DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNIN« DAILY NEWSPAPER '
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 7, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
; £> *l)e
n» s
bis
gospodarskega stališča
komisija za delovno si J® se pre(j dvema mesece-. da bo pomanjkanje 'e si]e v letu 1944 tako ve-sJbo treba delavce mobili-H ja industrijo, je zdaj svo-" e spremenila. Nove in-vedo povedati, da de-
"^orCer v 1944 še vedn0 ne vendar ne v takem šte-
, Se je mislilo, še v juni-j
^misija trdila, da bo po-1
,a vojna industrija v
^ij 3>900,000 novih delav-
Si ? Pa trdi' da ne bo ta-
> 4 lemu je vzrok, 1) velika
S %dtnih Produktov in
stol. 4 zahteva vojnega ma->g 1 «rani armade.
i, * . * * *
re j 86tiče civilnih potrebščin , # J® bo dosti boljši, dok-
g Cražena Nemčija-De-
gei! j*1 pa ženske, bodo ved-UJ? fijj zaP°'slitve v stalni
$eŠstrr6prav Je zdaJ v V0J'-
Jl večja mezda. &A. * * * t. likanje mesa bo imelo
Zavezniki bodo udarili nad Nemčijo po suhem, po vodi in po zraku za totalen poraz nacijev
[fljl ^
o6roi, 'velik problem, ker je ,mesa na trgu, pa ga ' *l,Pujejo dovolj radi g^ae'oniranja. Vlada je B^1Jv!i:t'ndnevi znižala vred-Vrstam mesa v ku-bo še bolj. To bo zime, ker na spo-Hjj llJejo zopet večje posesa. To se razlaga ( na jesen in na zimo ^Vna živina v velikem
sol'1 '
. 0> &
-
122 . fV dtie
10 '
<1 j *
dO/
V temni noči se bomo spomnili padlih junakov
Nocoj bo v okraju Cuyahoga od 8:25 do 8:45 splošna zatemnitev. V temni noči se bomo spomnili na one naše junake, ki so padli od zahrbtne roke Japoncev 'v Pearl Harborju na 7. 'decembre 1941. župan Lau-sche ,ki apelira na meščanstvo, naj upošteva vsa pravila zatemnitve, istočasno naroča, naj se ob tem času v tihi molitvi spomnimo onih, ki so dali svoje življenje za domovino v tej vojni.
Ob 8:25 bodo sirene tulile neprestano dve minuti. Vse luči, vidne s ceste, morajo biti ugasnjene. Ob 8:30 bodo sirene tulile v kratkih presledkih. Takrat morajo biti vse luči uganje-ne, v hišah in na cesti, ves promet na cesti mora obstati.
Ob 8:40 bodo zopet tidile sirene, promet bo šel naprej in ob 8:45 bodo naznanjale sirene, da jq zopet vse varno.
i«
kontrolo cen je bil že' Ifo V^ame svinjino iz ra-i^. šele na pritožbo ar-l^1 Potem ne bilo dovolj ^mado' J'e ui-ad obdrži;,*,0 meso v racionira-ijh v;
Vočk.
V* p0 v°jni bomo ' ),; ">anje v Zed. drža-Ugotovijeno. Vladni
Vrednost v kuponih
e mar
V
r. i
>
jicll IK'-
rlr A #_„ i
y -"i'ajo prerokovati ,sly'ošnem se pa pri-;DocJo take stvari, ki
^ci
mira
r^ ane radi pomanj-
®Dl-Ve H Sredstev> kot j,i Vojni Vzete iz racionira-
' Meso in konzerve

najdlje v racioni-
Brez ameriške industrije bi ne bilo zmage, je izjavil Stalin v Teheranu
Teheran. — Pri neki večerji, kateri sta prisostvovala predsednik Roosevelt in premier Churchill, je vstal maršal Stalin. Resno se je ozrl okrog na obraze prisotnih vojaških in diplomatskih zastopnikov Zed. držav, Anglije in Rusije, dvignil čašo in napil zdravico ameriški vojni produkciji, rekoč:
"Brez ameriške produkcije Združeni narodi ne bi mogli nikdar dobiti te vojne!"
''ii
esef
M
M
*
i}
v
h*
da
aži
bo
Po vojni v
V j>Po eno letalo," so akt je namreč, da
"'iutj^^P^n samo za bo-'Wj kl si bodo te vrste PHvfiŠčili, kot na
No . Do1ro bo še
" e]., 'J0 helicopter (le-dviK"e z mesta \s*.?0ceni, da si ga bo
cil
^°lovici leta 1944 se stl"oški za vojno
vsak delavec.
ker da
se
. u z gotovostjo
'V0 do junija 1944
eiJ0 končana. Do leta je pričako že odpustila
I
X
oblet
niča
^Vi Sv 11:30 bo darova-
N>h o^maža za p0"
^ Jiit.	v spomin
L °ve smrti.
tVi Sed»nh bo daro-Vida maša za Co«a Slaka v spo-
LETNE SEJE
V sredo 8. decembra ob osmih zvečer bo imela glavno letno sejo podružnica 14 SMZ v Turko-vi dvorani na 16011 Waterloo Rd.
Sam. podporno društvo Kranj bo imelo glavno letno sejo v sredo 8. decembra ob 7:30 zvečer v sobi št. 4, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ bo imelo glavno letno sejo v sredo 8. decembra ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Recher Ave.
Podružnica št. 14 Slovenske ženske zveze ima svojo glavno letno sejo nocoj ob sedmih v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. članice naj prinesejo še neoddane odrezke od knjižic, na katere bodo oddane nagrade v vojnih bondih.
članstvo vseh gornjih društev naj se /svojih letnih sej udeleži velikem številu, ker letna seja mora ukrepati in določati smernice za društvo za prihodnje eto.
-o-—
Smrtna kosa
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v nedeljo 5. decembra ob 45 popoldne Frank Majer, po domače Restov France, star 64 let. Stanoval je na 929 E. 209. St., Euclid, O. Doma je bil iz Dešeče vasi, fara Šmihel, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Marijo roj. Konte, tri sinove: Franka, Johna in Sgt. Edwarda, ki se nahaja v Siciliji; dve hčeri, Mary in Ano poroč. Seifried, sestri Rozalijo Perko in Ano Yakič, štiri vnuke in veliko sorodnikov, v starem kraju pa sestro Marijo Mervar. Bil je član društva Lipa št. 129 SNPJ in sv. Nikolaja št. 22 HBZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Kristine in na Kalvarijo.
LT. JOHN C. ZUPAN Malo je slovenskih družin v deželi, ki bi imele tako lepo število svojih sinov v ameriški armadi, kakor jih ima urednik Glasila KSKJ, Ivan Zupan, ki jih ima pet. Trije izmed teh, John, Silvester in Henry, se nahajajo onstran morja in sicer sta dva na Angleškem, eden je pa nekje v Italiji; druga dva, Lawrence in Vincent sta pa še v Ameriki.
Te dni je dobil Mr. Zupan gornjo sliko iz Italije od sina Johna v uniformi poročnika;' prideljen je glavnemu stanu nekega letalskega oddelka. V poročnika je bil povišan brez kakega posebnega šolanja 22. julija letos'in sicer iz narednika. Piše, da se mu v Italiji bolj dopade, kot pa v Afriki, kjer se je nahajal od lanskega junija.
Izmed petih Zupanovih sinov je torej eden poročnik, dva sta sarženta, dva sta pa še prostaka.
šesti, najmlajši sin Zupanove družinue, Ciril,-je tudi dosegel vojaško starost in bo tudi morda kmalu vpoklican. Ciril je sedaj v prvem letu na Adelbert ko-
Kraij Peler napada
partizansko vlado v Jugoslaviji
Kairo, Egipt. — Jugoslovanski kralj Peter je ostro protestiral proti formaciji nove vlade, kateri stoji na čelu dr. Ivan Ribar in katere obrambni minister in feldmaršal je Josip Brož-Tito.
.Formacijo nove partizanske vlade je v soboto oglašala radijska postaja Svobodne Jugoslavije, ki je tudi naznanjala, da je bil ustvarjen parlament iz 140 delegatov.
V protestu zoper to vlado je izjavil kralj Peter, da so zavezniške vlade, med temi tudi Rusija, priznale sedanjo jugoslovansko vlado, ki ima sedež v Kairu.
Kralj Peter je trdil, da je bila organizirana nova vlada v Jugoslaviji z nasiljem, da ni izraz ljudske volje in da ima samo namen napraviti v Jugoslaviji še večjo zmedo, ko že itak trpi od nemških okupatorjev na eni strani, na drugi pa od trenja med partizani in četniki.
Mrs. Jazbec zopet doma
Poznana Mrs. Agnes Jazbec, 1 trgovka na 222. cesti v Euclidu, 1 se je vrnila iz bolnišnice. Zdaj
legiju Western Reserve univerze,' se nahaja doma pod nadaljno kjer se pripravlja za zdravniški zdravniško oskrbo. Prijateljice poklic.	jo lahko obiščejo.
SVi fm
Naši
vojaki
ta
Na 21. decembra odide v služ-j bo Strica Sama Henrv Polak, soprog Faye Polak-Hegler, ki vodi lepotilni salon na 781 E. 236. St., Euclid, O. Pred odhodom je še dal en pint krvi Rdečemu križu, njegova soproga pa dva pinta in kupila sta tudi za $800.00 vojnih bondov. Henry je sin Mr. in Mrs. Polak, ki lastujejo farmo v Genevi, O. Doma bo pustil soprogo in sinčka, želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek domov.
pa Ra Ra
155th Hangar 41 N. A. S. North
Island. San Diego, Calif. » j« »
Jack Zaverl, sin Mr. in Mrs. John Zaverl i z 6528 Metta Ave., se je oglasil iz Camp Peary, Va. Naroča pozdrave vsem prijateljem ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je Jack Zaverl, A. S. Area B 8 — Bks, 108, Platoon 3060, Camp Peary, Williamsburg, Va. h K R Tony Krall Jr., sin Mr. in [Mrs. Anton Krall iz 691 E. 157. St. je odšel v t(/rek, 30. noVem-
nJegjove smrti, sožalje.
Naj počiva v miru, preostalim
Od nekje onstran morja sej bra k mornarici. Želimo nam je oglasil Albin M ni k, ki naroča najlepše pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem. Sporoča tudi svoj novi naslov in sicer: Pvt. Albin M. Celesnik, 122nd Liaison Sq. 68th Recon. Gp. APO 520, c/o Postmaster New York, N. Y.
mu
»S3. M
Mr. in Mrs. John Unetič, 1134 E. 76. St. sporočata naslov sina-vojaka: Cpl. Stanley J. Unitic, Artillery Soptting Div. V. M. O.
Celes-ivso srečo in pa zdrav povratek. Njegov naslov je: Tony Krall, A.S.U.S.N.T.S., Company 1849, Great Lakes, Illinois.
-o-
Lepi koledarji Pogrebni zavod August F. Svetek naznanja, da ima v zalogi stenske koledarje za leto 1944. Prijatelji lahko pridejo ponje vsak dan med 5. in 8. zvečer, razen ob nedeljah, na 478 E. 152. St.
Druga važna konferenca je zdaj v teku nekje
Washington.—Neportjena, toda skrajno zanesljiva poročila zatrjujejo, da sta v posvetovanjih predsednik Roosevelt in premier Churchill s predsednikom turške republike. Konferenca se vrši nekje v Afriki, morda v Kairu.
Od te konference zavisi, če se bo Turčija pridružila zaveznikom v boju, ali pa bo dala zaveznikom samo na razpolago letališča in odprla Dardanele zavezniškim ladjam, da bodo lahko plule v Črno morje na pomoč Rusiji. Diplomati pričakujejo od te konference mnogo uspehov.
-o———
ChurchiH je praznoval 69. letnico v Teheranu
Teheran. — Na 30 novembra je premier Churchill praznoval 69. letnico svojega rojstva, ki je bila ena najsrečnejših, kot je izjavil, v vsem njegovem življenju vzpričo uspehov na konferenci.
Priredil je svečano večerjo, na katero je povabil predsednika Roosevelta in premierja Stalina. Pri večerji je vladalo najboljše razpoloženje in na-pitnica je sledila napitnici.
Premier Stalin, ki je govoril s posredovanjem tolmača, je bil sijajno razpoložen. K vsakemu je šel, kateremu je veljala napitnica in ž njim trčil.
Stalin je izrekel Churchillu zdravico kot "mojemu borbenemu prijatelju" in enako je napil tudi Mr. Rooseveltu.
--o--
Za pohabljene
Taki, ki so pohabljeni, pa bi lahko opravljali kako delo, naj pridejo danes dopoldne v SND v spodnje prostore. Prišli bodo uradniki družbe, ki se zanimajo za take osebe in jim skušajo dobiti delo. Naj pridejo tudis taki, ki prej še niso bili tam. Kdor ve za koga, ki bi se ga to tikalo, naj ga na to opozori.
Nov grob
O polnoči je umrla v St. Alexis bolnišnici Josephine Vidmar, stara 56 let, soproga Ignaca Vidmar iz 8117 Aetna Rd. Pogreb ima v oskrbi Ferfo-liatov pogrebni zavod. Cas pogreba še ni določen.
Maša za vojake
V sredo 8. decembra, na pra-
Roosevelt, Churchill in Stalin so določili čas in fronto za udar na Nemčijo. Značilno jer da niso zahtevali od neimkega naroda brezpogojne vdaje.
r
NAČRT GOVORI ZA VOJNO IN ZA MIR
Ka iro, 6. dec. — Predsednik Roosevelt, premier Churchill in premier Stalin so se popolnoma sporazumeli na konferenci v Teheranu, Perzija, na načrtu, po katerem bodo štrli nacijsko Nemčijo z napadom od vzhoda, zapada in juga. Konferenca je trajala štiri dni in državniki so se razšli v popolnem sporazumu za sodelovanje v vojni in v miru.
Poleg načrta, po katerem bo----—-
va v predsobi, sam pa je šel naprej v drugo sobo, da stopi pred moža, ki je prišel na tisoče milj daleč preko oceana in puščav, da ojači slogo med-zavezniki v vojni in miru. To je bilo prvič, da je Stalin odšel z ruske zemlje od revolucije leta 1917.
Za varnost državnikov je bilo vse preskrbljeno, zlasti še, ko je bilo spuščenih na perzijsko ozemlje pred par tedni nekaj nemških saboterjev s padali in katere so večinoma po-lovilL
Značilno je, da 'veliki trije" niso v svojem ultimatu zahtevali od nemškega naroda "brezpogojne vdaje," kot so mnogi pričakovali, da bodo. Povedali so Nemčiji enostavno, da bodo štrli njeno bojno silo z udarom od treh strani ter pomnožili zračne napade na nemško ozemlje.
Državniki tudi niso apelirali na nemški narod, naj se iznebi Hitlerja, kot je propagandni minister Goebbels že več tednov napovedoval, da bodo. Prepustili so nemškemu narodu, naj se sam odloči, kaj bo storil vzpričo svarila, da bodo Nemčijo napadli od treh strani in jo štrli.
do z vso silo udarili na Nemčijo ter jo prisilili na kolena, so izdelali tudi načrt za bodoči mir, h kateremu bodo povabljeni vsi narodi, da se pridružijo družini demokratskih držav in sodelujejo za dosego svetovnega miru na podlagi in principih Atlantskega čarterja.
Ta zgodovinska konferenca v glavnem mestu Perzije, kateri so prisostvovali voditelji treh najmogočnejših držav v vojaškem in političnem oziru, se je vršila od 28. novembra do 1. decembra. Prisostvovali so ji tudi najvplivnejši vojskovodje in diplomatski uradniki Zed. držav, Britanije in Rusije.
Po konferenci v Teheranu so se vrnili ameriški i« angleški generali v Kairo, kjer so nadaljevali z izpeljavo sklenjenih načrtov. Premier Churchill se je udeležil teh posvetovanj, dočim ob tem času še ni uradno znano, kam je odšel predsednik Roosevelt po konferenci v Teheranu.
Izjava, katero so podpisali 1. decembra v Teheranu "veliki trije" enostavno z: "Roosevelt, Stalin, Churchill," se glasi sledeče:
VOJNA — "Naši vojaški štabi so bili navzoči pri posvetovanjih in mi smo se zedinili na načrtih za poraz nemških bojnih sil. Zedinili smo se popolnoma na načinu in času operacij, ki jih bomo pod vzeli od vhoda, zapada in juga.
"Skupni sporazum, katerega smo dosegli, nam zagotavlja zmago.
"Nobena sila na svetu ne more preprečiti poraziti nemških armad na suhem, njih pomorske sile in njene vojne industrije z zraka. Naši napadi bodo brez preneha in vedno večji.
MIR — "Mi smo trdno prepričani, da bo naš sporazum zagotovil trajen mir. Mi se zavedamo velike odgovornosti, ki slo ni na nas in vseh Združenih narodov, da vzpostavimo mir, ka terega bodo uživale velike mase ljudi po vsem svetu in ki bo pregnal strah in grozo pred vojno za mnogo generacij.
"Mi bomo iskali sodelovanje in aktivno udeležbo vseh narodov, velikih in malih, katerih misel se strinja z našo, da se iztrebi tiranijo in suženjstvo,'
Zaključki konference razposlani po vsem svetu
Washington.—Urad za vojne informacije je danes po radiu razposlal zaključke konference v Teheranu po vsem svetu v 21 jezikih in v 350 zračnih oddajah.
<
iz boTneTronte
znik Brezmadež. Spočetja, boj preganjanje in zapostavljanje, darovana v cerkvi sv. Vida objradi jih bomo sprejeli, da pri-desetih peta sv. maša za vse fan- dej o k družini svetovnih demote, može in dekleta, ki iz te fare kratsikih narodov."
To je bilo prvo srečanje med Rooseveltom in Stalinom. Ko
služijo Strica Sama.
o-
Imperial, Pa. — Pauline Re-dick je srečno prestala operacijo v bolnišnici Mercy v Pitts-burghu, Anton Pavlovič se pa zdravi doma.
je prišel Stalin v spremstvu svojega zunanjega komisarja Molotova v poslopje ruskega poslaništva, kjer je Mis Roosevelt stanoval, je pustil Moloto-
RUSIJA—Rusi so štrli nemško linijo pri Znamenki v centralni Ukrajini. Tukaj je važno železniško križišče, kjer pelje proga v Romunijo. Nemci so se umaknili južno od Krivega roga, kar je znamenje, da se bodo v kratkem začeli umikati iz ovinka Dnjepra, da'jih tam ne zaloti zima.
ITALIJA—Peta ameriška armada je zavzela višine, odkoder je razgled na Cassino, kjer je ključ nemške obrambne linije in kjer vodi glavna cesta v Rim.
PACIFIK — Ameriška zračna armada je bombardirala japonske trdnjave na otočju Mai-shall, kar je znamenje, da ga nameravajo zasesti. Ameriške podmornice so v zadnjih 10 dneh potopile Japoncem 20 ladij.
-o-
Kupujte vojne bonde!
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0638	Cleveland 3, Ohio.
Published daily accept Sundays and Holidays
naroOnima:
Za Ameriko In Kanado na leto >6.60. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pofttl četrt leta $3.25 Za Cleveland in Kuclld, po raznaialclh: celo leto $6.50. pol leta M .50,
četrt leta $2.00
_•_Posamezna številka, 3c_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada MM per year. Cleveland by mall |TM per year a. s. and Canada $>-00 lat t month«. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 to $ month«. Cleveland by mall $U6 tor > months Cleveland and Kuolld by carrier $6.60 per year. M .50 for 6 months. $2.M for B months
_Single copies, 3c _
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 287
Tue., Dec. 7, 1943
Velesrbska klika je veliko kriva sedanjega kaosa
Notranji politični položaj v Jugoslaviji je danes podoben pogorišču, na katerem skušajo te in one politične stran ke zgraditi novo stavbo, vsaka teh strank v svojo lastno korist. V koliko jim bo to uspelo, bomo videli šele po vojni. Toda, vsaka teh strank upa, da bo ostala po vojni glavni politični faktor v Jugoslaviji, ali kar bo že tam, kjer se nahaja nesrečna naša domovina.
V	glavnem je zdaj trenje med pristaši sedanje jugoslo vanske vlade v Kairu in med pristaši Josipa Broža-Tita, po glavarja partizanov. Predstavnik jugoslovanske vlade v Kairu, odnosno kralja Petra je v Jugoslaviji general in vojni minister Draža Mihajlovič, dočim je Tito po najnovejšem razglasu obrambni aH vojni minister "Osvobodilne fronte" ali partizanov.
Za ti dve politični stranki v Jugoslaviji vemo, dočim ne vemo, če so še kake druge stranke, ki morda delujejo vsaka v svojo smer glede bodočnosti stare domovine. Ta notranji razdor v Jugoslaviji gotovo ni v korist Jugoslaviji, pa naj-brže tudi gotovo ni všeč zaveznikom, ki se pripravljajo z invazijo na Balkan, pa bodo tam našli razne politične stranke, katerih vsaka bo zahtevala od zaveznikov priznanja.
Kot rečeno, mi ne vemo, kaj bodo napravili zavezniki, to se pravi, kaj bo napravila okupacijska armada in katero stranko bo priznala, s katero bo deJovala z ozirom na upravo dežele. Kar mi želimo kot svobodni ameriški državljani, potomci Slovenije je, kar smo vedno trdili, naj bi okupacijska armada dala priliko osvobojenim narodom v Jugoslaviji, da se izrazijo, kakšno vlado hočejo imeti. Kakor bo odločila večina in to brez vsakega pritiska, tako naj pa bo.
Mi tukaj, ki s tem izjavljamo, da nočemo in ne bomo diktirali našim rojakom doma, kakšno vlado naj si izberejo in postavijo, mislimo, da bodo vsaj toliko preudarni, da ne bodo hoteli take Jugoslavije, kot je bila pred vojno in da tudi ne bodo hoteli take vlade, ki jo zahtevajo partizani.
Prva vlada je bila absolutistična in samo veJesrbska, druga, to je partizanska, bi bila pa komunistična. Ne ena ne druga bi ne bila, po našem mnenju, ljudska vlada, demokratska vlada, vlada naroda za narod.
V	naslovu tega uvodnika pravimo: velesrbska klika je veliko kriva sedanjega kaosa v Jugoslaviji. Odkar je šla ta vlada v tujino leta 1941, ni še ženo besedo skušaia ustvariti dobre volje med jugoslovanskimi narodi, ne sedanja vlada, ne druge vlade, ki so bile pred to. V vseh vladah, kar jih je še bilo stvorjenih v ubežništvu, je bila velika večina Vele-srbov, ki niso hoteli dati nobene izjave, da bo bodoča Jugoslavija kaj drugačna, kot je bila pred vojno. V vseh vladah so imeli veliko večino Srbi, dočim so dali Hrvatom in Slovencem par uradov, v katerih so bili samo figure brez vsakega odločevanja. V sedanji vladi v Kairu ni sploh nobenega Slovenca, ker noben noče iti v vlado, v kateri se nahajajo stari srbski politiki, ki gledajo samo na to, kako bodo zopet iz Belgrada držali za vrat Slovence in Hrvate.
Ako bi imela jugoslovanska vlada v ubežništvu resen namen ustvariti povojno Jugoslavijo na demokratskih principih, torej na osnovi federativnega sistema, kjer bi dobil vsak narod svojo popolno avtonomijo, bi bili v tej vladi v pregnanstvu vsi trije narodi zastopani z enakim številom ministrov. Ker ni parlamenta, torej vlada ne more odločevati v važnih vprašanjih, je pač popolnoma nepotrebno, da bi bilo v vladi 10 srbov, 3 Hrvati in 2 Slovenca, ali podobno. Demokratično bi bilo, če bi imel vsak narod enako zastopstvo in vsi bi delovali s zavezniki za svobodo domovine ter pripravljali vse potrebno za boljšo Jugoslavijo.
• Toda kot vedno, tako je tudi sedaj v jugoslovanski vladi velika večina Srbov, kar je dokaz, da si mislijo Srbi tudi po vojni tako Jugoslavijo, kot je bila pred vojno.
Mesto da bi ta jugoslovanska vlada, ali pa katera prejšnjih, prišla na dan z izjavo, da se bo storilo vse, da bo bodoča Jugoslavija ukrojena po federativnem sistemu, so se tega važnega vprašanja skrbno ogibali, ali mu pa bili celo naravnost nasprotni.
Srbski politiki naj si pa enkrat za vselej zapomnijo, da Slovenci in Hrvati v tako Jugoslavijo kot je bila pred vojno, ne bodo šli več, ampak si bodo rajše pomagali kako drugače. Ako hočejo imeti Srbi po vojni samo Veliko Srbijo, je to njihova zadeva, toda ostali bodo sami, brez Hrvatov in Slovencev.
Da, mi smo bili za' Jugoslavijo in smo še danes, toda nikdar ne za tako, kot je bila pred vojno, v katčri so bili Slovenci, če govorimo samo za svoj narod, brez vsakih pravic. Upamo, da ne bodo zavezniki po osvobojenju priznali nobene vlade v Jugoslaviji, dokfer ne bo imel ta narod prilike sam spregovoriti, kakšno vlado hoče. Nič drugega ne zahtevamo mi tukaj v Ameriki za svojo rojstno domovino, j Zato pa noben nas tukaj nima pravice govoriti ali delati vi imenu slovenskega naroda doma. Glasom Atlantskega čar-j terja, katerega priznamo, bo imel vsak narod priliko govoriti po vojni, torej jo bo imel tudi slovenski. Glede bodoč- j nosti slovenskega naroda nima pravice govoriti niti sedanja srbska v!ada, niti vlada partizanov, pa niti kak Adamičev
Odgovor na vprašanje
P. BERNARD AMBROŽIČ
G. Zaje je vprašal oni dan: "Ali ni čudno?" In nadaljuje: "Kako je mogoče, da se je tako veren (slovenski) narod spremenil v zverine (pod komunističnim terorjem), ki kolje duhovnike in nune, tega nam ni Rev. Ambrožič še no-benkrat pojasnil."
O nunah res nisem pojasnjeval, zakaj te je g. Zaje iz svoje zaloge dodal. Tudi tega nisem pojasnjeval, zakaj se je slovenski NAROD spremenil v zverine, zakaj vedno sem dokazoval na podlagi poročil od tam, da tega ne dela narod. Ravno nasprotno! Kako je pa mogoče, da so se v tako vernem narodU pojavili ljudje, ki pod komunistično diktaturo počno razna zverinstva, sem pa že večkrat poudarjal. Vprašanje je prav za prav samo to, kako je mogla priti do veljave komunistična diktatura, vse drugo je razumljivo samo po sebi. In kako je zašlo pod ta vpliv nehote in nevede tudi neko število katoliško organiziranih ljudi, sem skušal pojasniti v posebnih člankih, poslanih Glasilu KSKJ. Toda bili so odklonjeni in sicer tudi pod diktaturo, čeravno ne komunistično. Bili so nevarni "dobremu imenu" KSKJ, ki ga uživa v očeh g. Adamiča in SANSa. S tem pa ni rečeno, da ne bodo zagledali belega dne.
Toda na kratko in v novi luči se stvar lahko tudi na drug način pove. Osvobodilna Fronta je toliko časa skrivala resnične namene in nastopala pod ponarejenimi gesli, da je privabila v svoje vrste lepo število Slovencev, Ki so šli vanjo iz vse drugih razlogov ko radi pospeševanja komunizma v deželi. Vzgajala jih je previdno in po začrtanem programu, košček za koščkom, tako dolgo, da so iz dostojnih ljudi postale "zverine." Zunaj v gozdovih in sredi vsakovrstnega pritiska gre taka "vzgoja" precej hitro od rok, to se da razumeti. Poleg tega nisem nikoli trdil, da je partizanov izmed domačih ljudi v Sloveniji "kot listja in trave," še manj pa sem kaj takega dejal o pravih komunistih med partizani. Pisal sem pa že ponovno, da so se pravi komunisti za Osvobodilno Fronto re-krutirali tudi od drugod, ne samo v Sloveniji. Od domačih sprva velika večina sploh ni vedela, da je Osvobodilna Fronta komunistična reč. Saj se razni Kidriči, priznani komunisti, precej dolgo niti na javnih razglasih niso podpisovali s svojimi pravimi imeni, ampak le kot '"Jerneji Posavci" in podobno. Še manj so silili na dan s srpom in kladivom in podobnimi rečmi—dokler ni vsa reč toliko dozorela, da je mogel in smel sam Josip Vidmar povedati vse, kar je povedal letos na dan 27. aprila.
Če so te stvari g. Zajcu še uganka, naj pomisli na tisto "piecemeal" politiko, s katero je po svoji lastni trditvi g. Adamič odstavijal Mihajlovi-ča, po naših dokazanih trditvah pa istočasno in na isti način spravljal do veljave ne samo Tita namesto Mihajloviča, ampak tudi komunizem in — sov-jetizacijo Slovenije. Košček za koščkom, počasi, pa gotovo!
Ljudje v starem kraju, ki so šli med partizane, nikakor niso bili takoj prve dni "zreli" za klanje svojih lastnih ljudi. Bilo je nekaj takih takoj od začetka pač med voditelji, ki so bili komunisti že od davna in že od prej zreli za anything! To je povedal sam g. Adamič! V njihovi šoli so precej hitro dozorevali oni, ki so radi ali neradi, večinoma pa pomoto-
ma, postali njjhovi učenci.
Zgled take "dobre" šole imamo tu v svoji sredi. Kje? V "našem" ljubem SANSu! Povejte, g. Zaje, če bi bilo mogoče pred letom dni, da bi SANS soglasno odobril vsoto 1,500 dolarjev mesečno za podporo Adamičeve akcije, ki prav gotovo ni drugega ko delo za komunistično Slovenijo! Sodeč po Vaših lastnih izjavah pred manj ko letom dni, se drznem reči, da bi niti Vi pred letom ne glasovali za kaj takega. Isto trdim celo o g. Kristanu. Tudi on je še danes prepričan, da ni komunist in torej ni pripravljen podpirati komunizma, ako je količkaj logičen. Kaj j naj šele rečem o gospodu Josip Zalarju in gospej Marie Pri-slandovi! Ako bi bilo pred letom dni tako jasno, kaj je s partizanskim gibanjem, kot je jasno danes — g. Zalar in gospa Prisland bi bila prva, ki bi rekla "ne!" Zato je bilo treba tudi na tej strani luže "piecemeal" politike. Nastopila je ! svojo pot in—uspela! Ni uspela povsod, ni uspela ne pri mnogih katoličanih in ne pri mnogih socialistih. Toda uspela je pri tistih, ki so se zagrizli brez vsega pridržka v "slogo" in jo hoteli obdržati magari tudi na škodo lastnega boljšega repričanja. In pri tistih, ki jim je Adamič prerok prerokov. Mislimo, da je bila večina tistih, ki so odobravali Slovenski Kongres trdno namenjena, da mora "sloga" seči samo tako daleč, kakor daleč seže osebno prepričanje vsakega posameznika na kongresu, ali pa organiziranih enakomislečih skupin. Treba je bilo vedeti, da morajo načela ostati nad "slogo." Brez tega je moralo biti vsem jasno, da bo sloga -več škodovala, ko koristila.
Tako je bilo prav gotovo po veliki večini pred letom dni. Toda pojavila se je "vzgoja," kije delala "piecemeal." Pri nekaterih, morda pri večjem številu kot bi si človek upal pričakovati, je ta "vzgoja" naravnost sijajno napredovala. In se je zgodilo, da so načela podlegla "slogi," ki se pa danes pri marsikom lahko imenuje— navadna trma! Ali se ni na primer g. Zalar še sredi poletja odločno izjavil zoper "moralno in materialno pomoč partizanom," češ da (vsaj po Adamičevih besedah) tisti, ki jih je g. Zalar zastopal, še niso "pripravljeni iti tako daleč." Well, do seje sredi novembra so bili očitno že "pripravljeni" in ne samo moralna, tudi materialna pomoč je šla partizanom v povečani meri in brez protesta g. Zalarja ... '
Vidite, to je nazorna slika, kako ta reč deluje. Niti tu med nami, ki nismo nekje v gozdovih in pod najrazličnejšim pritiskom, ni bilo treba več ko eno leto, da je stvar uspela. Sicer je res, da tu ni šlo za kako klanje .. . Ta reč bi kajpada vzela, tu med nami še precej precej več časa. Nismo v gozdovih. Toda že samo misel, da bi utegnili ljudje iz vrst g. Za-, larja in gospe Prislandove dajati moralno in materialno pomoč onim, ki so uprizarjali "zverinstvia," kot imenuje to stvar g. Zaje, bi po mislih ne-trmastega človeka morala vzeti malo več ko. eno samo pičlo leto, ali celo samo nekaj mesecev . . .
Isto, kar velja glede "zverin-' stva," velja tudi, in v isti meri, j glede klanja, ki si ga je SANS privoščil nad resolucijami Slo-i venskega Kongresa, nad toliko poviševano demokracijo, nad! samoodločevaii jem I j u d s t v a tam doma, nad čuvanjem naše, tukajšnje sloge in še kaj dru-l
združevalni odbor. Narod doma, ki je šel skozi to Kalvari-jo trpljenja, naj ima tudi pravico sam odločati svojo bodočnost.
gega takega. Vse to je šlo rakom žvižgat, ker je v SANSu uspela "piecemeal" politika, in je zdaj mogoče odkrito delati za sovjetizacijo Slovenije s pomočjo denarja, ki je bil nabran za vse kaj drugega. In sovjetizacija, ki je narod doma niti malo ne želi, mu bo samo vsiljena, Če jo bo kdaj imel — vsiljena prav tako kot mu je bilo vsiljeno "zverin-stvo" nad katerim z nami vred tudi g. Zaje zmajuje z glavo]
Opomba: Ako beseda "piecemeal" g. Zajcu in še komu drugemu ni dovolj jasna, naj si misli na njenem mestu drugo besedo — LIMANICE! -o-
Zanimivo pismo iz Italije
Spodaj navedeno pismo je prejela v pismu svojega sina Louisa, ki se nahaja z kanadsko armado v Italiji, Mrs. Louis Urbas, 1114 E. 60. St., in ker je pismo res zanimivo in iz katerega se zrcali neskončno gorje, ki ga prenašajo naši nesrečni bratje in sestre tam onstran morja, ga prinašamo v celoti, kot sledi:
"Draga gospa!
"Oprostite mojemu nadalj-nemu pisanju. Sem Slovenka doma iz Borovnice pri Ljubljani, nahajam se v Italiji že 17 mesecev kot "konfinata politi-ca." Dne 28. septembra so zavezniške vojaške trupe zavzele to mesto in osvobodile nas, ki smo bili nasprotni fašizmu in zato pregnani iz svojih domov.
"Gospa, morali bi videti, koliko veselja je bilo ta dan, ko so nas vaši hrabri sinovi rešili in odprli zapore, v katerih smo dolge mesece hrepeneče pričakovali v bolesti in bridkosti dan rešitve. Prišel je dan veselja, ko so vaši vojaki dospeli in nas rešili spon, ki so nas težile. Med hrabrimi vojaki je tudi Vaš sin Alojzij zdrav in bojevit za pravico in pravi sin slovenske matere. Slučajno smo se sešli v hotelu, kjer začasno spimo in jemo-skupno z drugimi konfiniranci.
"Oprostite, takoj smo se vprašali, odkod je kdo in tako smo se dogovorili tudi z Vašim sinom, ki mi je rekel, da naj Vam pišem v slovenščini in da Vam povem, kdo sem in kako se mi godi. Sem poročena in imam dva otroka, eden je star 9 in drugi pa 7 let. Silno mi je težko, ker jih nisem videla že dolge mesece. Toda, to še ni dovolj, moj mož je že dve leti in pol nekje v Italiji, pregnali so mi tudi moje starše: mama ima 74 in oče pa 76 let. Borili smo se za pravico, našli pa smo trpljenje in bridkost. Zdaj pa imamo zadoščenje, ko so dospeli Vaši in nam dali svobodo.
"Gospa, vedite, da se tudi naši bratje borijo in krvavijo za pravico in svobodo. Da, koliko jih je že padlo pod krvoločnim sovražnikom Nemcem, dovolj, kadar se povrne Vaš sin Alojzij, dal Bog, da se kmalu vidite srečni in zdravi, on Vam bo lahko povedal, kako silno smo bili prizadeti vsled tega neizmernega trpljenja vsi Slovenci.
"Sedaj Vas pa prosim gospa, če Vam je mogoče kaj pomagati. Morda mi pošljete kaj, ker za zdaj se še ne moremo vrniti v svoje domove, je potrebno, da še nadalje ostanemo v tujini, toda tu dobimo le postelje in hrano, dočim je potrebno tudi malo denarja za nakup kakšnega sadja. Ker mi je moja družina vsa pregnana, mi od1 tam ni pričakovati nikake po- j moči. Mislim, gospa, da me bo-1 ste razumeli in mi oprostili, j Težko mi je nadlegovati Vas, i ker Vas osebno ne poznam, to- i da iz pripovedovanja Vašega: sina Alojzija sem prepričana, da ste ena gospa usmiljenega srca. Z Bogom, "Ivanka Cepon-Molek, Ex-Konfinata politica, Kampo koncentramento, I Bari, Italija."	1
Vabilo na letno delniško sejo
Cenjeni delničarji-ke SDD, 10814 Prince Ave!
Zopet je prišel čas, v katerem imajo direktorji SDD dajati odgovor od svojega dela, ki jim je bilo izročeno na delničarski seji pred letom dni. Vsako delo ima svoje težave in tako jih je imelo tudi naše. Izvršili smo ga—vsaj tako mislimo—po naši najboljši moči v korist dvorane in vseh delničarjev. Kar smo storili, smo se dobro zavedali, da smo odgovorni vam delničarjem, ki ste nam izročili dvorano v oskrbovanje za tekoče leto 1943.
Delo je bilo težavno, ker se nahajamo v vojni in v takih časih je poslovanje vse drugačno kakor v mirnem času. Marsičesa že primanjkuje na trgu in ako je še, se istega ne more dobiti v taki količini, kot se želi in tako smo rinili naprej, kolikor smo sploh mogli.
Mnogo naših mladih delničarjev se je podalo v boj za svobodo in jih ne bomo imeli prilike videti v naši sredini na delniški seji. Zato se moramo pa mi toliko bolj zavzeti, da bomo napolnili dvorano in ako to storimo, kar je naša dolžnost, je že mnogo naših težkoč odstranjenih in mnog o dela storjenega.
Naša letna delničarska seja se vrši v nedeljo, 12. decembra, 1943 točno ob 2:30 uri popoldne, v naši SDD na 10814 Prince Ave. Na tej seji bo poleg letnih računov tudi volitev direktorjev, dskrbnika, oziroma oskrbnice in kar bo še potrebno pri poslovanju v prihodnjem letu 1944.
Prosimo in pričakujemo največje udeležbe, da boste vsi vedeli in dobili pojasnilo, v kakem položaju se nahaja vaš dom, vaša dvorana.
Z bratskim pozdravom,
Direktorij SDD., 10814 Prince Ave. -o-
Podružnica št- 41 SŽZ
Zopet se nam je približal mesec december in z njim pa tudi naše letne seje, ki so velikega pomena za celo prihodnje leto. Tudi naša podružnica ima svojo letno sejo in sicer 7. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v navadnih prostorih. Seja se prične točno ob pol osmih zvečer.
Tem potom so prošene vse članice, da so gotovo vse navzoče, ker je vsake članice dolžnost. da se vsaj enkrat ne leto udeleži seje in s tem pripomore, da se ukrene vse najboljše za bodoče leto. Bo več važnih točk na dnevnem redu, o katerih moramo razmotrivati. Važno pa je ,da ste vse navzoče tudi radi tega, da se vam vsem pojasni radi bodočega ases->nenta. Volitev odbora je tudi važnega pomena, zato pa le pridite, da si boste izbrale odbor, ki bo vam povolji.
Po seji pa bomo imele tudi malo domače zabave. Apeliramo prav na vse, da. ste gotovo navzoče na seji 7. decembra. Pozdrav,
Odbor
-o--—
Francoski znanstveniki pravijo, da je na svetu' 2,790» različnih jezikov.
K a;
ci^D življenje nič manj J fatfan, 3117 otrokom. Ce bi ^ P' taeb:
vsod v Nemčiji tako, bi ta^ tosto:
dva -ali trikrat, toliko otrf
kakor danes.
Vas z mnogimi otroci
V Zgornji Šleziji je vas f imenu Schoemvald, ki se P . še z mnogimi otroci. Med w nimi 1200 materami jih je manj kot 800, ki imajo si 1 len zarod. Samo 331 ma^i
<jt
o
Movo ■ |; da )(„nii"l,""f "ajle 3 Poza *Šun Nrd
al'pa«^
• T v Z Zer0
Lepo počasi smo rinil to jutro in se bližali P^ lemestu Willoughby. w
kaj milj od Euclida Kmalul ,
tem, ko smo pasirali pi je naenkrat France »1 "Jack, ustavi malo!
"Kaj	pa	je?-sem	b	i
den, "ali se je osmk "Ti samo ustavi, drug
resll0> Jzakli' .dovei
pa
samo France in pri avtnih
že držal
vratih. B*
šem zažlajfal inu^ ^ niku. France ubere narvnost
3l0pje-	France"'"
skoči ven v bližnje
"Kam pa gre šam Jima.	mljiv°
"Meni 86 "tel' Jim
čakaj,
skoči
bom
njim," reče	žen
Francetom. Saj m/ r hije da bi hodili od hise pobirali lešnike va # si mislil in gledal z* , ki sta izginila skozi ; ta bližnje hiše. ^ ta? Tedaj mi Pa sUm trešči v glavo mod* naglo pogledam na fli
Salun! "O, da bi vaji
Madisona ? imeti veliko vnemo iščeta
mo'
ju
ianih pocitralo! 0 prt
,daj samo napaja' preteto
gobo,
»tebe ti Ampak, če mi^^H ukanila, se mot^-^Jo počasen račun®' smo že vsi trije s-- p3 "Vesta fanta, to ^
zadnja besedi, v W
enkrat se mi skuj* sama in bom ^j v,* vama ne zdi. v*gaJ »1 je prav za P^'. žag#
prodali tramov a e bi zdaj delaU ^
kemPL" jack," ^
joj or " jas
!»oitia
'»ami Posl h % ko razva takoj i*
» Pc ni
svete
^c vi]
v do
'J za
vlak
lf je č >i,
i
še
, i ol h vh Nre
!> dv; °kr; 'en ; Bel;
•ki
%i. S.
> 1 p.-
■ %c t< 'Ukol t
C( P«
-
stal' * ^
i
Sna /Bo
H *
torc
str
boteli Iff) so
K ž(
Si fSa
Vkier
"Ves, France t-lede
mi
s Jimon1 f0v pros**" , moli
števila
SV3
i
od ^
Bog roko ven^ ^ ^
Jim
pa do Mad^a.. jih je
jih je samo
pamet"8
trdi"1' P**'
dvajset,	jSt.
deveti
'Zelo
ne
bi
potrdim. '"^Zo^J to napraviti tak* g,ed ljive prostore
avta?"	ne v'e)'V
"Nak, tisto P®
pa veš, kaj
„a licu mest® P ti niso morda sam	^
hramčki."	poi^>
«0; Maricka P M bomo od tuW PJ, ^
res
ustavili v vs«
Se
r«
kaze
race-
yiCTOKY
BUY
UNITED STATES
y?AR
BONDS
AND
STAMPS
v avtu čakaš » fle| v
"O, ne, isto P UJ t bomo hodili teh )jo ^
stopinjah m čejist«*>
ouvi— ■ nod lS "rt tO'
ležali skupaj P% ^
Kar mene skr* ^ k* ko bomo nasilji ^
enkraj; „bllo;

M
W
kazi. mora e po svetu
sta vidva. giicc.; žii
'tli.
la
dar bosta
la vse tfosi-11 s i- m' ]
nameravata	^
loyek P1 pfi&^Jj-
+okilfll 1 . i" &
S t zdra^ ce0
Z rokavom ^ ge jeKj,
No, Pote"l kotb°3
ljudsko štetje- k
"V6
Pi
iltlž*
Ni
, v	• Cl
LNo: fc *
S
1 '6š; >


'Jo.
Ve t
ij^orr k i k
>ia
V^o k.
k,
{C?
V Ve,
J
'iN
f>
L

DCl
m poni
id »i
je št« iter I
k< btk,
mm«
Ce
Kako se je Tre-ušnik vozil v Trst
Spisal Janko Mlakar
»malo pogrešala ju nisva' vsaj imela
ilo P Posebno; a Šte prostora.'
>otr(J^ od "jesenic do Bleda ^o najlepša na novi že-' da, sme se celo prište-"ajlepšim cele Avstrije. Pozabi marsikdo pogle-
atltffc v tesno globel, črez ""T1 dl'dra vlak po predrzno 'lem mostu, toda kras-Pogleda na ljubko Blej-lszer° ne zgreši kdo tako
i v z
žasi
je
alu»
h.
onkraj Rečice se nam *že I™"
vehi zavp
i 111 nje

rado' elf o se lcaz<" kiji love«
ob i || Poslopja
čudno, da je Bled ^'etovno letovišče, in da Cvil okrog jezera zavr-;j.v Oglednem času.. •I za blejsko postajo iz-fak Pod zemljo. Toda ^e čisto kratek; komaj Ul> začne se že zopet ^ ; Ko pridemo ven, za-,°še enkrat jezero; radi r1 °beudovali nekaj ča-v'ak nas tira neusmi-E Prej. Prevoziti pa mo-dva
>" vp
ivo
dat
koči jen hiš« tie,
a#j
P
•a 0'
okr ' Beli

iPot in"' s 1? <ie
do i N »a*
ti» iii' aDCl
M
Vi pc
trdi: »
>>
a, i*1'
te ,ed«c
it
p
d*
itn1
riJ1' 16 "
jO }8
pP1
tO'
P"'.--ge,
l!
rjj'
Iisl
id«1
Jasna njegova gladina; ■ 0Dla razgrnjeno pa leži
llan3i šele, ko pridemo na " Postajo Bled. Lepšega ■ 'sča gotovo niso mogli 2a kolodvor. Vsakemu, še '^vajenemu človeku se priljubiti jezero s otokom v sredi, ko eda izpred lepega po-
predora — zadnji ašen z lepo galerijo
se ustavimo na Bo-

pod strmim Bab-
j^'se sedaj vedno bolj 8 ln Preide polagoma v ■ ^f^0; ki nosi čudno ime
I
JJ^ogimi leti še ni bilo
*	j^0 lepe ceste, kakor je
*	=ies- Huda teta Bohinjka c | v popotnike, ki so
ii hin3, visoko gori v D Olali"so po strmi, stop-Itih P°ti na eni strani ' fta drugi pa doli. Cu-J0rej, da so se Turki
To pot niso zastonj čakali. Preden sva se do dobrega ogledala naokrog, so že zdirjali vsi po klancu navzdol.
Posebno se pa nisva žalosti-la vsled tega. "Slovan povsod brate ima," misliva' si in greva h gospodu župniku Pibru gledat, če ima Norma čas. In zares, imela ga je.
Tako smo se vsled prijaznosti gospoda župnika črez kratek čas že jfeljali z iskro Lipi-ancerco proti jezeru. Bili smo namreč na vozu trije; zakaj črni Jazon, zvesti varih župnišča, je sedel kaj moško med nama.
V	zahvalo nama je pa skoraj naredil sitnosti; kakšne, zveste takoj.
Komaj je zagledal jezero, je že skočil z voza in planil naravnost v vodo. Midva sva se pa peljala dalje ob jezeru in se nisva več menila zanj.
Hlastno sva srkala vase sveži planinski zrak, poslušala šumenje valčkov, s katerimi se je igral veter, ter ozirala po sinjih vrhovih, ki čuvajo dolino krog in krog. •
Kdor ljubi samoto, zanj je' bilo dosedaj to jezero kakor nalašč. Bilo, kajti kmalu ne bo več. Zakaj vsled nove železnice bodo rastle vile ob njegovem obrežju kakor gobe po dežju.
V	par desetletjih bo vladalo na sedaj še tako samotnem jezeru isto šumno življenje kakor na Blejskem. Bat se je le, da bo pri tem prevladal tuj živel j, in da bodo domačini potisnjeni v kot. Že sedaj se sliši ob jezeru in v Bistrici včasih, zlasti ob nedeljah, toliko laščine, da bi človek skoraj mislil, da je v tržaški okolici, ne pa pod snežnim Triglavom.
Ko se pripeljeva do konca jezera, obrneva zopet proti Bistrici nazaj. Sedaj še le zapaziva, da ni psa za nama. Toda kmalu zaslišiva njegovo lajanje in ga tudi takoj potem za-gledava.
Zaganjal se je v gručo otrok,
i m ceste " ko so leta i ki so se ga branili s palicami in !eli tiskati Bohinjce, j se zraven drli, da je bilo strah.
jI,
»f
kPat- Na ta~dogodek~n2s' skokih k vozu. Hotel sem kar spominja selo niimo, toda neko suho m dolgo
80 zagledali "Štenge," I Komaj naju zagleda, pusti ot-8° že konje in se, šli na ! ročaje in priskače v veselih
5.
V
^er
»v6
železnice v ozki so-so komaj našli po-
proatora za ccsto, je
'tlŽfc
nirjem velike pre-to0iNa več mestih teo mo-.Vsekati kar v ste-■i 1 so močne obrane S^Vpm in zavarovali Savi s trdnimi zi-% 'ntam. so morali tudi
Hva.. a Jim je pa dalo 1295 m dolgega Vi? predor£> ki se odpi-U,uv oitetran
Radovednost je hčerka dar jem prenočil v gozdu: pekla	"Dobro jutro, bratec!" _ "Bog ga daj," je odgovoril
Ruska narodna pripovedka, j drugi pes.
Živel je lovec, ki je imel dva' "Ali sta z gospodarjem sreč-psa. Nekega dne je z njima od-,1™ Pobila noč?" ga je povpra-šel na lov. Dolgo je kolovratil; šal prvi. po livadah in gozdovih, a ujel! "Srečno, hvala Bogu ni ničesar. Že se je začelo mra-čiti in lovec je hotel odriniti proti domu. Nenadoma je zagledal pred seboj nekaj čudnega: posušen štor je gorel z mogočnim plamenom, sredi ognja pa je sedela kača.
Kača ga je nagovorila:
"Reši me iz ognja, človek božji in osrečila te bom: razumel boš, kaj govori žival in kaj poje ptica."
"Prav rad bi ti pomagal, pa ne vem kako," je rekel lovec.
"Pomoli mi svojo palico, da zelezem po njej iz ognja," je svetovala kača.
Lovec je storil, kar mu je velela in kača se je srečno rešila iz ognja. Izkazala mu je svojo hvalenžost z besedami:
"Hvala za dobroto! Poslej boš razumel vse, kar živali govore in ptice poj o. A ne povej tega nikomur, sicer boš moral umreti!"
Lovec se je poslovil od dobre kače in šel dalje. Temnilo se je zmerom bolj, da kmalu ni videl pet pedi pred se. "Do doma je še daleč," je pomislil. "Najboljše bo, če kar tukaj prenočim."
Rečeno — storjeno. Zakuril je ogenj in se zleknil zraven njega po tleh. Pa je zdajci kar zazijal od začudenja: razumel je vse, kar sta se njegova dva psa pomenkovala.
Slišal je, kako je prvi pes rekel drugemu:
"Bratec ostani pri gospodarju, jaz pa stečem domov, da ne bo hiša brez čuvaja. Svet je dandanes poln malopridnežev, ki izkoristijo noč za svoje hudobne namene."
Drugi pes je rekel prvemu:
"Kar pojdi, bratec! - Srečno pot!"
Proti jutru se je pes vrnil in rekel tovarišu, ki je z gospo-
Kako pa je bilo doma "
"Oh, slabo, bratec! Komaj sem pritekel domov, že je gospodinja zarenčala nad menoj: Mrha pasja, kje imaš pa gospodarja? Za večerjo mi je dala ožgano skorjo. Poduhal sem jo, a pojesti je nisem mogel. Gospodinja se je raztogotila in začela udrihati po meni, da je bilo jo j. Ponoči so se od nekod prikradli tatovi in hoteli vlomiti v žitnice in shrambe. Zalajal sem^in se zakadil vanje, da so pri priči pokazali pete. Očesa nisem zatisnil vso noč.
Lovec je poslušal, kar sta psa govorila in razjezil se je, da bo ženo hudo ozmerjal in kaznoval.
Ko je stopil čez prag domače hiše je pozdravil:
"Dobro jutro, žena!"
"Dobro jutro, mož!" je odgovorila žena, nič hudega sluteč.
Mož je napravil nedolžen obraz in vprašal;
"Ali je pes prišel sinoči domov?"
"Seveda je prišel," je prikimala žena.
"Pa si mu dala večerjo?"
"Dala, dala, ljubi moj," se je-lagala žena. "Polno skledo mleka sem mu nalila in velik kos kruha vanj nadrobila."
Mož je udaril z nogo ob tla n zakričal:
Lažeš! Samo suho skorjo si :nu dala in s korobačem si ga namlatila."
Žena je sprevidela, da mož /se ve. Ni ji preostajalo drugega, kakor da je priznala svo-'o krivdo. Ker pa je bila na vso moč radovedna, je začela išcati vanj:
"Kako si pa vse to izvedel?"
"Tega pa ne povem," je odgovoril mož.
Ženi pa žilica radovednosti
le ni dala miru. Kakor mlada mačica se je začela priliznjeno sukati okoli moža in ga prositi:
"Daj, daj, povej, ljubi moj !"
"Ne morem, res ne morem," se je branil mož. "Ce ti povem, moram pri priči umreti."
Radovednost njegove žene pa je bila večja od ljubezni in moledovala je kar naprej.
"Povej, povej, moj ljubi!"
"Dobro, povedal ti bom, a prej se moram pripraviti na smrt," se je vdal mož.
Nataknil si je belo srajco, legel je pod svete podobe v kot in že odprl usta, da bi povedal ženi vso resnico o kači in njenem čudežnem darilu.
Ta čas pa so v hišo vdrle kokoši. Za njimi je mogočno prikorakal petelin in jih začel kar po vrsti kljuvati in renčati:
"Jaz vam bom že dal! Nisem tak osliček kot naš gospodar, ki ima eno samo ženo, pa še te ne more ukrotiti in spametovati! Jaz vas imam 20, pa me morate ubogati vse, sicer vam vse perje populim!"
Lovec je to slišal in sramotno se mu je zdelo, da bi se mu celo kokoši posmehovale. Hop! je skočil na noge, vzel v roke palico in dokazal ženi pri priči, da je on gospodar v hiši in da prehuda radovednost nikoli ni dobra.
Žena ga je v solzah prosila odpuščanja in mu sveto obljubila, da ga nikoli več ne bo nadlegovala z nepotrebnim izpraševanjem. In kar je v tej zgodbi najčudovitejše in najnever-jetnejše: svojo oblubo je radovedna ženica držala do smrti.
Kupujmo obrambne obveznic« in znamke!
10% SAVED NOW OR 100% TAKEN BYTHE AXIS LATER!
BUY WAR BONDS
1st«
Bohinjske . sasti vrh je namreč
kdviti gradnjo železni-
<3n
mu Pa morali pre-. iti, , Sicer je zelo na-So fC skušal zamaši-* Do^* VSe upiranje mu
VL,
t'aneh, da so ga
iris* ,agalo. Načeli so ga
K8 ih
v?
\ k. i Pa> Prijetnejša pa ..6že d«or hoja. Toda, ako
\%v6e??at	tu skozi,
^j v ko Pridrdra vlak \ .^^ena iz globokega
ž(Jlezni savski most, ne.pred teboj Bo-
Mi
podrto
goro v ozad-
gosposko ženšče, z velikanski mi očali na nosu in z debelo knjigo v rokah, me začne ogovarjati precej osorno: "Kaj je ta pes vaš?" 'Ta pes da bi bil moj? Ne! Kaj vam je pa storil?" "Napadel nas je. Otroci so se mirno kopali, kar pridirja ta pasja mrcina, skoči v vodo ter jih začne vlačiti ven, enega za drugim. Kakor hitro je šel kdo zopet v vodo, skočil je takoj za njim in ga vlekel nazaj, tako da se sedaj nobeden več ne upa v vodo. Vrhu tega jim je pa še raztrgal kopalno obleko in nekatere celo opraskal. Vi ga poznate gotovo. Kdo je njegov gospodar, da ga naznanim ?"
"Psa poznam dobro; Jazon mil je ime. Le naznanite ga,^toda opravili ne bodete nič. Zakaj on je laški podanik in celo
grofovskega rodu."
Tako se je namesto mene odrezala Ivanka. Jaz sem pa kar pognal in pustil, Jazonove sovražnike na cesti.
"Kako si pa vendar mogla reči, da je pes grofovskega rodu," očitam potem Ivanki. ,
"Kako sem mogla reči," čudi se ona, "saj ste sami pravili, da
To je bila nekoč plesna dvorana, katero pa so nacijske bombe v enem zadnjih nucij-skih bombnih napadov na London popolnoma porušile. Poslopje je popolnoma uničeno, in marsikateri, plesalec je našel smrt pod razvalinami. Videti je reševalce, ki brskajo po razvalinah za morebitnimi žrtvami.

Kt! ^Nov f z Ivt»nko sva bila ga je grof Ceconi podaril go-- Ji 1 jUl v 5 ko ye J« vlak spodu župniku Pibru. Ako je
ok . la«no ležeči posta-
(t %
JE We ^
malokdo
J
5H
'ici. Izlcrca-Precejšna mno-se pelje
da v " - * m JezP:_ 1 obiskal Bohinj-

Zato preži zu-Qv J^tajo dolga vrsta
Uu
svojt; žrtve.
spodu župniku Pibru. Ako je pa Jazon iz grofovsko hiše, potem je tudi grofovskega rodu. Zakaj spominjam se še dobro, kako ste nas učili Všoli, da pomeni "iz hiše Davidove" toliko, kakor iz "rodu Davidovega."
(Dalje prihodnjič)
Če bi "Yankee j i' ne bili imeli tako dobre šole in pfedvaje v streljanju na nacijske pozicije v Italiji, bi pray gotovo ne bili tako do bri strelci v tarčo, v katero mečejo pušice v počivališču v Neaplu. Slika nam predstavlja fante od 5. ameriške armade.
DELO DOBIJO
Rough brusači Pomočniki na kladivu Razpečevalci Packers Shear pomočniki Die Polishers
Plača od ure poleg "overtime"
STEEL IMPROVEMENT & FORGE (0.
970 E. 64. St.
(290)
MOŠKI Z VOZIČKI
delo znotraj
Razdeljevanje hrane delavcem Plača od ure in overtime Podnevi ali ponoči
The American Stove Co.
AIRCRAFT DIVISION
1825 E. 40. St. ,	(291)
HOTEL STATLER
potrebuje moške za delo: OSKRBNIK ČISTILEC FOHIŠTVA ZA DELO V KUHINJI Ženske potrebuje za: DELO V KUHINJI
KUHARICO ČISTILKE OKENJ
Plača, hrana in uniforma, odvisna od dela. Z glasite se v ozadju hotela, vhod na 12. cesti Personnel Office soba St. 335 med 9 zjutraj in 6. popoldne
_(285)
ŽENSKE
splošna dela v kafeteriji
podnevi ali ponoči Plača od ure povrhu overtime Morajo biti državljanke Lahko in prijetno delo
The American Stove Co.
DELO DOBIJO
TEŽAKI
Plača od ure povrhu overtime. Morajo biti državljani.
The American Stove Co. Aircraft Division 1825 E. 40. St.
(291)
Tovarniški DELAVCI
Pedznanje ni potrebno
Prilika za napredovanje
Ponoči ali podnevi
Plača od ure 53 do 60 ur na teden.
0SB0RN MFG. (0.
5401 Hamilton Ave.
(287)
DELAVCI
za
SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU
DELO V SKLADIŠČU Velika plača od ure in overtime
The Cleveland Tractor Co.
AIRCRAFT DIVISION 1825 E. 40. St.
(291)
MALI OGLASI
Hiša v najem
V najem se odda hiša 7 sob in furnez; hiša sama zase. Nahaja se na 7612 Lockyear Ave. Za več informacij pokličite HE 3409.	(287)
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čev Ijev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Soba se odda
Odda se opremljena soba za pečlarja; lahko si tudi kuha. Oglasite se na 1162 E. 60. St.
V najem hiša
V najem se odda hiša za eno družino, 5 sob; odda se mirni družini. Nahaja se na 1564 E. 45. St. Lastnik pa stanuje na 18305 La Salle Ave. (288)
19300 Euclid Ave.
(287)
Foln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—	i ;
1588 Wayne Rd., Rocky River.
Tri ure na dan, 6 dni v tednu.
Plača $9.90 na teden.
.ko ste zdaj zaposleni pri vojnem delu.
se ne priglasite.
Employment Office odprt
■d 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901
(291)
Vabilo na sejo
Glavna letna seja podružnice 14 SMZ se vrši v sredo 8. decembra ob osmih zvečer v Turkovi dvorani, 16011 Waterloo Rd. Vabljeni ste vsi člani, da se gotovo udeležite, posebno pa opozarjam vse one, ki so zaostali z asesmentom.
Tajnik.
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK \
Moški 77^c na uro
Ženske 62^0 na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravi jati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(287)
PODPIRAJTE
TfiGOVCE
L CtiK BONOSWU LAUNCH h
I SUBMARINE
VaviaiMMk/)
y
< v
Žalujoči ostali
Cleveland, O., 7. decembra, 1943
GLAVNI 351-353 No. Chicago St
MISTERIJA
ROMAN
♦ JtUMII![]HHHIIMIlCjlllMUIIHIQIHIIiHIHIt]lHnhlWH[^HIIHIHHIf^ltHHIIIHU}IMMiiltHlt]IHIIUIHtiUlltHIIIIIIIE]IHIIIIIIII)C3llhlllll!ilC<9
Rattlesnake je na njeno povelje vzel seboj Kuan-Tinga in štiri Kitajce, ki so bili močni kot Herkul, in vsi so šli v kadilnico, da se polastijo Lionela, o katerem so mislili, da leži zatopljen v opijske sanje.
Ko jih je Lionel zapazil, je skočil s svoje postelje. S strašnim udarcem je s pestjo udaril kapetana Rattlesnaka na čeljust, da se je ta kar zgrudil. Ob enem je sunil tako silno z nogo enega njegovih spremljevalcev, da mu je prelomil kost na nogi. Velika zmešnjava je nastala: kričanje in žvižganje je vznemirjalo podzemsko mesto. Iz vseh izhodov neizmernih katakomb so prihajali Kitajci, oboroženi s samokresi ali noži, da pobijejo ogleduha.
Sredi krika in vika v vseh jezikih Daljnega Vztoka se je Lionel boril kot lev, delal prostor okoli sebe in skušal priti do hodnika, po katerem je prišel.
Njegovi nasprotniki niso odgovarjali na njegove udarce, toda skušali so ga obkoliti in od minute do minute je naraščalo njih število.
Lionel se je popolnoma obvladal in je spoznal, da le podleže v boju s tako številnimi sovražniki, ki jih je podžigala Misterijina prisotnost. Ta ženska jih je navduševala in jim obljubljala visoke vsote.
Naenkrat so . tigri v svojih kletkah divje zarjuli, da je odmevalo po vsem podzemlju. Vkljub pogumu je Lionela zazeblo v srce: zdelo se mu je, da je izgubljen.
Mlad Kitajec se mu je kot kača zvil med noge in ga dvakrat ranil v nogo z nožem in revolverski strel, izpaljen iz neposredne bližne, mu je odnesel čop las. S peto je zadal mlademu Kitajcu strašen udarec, da mu je prebil čepinjo, toda v tem trenutku ga je zadela krogla v levo ramo, in spoznal je, da z napol otrplo levo roko kmalu več ne bo mogel nadaljevati boja.
Tigri so znova začeli rjoveti, kakor bi jim njih nagon pravil, da jih čaka živ plen. S potnim čelom in stisnjenimi zobmi se je sedaj Lionel boril z energijo obupneža. Krogle s6 padale okoli njega kot toča in krvavel je že iz več prask.
Naenkrat pa je zmagovito zatulil, da so se prestrašeni napadalci za trenutek umaknili. Prišla mu je namreč misel, kako se more rešiti in ki jo je bil zaman iskal vseh pet dolgih minut, katere je trajala borba.
Kot strela se je vrgel na Mi-serijo, ki je stala v prvi vrsti napadalcev; zagrabil jo je krepko okoli pasa z levico, med tem ko je z desnico pritisnil cev svojega browninga na njene sence.
—Če se me kdo dotakne, je zaklical v tišini, ki je sledila temu drznemu napadu, pri priči ustrelim to žensko.
Prestrašeni Kitajci so se umaknili za več korakov ter tako pustili prazen prostor okoli Lionela in Misterije.
—Izpusti jo, je kričal Kuan-Ting, sicer gorje ti!
Seveda Lionelu niti na misel ni prišlo, da bi slušal Kitajcu. Ni izpustil Misterije, koje srce je čutil biti pod svojo roko, med tem ko je z drugo roko
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICH LEINSDORF. dirigent SEVERANCE DVORANA: Četrtek 9. decembra 8:3« zvečer Sobota 11. decembra, 8:30 zvečer
- Orkestralni program V SEVERANCE HALL. CE 7300.
pritiskal na njene ' sence cev svojega orožja.
Dolga minuta je tako pretekla v popolnem molku. Končno je premagana Misterija zajecljala z glasom, tresočim se od besnosti in ponižanja:
—Pustite ga, naj gre; kajti drugače me ubije!
Kuan-Ting je stopil korak naprej na prazni prostor in slovesno dvignil svojo roko, rekoč :
—Izpusti to žensko in prisegam ti pri Budhi, da smeš svobodno oditi odtod.
—Ne verujem ti, je dejal Lionel, ne da bi se ganil, ali izpustil svoj plen.
—Nimaš prav, če ne zaupaš strašni prisegi, ki sem jo storil. Toda poglej, hočem ti pokazati, da mislim resno.
Kuan-Ting je stopil k steni in pritisnil na gumb. Par korakov od Lionela so se odprla vratca in zapazil je stopnice, ki so vedle na prosto. Na koncu je opazil košček modrega neba.
Lionel ni odgovoril, toda posluževal se je Misterijinega te-1 lesa kot živega ščita in približal se je stopnicam.
Ko je stopil na prvo stopnico, je sirovo sunil mlado ženo v sobo nazaj in naglo za seboj zaprl vrata.
Bil je rešen; solnčen žarek je veselo sijal na najvišjo stopnico.
—Svoboden sem! je zamr-mral in se zmagoslavno nasmehnil. Razen tega pa tudi vem, kam odpotuje moja sovražnica.
Obrisal si je pot in kri s čela in začel počasi stopati po stopnicah navzgor. Ko pa je stopil na četrto stopnico, so se tla izmaknila pod njegovim nogami, stopnice so izginile in zvalil se je v globoko temnico. Glava mu je udarila na oster ka-menit rob in izgubil je zavest.
TRETJE POGLAVJE Misterijin ujetnik.
Ko je Lionel zaprl vrata za seboj, so preplašeni Kitajci molčali, toda ko so začuli škr-tanje obračajočih se stopnic in krik, ki ga je izustil Lionel pri padcu, so glasno izražali svoje zadovoljstvo.
Edino Misterija je molčala. Gledala je temno in nasprotujoča si čustva so se borila v njej: sovraštvo, jeza in občudovanje.
— Vkljub vsemu smo tička vendarle ujeli, je zmagoslavno kričal Kuan-Ting.
—A ne s tvojo pomočjo, je jezno odvrnila Misterija. Če bi ne bil ti tako nepreviden, bi ne bil Brady nikoli prišel v podzemsko mesto in ne eden izmed vas ni našel sredstva, da bi mi pomagal, ko je pritiskal cev svojega browninga na moje sence.
—Ničesar nismo mogli storiti, ker smo se bali, da vas ubije.
—Postreliti bi ga bili morali iz daljave, saj se nahajajo med vami izborni strelci.
—Bali smo se, da vas ne ranimo.
—Najti bi bili morali kako drugo zvijačo ... Že spet sem morala opaziti, da vsi skupaj niste dosti vredni. Toda pustimo to. Ker je sedaj v naši pesti in ker nam je že storil toliko zlega, se ga moramo čim najhitreje odkrižati.
Kitajec, ki je bil vedno previden, je dejal:
—Skoro gotovo se mu pri padcu ni nič hudega zgodilo in razen tega ima še svoj pihal-nik.
—To se pravi, je dejala Mi-
sterija zaničljivo, da je ujet in ranjen in da se ga vkljub temu bojite. Uporabite torej sredstvo, ki ugaja vaši strahopetno-sti. Odprite vodovod, da na ta način utone v ječi.
To povelje je le s težavo izgovorila in vkljub svojemu sovraštvu se je le s silo mogla odločiti k temu.
Kuan-Ting je navdušeno pozdravil to povelje:
—Tako storimo, je zaklical. Na ta način se čisto enostavno odkrižamo svojega sovražnika in brez vsakega ropota.
—Torej hitro, in molči mi že enkrat o tem človeku!
Kitajec se je priklonil, odprl omaro v kotu sobane, in tam začel vrteti železno kolo, ki je zapiralo cev, katera je bila v zvezi z mestnim vodovodom.
Lionel, ki je ležal onesveščen na dnu luknje, v katero je bil padel, se je naenkrat zbudil od ledenega hlada.
Odprl je oči in zapazil, da leži sredi velike luže. V višini dveh metrov pa je mogočen curek vode tekel iz velike pipe v zidu. Lionel je takoj razumel, kakšen načrt imajo njegovi nasprotniki: utopiti ga hočejo v tej luknji, ne da bi se mogel braniti. Voda mu je že skoraj segala do kolen.
Pregledal je v naglici stene ječe, toda nikjer ni bilo vrat; edino na stropu je opazil odprtino, skozi katero je padala luč, toda ta je bila preprežena z železnimi palicami. Skušal je splezati do vrha, toda stene so bile čisto gladke in zaman se je trudil.
—To pot sem v resnici izgubljen in ni mi rešitve, si je mislil.
Voda je silno naglo pritekala. Segala mu je že do pasu. Tu je prišel na genialno idejo. Vzel je browning in hladno nameril na eno železnih palic. Roka se mu ni tresla. Zajedno z rezkim pokom je odletel kos debelega, a zarjavelega železja.
Zadovoljno se je nasmejal.
—Ne bodo me ne!
Ravno tako točno je oddal še več strelov, med tem ko mu je voda rastla že do prsi; toda železna rešetka je bila razbita.
Trenutek pozneje je že moral plavati, da ni utonil. Leže se je držal nad vodo in čakal nekaj minut, da je toliko na-rastla, da je lahko z roko prijel še ostale iz zida štrleče palice. Obupn« je zagrabil zanje in se hotel dvigniti, a med tem ga je voda, ki je začela z veliko silo bruhati pod njim, sama porinila skozi odprtino irv odnesla v svojih mogočnih vrtincih kot slamnato bilko. Slabotna dnevna luč mu je kazala, da se nahaja v dolgem, a nizkem podzemskem kanalu: tok ga je bil zanesel v mestno kanalizacijo.
Zbral je zadnjo energijo in se vzdrževal na površju vode, ki je naglo drla naprej. Naenkrat ga je močan vrtinec potegnil pod vodo. Slana voda mu je vdrla v usta. Spoznal je, da se tu kanal'izliva v morje.
Z enim sunkom noge je bil spet na površju. Ril je v zapuščenem kotu starega pristanišča. Solnce je ravno zahajalo. Okoli njega so preperele barke ležale v blatu. V daljavi je zapazil na obrežju par žalostnih kolib.
Ce bi se dobro držal, bi se v nekaj minutah lahko rešil; a bil je silno utrujen, ves pre-mražen in slab.
Čutil je, da nima več moči, da bi se obdržal na vodni gladini. Obrežje se mu je zdelo tako silno daleč, da ga nikoli ne bi mogel doseči.
V tem trenutku je čul klo-potanje dveh vesel, lidarjajo-čih po vodi, in za njirn se je prikazal čoln, v katerem sta bila dva mornarja. Klical je na pomoč in z:;čel plavati v smeri proti čolnu. Par trenutkov pozneje sta ga mornarja potegnila iz vode, prav ko je bil že čisto na koncu svojih moči.
Energično je stisnil roke svojih rešiteljev. Na prvi pogled
je spoznal, da sta poštena človeka.
—Kaj ste tukaj delali? ga je vprašal eden izmed njiju.
- Slučajno sem padel v vodo, je dejal Lionel, ki mu niti na misel ni prišlo, da bi razlagal neznanim ljudem izredne doživljaje.
Morala sta se zadovoljiti s tem odgovorom, ki se jima sicer ni zdel preveč jasen, a to molčečnost sta si razlagala iz utrujenosti in oslabelosti rešenega, gospoda. Na njegovo zahtevo sta ga peljala do bližnje mornarske gostilne, kjer je izpil več vrelih grogov. Mudilo se mu je domov.
Ko se je malo okrepčal, se je poslovil od svojih rešiteljev. Vsakemu je dal bankovec za sto dolarjev, čemur sta še silno čudila. Potem se jima je še enkrat prav iskreno zahvalil in jima je prijateljsko stisnil roke.
Le malo opotekajoč se je odšel iz gostilne, si najel taksi in se dal odpeljati domov. Zvesti
V spomin. — Mnogi Amerikanci so na prostoru ivest-minsterske opatije v Londonu postavili male lesene križe v spomin podlim tovarišem. Slika nam predstavlja dva ameriška vojaka in sicer levi je mornariški elektrvčar Leo Barron iz Arkansasa, Texas in desni pa je Sgt. W. H. Donnelly, Flushing, N. Y., ko postavljata take križce.
Domačini na Korziki so bili jako prijazni, napram francoskim vojakom in so jim z veseljem dajali vse potrebne in formacije.j Na sliki vidimo žensko, ki je nabrala suhljadi in ko je srečala francoske vojake ,jim je tudi povedala v katero smer naj se obrnejo za sovntžnikom.
Glavna letna delniška seja
Prihodnjo nedeljo, 12, decembra t. 1. se bo vršila naša letna delniška seja in sicer točno ob 2:30 popoldne v SDD na 10814 Prince Ave. Vsak delničar in delničarka naj se iste gotovo udeleži.
D1REKTOR1J SDD 10814 Prince Ave.
Karl Heinz Alfred Fen-gler, star 27 let, je pobegnil iz internacij skega taborišča v Casselton, N. D., kamor je bil poslan radi morilskega napada v Chicagu. Policija ga išče širom Zed. držav.
.........................................................imunim......m.......iiiinmiiiiiiir
) Lepa božična darila |
Pri nas dobite lepo izbiro pripravnih in koristnih bo- = = žičnih daril. Pridite in si izberite, dokler je še velika zalo- | = ga. Plačate nekaj malega na račun in mi vam spravimo iz- = E brano do božiča.	=
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSN1K, lastnik.
•i _______ >
Tolliam se je silno prestrašil, ko je zapazil, kako je njegov gospodar bled, premočen in ranjen na več mestih.
—Odkod vendar prihajate? je vprašal ves vznemirjen. Sta-';sem! vim glavo, da ste imeli spet o
praviti z Misterijo.
-Uganil si, vse ti p<W® ' pozneje; zdaj mi je treta tople kopeli, svežega pen>» druge obleke in pa silno im
Dalje prihodnjič
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom ,
KRANJSKO-SLOVENSKA
KATOLIŠKA JEDN01*
Najstarejša slovenska podpornA f{\^\eto v Ameriki. . . Posluje že W>
- rt 000 Članstvo 38,200 Premoženje
v 127'
Solventnost K. S. K. Jednote zna»»
Če hočei dobro sebi In svojim dragim, »»varni se iteni in nadsolventni podporni organizaciji.
KRANJSKO SLOVENSKI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne. ra«ne bolezni in onemoglosti.
nizanji.
KATOLIŠKI	. ^
kodbe.
d ^
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške	oVu*
oke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod s*UJ
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste
THERESA STEPIC, soproga.	g
JIMMY, FRANK, ANTHONY, WILLIAM, k1 s nahaja nekje v Indiji, sinovi;	^
THERESA, poročena Jeewek, TILLIE, P° ^ Yagel, HATTIE poročena Paraska, hceie-ANTON in FRANK, brata, sina he, zet je, vnuki in vnukinje.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom,^ jateljem in znancem žalostno vest, da nam je i ^ smrt vzela iz naše srede dobrega in skrbnega sol očeta in brata
Ignac Stepic
| flirtvo-
ki je po zelo kratki in mučni bolezni, zadet oi uda dne 17. novembra, 1943 zatisnil za vedno ^ dobre oči, star 66 let. Po opravljenih pogrebni dih v cerkvi sv. Lovrenca je bil prepeljan JJ!varijo stvom Grdinovega pogrebnega zavoda na Ka ^ ^ k večnemu počitku. Iskreno se zahvaljujem^ ^ Grdili i za vzorno oskrbo pogreba in za vso po tolažbo.	0nianU
Iskreno se zahvaljujemo Rt. Rev. J- gaZni-za ganljive cerkvene obrede, ravno tako Rev- glap. ku, ki so tako hitro prinesli sv. obhajilo in Rev. šaku, ki so/prišli molit k mrtvaškem odru.
Najlepše se želimo zahvaliti vsem, ki
vali za sv. maše, ki se bodo darovale za mirn krasne blagega ranjega in vsem, ki so položili taKO^ ^ s0 vence ob krsti. Enako se želimo zahvaliti	lago
dali avtomobile ob pogrebu brezplačno na ra* ^ in vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob krs lepa hvala vsem, ki so ga prišli obiskat na postelji in ki so nas tolažili.	-i'k
Lepo se zahvalimo vsem, ki so ga spremi '^^g nemu počitku in vsem, ki so spregovorili tako in tolažilne besede.	. . ^jj-
Ti pa, ljubi naš soprog in dobri oče, P001^^ no v ameriški zemlji in do svidenja nad zvez
23532353234848235348532323535323484853232348235323534848482348