčulj Rezultati: DGNLJ ŠD TRZIN 27 48 ŠD KB M ŠD TRZIN 35 58 ŠD TRZIN KAJA GROSUPLJE 40 51 ŠD ŠKOFUICA ŠD TRZIN 48 50 1. KAJAGROSUPUE 5 5 0 235 151 84 10 2. LEDO ČIPER 5 4 1 209 181 28 9 3. ŠD TRZIN 4 3 1 196 161 35 7 4. SD ŠKOFUICA DRUNKERS 4 3 1 179 157 22 7 5. KK BATINE 4 2 2 164 165 -1 6 6. ŠDKBM 4 1 3 144 198 -54 5 7. EKIPA X 4 0 4 115 158 -43 4 8. DGNL 4 0 4 117 178 -61 4 9. ŠIŠKA 2 0 2 74 84 -10 2 Z Jakom sva skupa]gulila osnovnošolske klopi. Vedno se mije zdel miren, lepo vzgojen fant, kl Je puncam v povprečju nagajal manj kot vsi drugi fantje. Po osnovni šoli sem za njim Izgubila večlno sledi, vse do trenutka, ko sem ! zvěděla, da se ta m i ml, lepo vzgojenl fant ukvar-Ja prav s posebnim športom - z avtomoblllstlčnlm dirkanjem. 0 tem sem, radovedna kot sem, seveda morala Izvedetl kaj več. Najprej razjasnimo, ali Jaka vozi rally... »Ne. Rally je vztrajnostna preizkušnja, ki traja tri dni in obsega posamezne etape. Pri rallyju imaš kopilota, ki je tvoj pomoćnik pri vožnji. Kopilot vozniku pove, s kakšno hitrostjo mora pripeljati v ovi-nek, ali se ovinek odpira ali zapira, ali je kakšna luknja na cesti, na kaj mora biti pozoren. Rally se vozi na več podlagah: asfalt, makadam, blato... Jaz pa vozim na gorsko hitrostnih in krož-no hitrostnih dirkah. Gorska dirka vedno poteka po asfaltu, dolgaje tri do štiri kilometre, je dirka v hrifa (npr. Rogla), na njej se meri čas. Po navadi so pri tej dirki zjutraj trije treningi, popoldne pa tri dirke. Skupni seštevek iz vseh treh dirk pa določi zmagovalca. Pri gorski dirki štarta vsak tekmovalec posebej. Krožno hitrostne dirke potekajo v krogu po asfaltu in so dolge do 50 kilometrov. Tekmovalci Startamo istočasno, tako da lahko pride tudi do kakšnega trčenja ali pa se kdo zavrti...« Njegovo dirkanje seje začelo s prijavnico, ki jo je našel v reviji Avto magazin. »Ze dolgo sem imel željo, da bi počel kaj takega. Nekega dne sem v Avto magazinu našel prijavnico, s katero so k sodelovan-ju vabili mlade dirkaške talente. To je bila enkratna priložnost, ki sem jo hitro zagra-M. Prijavilo se nas je 64 fantov in deklet, starih od 16 do 23 let. Izbori za dirkače so potěkali v Krškem na speedway stezi. Merili so čas treh krogov, opazovali tehniko vožnje in napredek iz kroga v krog. Glede na tehniko vožnje in hitrost pa so potem izbrali najboljših 20.« In Jaka je bil med njimi. Potem ko je bil izbran, paje lahko prijateljem povedal, da je dirkač? Ne? »Potem sem moral narediti dirkaško licenco pri zvezi AŠ 2005. To pomeni, da moraš prebrati 250 strani debelo knjigo o šport-nem pravilniku, tehničnem pravilniku, o pravilih obnašanja na dirki... Dirkaško licenco obnavljaš vsako leto sproti. Prvo leto moraš za dirkaško licenco pravilno odgovoriti na 50 % vprašanj, drugo leto pa že na 75 % vprašanj. Licenco pa moraj o vsako leto obnoviti tudi sodniki in komisarji natek-mah, njihovo znanje mora biti vsaj 90 %.« Dirkači imajo čisto svoj CPP... »Na dirkah moraš upoštevati kup pravil, če jih ne upoštevaš, si lahko kaznovan. Eno pomembnih pravil je upoštevanje zastav. Tako na primer modra zastava pomeni, da zaostajaš za en krog za tištim, ki prihaja za tabo, in ga moraš spustiti naprej. Rumena zastava pomeni nevarnost na cesti, pre-poved prehitevanja, zmanjšanje hitrosti. Rumena zastava z rdečimi črtami pomeni nevarnost na cesti (spolzko cestišče ali kaj podobnega). Rdeča zastava pa pomeni pre-kinitev dirke. Če prevoziš rdečo zastavo, si lahko kaznovan s prepovedjo vožnje na naslednji dirki, Kaznovan pa si lahko tudi, če si prehitro štartal, če si nepravilno prehi-teval ipd. Čeprav moram reči, da na krožnih dirkah veljajo drugačna pravila kot na gorsko hitrostnih dirkah.« In potem si kupiš avto in dirkaš... »Avto, ki ga vozim, ni moj. Tekmujem v Seicento Siemens Junior pokalu, ki letos poteka pod drugačnimi pogoji kot prejšnja leta. Lastnik avtomobilov vseh tekmovalcev je organizator pokala gospod Samo Valant (ki je tudi sam dirkač op.p). Vsi avtomobili seicento imajo enako opremo, motorji so zapečateni, tako da nihče ne more goljufati. Daje tekmovanje resnično pošteno, avto izbiramo pred vsako tekmo. Zadnji na pred-hodni dirki izbira prvi... Tako se nihče ne more pritoževati, daje prvi zmagal zaradi avta, saj imaš lahko vsako tekmo drug avto. Organizatorji pokala Seicento poskrbijo tudi za poln tank bencina, za gume, more-bitne okvare in poškodbe na avtomobilu, tako da se v bistvu ti samo usedeš in pelješ.« O, in to vse zastonj? To bi pa tudi jaz šla... »Ni zastonj. Ko se začne sezona, plačaš 200.000 tolarjev kavcije, ki jo ob koncu sezone dobiš nazaj, če avta, ki ga voziš, ne poškoduješ. Nekdo je na primer že na prvi dirki avto »totalka« razbil, tako daje za nastop v nadaljevanju sezone moral ponovno plačati 200 tisočakov. To pa še ni vse. Prijavnina za vsako dirko znaša 70.000 tolarjev. S tem dobiš ali inclusive: mehanike, gume, bencin, avto, štartnino... V sezoni od marca do septembra je vsega skupaj osem dirk, štiri krožne in štiri gorsko hitrostne. Ko so me izbrali za dirkača, sem podpisal pogodbo, da bom sodeloval na vseh tekmah. Izjemoma bi lahko za-mudil dirko, če bi bil bolan.« Hiter izračun v glavi... To pa ni malo denarja, še posebej za Studentski žep. »Ja, za tište, ki se ne spoznajo na ta šport, je to veliko denarja, za tište, ki ga pozna-jo, paje zelo sprejemljivo. V Sloveniji je še nekaj drugih podobnih pokalov (Yugo pokal, SNP pokal itd.), ki so veliko dražji. Pri financah mi ogromno pomagajo starši, porabil pa sem tudi vse svoje prihranke in zato vztrajno iščem sponzorje.« Sport je treba trenirati, kajne? »Treniraš lahko sam s svojim avtomobi-lom, s tekmovalnim pa ne smeš (razen na POLICIJSKA KRONIKA ZA MESEC MAJ NA OBMOČJU TRZINA dirke ne bom zvozil do konca. Zdaj pa sem se že navadil.« V pokalu se tekmuje za točke, mar ne? »V pokalu Seicento se seštevajo točke iz gorskih in krožnih dirk. Na koncu zmaga tisti, ki je zbral največ točk. Jaz sem z enim četrtim, enim desetim in enim dvanajstim mestom v skupnem seštevku trenutno osmi.« uradnih treningih pred tekmo). Vseeno pa imajo nekateri tekmovalci (tisti z dovolj denarja) enak avtomobil, kot je tekmovalni, inje tudi enako pripravljen. Jaz treniram s svojim avtom. Konec koncev paje predvsem pomembno to, da si progo za-pomniš na pamet. Potem pa že gre. Progo si lažje zapomniš, če si jo večkrat ogledaš, jo večkrat prevoziš. Prvo progo sem tudi posnei s kamero in jo doma preštudi-ral.« In pri vsakem športu imajo tekmovalci opremo... »Oprema dirkača zajema rokavice, čelado, podkapo, čevlje in kombinezon. Vsa oprema je iz nomex materialov, ki so negorljivi. Tako smo vsi dirkači naročili to opremo, ki mora biti homologirana od mednarodne avtomobilske zveze FIA. Če oprema ne bi bila homologirana, ne bi smeli dirkati. Mije pa tako vroče v kombinezonu, da sem mislil, da prve krožne Jaka pravi, daje na dirkah zelo preudaren, kajti ne želi razbiti avtomobila. Poleg tega pa se pri dirkah zaenkrat še uči tehnike: pomembno je, kdaj zaviješ v ovinek, kako zaviješ, kdaj pritisneš na plin, kdaj na závoro, kakšen je pritisk v gumah, kako te odnese v ovinku, koliko se guma segreva... Ali bo v příhodnosti nadaljeval z railyjem ali s kakšnimi drugimi dírkami, paje odvisno od marsičesa. Najprej pa mora seveda odvoziti še nekaj letošnjih tekem. Tako bralce Odseva vabi na ogled tekme, ki bo 20. julija 2003 na krožnem dirkališču v Logatcu. Za morebitna dodatna vprašanja pa se lahko nanj obrnete preko e-mail naslova: jaka_zvab@hotmail.com Za konec pa še nekaj internetnih strani, ki jih Jaka priporoča vsem, kijih ta šport zanima: www.seicento-siemens.com www.mpiracing.com www.as2005-avtozveza.si Mateja Erčulj POLICIJA SVETUJE Pred odhodom od doma za daljše obdobje policisti svetujemo, da poskrbite za varnost svojega stanovanja ali hiše. Priporočamo, da se s prijateljem ali sosedom dogovorite, da vam izprazni poštni nabiralnik in skrbi za stanovanje ter ga večkrat prekontrolira. Denar, zlatnino in druge vrednejše predmete pa spravite v sef na banki ali varnostni agenciji, ki ga lahko najamete za daljši ali krajši čas. Prav tako priporočamo fotografiranje zlatnine in vrednejših predmetov (slike ...) saj to policistom olajša delo pri iskanju in prepoz-navi predmetov. Policisti policijske postaje Domžale so v maju na območju Trzina zabeležili 7 prometnih nesreč. V dveh primerih so udeleženci nesreč utrpěli lažje telesne poš-kodbe, pri petih nesrečah pa so ugotovili le gmotno škodo. Najpogostejši vzrok za nesreče je bila neprimerna hitrost (3 x), dvakrat je do nesreče prišlo zaradi nepra-vilnega premika vozil, enkrat je bila vzrok za nesrečo prekratka varnostna razdalja, enkrat pa seje nesreča zgodila zaradi neupoštevanja prometnega znaka. V omenjenem obdobju so policisti tudi štirikrat posredovali zaradi kršitve javnega reda in miru. V vseh primerih je šio za kršenje na javnih prostorih. V maju so v Trzinu zabeležili tudi 17 kaznivih dejanj, od tega je bilo kar 11 tatvin, trikrat so posredovali ob vlomih v vozila, hiše in poslovne objekte, dvakrat so zabeležili poškodovanje tuje lastnine, enkrat so morali posredovati zaradi ogrožanja varnosti, enkrat pa zaradi lažje telesne poškodbe. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih oz. ob pojavu sumljivih oseb, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel.: 724 65 80 ali na anonimni brezplačni telefon 080 1200. Policisti PP Domžale Lahko dostopne zastekljene površine naj bodo varované z rešetkaml all varovalno folijo V stanovanj ih, kjer nepridipravi največkrat vdrejo vhodná vrata, poskrbite za kakovosten cilindričen vložek ključavnice in ščitnik le-te, obrestuje pa se tudi nakup protivlomnih vrat. Najpogostejài načini vlomov: > Lomljenje štrlečega dela clllndrlčnega vložka > Poškodovanje vrat s slio telesa ali »na vzvod« s prlmernim orodjem Pri stanovanjih največkrat razbijejo stekla v pritličju, zato priporočamo namestitev rešetk ali drugih ovir. Prav tako je priporočljiva kakovostna alarmna naprava, ki varuje vaše stanovanje ali hišo. Poletje je tudi čas, ko na delo pridejo tatovi koles, koles z motorjem in motornih koles. Preverite doma, ali hranite račun kolesa ali drug dokument, na katerem so identifikacijske številke predmetov. V nasprotnem primeru pa preglejte svoje predmete (kolo, akustične naprave ...) in si zapišite serijske številke, kar je v veliko pomoč policistom pri ugotavljan-ju ukradenih predmetov. Sami lahko največ prispevate k varnosti svojega premoženja! Policisti PP Domžale TAKO MOČNEGAŠAHOVSKEGA TURNIRJA VTRZINU ŠE NI BILO Že četrto leto zapored člani šahovske sekcije prirejamo ob prazniku občine šahovski turnir. Ce so prvo leto prihajali šahisti iz bližnje okolice, smo bili letos deležni obis-ka igralcev iz eele Slovenije ter iz sosednje Hrvaške. Tudi množičnost je vse večja, tako da je letos igralo 84 šahistk in šahistov, kljub temu da sta bila v Sloveniji tiste-ga dne še dva manjša turnirja, najboljši pa so igrali na Mitropa pokalu. Po nagovoru župana gospoda Toneta Per-šaka, kije pozdravi! udeležence, ter simbolični prvi potezi, so se boji na črno-belih poljih začeli. Favoriti so kmalu zasedli najvišje položaje, nekaj presenečenj paje le bilo, tako so povsem amaterski ig-ralci premagovali mojstre. Še večkrat paje bilo slišati tisto že oguljeno, pa vseeno še zelo priljubljeno šahovsko frazo: »Imel sem dobíjeno«. Konkurenca je bila izredno moč- na, ob enem velemojstru je igralo še šest mednarodnih mojstrov, štirje mojstri FIDE ter še veliko dobrih igralcev, ki pa nimajo tako zvenečih naslovov. Na koncu presenečenja ni dovolil velemojster Mladen Palac, kije zmagal pred Deanom Zečevićem in Leonom Mazijem. Zahvala za pomoč pri organizaciji turnirja, ki jo je letos vodil Mitja Mihelič, gre sponzorjem, in sicer Občini Trzin, gospodu Predragu Ivicu iz podjetja Buscotrade, trgovskemu podjetju Planta Prelesje, pod-jetju Timus in gostilni Pekos. Za pomoč pri organizaciji bi se rad zahvalil še Kul-turno-umetniškemu društvu, gospodu Janezu Lenarčiču in sodniku gospodu Francu Poglajnu. Mesto Igralec Tit ELO LRat FED Točke MBuch Buch W- We 1. Palac Mladen GM 2587 2630 CRO ŠK ZM Branik Maribor 7 5 41 5 53 0 -0 15 2 . Zečevič Dean MK 2322 2322 CRO ŠK Mladost 7 39 5 50 5 1 60 3. Mazi Leon IM 2395 2383 SLO ŠK Nova KBM Kovinar Marib 7 39 0 51 0 0 97 53. Jukan Nesib III 1933 SLO ŠD Trzin 4 31 0 41 0 -1 31 65. Bajec Borut III 1837 SLO ŠD Mengeš 3 5 27 0 34 0 -1 09 66. Mihelič Micja 1500 Slo ŠD Trzin 3 5 26 0 34 0 1 74 . Jukan Damir 1500 SLO ŠD Trzin 3 27 0 33 5 1 47 75 . Banfi Gregor III 1663 SLO ŠD Trzin 3 26 5 32 0 0 12 78. Banko Franci 1544 SLO ŠD Trzin 3 22 5 28 5 0 84 81. Hozdič Idriz 1708 SLO ŠD Trzin 2 23 0 28 5 -1 87 ŠE NEKAJ FOTOGRAFU S PREDSTAVE »KEKEC« XřJU S<£ IB TTIR2QQM) 'V LfâKIS.LiBD&UCSÏ^ «£§<©£<£1 Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.St. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! 28.6. TD Trzin, SMD Trzin Pohod na Košutno junij Gasilsko društvo Trzin Gasilski nogomet junij KUD F. Kotar Trzin, Občina Trzin Občinska proslava za dan državnosti in 12,obletnica trzinske bitke junij TD Trzin Kresovanje v kamnolomu junij SMD - Kolesarska sekcij a Kolesarski trim-Kamniška Bistrica junij DPM Trzin Zaključek male šole junij OŠ Trzin Valeta-zaključna prireditev v OŠ Trzin Julij MO PD Onger Trzin »Spoznavna« tura pred mladinskim planinskim taborom (Kamniško ali Kokrško sedlo) 29. 7.-6.8. MO PD Onger Trzin 17. mladinski planinski tabor za osnovnošolce »Drežnica 2003« julij TD Trzin Rezbarski turistični tabor julij Žerjavčki Studenec pri Škocjanu-skupinski ogled gledališke predstave julij DPM Trzin, OŠ Trzin Počitniške dejavnosti za osnovnošolce 12. - 15. 8. MO PD Onger Trzin NAPOVEDUJEMO: Planinski tabor /dijaki, študenti - Dovje 1. 7. 19.00 MO PD Onger Trzin TJ 5 Q. c X ra Varno na Triglav (v delavnici boste spoznali, katere poti vodijo na Triglav, kakšno opremo morate imeti in kako jo uporabljati) 8.7. 9.00 MO PD Onger Trzin > >~ 1 ™ Jurčkova delavnica (zanimive ustvarjalnc delavnice) 15.7. 9.00 MO PD Onger Trzin 21.00 ra « O Q Q- c Noč pod zvezdami (vse o bivakiranju). Praktični preizkus. 22. 7. 9.00 MO PD Onger Trzin "O 0. 8 c 2, Tudi slepá kura zrno najde (orientacija, lov za skritim zakladom) 19. 8. 9.00 MO PD Onger Trzin a >;g 0) 1 ™ m Lahkih nog naokrog 26.8. 20.00 MO PD Onger Trzin ■> z Poletni utrinki (diapozitivi) Obvestila: > Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek: Planinski kroíek za osnovnošolce, srečanja za osnovnošolce v društveni hišici in srečanja za dijake in študente so v poletnih mesecih na počitnicah. Zato pa ste vsi vabljeni na POLETNO TORK/JA-DO. Več informaci) dobite pri načelniku MO Tomaiu (031) 880 894. > Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružili, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar »Doza« (zraven pizzerije). > Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin obvešča svoje člane, da vsak četrtek ob 08.00 uri organizira pohodništvo. Pohodniki se zberejo ob navedeni uri pred Mercatorjem v Mlakah > Rekreacija ob sobotah v telovadnici OS Trzin: košarka 15:00 nogomet 16:30. > Aerobika TNZ je vsak torek ob 20.00 uri in četrtek ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Trzin (informacije: Andreja, tel.it. 041/748 -333). Dragi bralci Odseva. Naslednja številka bo zadnja pred poletni-mi počitnicami. Vsem tistim, ki pa na počitnice odhajate že v začetku julija, želi uredništvo Odseva prijetno po čitnikovanje - da si boste čim bolje napolnili svoje -akumu-latorje- BAHNĚ* • LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ « ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! Testenova 69, 1234 Mengeš Tel.: 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-maii: elshop@sion.net http: //www.elshop-sp.si Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih kotologih, domočo potico, ročno izdeione domaće piškote in oslale slastice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKU VAŠA POSEBNA ŽELJA: Vi přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21. ure. GORENCs.p. telefon: 01 564- 17-91 Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - oudio naprav. ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA • 1ALNIH OBLOG • OBLAZINJENECA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI...) • GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL • STROJNO ČIŠČENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA " STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA... IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 070/ 630-671 e-mail: samo.music@siol.net AVTO M ATS KA VRATA Z DALJINSKIM ODPIRANJEM SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA BS9 Crawford garažna in industrijska vrata, nakladalne ploščadi fiVTOERBRsTVO vidmar ítíteí Nudimo vse avtoličorske jfWK in ovtokleparske storitve KCJ* ^HaWova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27