Za poduk in kratek čas. Štajerska in nemško-liberalno gospodstvo od I. 1861—1881. VI. Dnes za^raimo s šte^ilkami preobložene aesta^ke. Malo še hočemo pogledati nekatere dolgo^e dežele štajerske in jeno od predniko^ podedo^ano imetje. Da smo zakladu ali fondu grnntne resit^e še 12,000.000 fl. dolžni, to smo uže predzadnjič omenili. Pra7 za pra7 bi imeli samo poIo7ico te s^ote dolžni biti, ko bi nam liberalci 7sega ne bili skazili. Ti bo namreč kedaj bodi denarje za ta zaklad odmenjene drugara porabili, namesto na bi bili 7sako leto nekaj dolga poplačali. Breme bi se bilo 7 dobrih prejšnjih letih leliko znatno polajaalo. Vsled lehkomiselnega goapodarst^a liberalce^ pa nas 12,000.000 fl. težki dolg 7 sedanjih elabib letih nemilo tlači. Letos 8mo prisiljeni 7plačati omenjenemu fondu 604.840 fl. neuemiljena 87ota, čije dobri 2/3 zadenete zopet kmetake ljudi, 8era7no so ti uže da^no 87oj delež pri grutni i ešitvi 7pla8ali. Dal.je teži nas trojni domestikalni dolg. Vsega je še 4,433.900 fl. in treba je letoa za obresti 39.261 fl. S^ota obrestna je zato primeroma do kapitala majbna, ker ao odstotki obrestni jako mali, namreč l3/4 °/0, 2"/0 in 2'/a°/o v 8tarem nschein-n" ra8unjeni. Naposled nadleguje nas d^ojno poailno posojilo zarad francoskega boja 1. 1809. Dolga je ae 2,187.649 fl. in obreati znaaajo letos 23.055 fl. Ves dolg dežele štajerske znaia toraj okolo 18 milijono^. Pametno gospodarstvo skuša dolgo^e bitrej ko mogo8e otresti. No, liberalci se ne držijo takšne 7sakdanje modrosti. Veliko7e8 pla8ujejo stare dolgo^e z no7imi, kar je toliko, kakor žakelj iz rame prelagati na ramo. Jedoako modro^ali so nekateri liberalni poslanci graški. Naa7etO7ali so 8 milijono^ 7 zajem 7zeti in toliko pri zakladu gruntne od^ezit^e popla8ati. S tem bi deželi ne bilo pomagano toliko, kakoi- štajerakej hranilnici, ki ne 7e kam z denarji, ker so kmetski in meetni posestniki itak do nosa zadolženi in za večji kredit nesposobni. Za poalancem Enafflnom in njego^im nas^etom stoji štajerska brauiluica in drugi denai*8t7eni za^odi z denarji prenapbani. Predniki zapustili so nam precej dolgo7, a tudi nekoliko premoženja, s 8igar čistimi dohodki bi lehko uže precej popla8ali, ko bi nesre8ni in zapra7lji7i liberalizem ne priael 7zmes. Dežela ima papirne rente za 4,645.000 fl., ki daje letos obresti 195.117 fl. To je lepa S7ota. Dalje imamo sreberne rente za 894.000 fl. Obreati je tukaj 37.548 fl. Dolžno pi8mo štaj. gruntne rešit^e za 20.000 fl. daje obre8ti 538 fl., 1 delnica loterijnega posojila 1. 1860 7rže 400 fl. in 1 akcija Rudolfo^e železnice 400 fl. Vse obresti znaaajo 239.003 fl. Vrbu na^edenega pregibnega premoženja ima dežela atajerske 7eč poaeate7, ki dajejo tudi se precejšnjih dohodko?. Na pi*7em mestu je Slatina in Doberna. Slatina je lani dala dobodko? 124.306 fl. Eer je pa potroako7 bilo 78.899 fl. oatalo je 8i8tega dobička 45.407 fl. Letos nadejajo se 51520 fl. a drugo leto cel6 56.000 fl., 8e se ne bodo prevaiili. Eajti število topličarje^ ne raste premočno, nekatera leta še celo pojema. L. 1877. bilo je topli8arjev 2376, 1. 1878 aamo 1916, lani pa 2335. NaJ7e8 se speca denarja za razposlano kislo 7odo, lani 803.660 flaš, ki so dale 80.080 fl. Marsikateri topličarji so se pritožili zoper te in une pomanjklji7osti. Deželni odbor akuaa sedaj opra^ičeuim željam ustrezati. Slednji 8as je. Nezado7oljen topli8ar rad in lebko izostane, ako drugod najde boljšo poatrežbo. Tudi Dobernske toplice 80 še na dobrem glaau. L. 1878. bilo je 1070 topli8arje7, lani 1165. V8i dobodki znašali so 28.145 fl. 7si potroški 14.819 fl. Čistega dobi8ka bilo je toraj 13.326 fl. Obojue slo7en8ke toplice dajejo deželi stajerskej po 60—70.000 fl. 8istega dobička. Drugod ne dobi dežela toliko, kajti Tobelbad pri Gradci 7rgel je lani samo 24 fl. Naposled 80 deželina last nekatera poslopja 7 Gradci: deželna biaa, grad in 2 biai mestni. Vse skup dajejo na leto dobička blizu 4800 fl. Vsi dohodki 7 gotovih denarjih od imetja dežele stajerske znašajo, ako še 7atejemo dohodke od 3 gozdo7 pri Gradci, okolo 300.000 fl. Mislimo sedaj ob konci teb seata7ko7, da smo svojim čestitim bralcem, zlasti kmetskim, dobro ustregli. Sedaj 7endar imajo nekoliko jasnejega pojma o ^ažnosti 7olite7 7 deželni zbor. Velja pred 7aem davkovskemu žepu! Ni 7se eno, ali deželno blagajuico 7 roke dobijo liberalci ali konser7ati7ci. Volilcem ne sme biti de7eta briga, kdo mu nalaga deželskih doklad. Do sedaj so nam to opra^ljali liberalci 7sa leta brez izjeme. Eako ? No, o tem amo se sami prepri8ali. Najboljši dokaz njiho^e nearečne roke ao ste^ilke: 1. 1861. smo shajali z 1,000.600 fl. Letos je treba 4,494.252 fl. Vrhu tega ostali so stari dolgo^i skoro popolnem na miru. V zadregi se letos uže niao upali gruntnim poaestnikom 7e8jih doklad naložiti. Zato so se lotili indirektnega da^ka, 7 pr^ej 7rsti ki-8marje7 in mesarje7. To bo naposled 7endar ae mestjane epeklo. V Celji in Mariboru je uže tresnolo. Celjski in mariborski krčmarji so 7ladi poslali prošnje, naj ta za7iže sklep deželnega zbora, ki je naložil deželnib doklad tudi na vino, pi^o, žganjico, rozolijo in meso. nEajti, jamrajo, drngače ne moremo živeti." No, kmetje uže dolgo 7zdihujejo: ne nalagajte nam bremen, katerib ne zmagamo 7ec, a mestni liberalci so tukaj gluhi. Sedaj je do njih prialo in takoj zaSnejo cviliti in tuliti in upijati: za božjo voljo, ne nalagajte nam, česar ne zmagamo! Neumneži, zakaj so pa vero7ali in še 7erujejo liberalnim listom, kakoraen je lagodna ,,Tagespošta" ? Zakaj ao goreli in noreli za liberalne kandidate in poslance pri volitvah? Tukaj je uzrok 7sej nezgodi, tukaj naj ukrenejo na drugo pot, in boljše bo. Sedaj je ae mogo8e zabraniti obSni propad. Ako pa oatanemo le še nekatera desetletja na stari stezi pa si pomagati več ne moremo. Mestjani in tržani bi naj a kmeti 7red, spozna7Ši nesreSo 201etnega liberalnega goapodst^a za da^ko^ce 7 deželi, dali slo^o dosedanjim in tem podobnim liberalnim kri8a8em. Molimo uže od pamti7eko7: od kuge, to8e . . . reši nas o Gospod! Treba je dosta^iti: od liberalnih poalance? reši naa o Gospod. Amen! Dr. L. G. Smešničar 31. Tikvič skoz in skoz mirna in poble^na dušica je imel jako prepirlji^o ženo. Vsakokrat je morala imeti zadnjo besedo. Eo ga je ra^no nekokrat zopet pra7 hudo ozmerjala in sicer 7pri8o prijatelja re8e mož: rNi8 8e ne kregaj ne, ljuba moja, saj jaz dobro 7em, da imam najboljao ženo izmed 7seh". nVraga imaš, pa ne najboljše žene", se zadere togotna žena. „t _r J. M.