DR. IVAN LAH: .¦ ¦ ; Balkan. (Dalje.) I" -^i i ~? adnjič smo se torej pripeljali do Belgrada. Tudi u*L/ / / s''^° s*e v^e''- Ampak jaz mislim, da bi bili mno- \%ift? / / go bolj veseli, ko bi zagledali pravi resnični Bel- Jf^/ / srad pred seboj. J^9 jf / Tako sem bil vesel jaz, ko sem ga zagledal. / /\jSi, ^d takrat je že deset let, a še danes se z veseljem // JjS spominjam onega trenutka. / / ^\ /1 2e v mladih letih sem pogosto mislil na to ( 1 inesto. Saj smo peli v šoli tisto Iepo pesem o Lav- donu: Stoji, stoji tatn Beli Grad, za gradom teče rdeča kri, za gradom teče rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri. Takrat sem si mislii, da je Belgrad §e vedno tak, kakor poje o njem pesem. Toda od onih časov je že več kakor sto let. Pozneje sem čital, kako je slavni Slovenec Vega s topovi streljal tia Belgrad, dokler se ni vnela trdnjava. Tudi od tega časa je že več ko sto let. Vi vsi se gotovo bojite Turkov. Tudi jaz sem se jih bal. Mislil sem, da so v Belgradu še vedno Turki. Toda minilo je že več ko sto let, odkar so Turki odšli iz Belgrada. Zato se brez skrbi prepeljamo čez Dunav. Prvo, kar občuduie vsak popotnik, ki zagleda Belgrad, so veliki zidovi beigrajske trdnjave, ki se dvigajo nad bregom Save in Dunava. Obe reki, ki sta tu tako veliki, da plavajo po njih veliki parniki, se zli-vata pod Belgradom in obdajata mesto od dveh strani. Taraboš in reka Bojana —¦¦ 131 .— Mesto Belgrad stoji na grebenu prav nad Dunavom. Tu je bila že od davnih časov ena najmočnejših trdnjav. Mnogo hudih bojev so bo-jevali za to trdnjavo. Trdnjava se je ohranila do danes. V njej vidimo, ikako močno so bile zidane trdnjave v starih časih. Zidovi te trdnjave se kažejo daleč čez Savo in Dunav in gledajo ponosno na hrvaško in na ogrsko stran. Že od daleč lahko vidkno mogočne široke stene, zložene iz trdega kamena, ki nam pričajo o nekdanjih težkih bojih. Toda notranjost te trdnjave si bomo ogledali pozneje, sedaj moramo najprej priti v Belgrad. Ako se peljemo po parniku, ki vozi med Belgra-dom in Zemunom, vidimo tam sredi reke Dunava nizek zelen otok in liišieo na njem. Tam je straža, ki pazi, da se prepovedano blago ne vozi čez reko. Naš parnik pristane na srbski strani. Služabniki polože lesen most, da moremo iz ladje priti na suho. V pristanišču je pisana množica. Vsi govore srbsko. Zdi se nam tako doinače, kakor da bi govorili slovensko. Vsak čiovek, ki ga pogledamo, nas lepo pozdravi. Ako imamo kako prtljago s seboj, se nam hitro kdo ponudi, da bi poniiigal nositi. Visoka in bogata gospoda sede v kočije in se odpelje v niesto. Drugi sedejo v tramvaj. Tramvaj je lep in velik, mnogo večji ka-kor v Ljubljani. Mi pa greino laliko peš. (Mlad popotnik mora vedno potovati tako, da vse svoje s seboj nosi.) Mi, ki vidimo samo naša me-sta, niislimo, da so samo naša mesta lepa. Ali pa si mislimo, kako so lepa n. pr. tnesta: Trst, Dunaj, Rim. — Toda tudi Belgrad je lepo mesto. To spoznamo takoj, ko se je ves pokazal pred našimii očmi. Najprej zagledamo veliko cerkev, ki se dviga visoko nad hišami. To je stolna cerkev. Ako pojdemo pozneje vanjo, bomo videli, da je jako podobna našim cerkvam. Tam zadaj pa zagledamo visoko poslopje s ku-polo. To je kraljevska palača. V njej prebiva srbski kralj Peter I. Srbi itriciiujejo ta kraljcvski dvor konak. Konak je najlepše poslopje v Bel-gradu in se vidi daleč naokolo kot viden znak mesta Belgrada. Ulica gre počasi navzgor med raznimi srbskimi hišami. Ker so Turki dclgo vladali v Belgradu, je bil stari Belgrad zanemarjeno mesto. Ko pa so se Srbi osvobodili in je Belgrad postal njih glavno mesto, so počasi podirali stare nizke hiše in so zidali nove visoke palače. Posebno zadnja leta se je mesto iako prenovilo. Zato vidimo v mestu mnogo no-vega, posebno na najlepših ulicah, ki križema prepregajo glavni del mesta. Ako niste navajeni mesta, bi se gotovo takoj izgubili in bi ne ve~ dcli, kod in kani. Zato je treba v takem mestu imeti načrt v rokah. Tega lahko kupite povsod, saj so vse ulice polne prodajalnic. Tu imate pro-dajalnice tobaka, tam blago, tu banko, tam papir. Življenje po ulicah je živo in veselo kakor v vsakem mestu. Okolo nas letajo dečki, ki prodajajo liste. Z močnim glasom kriče in ponujajo list za dve »pari«. Mi lista ne moremo kupiti, ker še nimamo srbskega —*¦ 132 •«— ^^^^H —M 133 ,^_ denarja. Zato moramo iti v banko. Tam nam zmenjajo denar. Naše krone ^^^B^ Pred konakom je balkon. Tam se ob svečanih prilikah kralj pokaže na- nam izpremene v srbske dinarje, vinarje.pa izpremene v pare. ^^^K rodu. Pravijo, da je kralj jako Jjubezniv in se prijazno pomeni tudi's Ko smo se z denarjem poskrbeJi, gremo lahko naprej. '^^^^^K preprostimi ljudmi. Prišli smo na najlepšo ulico: Tcrazije. Na obeh straneh lepa vrsta ^^^B Ker pa ima mnogo posla, je mogoče z njim govoriti samo v važnih hiš. V njih so velike prodajalnice, druga pri drugi. Med hišami so hoteli j^^^H zadevah. Kam bi prišli, ako bi lioteli vsi s kraljem govoriti! Zato bi naj- in razna državna uoslopja. J^^^K brže tudi nas ne mogel sprejeti, dasi smo v Belgradu kot bratski gostje Po Teraziji navzgor pridemq, do konaka. ^^^V povsod srčno pozdravljeni. To se vidi tudi po ulicah, kjer nas vsi ve~ Prej snio videli konak od dalee — zdaj si ga lahko ogledamo od ^^^f. selo pozdiavljajo, ko nas slišijo slovensko govoriti. Saj je srbski jezik blizu. To je lepo, novo, veliko poslopje. Tu notri stanuje srbski kralj. slovenskemu najbolj podoben. ^_ __________ ________ _________________________;___________________________ _______ Ko sem pred 10. leti hodil po belgrajskih "17^»*^ \| .A\^O. ^__-"-^3^^ eČr^M^I UliCah< S° Se nam Srbi priiazno Pridružili, ii|*>}Cst ^V^^^^^vN \ V <><®' W '"^' \L0 ^^Y^^vl| spremljali so nas in nam razkazovali mesto. M ^x V ^s^ SlltiS-* AI ¦ ' ^T) -fPu^" $ W cD gremo po uhcah naokrog, pridemo ^^^^\^^ ^^vJ^^^^jM^elicrraii /f J\^- Su.Ko.rest \ t=f% - *-~^ Pred velik spomenik. Pred seboi vidimo kncza "^S^. ^k. 15 ^P^^^^^^^-O 9 ^^ § O Mihajla na konju. Ta knez je dvakrat vladal "^^^, ^dO^JiSt. ?/" kmoujAV N. ^*—¦*—.—^ p Srbom, in sicer 1839—1842, drugič pa 1860 do ^i^i^ %w_^W ^^^0 2^ \ / t Doi-ta-va. Jr J== *- 1868. Bil je dober m plememt vladar, ki je hotel ^j. . ^^^. ^^^1^^ ® JC^* L> rb ireL ••»'•• " \ ^0-1"1^^^ o združiti vse Srbe in urediti dobro državo. Toda ^^in" /^iliL^^aZ^^^ C ^¦v*;'"v' 1^S X"' "\ arSX^ *? P *"* Proti njemu so se zarotili zaratniki in leta 1H68. ^ lk o "~^^^^^^^^-r^- -0^'C bYV V'^ ^OlOul^ 9 M L> ic bil v Topčiderju umorjen. Srbi liranijo hva- \ 11. ^ ^^^^b,' f1" i\L^^0V'cp^VX^ ' ^IV^ .. U Z)^ SuroJ^- * ^O ležen spomin ternu knezu. 1 ^. ^'?^^^^S§s>^ l & ,r\ 1: ^/^'^Ck^_____^hl^- A^'"S^r lotIa vi morebiti še nič nc vcstc o srb- % %. **o ^^^W^J^-#\ (^^^^: ^m^^ Skih vladar^ V ^odavnih časih ie bila Sr- y\* ^%=- _ ^? ^^^^, U J9/vRKo>'5®-\^'' t:/ '•~'—.''"'A']v^^liir>Bu^^^^^^^ bl]a mogočno kraljestvo. Najslavnejgj srbski %J^S^^% . V f > ^X\\^"" >^^^^S^ Car JC bil DuSan Silni 0331—1355). ki je vladal ^^Sjfc^ ^^^tinclizt, e. ^ "; ^/1^[B'tfc^^^-~v J&V^^^^^^^^^K* Č6Z VCS Balkailski PoMok. Padel je na potu, ^^ ^^^V ' ^^^- fl ' ^IV Bh \^^^^%^^^ k« je šel na boj proti Turkami Za njiim-je vladal ^5^^ ^^/^ _ ^^^^Sbti ^ ^ J ":¦ H ^ !^tf^S Ly/ ^^ ^P^ sin njegov Štefati Uroš (1355—1367), za Uro- ^v ^' ^^^ ^fe^^kfe*©1"*-¦ ' ^^^^^ ilf ''* MsilSL s Turki. Leta 1371. je šel z veliko vojsko nad ^^^ \W "^^#^% ¦ ^J^T" V^ ^SjjLs^^ ^v.^- ^.v Turke protiOdrtnu(nrinopo-ljui). Todabil ie pre- M J W ""^^^ ^^S^.' /^1 vl> ^^^^- ti^^^H^S^ magan in vsa srbska vojska uničetia. (Še da- 0 Jr ^^ " ""^^lp^ (jl r^/CO ^^^^t^^^^^^' /1 . • nes se ono bojišče imenuje — smrt Srbov.) Sin j| I ^ ^C^^g^ ^^^M ^lffi^llfv /1 Z I 13- tega kraI]a Vukašina je slavni kraljevič Marko, M Žm^^ ^^^^^^^^^^^^^^a^tlB&^ /%^ r ^ največji jugoslovanski junak, ki ga opevaio JyW^ ' lm ?at^S^^^P;^^W)5)Uyma' neštete narcdne oesmi. Kraijevič Marko se ]e ^^^^^^^ M^^ ?- y J^^^^^jB ;3 P0 smrti svojega očeta bojeval proti Turkom J^*<~^~~ Toti ^Vft >il Orif> ^% ^ V fB6ir ^^R^E^icv (1371—1394). Bil je čudovito močan in je zma- ~0^ ' J M^" v ^^ ^(^1^^^^^^ /^-v. gaI VSe sovražnike- Turki so se La Jako bali. ^ ^^?:'^^%S~ ^^^^^^^^^ff^^^i^ Za Vukašinom je vladal v Srbiji car La- .^7 ' ^iiPlkfcl ^^ ^=s=^- —= zar. Turki so se vedno bolj širili čez srbsko m. —,-----,------------------------------------------------ZZ----=-------------------------------------------______________I mejo in car Lazar se je s svojhni vitezi pri- Zemljevid Balkana. '}ravil na odlf.ilni bo/; Leta 1389- na Yidov dan se je bila velika bitka na Kosovem Dolina reke 5trume v Macedoniji —. 135 — polju, kjer je bila srbska vojska premagana — vsi junaki, med njimi car Lazar, so padli. Turki so zavladali nad vso srbsko zemljo. Od leta 1389. so Srbi trpeli pod turškim jarmom. Veliko je bilo njih trpljenje, bili so sužnji na lastni zemlji in Turki so jih trpinčili. Celih 400 let so trpeli v težki sužnosti. Šele leta 1804. so se Srbi zopet uprli pod vodstvom znanega junaka Crnega Jurja (Karadjordje). Srbi so se dvignili protl svojim zatiraicem Turkorn in so jih zapodili iz dežele. Turki so ostali samo še v mestih in trdnjavah. Od te dobe se začenja boj za svobodo srbskega naroda. Najprej je vladal Srbom Črni Jurij (1804—1817). Leta 1817. je bil Črni Jurij od sovražne roke umorjen, in je zavladal Miloš Obrenovič, ki so ga Turki priznali za kneza. Miloš ie odstopil leta 1839., sledil inu je sin Milan, ki pa je kmalu urnrl. Za njim je zavladal prvič knez Miliajlo (1839—1842). Leta 1842. pa je narodna skupščina postavila na prestol sina Črnega Jurja — Aleksandra Karadjordjeviča (1842—1858.) L. 1858. je narodna skupščina vrnila prestol staremu Milošu Obrenoviču, ki mu je biio že 80 le( in je vladal dve leti (1858—1860). Za njim pa je sledii drugič knez Miliajlo, pred katerega spomenikom smo se ustavili. Za Mi-hajlom je vladal knez Milan Obrenovič (1889), za Milanom pa njegov sin Aleksander do leta 1903. Z Aleksandrom je rodovina Obrenovičev iz-umrla in zavladal je sedanji kralj Peter, ki je potomec Črnega Jurja. Leta 1905. je bil kralj Peter slavriostno kronan. Pod kraljem Petroitn so se Srbi pripravljaii na vojno, da osvobode one svoje brate, ki so še trpeli pod turškitn jarniom. Zato so lansko leto Turkom napovedali vojno in so po slavnili zmagah pri Kumanovem in pri Skoplju zasedli svpje slavno Kosovo polje, kjer je padel car Lazar z vso vojsko. S tem je zopet vstala stara srbska slava. Mi smo bili priča te velike zmage. Ve-selili smo se, da so zrnagali Srbi nad krutimi Turki. Koliko časa so bili torej Srbi v turški sužnosti? Izračunajte po Kosovem! Toda sedaj ni Časa računati. Vedeti moramo, da stojimb sredi trga pred spomenikom kneza Mihajla. Okolo nas drvi veselo življenje no-vega svobodnega Belgrada. Pred nami je narodna banka, na drugi stratn gledališče. V fem gledališču je deloval naš slovenski skladatelj Davorm Jenko, ki je zložil našo himno: »Naprej, zastava Slave!« Ako gremo od tu po ulici naprej, pridemo do lepega parka, ki se imenuje Kalemejdan. Tu se zvečer izprehaja belgrajska gospoda. Krasno izpieliajališče leži krasno na obronku in se vidi z njega tja dol na Dunav in na drugi breg. — V parku so kipi zaslužnih srbskih mož. Tu se igrajo srbski otroci. Ako gremo na desno naprej, pridemo do one trdnjave, ki smo jo gledali že prej z valov Dunava. Tu se šele vidi, kakšna je ta trdnjava. Skozi velika kamenita vrata gre vhod. V trdnjavi so srbski vojaki. Toda nič se ne bojte: so prav, prijazni in nas puste naprej. V trdnjavi zagle- —«-• 136 ¦— damo stare topove in krogle. Vse dvorane seveda nam ne dovolijo ogle-dati. S trdnjave je krasen razgled po Dunavu in na ogrsko stran. Ko smo si to ogledali, gremo v malo okroglo poslope. Tu je muzej srbske slave. Cele vrste zastav, ki so jih Srbi vzeli Turkom, sablje, puške, samokresu krogle, liandžarji. Vse govori o groznih bojih za svobodo. Mnogo bi lahko še videli, toda zdi se rni, da ste utrujeni, zato gremo poiskat prenočišče. Najlepši hotel je hotel Moskva — velika, visoka stavba, ki io vidimo že cd daleč. Tam si bomo dobro odpočili. Jutri pojderno y Topčider, (tja vozi tramvaj.) Taim so krasni parki, sredi njih kraljevski dvorec. Tu so velike narodne zabave in Ijudske zabave, ki se jih časih udeleži tudi kralj. Tu pojejo in plešejo kolo. V kraijcvskem dvcrcu so zanimivi spomini iz zadnjih časov. Ako bo čas, si botno ogledali tudi muzeje, kjer so lepe narodne noše, slike in razni spomini raznih dob. Potem pa pojdemo naprej na Balkan. Za danes smo videli in slišali dovalj. (Konec).