Štev. 16. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Tfstu, petek 13. aprila iS28. - Leto VI. Leto VI. IPOSTiHTAHANf Smrt tržaškega pocfeštata. Mali koledar. Petek, 13. aprila: Hermenegild; Ida. — Sobota, 14.: Justin; Valerijam — Nedelja 15.: bela n.; Teodor. — Ponedeljek, 10.: Benedikt. — Torek, 17.: Anicet; Rudolf. — Sreda, 18.: Apolonij; Antija, mučenec. — Četrtek, 19.: Konrad; Ema. — Petek, 19.: Neža Mont.; Teodor. — Sobota, 20.: Anzelni; Simon; Bruno. MALE NOVICE. Proslava kruha. Določeno je, da bodo krušni dnevi 14. in 15. aprila. Za Karnijo. Za kraje prizadete od potresa v Ivar-niji, določila je osrednja vlada 150 tisoč lir podpore. Deželna uprava v Vidmu je iz svojega naklonila 10 tisoč. Rekord v hitrosti. V Benetkah je 30. marca major Mario de Bernardi letal z aeroplanoin na čim večjo hitrost. Letel je nekaj časa tako hitro, da bi s tako hitrostjo preletel v eni uri 512 kilometrov in 770 m. Dosedaj je to največja hitrost, ki jo zmore zrakoplov. Gospodične s puškami. V dneh 4, 5 in 0 maja bodo v Rimu veliki telovadni nastopi italijanskega ženstva. Nastopilo bo tudi 4000 deklet s! puškami. Iz Trsta bo šlo 40 «Mladih J Italijank« pokazat, kako znajo sukati bojno orožje. Razpušfieni skavti. Prefekti so dobili navodilo, kako naj tekom 30 dni razpuste vsa društva katoliških skavtov (esploratori). štelo se bo 30 dni baje od dneva, ko se ukaz objavi v Uradnem listu. Koprske razmere. V Kopru je od 1. 1859. dobrodelen zavod, ki nosi ime «Grisoni» po grofu Gri-soniju, ki je za ta zavod zapustil veliko premoženje. Upravi te ustanove je po določilih Grisonijevega testamenta načeloval vsakokratni tržaško-koprski škof. Pod Italijo je bil zavod proglašen za «Opera pia». V zavodu se vzgajajo ubogi otroci in sirote. Z dekretom z dne 31. marca letos je puljski prefekt odstavil upravni odbor ter imenoval komisarja; imenovan je računovodja Renato Dragovina. Upravni odbor ustanove je vložil baje priziv proti odloku puljskega prefekta. Nov prefekt. Dosedanji puljski prefekt dr. Henrik Gavalieri je prestavljen v Videm. V Polo pride na njegovo mesto dr. Leon Leoni, državni poslanec (fašist) in podestat v Sirakuzi na Siciliji. Videmski prefekt I aci gre službovat v Rim. Združevanje občin. Pisali smo že, da so Dornberg, Prvači-na in Vogrsko združili v eno občino s sedežem v Dornbergu. Istočasno so Bilje združene z Renčami v eno občino s sedežem v Renčah. Pristaniška milicija. Poleg železniške, gozdne in cestne mi-licije bo zdaj tudi pristaniška milicija, ki bo stala na straži po pristaniščih. Naročnikom. Zadnji opomin. Kdor do prihodnje številke ne bo poravnal naročnine, se mn bo pošiljanje lista ustavilo. Opozarjamo tiste, ki imajo osebno j opraviti v našem uradu v Trstu, da uta-, nuicmo zdaj v ulici Valdirivo št. 19. III. ' nadstropje. Uprava. Na velikonočni ponedeljek se je raznesla tekom dopoldneva po Trstu vest, da je izdihnil Karel Archi, prvi domači podeštat. Pred kratkim si je menjal priimek Arah (Arh) v Archi. Bil je 57 let star. Bojen je bil v Trstu in se je v mladosti posvetil lesni trgovini. Po mišljenju in vzgoji je bil italijanski narodnjak, iredentist, ki ga je imela Avstrija slabo zapisanega. V občinski politiki in upravi se je uveljavljal vse življenje, njegov najvišji cilj je bil združenje z Italijo. Ob času vojne ga je avštrijsko oblastno interniralo. Dočakal je prihod italijanskih bratov v Trst in ko se je razširil fašizem je tudi Karel Arh postal fašist. Tržaška zahteva, da imej mesto domačega podeštala, je prišla do veljave in tako je bil Karl Arh ime- Velikodušen dar. G. Jožef Kante iz Volčjigrada št. 31, je podaril za Mali list 30 lir v piznanje za usluge našega tajništva. Zahvaljujoč se za tak znatem piruh želimo, da bi g. Kante našel obilo posnemovalcev. mrak. Poslanec in deželni faš. tajnik za Istro, Mrak (Mrach), sc piše po novem Maracchi. Calles, petrolej in Amerika. V zadevi mehikanskSih petrolejskih virov so zmagali ameriški kapitalisti. Mehika je odjenjala od prejšnjih strogih narco in priznala ameriškim petrolejskim baronom vse stare pravice. V Ga 11 e.su j,e torej boijševik podlegel judu. Za proiiuslugo mora kapitalistu vsi,o časopisje molčati o grozovitem preganjanju krščanske vere v Mehkii. Denar je denar.... Protest. Katoličani po Evropi so jeli prirejati protestne shode in izjave proti preganjanju v Mehiki. Protestiral je n. pr. belgijski parlament ob navzočnosti me-hikanskega diplomatskega zastopnika. Tudi v Nemčiji prirejajo* protestne zbore. V Sloveniji so katoliške organizacije na več krajih sprejele resolucijo proti mehikanskeinu nasilstvu. Izšla je tudi slovenska, knjižica o razmerah v Mehiki in mučeništvu tamošnjih zvestih katoličanov. Kmečki nemiri. Tudi nemškega kmeta gospodarski položaj ni lahek. Na Koroškem v Labudski dolini so po Landbundu nahujskani kmetje hoteli doseči s silo, kar se zakonitim potom ni dalo; napovedali so •davčni štrajk, a so pri tem pogoreli. Stanovski tovariši v Nemčiji jih posnemajo, pa tudi oni bodo pogoreli, zakaj finančni minister je ravno v trenutku nemirov izjavil v državnem zboru, da bo vlada varovala državno avtoriteto z vsemi sredstvi. Potek izgredov je bil sledeči: V Slezi ji bi se imela izvesti 19. marca prisilna prodaja živina in poljskih pridelkov za pokritje zaostalih davkov. Prizadeti posestniki so se zbrali s svojimi somišljeniki, da bi preprečil dražbo. Nastal je nevaren prepir, da je morala poklicati na pomoč oborožena sila. iz Vratislave se je z avtom pripeljalo 20 mož policije s strojnicami. Policija je začela razganjati kmete z gumijastimi palicami (pendreki). Ko je bil aretiran eden voditeljev kmetov, so navalili kmetje na policijo, ki je morala uporabiti strojnice. Le težko se je preprečilo prelivanje krvi. novan za to odlično in težavno službo. Prizadeval si je veliko za koristi mestne občine, a imel pri lem obilo grenkih izkustev. Osejbn0 je bil preprost in ljubezniv v občevanju, tudi stanoval je dokaj preprosto. Otrok ni imel. Že dalje časa je bolehal za pljučnico, katera mu je slednjič utrgala nit življenja. Pokopan je bH v sredo dopoldne ob 10. Udeležba na pogrebu je. bila tudi za Trsi nekaj izrednega, Desettisoči ljudstva so ali v sprevodu korakali, ali ob strani gledali. Vse svetilke so gorele, odete v črne trakove; po hišah so visele zastave na pol droga v znak žalovanja. Tudi mnoge trgovine in delavnice so bile zaprte dopoldne zlasti po ulicah, koder je šel žalni sprevod. Juraj Blankini. Umrl je v visoki starosti znamenit mož in politik med Jugoslovani, don Juraj Biankini. Bil je svoie čase voditelj hrvaških poslancev v dunajskem parlamentu. Sodeloval je pri jugoslovanski deklaraciji v maju 1917. in pri snovanju nove države. Zadnja leta je vsled visoke starosti pustil politiko. Pokopan je jbil z vojaškimi častmi v Splitu 29. marca. Pola. Za. podeštata v Poli je imenovan posia- j nec Bilucaglia. Imenovanih je tudi 16 1 svetovalcev. Tudi redek slučaj. Cannes (Kan) je v Franciji letovišče bogatašev. Na veliki torek so sprehajalci doživeli pred nekim hotelom prijetno presenečenje. Iz nekega okna so jele frčati marke tamošnje igralnice po 20 in po 100 frankov. Za njimi so se vsuli j bankovci, vmes tudi taki po 1000 fran- 1 kov. Sprehajalci so veselo pobirali mano. Večina je hitela proč, da jih ne bi «kdo prašal)) po izgubljenem. Nekateri, bolj pošteno misleči so. nesli pobrane papirčke v hotel in prašali, kaj to pomeni. Hotelir je pojasnil, da najdeno lahko spravijo. Njegov gost, neki «revež» iz Amerike, je prejšnji večer v igralnici priigral velikansko svoto ter jo pri čisti pameti zmetal skoz okno. Stavil je namreč, da bo to naredil, če bo imel srečo pri igri. Seveda bo za razmetano dobil drugo svoto, morebiti še večjo, na račun dobljene stave. Uradnik naj dela. Notranji minister v Jugoslaviji, dr. Korošec, je dal na vse .podrejene urade okrožnico, v kateri zahteva, da mora vsaka pisarna sproti reševati dospe-vajoče akte. Ne sme se več dogajati, da bi stranke po desetkrat hodile moledoval in drezat, ali da bi morale plačevati uradnikom posebna darila za to, da se sploh polotijo svojega dela, za katero jih država plačuje. v Fonograf v praksi. Na Francoskem že uporabljajo fonograf poleg telefona. Razgovor, ki se vrši po telefonu, se istočasno piše v fonografsko ploščo, ki ga potem lahko poljubno ponavlja kakor plošča na gramofonu. Neki trgovec, ki je bil v pravdi z drugim trgovcem v oddaljenem mestu, je telefonsko prerekanje ohranil tudi na fonografski plošči. Ta plošča bo zdaj za odlično pričo pri razpravi. Velika škoda. Na Novi Zelandiji se je vnelo veliko i skladišče petroleja. Zgorela je zaloga, v | kateri je bilo okoli 2 milijona litrov pe-i iroleja. ZANIMIVOSTI. Tržaške nedelje. Ob nedeljah Tržačani veliko trošijo; le računajte: v kinematograf nesejo 80 tisoč lir, v gledališče 30 tisoč, na športni prostor (brcališče) 30 lisoč, v restavracijo 50 tisoč, v kavarno 30 tisoč, v slaščičarno 35 tisoč. Za avto izdajo 20 tisoč, za tramvaj 40 tisoč. V bar nesejo še zadnjih 30 tisoč. -— Tako je nekdo naračunal, pa seveda so taki računi le zelo poprečni. Najbrž pa gre z:a nedeljske zabave okroglo po! milijončka. Seveda i na četrt milijona stanovalcev ta svota ni še posebno visoka. Počeščeuje zaslužnega sivca. Nedavno se je v San Franciscu vršila nenavadna parada. Celotni tamkajšnji 30. pešpolk je korakal pred starim polkovnim oslom — pravim, četveronogiin i oslom. Skromni sivec si je pridobil ve-i like zasluge v svetovni vojni na fran-i ccski fronti, ko je v kritičnem trenutku j prenesel strojno puško v najsprednejši jarek in tako omogočil, da se postojanka držala. Pri tem je osla ranila granata, a ne težko. Sedaj je osel ostarel in za službo ni več sposoben. Iti je imel v pokoj, a vojaštvo mu je hotelo pri' tej priliki izkazati čast, kakor se za velike vojnike spodobi. Kasarniško dvorišče so okrasili z vojnimi trofejami, polk z vsem častništvom je stal pripravljen. Tedaj so pripeljali osla in ga postavili ob stran polkovnega poveljnika. Polk je začel korakati mimo s strumnim paradnim korakom, častniki z golim, nizdol obrnjenim mečem, moštvo «desno glej». Ko se je polk zopet stavil sredi dvorišča, so Osla na slovesen način pokrili z zlato vezeno odejo na katteri je bila v krva,pordeči svili vtkana črka «A» — oslu je namreč ime «Arizona>). S tem je bila parada končana in osla so v spremstvu polkovnega adjutanta odvedli k «slavnostnemu obedu« v njegov hlev. Osel sc je ves čas obnašal disciplinirano, samo nazadnje je baje v zahvalo tako zarigal, da je odmevalo od gričev. Boj invalida z ognjem. V Duijinah pri Mostarju je nastal v hiši kmeta čutukoviča požar, ki je uničil vso hišo. čutukovič je klical na pomoč, iz hiše pa ni mogel uteči, ker so mu obe nogi odrezali. Eden izmed gasilcev se je izstavil smrtni nevarnosti, planil v gorečo hišo in prinesel ven čutukoviča, ki je bil že napol opečen, toda še vedno pri življenju. " Po čem je lira ? Dne 13. aprila sl dal ali dobil: Za 100 dinarjev 33.25 L » 100 čeških kron 56.— )> » 100 franc, frankov 74.40 )) » 100 švicarskih fr. 304.— » » 100 nemških mark 450.— » » 100 avstr, šilingov 264.— » » 1 dolar 18.70 )> » 1 funt 91.95 )) Izhaja vsak v-etek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslor: Mali list. Trieste, ca-Bella oont.ro 37. — Urad: via Valdirivo 19-111. Odgovorni urednik: dr. L. BEIIUE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NABOCNINA uh (ielo leto 10 L., pol leta n L., četrt leta o L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 Tj. r t.. '. •* > TEDNIK ZA NOVICE IN CENA OGLASOV IN O Za 1 cm, višine v : ‘■tel. - Pri " krotili objavi - V : u..Ja, pri 10 lcratni •S kratili objavi (pol leta) *—-»z kratni objavi (celo leto) 60" 0 popusta. 31 ALI 00’LA SI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku; muNt.no 40 stotink beHeda ; z VKLIK13II ČRKAM! 5u st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. r. ™ K 2 « M A L I 1.1 S T » s politiko. Kakor sino v prejšnjem pregledu pokazali, je monarhistična misel v Franciji živ« in močna ter je v zadnjih pol-drugsto letih privedla ponovno do kraljestva oz. cesarstva. Tn še dandanes je ta misel v mnogih francoskih glavah. Zadnja leta se monarhisti družijo v »Francoski akciji« (Aetion Francaise) ter imajo na svoji strani precej versko mislečih ljudi. Duševna voditelja tega gibanja sta Maurras in Daudet. Izdajajo tudi svoj dnevnik «Aetion Francaise«, »i ga ureja Moric Pujo (Pižo). Monarhistovske ideje. V znanstvenih spisih je zlasti Maurras (Mora) podal osnovne misli, na katerih sloni gibanje «Action Francaise«. On deli človeštvo v heroje (veljake in junake) ter čredo podložnikov. Herojem ali odličnikom gre vladati, ljudstvo pa mora vdano slušati. O volitvah ni govora. Narod ne sme izražati svojega mnenja, on mora le delati, kar vladajoči stan cdkazuje. Demokracije ne sme biti nobene. Vse zlo Francije pride iz demokracije. Država je najvišje božanstvo. Vsak narod ima svojega boga, namreč samega sebe. Najvišji pa je vendar za Maurrasa bog Francije. Vsi drugi narodi morajo služiti koristi in slavi Francije. Vera Francije seveda ie katoliška — pa ne vera v križanega Kristusa, ki je za vse ljudi trpel in vse enako odrešil — za Maurrasa je merodajen le zunanji verski obred, ki naj ostane katoliški, a naj služi francoskemu bogu. Namen verstva je držati ljudske množice na uzdi, da se ne upirajo vladajočemu stanu. Sploh je treba nižji sloj vedno tiščati k tlom. Povzdiga in napredek ljudskih množic je neumnost. Demokracija je neumnost, republika je neumnost, ustavna monarhija neumnost, edina prava vladavina je absolutna monarhija, samodr-štvo. To so ideje, na katerih sloni «Action Fran9ai.se«. Nje končni namen je uničiti republiko ter vpeljati nazaj kraljestvo. Za kralja imajo pripravljenega vojvoda de Guise od stare plamfcn itaške rodovine. Ker je obstoječa republikanska vladavina katoliški veri neprijazna in tuja, framasonska in brezverska, zato mnogi katoličani simpatizirajo z «Action Frangaise«, upajoč tako boljših časov za vero. Pri tem seveda po večini ne berejo Maurrasovih knjig, da bi spoznali, kako je njegovo katolištvo v resnici golo in nesramno poganstvo. Učeča cerkev. Od Kristusa postavljena učeča cerkev, škofje v zvezi s papežem, niso mogli trajno molčati k Marrasovim zmotam. Že pod prejšnimi papeži so bile te zmote zavržene, ker pa se je gibanje le naprej širilo, se je pokazala potreba, da Cerkev tudi v širši javnosti obsodi zmoto, nasprotno Kristusovim naukom, da s tem zadostno opozori vernike na skrito nevarnost. Maurasa in njegovo gibanje je bilo treba postaviti v isto vrsto kakor framasone in materialistične socialiste. V bistvu je on še , bolj nevaren, ker hoče zlorabljati katoliške verske obrede za svoje nacionalistično-pogansko verstvo. Socialisti n. pr. so manj nevarni v tem pogledu, ker niso tako hinavski. Tudi framasoni so manj nevarni. Francoski škofje so v povojnem 'času ponovno opozorili vernike na novo in še skrito nevarnost za pravo krščansko vero. ((Aetion Francaise« j.e skušala kremplje skrivati in se je na vse načine otresala škofovskih očitkov. Slednjič je papež Pij XI. javno nastopil in obsodil zmote monarhistov. «Action Francaise« je bila dovolj politična, da ni papeža ozmerjala, ampak le kardinala Gasparrija češ da je on zvezan v Briandom iz političnih ozirov in da se veže z republiko za kravje kupčije. O papežu samem sc izražajo v dnevniku monarhistov spoštljivo, trdijo pa venomer, da ni prav poučen o francoskih razmerah. S tem previdnim izražanjem zna monarhistov-ski dnevnik voditi za nos nemajhno število katoliških ljudi. Kaj nam z dežele pišejo AVBER. Predrninuli četrtek se je naš občinar gospod France Bole peljal v Gorico na sejni. Ko se je zvečer proti deseti uri vračal iz Štanjela proti' Avberu, je iz jarka priskočil neznanec, prijel za konjske uzde, ter obenem zažvižgal, nakar se je zaslišal v bližini drug žvižg, znamenje, da je imel napadalec družbo. Gospod Bole je sicer izreden korenjak, imel je na vozu nalašč pripravljen kamen, da bi se branil, a ker je vedel, da je tolovaj v družbi in je imel on izvrstnega konja, je z bičem udaril po napadalcu in pognal konja, kar je pač mogel. Ko se je g. Bole čez kakih sto metrov bliskoma ozrl, je zapazil družbo tolovajev, ki so skušali udariti za njim, toda zaman, ker je bil konj uren. Drugi dan je bil, kakor ste že poročali, v sličnem položaju naš g. župnik Virgil Šček, ki je Sel v spremstvu nekega dečka v Štanjel po cement. Tiste dni smo opazili po Avberu močno sumljive tujce, ki so tod beračili, prenočevali. a se bolj sumljivo obnašali. STUDENO. Iz pisma Desetega brata: Velikonočno spraševanje je bilo slabo obiskano. Rekord zamude so dobile žene. Nimajo časa. Otročiči, živina, bodljaji.... vse to so izgovori, katerim pa nobeden ne verjame, najmanj g. nune. — Na tiho nedeljo sem šel po vasi in slišal med mašo v neki hiši pod cerkvijo krohot in blafanje, kar ne dela hiši posebne časti, za fante je pa naravnost slabo. — Tudi prepotrebni vaški sestanki naj bi se med popoldansko službo božjo opustili. TRNOVO-B1STRICA. V torek 3. t. m. sta dva malopridneža iz Bistrice napadla harijskega kurata č. g. Ivana Baloha, Vzela sla mu' zlato uro z verižico. Ker se je napadeni branil, se je verižica raztrgala. Roparja sta mu preiskala tudi žepe, a denarja nista našla. Rop je bil naznanjen oblastem. Nekateri trnovski fantje imajo navado, da se ob nedeljah in praznikih preveč o pijejo. Ob takih prilikah gredo radi pokazat svojo neustrašenost ob poznih večernih urah pred samostan šolskih sester in tam pojo klafarske pesmi. Tudi na velikonočni ponedeljek so tako napra- Kako je Francoski monarhisti. V Franciji obstoja še vedno stranka monarhistov ali rojalistov. To so nasprotniki republike. Njih osnovna zahteva je, da mora Francija dobiti zopet kralja ali cesarja, drugače da je izgubljena brez rešitve. Nekaj zgodovine. Do Velike revolucije 1780. so Francijo vladali kralji kot samodržci. Dočim je bila v srednjem neku kraljevska oblast omejena po -zborih velikašev, se je od Henrika IV. dalje uveljavila absolutna monarhija. Nastopila je doba »Ludovi-kov«, v kateri se je Francija na znanstvenem in umetnostnem polju razvila do najvišjega cveta. Istočasno je v verskem pogledu prebolela protestantovsko bolezen in se je katoliško versko življenje h koncu 17. stoletja močno razvilo in utrdilo. Enako je bila Francija politično in vojaško močna ter je dotedanjo špansko velcvlast potisnila v ozadje. Gospodarsko pa se je okrepila s pridobitvijo kolon,ij in razširjenjem svetovne trgovine. Doba Ludovikov je bila torej v marsikaterem oziru cvetna doba Francije. Seveda je že pod Ludovikom XV. jelo iti navzdol, a opazilo se je to nazadovanje bolj javno po njegovi smrti. Ludvik XVI, je plačal za grehe svojih prednikov, revolucionarji so ga obglavili. Velika revolucija je prinesla novih idej, a strašne izgrede in vsesplošen nered. Masa kmečkega ljudstva je povečini ostala tem idejam tuja, čutila pa je nered in razvrat. Napoleon, ki je spet nekaj reda napravil, je postal ljubljenec Francozov. Po njegovem padcu 1815. so prišli kralji stare burbonske rodovine nazaj na prestol, a 1. 1830. jih je vrgla nova revolucija dol. Zavladal je Filip Orleanski. Tega' so vrgli 1. 1848. in spet naredili republiko. Za predsednika pa so deli Napoleona HI., ki je čez par det zavrgel republiko in se oklical ža cesarja. Njega je vrgla vojna s Prusi 1. 1870. in od tedaj pa do današnjega dne je Francija republika. Monarhisti. Prva ali Velika revolucija je vzela politično moč starim (»stanovom«, grofom in višjim duhovnikom. Politika je prišla v roke »meščanstva« (buržuazije), t. j. trgovcev, industrijalcev, advokatov.' Prejšnji odstavljeni stanovi so z razdelitvijo zemljišč tudi izgubili gospodarsko premoč. Ni čuda, če so plemenitaši in duhovniški krogi nasprotovali revoluciji. še več pa si je revolucija škodovala s preganjanjem vere. Zato je vse pobožno katoliško ljudstvo bilo revoluciji nasprotno tudi v imenu vere in ko so si želeli nazaj mirne čase, so mislili na dobo kraljev. Iz tega dušeslov-nega ozadja je nastala struja monarhistov ali rojalistov. __________PODLISTEK._____________ Goslačeva hči. 14 (Spisal T.) Reza pa je še dolgo bedela to noč. Sama s seboj je bila zadovoljna, da se ji je vse tako srečno steklo. Misli na bližnjo poroko ji niso dale potrebnega pokoja. Drugo jutro je bilo prav tako, kakor je povedal oče Koren. Vse je že bilo po koncu, le Andrej je še sanjal na svislih. «Ali ga še ni?« vpraša oče, iz veže stopivši, sina, ki je snemal komat s klina, da bi vpregel konja. «Treba mu počitka«, odgovori Jurij smeje se. «Bom že jaz vse opravil mesto njega. Naj Ie počival« «Kar pusti mi konja!« zareži oče. «On ,mi ga mora vpreči; zakaj pa je pri hiši!« «Saj bode skoro naprežen, in voz sem že pripravil«, odgovarja sin hladno; «samo ven ga še izpeljem, potem lahko odrinete«. Oče umolkne. Sinova postrežljivost in marljivost ga je presenetila. »Klada gnjila! Le čakaj, še danes mi pojdeš od hiše!« zamrmra sam s seboj in požuga proti svislim. Sin privede konja in ga molče vpreže. «Kar precej mi ga vzbudi, če ne drugače, pa z bičem«, huduje se zopet oče, plačujoč. sinovo marljivost s tolikim pooblastilom. «Ko se vrnem, mora biti že ves hlev osnažen.... Tudi kravam naj nastelje; Micka ima drugodi dovolj dela«, dostavi maščevalno, da s tem poniža hlapca celo pod kravjo deklo. »Ne vem, če bo hotel kravam streči; saj ni kravar!« izgovarja ga sin. «Mora! Le reci 11111, da jaz tako hočem in velevam; če ne... saj je dosti ljudi na sve-lu! II Korenu priti se ne branj nikdo«, ukazuje 11111 iznova. »Oče, z vami naj grem z gozd!« ponudi se Jurij. «Težko bodete sami vse naložili. Pot je silno polžka in razdrapana; opirati bo treba na mnogih krajih. Nakosil bode pa Andrej mesto mene«. »Kaj se mi siliš; le kosit pojdi!« ugo- varja oče bolj hvaleč nego karajoč, »Oni pa naj stori, kar sem rekel. Jaz že lahko sam pripeljem tisto drobnjav domov, saj ni prvič«. »Silim se vam ne«, odgovori sin in poda očetu vajeti v roko. »Srečno pot! I-i, Šekl« Konj potegne in voz oddrdra. «Le vse storite, kakor sem rekel«, ponavlja oče se z voza svoje ukaze. «I)a, oče; bodite brez skrbi!« potrdi sin dobrodušno in stopi na kraj dvorišča, da vidi, kako postavlja noge ljubi mu šek. Ne da bi poklical hlapca, sname koso iz drvarnice, nabrusi jo in gre ž njo na travnik pod hišo. Velika dekla je slišala vse, kar sta govorila oče in sin; bila je v silnem strahu za Andreja. Komaj se odtegne Jurij z dvora, skoči Reza skrivaj po stopnicah na svisli in zakliče polglasno: »Andrej, kaj pa misliš? Vstani vendar, oče te hočejo iz službe zapoditi še danes. Ves gnoj moraš iz hleva izvoziti, izpod krav tudi!« Letos je Cerkev ostreje nastopila. Prepovedala je izrecno vsem vernikom brati in širiti dnevnik »Aetion Franfaise«. Za velikonočni čas pa je izšla naredba, da se mora odreči sv. odveza trdovratnim pripadnikom tega gibanja; odreči se jim mora sv. obhajilo in cerkveni obred pri poroki, enako cerkveni pogreb. Kdor hoče biti cerkvenih obredov deležen, mora podpisati, da obsoja zmotne nauke dnevnika in stranke «Aetion Francaise« ter se zavezati, da tega ne bode bral ne razširjal. »Aetion Fran9aiise» se sicer ni še uda-la, toda gotovo je, da pobožnih katoliških vernikov ne bo mogla več voditi za nos. Dovolj je pokazala svojo barvo, da more vsakdo zavzeti jasno stališče. Obsodba, ki jo je sv. Oče izrekel proti zmotam francoskih monarhistov, po svoji no- I tranji vsebini velja enako za vsak drugi poganski nacionalizem, če se še tako spretno skriva za krinko katoliškega formalizma. V tem je papežev nastop tudi za ostali svet pomenljiv in vsebuje mnogo navodil za katoličane vseh držav in vseh narodnosti. vili. Ti plikanci zaslužijo, da bi se njih imena javno razglasila, ker delajo celi vasi sramoto. (Za prihodnji slučaj prosimo kar za imena, samo da so nedvojbe-no ugotovljena. Ur). KUBED. Delo pri naši župni cerkvi jako počasi napreduje. Želeli smo prvotno, da bi imeli za veliko noč cerkev očiščeno, pa ni šlo. Podružne vasi kažejo premaJo vneme za to potrebno delo, vas Dol se pa kar upira, da noče pomagati nič ne z delom ne z denarjem. HARIJE. Pred kratkim se je končala neka pravda, ki je zajemala vsp vas. šlo je za neko parcelo v bližini cerkve. Pravda se je končala z zmago pravega gospodarja in vsa vas čut.i zadoščenje, da se je pravično razsodilo. Stroški seveda ne bodo majhni. Kdor je pravdo zgubil, plačati mora dve tretjini. Nedavno se je pripetilo, da sta dve dekleti javno zmerjali domačega duhovnika s ((farjem« in grdimi psovkami. Lepa izobrazba.... Iz BORŠTA. Po odhodu župnega upravitelja, č. g. Ivana Theuerschuh iz Dol junca, skrbel je za našo duihovnijo do velikonočnih praznikov g. župnik iz Gročane. Na oljčno nedeljo je še imel cerkveno opravilo ob 11.; takrat je tudi oznanil opravila velikega tedna, za soboto prdteesijo z Najsvetejšim in za veliko nedeljo slovesno sv. mašo ob 10. Sami nismo vedeli, kdo bo vse to opravljal. Pa božja previdnost je skrbela za nas. Prišel je č. g. bogoslovni profesor dr. Tul iz Gorice. Vsak dan je opravljal obrede velikega tedna in jih v lepih govorih pojašnjeval. Ves^ čas, tudi na veliko soboto, nedeljo in še v ponedeljek je ljudstvo oblegalo spovednico, luko da se je velika noč spremenila v majhen misijon in veliko ljudi se je z Bogom spravilo ter izpolnilo velikonočno dolžnost. Dolžnost nam je izreči globoko občuteno zahvalo g- profesorju za njegovo požrtvovalnost in dobrohotnost. Bog bodi plačnik. Hvala gre tudi našemu še tako mlademu pevskemu zboru, ki je z lepim petjem pripomogel k slovesnosti. Andrej plane preplašen kvišku, po-mane si oči, globoko se mu zazdčha in jezno zarenči: »O, krave pa niso moje, za te naj le drugi skrbe. Čemu pa je potem kravarica pri hiši?« »Andrej, moraš! ni drugače, moraš! Ako nečeš, ne boš več pri nas večerjal«, opominja ga dekla. »Bom pa drugje!« odreže se ji ponosno. ((Pomisli, Andrej! Korenove hiše ne najdeš nikjer drugje. Kesal se boš. Vsaj danes stori to, drugič ne bo več treba«, prosi Reza nujno. «Nc bodi mi sitna!« zavrne jo nevljudno. «Saj ti le dobro hočem, Andrej!« sili ga zopet. «No, saj boš! Ali ne?...» «Kaj tebi mari?« «Kaj ne, da bodeš?« «Molči mi!« «Le reci: «bodem«, in besedice več ne zinem«. »Bom!« Pogovor s strokovnjakom. Edinost je priobčila člančič, ki je bil ostude,a napad na slikarja Toneta Kralja, ki je slikal cerkve v Volčah in Avberu. Kakor je znano, je poslal ta pisani napad v Edinost g. Andrej Pavlica, doktor svetega pisma v Gorici; le podpisal se ni pod članek. Te dni smo imeli izredno lepo priliko, da smo slišali o slikah Toneta Kralja kritiko iz ust prvovrstnega strokovnjaka, gospoda Marjana Marolta, ki je priznan umetniški strokovnjaik, in je nalašč prišel iz Ljubljane v Avber in Volče, da bi si sliike ogledali in jih ocenil. Ko se je g- Marolt vračal iz Volč pr.rti svoji domovini, smo> ga spotoma spraševali, pri čemer je nastal tale razgovor. Urednik: Gospod Marolt, ali ste brali v Edinosti napad na g. Toneta Kralja? Kaj pravite o tem? G. Marolt-. Bral sem tisti člančič. Člankar ni ravnal lepo, da je slike kritiziral, ne da bi jih prej videl; tudi ni lepo, da se pod člankom ni podpisal, kajti tako delo je zaplotarsko; iz njegovega članka pa je jasno razvidno, da pisec sploh nima nikake umetniške izobrazbe. " Urednik: Gospod Marolt, kako sodite, kaj pravite o slikarijah Toneta Kralja? Pomen Toneta Kralja. Marolt: Cerkveno slikarstvo med nami je bilo v zadnjih petdesetih letih na tako nizki stopnji, da ni zaslužilo naziva umetnost. Naši slikarji so bili brez strokovne izobrazbe; cerkvenemu slikarstvu so se posvečevali samo oni, ki se v posvetnem slikarstvu niso mogli uveljaviti, kajti posvetno slikarstvo je izpostavljeno strokovni kritiki ali oceni; zato so se zatekli v cerkve. Zato je zelo velikega pomena, da se je Tone Kralj, ki ni samo priznan slikar samo v Italiji in Jugoslaviji, ampak po vseh evropskih državah, posvetil cerke-ni umetnosti. Naže podeželske cerkve, ki so jih «štri-liali« razni mazači, niso nudile za domače vernike nič lepega, tujim izobraženim strokovnjakom so bile v posmeh, za nas vse pa poniževalne. To resnico smo morali izpovedati, čeprav je bridka. Ljudstvo ima vso pravico do umetnosti. Urednik: Ali ni bilo pri nas tudi v starih časih tako? Marolt: Nikakor! Ponižali smo se šele v zadnjih 50, 100 letih. V prejšnjih časih so se ravno v cerkvah ustvarjale največje umetnine; kdorkoli je hotel videti kako lepo sliko, je moral v cerkev. Dandanes žal ni več tako; dandanes vidimo v cerkvah večinoma slabe slike. Kar je boljšega, to se nahaja ali v slikarskih galerijah ali v salonih bogatinov, kjer pa ogromna večina ljudstva nima dostopa. Umetnost pa ne sme biti— last višjih slojev, ampak vsakdo, tudi najrevnejši človek, ima pravico jo uživati. To še tembolj, kadar služi umetnost namenom, ki so ljudstvu sveti. Urednik: Pa pravijo, da ljudstvo Kraljeve umetnosti na razume. Marolt: Lani sem bil v Strugah, kjer je Kralj cerkev slikal. Govoril sem z ljudmi, pa je vsem dopadlo. Pravtako v Avberu, kjer so ljudje polni hvale za svojo novoposlikano cerkev, na katero so tudi v resnici lahko ponosni. Urednik:. Pa dr. Pavlica, ki sicer slik ni videl, trdi, da pred temi slikami ni mogoče moliti. Marolt: Tudi to n^ res! Kraljeve slike splošno ugajajo, in če ugajajo, gotovo vzbudijo v gledalcu tudi pobožno čustvo. Tone Kralj je krepak slikar in zna dati osebam, ki jih upodobi, pravega izraza. Trpečega Kristusa naslika tako, da je gledalcu to trpljenje koj jasno. Mater božjo naslika tako nežno, da vsakdo čuti veličino božjega materinstva. Kdo se je preživel? Urednik: Kako pa da dr. Pavlica tako rohni zoper Kraljeve slike? Marolt: Najbrž zato, ker Kraljevih slik sploh videl ni. Gospod bi moral v Nemčijo, kjer bi videl, koliko imenitnega je ustvarila moderna umetnost. V Edinosti je bilo pisano, da se je Kraljeva umetnost preživela, kar pa ni res. Preživeli so se le oni, ki tako pišejo. Poslikanje cerkva v Strugah, Volčah in Avberu si tako važna dela, da ni mogoče iti preko njih. Komurkoli je ta lepoto božje hiše, si jih bo ogledal; in vsakdo-, kdor ne bo prišel že s slabo mislijo do njih, jih bo moral vzljubiti. Le prepričaj se. Kupi enako količino Pekatet in drugih cenejših vrst, pa se boš uverila, da bode kuhanih Pekatet Znatno Več od onih drugih. Katere so tedaj cenejše? Zanesljivo prave so le v 1/2 kg. zavojih z napisom Pakatete. l|[llllll!l!lll!ll!lllll1llill!llll!lllllllll!llllllllllllll!llllllll!ll!ll!llllltlllllillll!lllllillllHllllllli!llllllllllll Nekdaj. Sloviti fizik Jožef Frauenhofer je bil zadnji izmed deseterih otrok ubogega steklarja. Slavni komponist Hiindel je bil deseti otrok v družini. Komponist J. Boštjan Bach je bil tudi zadnji otrok zelo številne družine. V družini, kjer je bil roj«n glasbenik Havdn, je bilo dvajset otrok. Princ Evgen Savojski je bil najmlajši izmed peterih sinov. Maršal Bliicher je bil najmlajši izmed sedem bratov. Benjamin Franklin, ki fe iznašel strelovod, je bil šestnajsti otrok ubogega mi-larja. Garcia Moreno, slavni predsednik v Ekvadorju je bil osmi otrok zelo obubožane družine. Sv. Katarina Sienska je bila 23. otrok izmed 24. Sv. Ignacij Lojolski je bil med 11 otroci najmlajši. Sv. Klement Marija Hofbauer, dunaj-sk apostol, je bil od 12 otrok najmlajši. Slavni vzgojitelj Alban Stolz je bil IG. otrok. Tajništvo in naša pošta. Poklar Vincenc, Podgraje 20. Prošnja za pokojnino vam je bila zavrnjena, ker se vaša bolezen ne da prišteti k boleznim, ki dajo pravico do pokojnine. Lahko napravite prošnjo za nov zdravniški pregled s poudarkom, da se vam je zdravstveno stanje poslabšalo. Morda ste napravili že rekurz? Pišite natančno! E. F., Trst. Zglasite se pri nas. Benčič Ivan, Bač 29. Vaša prošnja je v pregledu v Rimu pod Pos. N. 59713. Dokumenti so sedaj v redu. Volk Josip. Čepno. Prošnja za pokojnino vam je bila zavrnjena pod Pos. N. 1023231, ker se ne da vasa bolezen (rana) prišteti k nobeni izmed bolezni, ki dajo pravico do pokojnine, če že niste bili o tem obveščeni, boste v kratkem. I-ahko napravite prošnjo za nov zdravniški pregled s pripombo, da se vam je zdravstveno stanje poslabšalo. Granduč Ana, Povžane 3. Vaše prošnje nimajo v Rimu. Prošnjo morate takoj, ponoviti. Zglasite se čimprej pri nas. Radovednež. Stroški za nabavo takega posojila so tako visoki, da postane-to posojilo še dražje kakor druga. Poleg tega se daje posojilo na zelo kratek rok. H., Brdo-Jelšane. Izpričevalo napišite na kolkovan papir 2 lir. F. Klavžar - Podbrdo: Poslanih 5 lir prejeli, naročnina plačana do 31.-G.-28. Hranilnica in Posojilnica v Št. Petru na Krasu r. z. z n. z. naznanja, da se bo vršil redni občni zbor dne 22. aprila 1928. ob 15. uri v lastnih prostorih s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. Odobritev bilance za leto 1927. 3. Razdelitev čistega dobička za leto 1927. 4. Volitve članov načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. V slučaju, da bi ob 15. uri ne bilo navzočih dovolj članov in bi vslcd tega bil občni zbor nesklepčen radi nezadostnega števila zastopanih deležev, se bode vršil po preteku pol ure v istih prostorih in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bo sklepčen ne glede na število po navzočih članih zastopanih deležev. Načelništvo. ll!ll!llllllllllllll!lllll!ll!llil!lllll!ll!lllll!llllllllllllll!IIIII!ll!ll!DD MAU OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre&io. Uvoz in Izvoz na vse kraja Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaston« Dolinar, Trst > Via Ugo Polonio 5. V Divači se proda: 5 popolnoma novih spalnih sob, 3 rabljene, 1 acetilenski aparat, hiša z vrtom, 2 stara voza. — Jakob Matjažič, mizar. £obozdi*avniški ambulatonij Dr. Gr. LAURINSICH TRST — Tia delle Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. 1 Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. § Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. |) r n Tudi za najmanjšega kmetovalca se izplača v najkrajšem času uakup posnemalnika „DmBOLO“ je prvovrsten in svetovni izdelek, je priprosfc, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so uojodui.Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago. Knut Jonson - Bolzano. 1 \ Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke VITTORIO JONSON - GORICA Via Contavalle 4 II. > !> J Keza se posmehne; v hipu je zopet pred ognjiščem. «Ivod pa hodiš okoli?'' pozdravi jo gospodinja v kuhinja. »Mleko je vskipelo«. «Ovbe no!» vikne dekla milotožno. «Človek ne more biti povsodi hkrati.« «Seveda», zbode jo mati, atam te je vedno dosti, kjer te ni treba; le tam le ni' kjer bi morala biti! Reza, Reza, ne vclr>, kako je s tabo! Pusti onega pijanca, naj se le posti!« «Mati!» začudi se milovalno kuharica, «kako bi mogel človek cel dan delali, ako zjutraj ne dobi gorke jedi? Kar mi-mogradč mu skuhajn v ponvi«, žena ne odgovori ničesar. Andrej prilomasti počasno na dvor. Prva pot mu je v h]cv y lase si p0_ n a,f’ vi(*e^’ '