Poštnina plačana v goto rial.
Cena 25.— II*
Spodil, in abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. AnaMasio 1-c - tel. 2-30-8» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta Si. 1*. CENA: posamezno številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Goric« štev. 9-18tZi*
Leto IX. - Štev. 39
Trst « Gorica 30. septembra 1955
Izhaja vsak petek
Še o komunističnem zbiižeoaniu
PISMA IZ W A SHINGTONA
Pot socialnega napredka
( B o g u m i l V o š n j a k )
ELITA
Sleherni narod potrebuje vodilno plast ne glede na to, kako je državno organiziran: aristokratično, demokratično, monarhistično, dik tatarsko, ali če je določen del vključen v državno tvorbo večine. Potrebne so osebnosti, ki vodijo in predvidevajo; ki odločajo in podžigajo. Skratka, osebnosti, ki do prinašajo najvišje napore in dolž nosti, brez katerih propade vsaka kultura. Ce tržaški »Piccolo« zatrjuje, da bi slovenski narod na tem ozemljil ostal dober, priden, poslušen in bi vsemu, kar se z njim dogaja, samo prikimaval, če bi ga ne »podžigali« politični voditelji, je to čista resnica.
Prav tako je tudi čista resnica, da bi bile teh »dobrot, pridnosti *n poslušnosti« prav tako deležne ita lijanske narodnostne skupnosti v Franciji, Egiptu, Severni Afriki, Švici in po številnih drugih deželah, če bi po teh predelih ostale italijanske množice brez voditeljev. Italijanski drobci bi po teh deželah propadli, ker bi propadla njihova kultura. Tega si gotovo ne že li niti en sam zaveden Italijan — in tega ne želi noben izpričan demokrat katere koli narodnosti. Ta naravni zakon samoohranitve pa ni pridržan samo nekaterim — re cimo elitnim iMrodom — pač pa velja za vse narode, tudi za Slovence v Italiji in za Italijane v Jugoslaviji. Demokracija je samo e-na, in to resnico bi morali končn i zapofasti tudi uredniki in sodelavci dnevnika »11 Piccolo« ter še mnogi drugi. Kdor demokratične pravice odreka svojemu bližnjemu izpodrezava vejo, na kateri sam sedi....
Priporočila u slovenski čredi brez vodnikov, ki v prikriti obliki pronicajo tudi iz govorov in publicistike nekaterih pripadnikov italijanske elite, nam narekujejo, da si ta pojem pobliže ogledamo in ocenimo.
Živimo v. časih diktature »dejavnostim in prqv zato imamo ljudi, ki vprašanje elite tolmačijo povsem dejavnostno. Po tem tolmačenju je elita tista zvrst ljudi, ki ima v ro kah oblast ali bogastvo. K eliti bi sptidali po tej razlagi tisti, ki se uspešno prekomolčijo ali zrinejo v prve vrste. Sociologija fašizma in nacizma je tako prerivanje postavila celo za osnovno načelo. Kako-navaja Ru-uschning a svojem delu »Die Revolution des Nihilismus«, je Hitler svojim podrejenim poglavarjem prepuščal, da se pošteno zravsajo v medsebojnih oblastni ških tekmovanjih, ker je tako ravnanje smatral za, edino metodo za izbiro nacistične elite. Tudi med demokrati imamo ljudi, ki mislijc na podoben način. Za elito smatrajo tiste, ki se lahko izkažejo z gospodarskimi ali političnimi uspehi. Nihče ne vpraša, ali pa so ti gospodarski ali politični uspehi tudi taki, da se jih človek v nobenem slučaju ne sme sramovati, sramovati v. okviru krščanske morale in etike, ki ni obenem tudi tvarnega in šovinističnega stremuštva, pač pa največkrat njegovo nasprotje.
Ali pa je zunanji uspeh v resnici zanesljivo jamstvo za izbiro najboljših? Socialno vrednotenje in tvorba elite sta dve čisto ločen’ vprašanji. Marsikdo, ki si lahko kupi avtomobil z gotovino ali no up, se že smatra, da se je s tenu preril med višjo plast in da se je za precejšen korak približal vodilnemu sloju. Površen pogled v kul turno zgodovino pa. nas pobčuje, da resnični voditelji in dobrotniki človeštva niso vedno izhajali iz vrst bogatašev ali prenapetežev. Pogostokrat so prav ti voditelji in dobrotniki človeštva preživljali svoje življenje v revščini in se iz po stavljali celo posmehu in zaničevanju sovrstnikov svojega časa. Zi veli so zgolj s trdno vero v upravičenost svojih zamisli.
Elita je potemtakem neka vrsta nevidne plasti, ki zajema vse poklice, družbene razrede in jo lahk i najdeiao na vseh klinih socialne lestve določenega naroda. Elita je sol naroda; je njegov poživljajoči kvas. Demokraciji očitajo, da ne ceni dovolj svojih nadpovprečnih osebnosti, ker jim pač ne malikuje kakor taka početja zapovedujejo vse diktature, od fašizma dc komunizma. Pravijo, tudi, da se demokracija drži »modrosti« meščanov iz Abdere, ki so govorili: »Pri (Nadaljevanje na 2. strani)
Ne smemo morda misliti, da je sedanje neprestano trobentanje tržaškega »Dela« na kulturno skup
nost in enotnost nekaka posebna tržaška specialiteta. Vse to pisanjo je v popolnem skladu z novo komunistično taktiko, ki skuša izko ristiti sedanjo politiko mednarod nega pomirjenja sebi v prid. S U taktiko skušajo komunisti povsod pridobiti izgubljene položaje med delavstvom ter z novimi skupnim, nastopi in skupnimi frontami ter z gesli pomirjenja in kulturnega sodelovanja razbijati enotnost demokratičnih vrst ter tako na svoje limanice loviti nove kaline. To taktiko opažamo povsod po Italiji in drugje.
Demokratski tisk je seveda naglo spregledal te manevre in poudarja, da se morajo združiti vsi. ljudje, ki ljubijo svobodo in cenijo resnično demokracijo; opozarja, de je sožitje med Vzhodom in Zahodom možno le, če bo Zahod -budne pazil na nevarnosti, ki bi jih po-mirjenje lahko pomenilo za njegovo enotnost in za njegovo varnost.
V	tem smislu izzvenijo izjave zahodnih državnikov, ki so sprego • vorili v preteklih dneh*, tako zlasi: britanskega zunanjega ministre Mac Millana in ameriškega zunanjega ministra Dullesa. Sicer pa izhaja isto tudi iz izjav Molotova.
Bolj kakor kdaj koli prej mora Zahod zdaj trdno vztrajati na svojih idealih svobode in demokracije -ter socialne pravičnosti; seveda n? sme razrahljati, pač pa še okrepiti obrambo svobodnega sveta, saj je samo ta omogočile sedanje pomir-jenje. Zavedati se moramo, da komunizem ni opustil svojih osvoje-valnih namenov, le taktika je dru ga! To vidimo morda najlepše iz zadnjega propagandnega govora Molotova v New Yorku. Iz tega govora pa tudi spoznamo, kaj j" iSovjetom trn v peti: ameriška oporišča v Evropi! Sovjeti so obljubili vrniti Fincem oporišče Porkkalo
pojdite iz Evrope! Odprava voja ških oporišč v tujih državah je sploh na, dnevnem redu sovjetska propagande. Ce foi se Sovjetom posrečilo spraviti Američane iz Evrope, .bi s tem predvsem bila od stranjena možnost napada amer5 ških bombnikov iz evropsikh oporišč na sovjetsko ozemlje. Napad čez oceane je pa že druga stvar in v tem foi si bili Američani in Sovjeti po razdalji enaki.
.Sovjetska diplomacija pa hoče s svojo pomirjevalno politiko -tudi dokazati, da ni več pov- da za na-
Znani ameriški senator Estes Kefauer je pred kratkim obiskal Moskvo. Demokratični senator m bivši kandidat za predsedniško mesto Združenih držav je veren človek. Morda go »Delo« ne prišteva^ med fabri-kante »kapitalističnih laži«, čeprav vemo, da so take tovarne v Sovjetiji že nekaj desetletij na atomski pogon in da poteka proizvodnja po tekočem traku. Z izjemo bomo našim či-tateljem postregli z ameriškim virom že zato, da »Delo« ne o-stane povsem na cedilu s svojo resnicoljubnostjo. Kefauer pravi:
Se niikdar nisem videl tako prenapolnjenih cerkva in še nikoli nisem doživel take poglobitve in skrenosti vernosti obiskovalcev cerkvi kakor ob svojem zadnjem obisku Moskve.
Moji vtisi temeljijo sicer le na enodnevnem obisku štirih cerkvž v prestolnici 'Sovjetske zveze, vendar 'ie bila slika povsod ista in povsod enako prepričljiva.
V	spremstvu še nekaterih tujcev je naš obisk pričel v središču mesta postavljeni cerkvi sv. Alojzija, iki je bila pred vojno svetišče francoske koloniie v Moskvi ln je danes edina odprta rimsko - katoliška cerkev vsega mesta. Cerkev stoji na cesiti Lubijanka.
Ko smo vstopili v božji hram, je službo božjo opravljal duhovnik iz Litve. Sveti maši so prisostvovali tudi številni člani diplomatskega zbora v Moskvi, ker so edinega a-meriškega duhovnika, očeta Bris-šonetta, oblasiti1 pred nekaj meseci izgnale iz dežele (kot povračilni u-krep proti odiklonitvi vizuma sovjetskim duhnvnfkom. ki so hoteli
I daljnji obstoj Atlantske obrambn«" zveze. Kar niso mogli do zdaj doseči s svojo napadalno politiko, naj b‘ zdaj s sladkimi besedami o miru in mirnem sodelovanju med na rodi ^ drugačno socialno ureditvijo. Vsi naj bi priznali obe Nemčiji in nadaljnje prisotnost tujih voja ških sil v Evropi bi postala nepotrebna. Angleži in Američani naj bi šli lopo domov. Silna sovjetska vojska na poljski meji foi nato seveda vojaško oslabljeni Evropi u-kazovela po mili volji.
Tako pomirjen je foi torej pač bi-
lo	pogodu Sovjetom, ne pa svobodnemu svetu in zato je več kot ja sno, da morajo ostati ameriške čete v Evropi:	jasno	pa	tudi,	kako
se ne sme delati :za pomirjenje š tem, da se napeljuje vodo na komunistični mlin,, pa bodisi na veliki evropski pozornici, bodisi s komunistično »kulturno« enotnostjo v naši ožji domovini.
Za snbsii inike
Sredi septembra je bilo v Mile-nu zborovanje Kongresa za svobodo kulture, katerega se je udeleži
lo	okoli 150 zgodovinarjev, filozofov, sociologov in ekonomov iz 3' dežel svobodnega sveta.
Na zborovanju, katerega glavn.: tema je bila »bodočnost svobode«
.Predsednik Eisenhower je dobil v Denverju, kjer je bil na odmoru, preteklo soboto nenaden srčen napad, zaradi česar so ga morali prepeljati v: tamošnjo vojaško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili »lahno trombozo srčnega ožilja«. Kasnejša zdravniška uradna sporočila označujejo napad za »zmeren« in torej ne več za lahek. Gotovo bo potrebno daljše zdravljenje, da-si zdravniki ^enkrat..izključujejo večjo nevarnost, zadnja poročila pa govorijo celo o znatnem zbo'j ša-nju.
Nenadno obolenj« predsednik« Eisenho\verja je zaskrbelo ves svobodni svet. Vsi mu želijo naglega okrevanja. Eisenhower ima ogromen notranji vpliv v Združenih državah in republikanska stranka bi v primeru, da bi pri prihodnjih volitvah morala nastopiti brez njega, imela verjetno le malo zgleda na ponovno ■zmago. Pa tudi v zunanji politiki pomeni ime Eisenho-wer neizmerno mnogo. Sedanje mednarodno pomirjenje je v velik: meri prav njegovo delo. Tem bolj
v Združene države, op. uredn.).
Ko smo zapuščali prenapolnjeno cerkev, smo šli mimo velikega poslopja iz rdeče opeke — mimo notranjega ministrstva, kjer je nekoč paševal Berja.
Cerkev cerkvene občine krščen-cev, -ki smo jo. kot drugo obiskali, je bila nabito polna. Cerkveni u1-službenec nas je pri zadnjem vhodu pripeljal naravnost pred prižnico, kjer nas je pozdravil duhovnik.
V	cerkvi je bilo 1500 - 2000 vernikov. Njihova -molitev in resnoba sta bili celo za obiskovalca, ki po-seča najslovitejše zahodne cerkve, nekaj izrednega. Vsak kotiček je bil zaseden. Verniki so se drenjali im tudi med odprtimi vrati je bilo vse prenapolnjeno.
Tu se ie duhovnik obrnil na nas
—	v cerkvi je bilo nekaj tujih delegacij in nas povabil, naj spregovorimo verski občini nekaj besed. Po nekem delegatu britanskega kovinarskega sindikata in za konservativnim poslencem londonskega parlamenta — AngHjo sta zastopali obe vodilni politični krili — sem prišel jaz na vrsto.
V	kraitkem nagovoru sem cerkveni občini razodel, da sem tudi sam babtist in celo vnuk babtističnega duhovnika. Ameriški narod, sem dejal, upa. da bo mogel živeti z ruskim narodom v miru in bo z mir doprinesel svoi delež. Prepričan sem. sem nadalieval. da so vsi
v	cerkvi prisotni navdahnjeni z i-stimi željami.
Številni člani cerkvene občin'1 so se ob koncu dvignili in v zboru zaklicali: »blagodariju« - hvala. Izzvenelo je kot »amen«.
Naslednja cerkev ie bila katedrala Elekovski. ki je sedež moskovskega metropolita in katerega dostojanstvo je enako knezoškofu.
je prolesor Sidney Hook med drugim poudaril, da je treba sovjetske manevre za popustitev napetosti
sprejeti zelo previdno. »{Pristni znaki svobode — je izjavil Hook se v Sovjetski zvezi ne bodo začs-
li	pojavljati že takrat, ko bo odpr ia svo.o vrata .turistom . . ampak takrat, ko bo ukinila svoja končen tracijska taborišča in taborišča prisilnega dela ter bo omogočila zakonito pri&neni manjšini, da bo ‘lahko odkrito izražala svojo politično kritiko.«
Znani zgodovinar Hook, strokovnjak u’.a sovjetske zadeve, je nadalje poudaril, da »dejstvo, da kaki totalitarna družba proizvaja zado sti dobrin in uslug, da lahko tekmuje v življenjski ravni z zahodnimi deželami, še ne pomeni, da je tudi spremenila svoje politične in kulturne ustanove in napravila korak naprej na poti v svobodo.«
»Kongres za svobodo kulture« so ustanovili lete 1950 y Berlinu na pobudo 118 znanih književnikov, umetnikov, filozofov in znanstvenikov iz 21 dežel. Vsi ti zborovalci so takrat sklenili, da bodo »branili tisto svobodo, ki je v našem sto le.tju najhujše ogrožena:	svoboda
ustvarjalne in kritične misli.« Iz berlinskega kongresa se je nato ro dila stalna organizacija z narodn1-mi sekcijami v raznih državah.
bodo občutili njegovo bolezen zdaj, ko smo na predvečer važnih in kočljivih mednarodnih razgovorov Vsi. k.i ljubijo svobodo in hrepenijo po resničnem miru med narodi mu zato želijo iz vsega srca skorajšnje ozdravljenje!
Medtem pa so začele krožiti govorice, da se namerava predsednik Eisenhower po poteku svoje dob" umakniti iz političnega življenja.
BodsEi mož Brazilije
Komaj je preteklo leto dni po samomoru Getulia Vargasa. predsednika Brazilije, že nastopa no pozornici brazilske politike nova močna osebnost. Juscelinho Kubi-ček, guverner države Minas Ge-raes, je kandidat za predsedniške volitve, ki so napovedane za ponedeljek 3. oktobra 1955.
Kakor že ime samo pove, je no-
vi	kandidat slovanskega porekla. Njegov oče je bil češki priseljenec, njegova mati pa je Brazilijanka. Ima komaj petdeset let in pripada mlajši generaciji brazilske politike.
Ko smo vstopili, je metropolit Nikolaj opravljal služ-bo božjo.
Sleherni centimeter na stenah svetišča je opremljen z verskimi slikami in ikonami z zlatimi in srebrnimi okraski. Tudi ta cerkev je bila polna.
Zadnja cerkev, ki smo jo obiskali, je bila pravoslavna cerkev Ivan Vojina (Ivaina bojevnika), ki jo je pred 250 leti zgradil Peter Veliki. Cerkev je manjša od katedrale, je pa prav tako -bogata na ikonah in svetih podobah. Pred to cerkvijo se je zgodilo, da se je naši skupini približala stara 'ženica in zašepetala enemu izmed naše družbe, o katerem je slutila, da razume po ruski: »Cerkev ■ je tako majhna mnogo premajhna za vse tiste ljudi, ki toi radi molili. Toliko naših cerkva je sedaj zaprtih....«
'Po podatkih, ki smo jih; mog'i dobiti, je y Moskvi - mestu, ki šteje pet do šest milijonov prebivalcev, odprtih ikakih 60 cerkvž. Vlada dovoljuje po eno svetišče za vse ostale veroizpovedi. Babtisti si cerkev delijo z adventisti.
Med tem svojim obiskom sem prišel do prepričanja, da je verski čut v. Moskvi še globoko zakoreninjen. Ne samo pasivno sodelovanje
—	poslušanje — je intenzivno, pač pe tudi aktivno sodelovanje. Tako je n. pr. cerkveno petje izredno u-brano in na umetniški višini. Komaj kje sem imel priložnost poslušati tako dovršene in izurjene pevske zbore, ki zapuščajo nepozabne vtise, kakor se je to zgodilo v Moskvi pri obisku cerkvi.
Verniki so -gotovo ohranili svoj-i vero skozi vsa leta preganjanja. Ni dvoma, da nova strpnost vlade nasproti cerkvi upošteva ta čustva znatnega dela prebivalstva.
1. AmiPišMi kijitil in rielavstu
iStari Miha Vošnjak, oče slovenskega zadružništva, je proglasil že pred sedemdesetimi leti načelo, da mora biti zdravo gospodarstvo podlaga narodnega življenja. Mihu ni foil nikak marksist, ampak po svoji zdrav; slovenski pameti je razodel Slovencem, ki tedaj niso poznali nobenega samostojnega sv'-jega gospodarskega življenja, resnico, ki je položila slovenstvu močne temelje. V nobeni drugi državi na svetu ni gospodarstvo v tej meri začetek in konec vsakega počenja nja in nehanja, kakor tu v tej, pravljični gospodarski Ameriki. Pred orjaškimi uspehi gospodarstva stopajo v ozadje kulturne pridobitve. Vsem je izraz denar.
Pisatelj prodaja članke in rokopise knjig, posameznik prodaj, »to seli«, svoje zamisli. Vse je iz razeno v dolarjih in tvarnih dobri nah. Werner Sombart, veliki nemški gospodarstvenik, je že pred po' stoletjem označil Ameriko takole: »Nikjer na svetu ni kapitalistično gospodarstvo in kapitalistično bistvo doseglo takega razvoja kakoi
v	Ameriki. Nikjer ni nagon pridobivanja, nikjer ni ‘borba za dofoič-
Zanimivo je, da ga njegovi nasprotniki obrekujejo zgolj zaradi slovanskega priimka. V širših krogih ljudstva pa ga imenujejo enostavno »Juscelinho«. V Braziliji je tako nazivanje za politika dokaz zaupanja in, popularnosti.
Kubiček izhaja iz zelo revnih razmer. V mladosti je bil navaden policist. V svojih prostih urah pg je obiskoval vseučilišče in študira! medicino. Z uspehom je končal študij in postal policijski zdravnik Pri krajevnih volitvah v Belo Rr rizonte so ga izvolili za mestnega župana. Kakor pa se je uspešno u-veljavljal kot zdrevnik. tako se i’ tudi kot župan izanimal za vprašanja svojih someščanov. Njegov vpliv je močno naraščal, zato so ga izvolili *a, guvernerje držav-’ Minas Geraes. To ja rudarsko mesto, ki ima v brazilskem gospodav-stvu pomembno važnost.
V	nacionalnem konventu social demokratične stranke Brazilije, februarja 1955, jih je od dva tis^i delegatov 1646 glasovalo za predsedniško kandidaturo Kubička. O-stali so se glasovanja vzdrževali.
Pri volitvah v Braziliji ne odločajo strankarski programi, niti svetovnonazorski ustroji, pač pa osebnosti. Kubiček je politični voditelj velikega formata. Je zelo popularen in njegov edini tekmec je Ja-nio Quadros, bivši ljudskošolski u-čitelj i.n sedanji guverner države Sao Paulo.
'V Braziliji pe nekoliko dvomijo, ali bo v nedeljo sploh prišlo do volitev predsednike in ali bodo vsemogočni častniki Kubičku dovolili, da tudi to mesto ,če bi bil izvoljen, zasede. Dogodki meseca avgusta 1954 so še v svežem spominu. Takrat so vojašiki voditelji hoteli skupno z opozicijsko stranko, demokratsko unijo, izsiliti odstop Vargasa, ta pa jim je odgovoril s semomorom.
Argentina
Nova argentinska vleda obvladuje položaj, ki se počasi normalizi ra. 'Peron *,e lahko izseli v Para gvaj. Seveda se pa za novo vlad< že začenjajo pojavljati težave, ki jih je zapustil Peronov režim. Na eni strani ne morejo zdaj spet obnoviti nekdanji veleposestniški u-stroj dežele, na drugi strani pa tudi ne zatreti sindikatov, ki so ie do zdaj imeli za nosilca državn.* misli. Poskrbeti bo za tuji kapital, brez katerega v sedanjem stanju pač ne bo moči dvigniti argentinske industrije.
V	zunanji politiki nove argentinska vlada ne 'bo imela velikih težav. Število držav, ki so priznale novo Lonardijevo vlado, se dnevn-. veča. Lonardi je tudi nakazal izboljšanje odnošajev med Cerkvijo in državo. Ne toliko politične ko’ gospodarske težave so tiste, ki bo do glavna skrb nove vlede, saj vse te težave s Peronovo odstranitvijo niso odpadle. Razlika je le ta, da jih bo nova vlada reševala liberal-neje in mogoče tudi z bolj sposobnimi ljudmi.
kom, želja, da se poganjaš za de
narjem .zaradi denarja v takem obsegu začetek in konec vse gospodarske delavnosti kot tu:	vsaka
minuta življenja ie posvečena temu hotenju in samo smrt pripravlja kraj temu nenasitljivemu pož'; lenju za dobičkom.«
To je splošna slika gospodarskega življenja, ki je v znaku neizprosne konkurence. Tako razpoloženje mora ustvarjati izkoriščanje socialno šibkejšega sloja. Bili bi nekritični opazovalci, če ne bi doumeli, da navzlic sijajni fasadi so cir.Ine politike pridno deluje tudi gospodarsko izkoriščanje. Najbrž je to izkoriščanje večje nego kje • koli, samo so zunanje oblike zelo obzirne. Izkoriščevenje poteka pač v rokavicah.
Daleč so za nami tiste »razred ne« borbe, kakršne je slikal Ada mič ’> svojih spisih v svojem pretil anem nadrealizmu. Ta družba 5 svojo orjaško organizacijo ne pozna socializma, najmanj pa marksizma evropskega kova. Tudi A-merika ima svoje socialiste, ali to so povsem svojevrstni. Vzemimo simpatičnega Norman Thomasa, k. je kandidiral večkrat za predsednika republike kot delavski kandidat. Pripada kulturnemu krogu vseuč-lišča Princeton. Tako je priljubljen po vsej Ameriki, da so ga slavili in obdarovali kapitalisti ob njego-
vi	sedemdesetletnici s sijajnim ban ketom v Waldorf-A.storia hotelu v Nevv Yorku. Delavstvo spričo tega ni izreklo žal besede.
Tako politično organiziranje a-meriškega delavstva ni glavne stvar. V pravem pomenu besede Amerika nima delavske stranke. !Pri volitvah moledujejo poslanski kandidati obeh strank, republikanske in demokratske, delavske voditelje za pomoč v posameznih volilnih okrajih. Irci in katoliški priseljenci ter skoro vsi Slovani so načeloma demokrati, Nemci so bolj republikansko usmerjeni. Republikanska Eisenhovverjeva vlada je to problematiko precei razčistile. Bila je najbrž izmota, da je predsednik sestavil svojo vlado skoro izključno iz samih milijonarjev in ene milijonarke, Ki je pa medtem že pobrala šila in kopita. Preveč je Eisenhowerjeva doba dobila značaj »big fousinessa«, velikega podjetništva, ki nikakor ne spada v naš čas.
Pač pa je potrebno pribiti, da je kapitalizem, kakršen, je bil v začetku sedanjega stoletja, preživel usodne preobrazbe. Postal je brezi men. Doba velepodjetij, ki jih vodi volja posameznega lastnika, pa naj mu bo že ime -Ford, Rockfeller ali Harriman, je minila. Velikanska podjetja, kakršno je General Motors, ima 400.000 nameščencev in delavcev. Ti orjaki so v rokah upravnikov, .ta podjetja postajajo vse bolj in bolj anonimna last delničarjev, ki jih sestavljajo vsi družabni sloji. Vse bolj in bolj podeljuje podjetje svojim uslužbencem pravico do posebnih delnic, tako da stvarno zraščajo v lastnike podjetja. Seveda je dvomljivo, ali je vpliv teh malih delničarjev na upravo podjetja tudi pomemben.
Res je, orjaški so gospodarski problemi, s katerimi se morajo u-kvarjati ameriški gospodarstveniki. Vse gospodarske organizacije vseh dob, od faraonov in Rimljanov d . Inke in britanskega svetovnega cesarstva v preteklosti, stopajo v o-ozadje. Pred petdesetimi leti je znašala »banking power« (bančna pomoč) Amerike, v katero prište vamo kapital, rezerve, vloge in ob-t«- k 13.,826,000.000 dolarjev, medtem ko je iznešala odgovarjajoča vso* ’ za ves ostali svet samo 19 milijard 781 milijonov dolarjev. Medtem sta divjali dve svetovni vojni in iz vsake je izšel gospodarski ustroj Amerike na čudovit način ojačen, čeprav Združene države niso nikdar zahtevale ozemeljskih razširi tev in je Amerika izšla iz obeh > fooroženih spopadov kot zmagovalka za druge. Postala je poleg Sov jetije resnična svetovna sila. Svetovno gospostvo ji je padlo v na roč je proti njeni volji, kar se še ni nikdar zgodilo v zgodovini človeštva.
In sedaj se vprašamo, kakšna j“ psihologija delavstva, ki je pravzaprav pravi ustvaritelj te prav ljične gospodarske moči? V Amer1-ki ne poznajo zavisti, nevoščljivosti! Zelene zavisti, ki žre človeka, ko vidi soseda, da bolje uspeva od njega. Nihče ni nobenemu nevošč Ijiv. Delavec ne zavida milijonar-(Nadaljevanje na 4. strani)
Vodilno plast, »elito«, tvorijo izbranci. Kdo pa, odloča o pripadnosti k eliti? To vprašanje mnogi pogostokrat zanemarjajo in prepu-ičoto.	jKLii
to reševanje največjega socialneghr pomena. Prav v demokraciji ima ta rešitev svojo posebno podobo.
samo zato, da lahko zakličejo Ame-Tičamom* ml > smo* po tora H tfobtn
voljo, zdaj jo pa pokažite še vi in
Križ med srpom in kladivom
Eisenhomrerjeva bolezen
VESTI z GORIŠKEGA
Italija u obrambi demokracije
V torek 27. t. m. je minister zunanjih zadev, Martino, goyoril v poslanski zbornici, kjer so razprav Ijgli <9 proračunu njegovega ifiinl-strstv» in se v ipienu v'sde )zjgvi; zadovoljivega za pazvoj politični}! odnošajev v svetu, ki dajejo dobro upanje v boljšo bodočnost mirnega sožitja med narodi.
Minister je dejal, da Italija ostane zvesta svoji politiki demokracije in njene obrambe. Prav zato o-stane zvesta tudi obrambni zvezi NATO. Zaman bodo levičarji vlado prepričev li in silili naj krene na levo.
»Hruščev — je rekel minister Martino — je dejal, da Sovjetska zveza ne more opustiti komunističnih idealov in ciljev. To pa poudarjamo tudi mi, in sicer, da nimamo prav nobenega namena opustiti obrambo svobode in, demokracije. V ostalem pa iščemo novih oblik sporazuma, ki naj razširijo delovanje za mir, kar bomo podpirali.«
Zedinjenje Nemčije
V zvezi s. tem, je minister Martino obrazložil stališče Italije za zedinjenje Nemčijo in ga preciziral v sledečih točkah:
V Evropi ni varnosti, dokler je Nemčija razkosana, kajti ločena Nemčija sliči ognjeniku, ki prej a-
li	slej mora izbruhniti. Nemci sami imajo pravico izreči se o zedinjenju. 'Nemška združitev pa se more ostvariti samo v okviru splošnega sporazuma, ki naj zajamči varnost vseh evropskih narodov, vštevši nemškega. Tak sporazum pa je dosegljiv samo v okviru dogovorjene in nadzirane omejitve oboroževanja, kakor se je zgodilo ■med članicami zahodne evropske zveze. Upamo, da se na teh temeljih evropska varnost razširi in zajame še druge dežele.
Splo&na razorožitev, sprejem Italije v OZN in skupni trg
Nadalje je minister izrazil mnenje, da je za dosego splošne razorožitve potrebna najprej omejitev oboroževanja. Sicer pa je nemogoče doseči odpravo orožja, dokler prej ne razorožijo duhov. Razorožitev duhov pa m»ra pomeniti splošno ureditev vseh, vsaj najtežjih in najnevarnejših vpraš-nj in ne samo dobra volja.
Tudi kar se tiče pravice Italije, da jo sprejmejo v Organizacijo združenih narodov, je minister dejal, da se Italijanske zahteve v tem oziru nadaljujejo.
Novost, ki jo je minister Martino v poslanski zbornici razodel, p-n je ta, da so članice Evropske skupnosti napravile velik korak naprej v ustvarjanju skupnega trga, ki bo seveda mnogo pripomogel h gospodarskemu podvigu prizadetih držav.
Avstrija, Poadižje in Jugoslavija
Minister je nato izjavil zadovoljstvo Italije, da je Avstrija dosegla svojo mirovrio pogodbo in s tem u-
pravičene težnje avstrijskega ljudstva. Italija razume položaj nevtralne države, ki ga je Avstrija $P7ejeJa kot jzhodišjže gotayih za-M«V,
Vprašanje nemške manjšine v Poadiiju pa ni, po mnenju ministra, mednarodnega značaja in na vsak način ne bp vplivalo na odnose z Avstrijo. Sama avstrijsk-) vlada je dala povoljne izjav.e glede zadržanja nekaterih predstavnikov avstrijskih strank v zvezi z nemško manjšino v Poadižju; izjave, ki so potrdile obstoj prisrčnih odnosov med dvema državama.
Dobesedno je tedaj minister Martino nadaljeval: »Vlada bo storila vse, da se uveljavitev De Gasperi Gruberjevega dogovora izpopolni. Toda ta izpopolnitev zahteva sodelovanje odgovornih predstavnikov drugorodne skupine, katere pravi ce bo vlada ob spoštovanju ustav nih svoboščin ščitila..«
V	pogledu odnošajev z Jugoslavijo pa je italijanski zunanji minister povedal, da se začeto sodelovanje kljub neizogibnim težkočam ugodno razvija in je v ozračju o-'bojestranske dobre volje že dalo dobre uspehe, ki dajejo upanje na ugodno rešitev še nerešenih vpra šanj.
Med dvema državama sklenjeni sporazumi se spoštujejo in tudi izvajajo. Res je, da je določeno število italijanskih ir. slovenskih političnih jetnikov že bilo izpuščenih na svobodo. Zdaj pa tečejo pogajanja za izpustitev še ostalih itali-
janskih in jugoslovanskih kaznjencev.
Vlade želi, je poudari) m>nUMr Martino, da se odnosi med dvema državama razvijejo tako, da bodo odpravili vse obstoječe težkoče v skupnem interesu obeh narodov predvsem pa v interesu miru in ev ropskega sodelovanja.
Italijani naj ostanejo v Istri
»Vlada nima vzroka pritoževati se proti ukrepom jugoslovanske vlade, tudi če jo izseljevanje Italijanov iz cone B bolestno zadene. Vlada — je dejal minister — želi, da bi tisti Italijani ostali doma. in postali vez obeh prijateljskih narodov. Vlada ima tudi namen poglobiti kulturne odnose med dvema državama.«
Zadeva beguncev
Minister Martino je odločno zanikal obstoj^ kakega meddržavnega dogovora za vračanje beguncev in izjavil, da ima Italija pravico odkloniti zavetišče tistjm tujcem, ki so prišli v Italijo nezakonito in so tu 'zadržujejo samo zato, da si poiščejo kako zaposlitev ali način izselitve v prekomorske države.
Tudi s komunistično Kitajsko k zunanji minister Martino pojasnil, da tečejo pogajanja za normalizacijo trgovinskih odnošajev.
Ob zaključku ministrskega govora je poslanska zbornica potrdila proračun zunanjega ministrstva, in sicer z 260 glasovi proti 180.
„fHessaggeroua“ logika
•Videmski »Messaggero Veneto« od 23. t. m. jemlje na znanje našo pripravljenost k pomiritvi duhov ip k. medsebojnemu spoštovanja, toda po svoji čudni logiki zavrača našo izjavo, da se za pomiritev duhov m medsebojno spoštovanje zahteva uveljavitev stroge enakopravnosti vseh državljanov, tudi nas slovenskega jezika, da bo zadoščeno izjavi tretjega člena u-stave.
Iz tega pisanja »Messaggera Ve ne ta« izhaja, da ni mislil resno, ko je klical k pomiritvi duhov in k medsebojnemu spoštovanju ter k pozabljenju doprinešenih žrtev.
»Messaggero Veneto« od 23. t. m. se razpisuje na dolgo in široko, to-da v prazno in brez pomena, ko hoče dokazovati, da smo Slovenci pod Italijo imeli samo devet na smrt obsojenih in ustreljenih, Italijani pa 3600 pobitih in odpeljanih v maju .1945, ko je vojna že končala. »Messaggero« bi namreč rad •prikazal dogodke v maju 1945, kakor da niso povezani v. vojnimi dogodki, pač pa kot normalni pojav mirnodobskega življenja!
To pa zato, ker nima tehtnih argumentov proti nam Slovanom, ki smo bili in ostanemo prva in nai večja žrtev v Julijski krajini in sploh od leta 1918 do danes.
Vojne je pač obračunala za .vse, kar sta slovenski in hrvatski narod pretrpela. In vojni se je pridružila če komunistična revolucija med drugo svetovno vojno. V maju so prenehale vojne operacije, gospodje okoli »Messaggera Veneta«. kakor so 4. novembra 1918 že
Rouarlenle proti Segnijeoi gladi
Niiti Segnijeva vlada ne kaže, da bi uživala zaupanje vseh vladnih strank in tem pripadajočih političnih mož. V zvezi z vprašanjem odprtja na levo, to je za sprejem ali ne 'Nennijevih socialistov v vlado, se je razvila precej ostra polemika med vladnimi strankami in tudi med raznimi politiki. Očitki padajo vsestransko zdaj proti temu, zdaj proti onemu; zdaj proti eni stranki, zdaj proti drugi. Na splošno pa prevladujejo glasovi prot' sodelovanju z Nennijevimi socialisti, dokler so ti tesno povezani s komunisti.
Zdaj se je oglasil še bivši ministrski predsednik Scelba in vlad' očital popustljivos napram komu nistom, katere da sta on in pokojni De Gasperi vrgla iz vlade ter jima za to zaslugo gre izključno priznanje. Sedanji ministrski predsednik pa je iScelbo zavrnil, da je svo-ječasno De Gasperi sam stavil predlog, da se komunisti izločijo iz vlade. Za predlog pa, da so bili vsi -tedanji činitelji, razen dveh. Med tema dvema pa da je bil prav Scelba!...
.Toda poleg Scelbe se je prot: Segnijevi vladi oglasil tudi predsednik Splošnega združenja neposrednih kmetovalcev, Bonomi, ki
„Gazzettinova“ šegavost
Gospodje okoli beneškega »Gaz zettjna« so prečitali naš glavni članek na goriški strani od preteklega tedpa in ga po svoje razumel: in raztolmačili. Ponedeljkov »Gaz-zetino« pravi namreč, da smo kar naenkrat jeli priznavati, da število učencev na naših šolah pada, in •trditi, da ’e obstanek naših šol odvisen od nas samih! Eri tem se ■»Gazzettino« šegavo veseli, kot da bi s tem mi priznali, da nimajo I-talijani pri stvari nobene krivde!
S pozivom Slovencem k večji nacionalni zavednosti in vztrajnosti pred hujskaškim šovinizmom in •ustrahovanjem nismo niti od daleč preklicali pritožb proti krivičnemu ravnanju s Slovenci v Italiji in njihovemu preganjanju. Poudarili pa smo, naj naši ljudje z metlo zapodijo vsakega ustrahovalca in pre-ganjevalca! Pri tem ne moremo mimo dejstva, da gre tudi »Gazzet-tinu« samemu precej krivde za slabo ravnanje s Slovenci, ker je tudi on v vrsti tistih, ki rad krivo poroča in piše proti Slovencem!
Ze »Gazzettinovo« mnogokratno krivo ali tendenciozno poročanje > vsebini slovenskega tiska kaže, da zasleduje cilje motenja in beganja javnosti in ne čiste resnice!
Naše veselje nad obljubljeno u-zakonitvijo slovenskih šol je bilo in je iskreno, -ker upamo, da se naše upravičene zahteve vendarle en krat uresničijo.
Ni pa še rečeno ,da je uzakoni-
tev že -tu, kajti obljub italijanskih politikov in ministrov imamo že polne koše!...
Kaj reče »Gazzettino« k temu na šemu zaključku?
Služba za dva šoferja
Goriško županstvo razpisuje na tečaj za službo dveh šoferjev. Kdor se misli 'k natečjaju prijaviti, mora biti star največ 40 let, če nima pri tem kakih zakonitih olajšav, in i-meti patent druge ali tretje stopnje 'za avtovozove z motorji Diesel.
Prijavo z vsemi listinami, tudi glede prejšnje službe, je tre-b? predložiti na občinski protokol do 5. o-ktobra t. i. opoldne, ločno podčrtali, da zahtevamo pra-' vse naše pravice!
Na delo na Nizozemsko
Nizozemska sprejema na delo delavce izpod 40 let starosti naslednjih kategorij: 1) mehanike; 2) elektrieiste; 3) inštalaterje za plin ske napeljave; 4) zidarje. Število je omejeno. Delavci bi bili nameščeni v Rotterdamu pri občinskem podjetju.
Podrobnejše podatke daje do 5. oktobra Urad za delo (Ufflcio Col-locamento).
Svetujemo p* da se zainteresirani čimprej javijo, ker je do po teka tega roka le še nekaj dni, pri-javljencev pa se predvideva precej.
je dejal, da se boj proti komunizmu mora nadaljevati ter da je od
te bitke odvisno sodelovanje z vlado. Predsednik Bonomi je povedal tudi, da so kmetje na deželi proti sodelovanju z Nennijevimi socialisti in sploh proti odprtju na levo.
Proti vsem tem nasprotnim ,gla spvom zatrjuje ministrski predsednik Segni vso odločnost vlade v začrtanem programu in zavrača vsako dol žit C v šibkosti, popustljivosti in strpljivosti do komunistov.
Te dni bodo v zbornicah razpravljali o zakonu glede pristojnosti vojaških sodišč za sojenje pripadnikov vojske. Proti vladnemu pred-logh zakona, po katerem naj bi ta sodišča bila le delno pristojna za sojenje, se že pojavljajo glasovi, ki kažejo, da si vladne stranke in poslanci ter senatorji niso edini in obstoja nevarnost, da vladni predlog propade. Kmalu za tem mora priti na vrsto še volilni zakon, ki tudi precej močno loči tako vladne stranke, kakor tudi poslance in senatorje istih.
'To pomeni, da Segnijeva vlada ne uživa posebno velikega zaupanja, in nekateri li4ti že napovedujejo politične volitve kmalu za u-pravnimi. ki se bodo vršile prihod nje leto.
Nekateri politični opazovalci razvoja italijanske notranje politike menijo, da bo vlada razpisala takoj nove politične volitve, čim bodo upravne pokazale uspeh.
Avtobusni promet
v obmejnem pasu
V	ponedeljek 26, t. m. je Ribi je-vo avtobusno podjetje začelo s prometom y obmejnem pasu, in sicer na sledečih progah: 1) Gorica Nova Goric' - Solkan; 2) Gorica-Šempeter - Vrtojba; 3) Gorica-Ste-verjan - Medana; 41 Gorica - Opatje selo - Komen. Na prvi progi vozi avtobus dvakrat na dan, na drugi in tretji pa trikrat.
Četrto progo, to je Gorica - Opatje selo - Komen, otvorijo, čim bo cesta na 'tem bloku popravljena.
Po peti progi Trbiž - Bovec - Tolmin ■ Gorica pa vozi avtobus en • krat na dan z odhodom iz Trbiža ob 6. uri zjutraj, iz Gorice nazai pa ob 5. uri popoldne.
v Sovodnjah
Sobotna »Soča« se pritožuje, ker je v zvezi z nastopom sovodenj-skega poveljnika orožnikov proti slavoloku s slovenskim napisom »Demokracija« napisala nekaj nasvetov, kako je treba ob takih prilikah ravnati z obrambo državljan ski-h in narodnih pravic.
»Soča« orožniškega poveljnika skoro opravičuje, župana pa tudi opravičuje in pravi, da ni bilo potrebno vložiti pritožbe na višje mesto.
Sicer pa. da fantje niso župan-
stva predhodno obvestili, kot bi to morali storiti, ko so slavolok postavili na zasebnem zemljišču! Kje pa je zapisano, ds mora zasebnik obvestiti župana, ko postavlja slavolok na zasebnem prostoru? Potem bi ga moral obvestiti, tudi ko si postavlja kozolec!...
K trditvi »tSoče«. da so Sovodnj1' na Goriškem najbolj napredne gle de dvojezičnosti, vprašujemo: »Mor d" -zato, ker je frontaški župan Ce-ščut na Vrhu zbranim Slovencem govoril samo v italijanščini?...«
IMENOVANJE
Šolski skrbnik .v. -Gorici je ime noval za ravnatelja gimnazije in liceja s slovenskim učnim jezikom v Gorici gospoda prof. Mihaela Rožiča.' — Čestitamo!
Matura na klasični gimnaziji
V	jesenskem roku so na klasičn' gimnaziji izdelali ysi maturanti, in sicer: Bednarič Alojzij, Ceščut I-van, Cotar Zorko, Del Bene Jože. Devetak Viktor, Faganel Katerina, Gravner Marija, Sgubin Gvido. -Čestitamo!
K dobremu uspehu je pripomogla velika uvidevnost in resno po stopanje predsednika Calvi-ja, k' je slavist.
podpisali premirje, pa je Italija kljub temu prodirala naprej v slo vansko ozemlje, mirno ljudstvo koncentrirala v taborišča, vojne u-jetnike pa še leta 19J9 držala po Siciliji in drugod.
Sj.cer pa je treba ugotoviti koliko je med 3600 »Messagge rovih« žrtev Slovencev in Hrvatov, da bodo računi bolj točni in dokazi bolj vidni, da gre v pretežni meri za žrtve slovansko - italijanske komu nistične revolucije, kot so bili *x-tev komunistične revolucije tisoči slovenskih fantov v Kočevskem Rogu.
In fašistov, koliko je bilo v severni Italiji pobitih po končanih vojnih operacijah leta 1945? Goriški m.sovci so .met -.ekjj leti zapisali na lepakih, ki so po zidovih še vidni, da je bilo takrat pobitih 300.000 fašistov. Uradno pa jih priznavajo menda kakih 15 tisoč!
Mi smo torej bili prva žrtev v Julijski krajini, in ker »Messagge-ru Venetu« prija govoriti le o mirnodobskih žrtvah, mu zavračamo, da jih štejemo mi Slovenci in Hrvatje mnogo, mnogo več kot samih devet, kajti Strancarja nismo pozabili in Gortana tudi ne! Neštete pa jih ja pomrlo od preganjanja doma, v zaporih in v konfinaciii'
Mar »Messaggero Veneto« misli, da bomo zamolčali sramotno dejstvo, da Italija od leta' 1866 ne do voli slovenskih sol našim bratom v videmski pokrajini, in da je leta 1923 ukinila slovenske in hrvat ske šole v Julijski krajini? V videmski pokrajini živi 40.000 Slo vencev (in sama uradna statistika jih priznava 29.000!), v Julijski krajini pa nas je bilo pod Italijo 600 tisoč! Ali to naše trpljenje nič ne zaleže?
Ali '»Messaggero Veneto« misli, da bomo kdaj nehali pritoževati se nad še bolj sramotnim dejstvom, da se še danes v republikanski I-taliji ne smemo posluževati svojega materinega jezika v javnosti?!!...
iSicer pa trdimo mi — in zgodovina ter logika pametnega in pravičnega človeka je .z nami — da ko delamo obračun, vržemo na tehtnico vso zgodovino od leta 1915 do danes, kar se tiče Julijske krajine in Slovenije, ter od leta 1866 dalje, ko upoštevamo preganjanje in. torej trpljenje naših bratov v Videmski provinci!
Kdo je vodil in še vodi politiko iztrebljenja Slovencev z goriške in videmske pokrajine? Kdo je z orožjem navalil na Jugoslavijo, tam plenil, pustošil, streljal in v taborišča smrti gonil naše brate?!!!
Slovenci in Hrvatje smo kulturni in ljubimo svoi jezik in svoj dom. Od leta 1866 trpimo preganjanje. ki zasleduje cilje uničenja Zato se pritožujemo, ker trpimo krivico pred Bogom in pred ljudmi!
Kako naj živimo, da bomo zadovoljni in se razvijali, pa nas ne bo učil »Messaggero Veneto«, ki kaže. da sta mu resnica in pravica deveta briga!
Ko smo zapisali, da smo za pomiritev in medsebojno spoštovanje, kar še vedno potrjujemo, smo odločno podčrtali, de zahtevamo pra / vse naše pravice!
GOSPODARSTVO!
NiBKAJ O KLETARSTVU
Mnogi vinogradniki se bojijo rabiti metabisulfit ali žvepleno kisli amonijev fosfat pri maščenju groz dja. Bojijo se namreč, da mošt odnosno vino zadobi slab duh po žveplu, to jje po bisulfitu. Bojazen ni upravičena, ker se ta slab duh od prav) s pretakanjem in zračenjem Vina po končanem vretju, nekake koncem novembra.
Cim več časa odlašamo s pretakanjem, tem težje ta duh odpravi mo. Ko pretakamo, moramo soj predhodno požveplati z enim az bestnim trakom na vsake tri hi prostornine, ker žvepleni trak pritegne vase slab duh po žveplu. Dobro je tudi, da vino pretakamo z bakreno posodo.
Komur ni pri maščenju rabil me-tabisulfita odnosno žvepleno -kislega amonijevega fosfata ter ni po sode, v katero je spravil mošt, po-žveplal, se lahko pripeti, da se mu izačne mošt vleči kakor olje. Take pokvarjeno vino ne š-umi, ko ga vlijemo v kozarec. Zato moramo v času vrenja mošt večkrat preizkusiti, in če opazimo, da se tudi samo malenkostno vleče, mu takoj dati
10	gramov metabisulfita na hi vina in ga dobro premešati. Na tak način bolezen zaustavimo in odpravimo. Ce pa je vlečljivost že močno razvita, moramo vino takoj pretočiti v zdrave in dobro zažveplane sode, pri petakanju vino -močno zračiti in zbijali. Ko ga tako pre-
točimo, dodamo vinu po eno kocko sulfito tanina na hi, ki ga v Gorici dobimo pri »Vinoagrariji«.
Ker se tako obolelo vino le težko čisti, ga. moramo razčiščevati » »špansko zemljo« ali pa s čistilom 1,	2, ki se italijansko imenuje
»Chiarificante lampo«. Obe čistili dobimo v Gorici pri »Vinoagrariji«, skupaj z navodilom za rabo.
Kdor želi ohraniti vino čez prihodnje poletje, se mora poleg zdra ve posode držati točno gori navedenih navodi), ker je bolezen laže preprečiti, kakor pa ozdraviti.
Pšenično seme poceni
Neposredni obdelovalci zemlje j-majo pravico do 100 kg izredno dobre pšenice po znižani ceni, in sicer samo po 3500 lir. Za nakup morajo zaprositi Kmetijsko nadzor-ništvo in k prošnji priložiti potr d Ho županstva, da so neposredni kmetovalci.
ELITA
(Nadaljevanje s 1. strani)
nos ni treba, da je nekdo najboljši
—	in če že je, potem naj bo kje drugje.« To je zavestno ali podzavestno obrekovanje demokracije ker demokracija prav s tem, aja nudi vsakomur priložnost, da se izkaže in uveljavi, izravnava pot navzgor pi-av boljšim in najboljšim.
K eliti moramo prištevati vse tiste ki storijo več kakor pa stori povprečnež bodisi v duhovnem, go spodarskem, političnem ali soc-al-nem oziru. To so ljudje, ki neprestano živo ohranjajo vero v človeka. Mati, ki z največjimi osebnimi, žrtvami preživlja in vzgaja svoje otroke in jih z neupogljivo značaj-nostjo utrjuje za življenje, spada prav tako med elito naroda kot zaslužni javni delavec. Pretkan politik pa, ki mu je politika donosni, poklic, prav tako malo spada med elito, kakor notorični pijanec, ki vse svoje življenje ni nikoli trezen.
Demokratična načela postavljajo največjo vrednost na značajnost izbranca, ker samo značajnost oblikuje osebnost, ki končno jamči narodu moč in življenjski obstanek. Vsi niso poklicani za zunanje u-spehe, ki so pogostokrat odvisni od naklonjenosti okoliščin, vsak pa ki na svojem mestu postavi celega moža, lii polaga vse svoje moči in sile v službo odrejenih mu dolžnosti, prispeva k oblikovanju tistega duhovnega in moralnega vzdušja, v katerem rastejo in se razvijajo vodilne osebnosti naroda v blago--celote.
Na ta način lahko vsak sodeluje pri tvorbi elite s svpjo lastno tvor nostjo samo če hoče. V Trstu prav tako Italijan kot Slovenec. Da se pri tem ne smejo prerivati v ospredje lastni zunanji uspehi ali stremljenja po takih zunanjih uspehih samo zaradi gmotnega, političnega ali namišljenega patriotskega pro-fitarstva, je samo ob sebi razumljivo. Nesebična stremljenja po dobrem, pravičnem, koristnem za lastni narod brez škode za druge, to so najplemenitejše poteze, ki odlikujejo resnično elito. Ta resnična elita enega in drugega naroda bi si morala podati roko, da s skup nimi napori doseže plemenite cilje za skupno blaginjo. V preteklosti se to ni dogajalo, zato so bili tudi sadovi takšni, kakršni so pač morali biti. Ali ne bi poskušali iz teh preteklih izkušenj izluščiti zmote? Ali ni prav demokratična ureditev družbe tista oblika, ki zahteva dosledno tzvajanje demokratičnih načel?
To so naše načelne pripombe '■ izvajanjem prof. Diega De Castra glede njegovih analiz in zaključkov pri obravnavi slovenskega vpraša nja na tem ozemlju. Mislimo, da so tako analize kakor zaključki po trebni k- rektur, če naj jih prištevamo med dognanja resnične elite.
t Dr. Fran ]ahon£i£
V Rogaški Slatini, kjer se je zad nje čase zdravil, je v soboto 24. t. TO. nenadoma umrl dobro znani go riški zdravnik g. dr. Fran Jakon čič, star komaj 59 let.
Pokojnik je bil sin bivšega, ravnatelja go riškega Monta, g. Antona Jakončiča, posestnika iz Slo-vrpnea v Brdih.
V svojem poklicu je bil zelo ličen, vesten in plemenit.
Lansko leto mu je umrl brat, od vetnik dr. Jožko, letos pa svak, tudi odvetnik, dr. Arturo Targioni.
Gospe sestri, vdovi odv. Targio-nija, iskreno sožalje.
PRinčič
Tel. 32
KRMIM
Cormons
AVTOTAKSI
MARKO KOVAČIČ
GORICA - Via A. Manzoni 16 » Tel. 2244
Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo
Stran 3. .*  ....
Naša jata sinic
Z velikim veseljem in zanimi • njem opažam, da »Demokracijam od časa do časa prinaša prispevke tudi iz živalskega sveta. Pri nas, v Kanalski dolini, smo posebno v poznih jesenskih in zimskih dneh ■bolj povezani z naravo in njenimi prebivalci kakor pa ste Tržačani ki se tudi januarja' in februarja lahko sprehajate iu kot kuščarji grejete na barkovljanskih vzpetinah. Pa tudi mi, hribovci, imamo ■svoje veselje.
Ze precej časa živijo v naši bližini brglezi in taščice, kosi in sinice. Ne veste kakšno veselje vlada v naši hiši, ko prifrčijo k vrtni mizi krilatci, se usedajo na ramena, zobljejo z roke, nas z nemirnimi pogledi občudujejo in končno z nami tudi obedujejo ali večerjajo — če je večerja dovolj zgodnja.
Želel bi vam popisati življenje, .sinice in njene odnose do človeka. Zgodba je pričela tako, da nas je nekega jutra, ko smo sedeli pri zajtnku, nenadoma napadla jata ‘sinic: oba stara in sedem mladičev, Brez strahu je družba obsedela' na mizi. Ne za dolgo! Nepridipravi so skakali na maslo in kruh in se mastili, kakor da so edini gospodarji pri hiši. Hlastno so zobali in prav tako hlastno tudi zopet izginili. Z’ kmalu pa se je družba vrnila, 'n to še večkrat istega dne. Z vsak;m obiskom pa so bile sinice bolj zaupljive.
Posedale so nam na ramena, na -glave in roke. Planile pa so po vsem. kar jim je prišlo pod kljun. Kadar koli so prihajale, so bile izredno lačne, pogostokrat pa so med zobanjem obstale in nas ogledovale z narahlo upognjeno glavico, kakor da bi se hotele prepričati, ali jim ne preti kaika nevarnost.
‘Naše prijateljstvo s sinicami nam prireja veliko veselja, vendar se mi zdi, da s^ razpeljavčki, ki so komaj zapustili gnezdo, še prav posebno nagajivi in zato tudi mi kavni. Razpeljavčki so kot majhni •otročički. Začuden nas ogledujejo in s svojimi pogledi izražajo neomejeno zaupanje. Ko tako sedijo na mizi in se pridno krmijo, prileti tudi mati samica. Takoj prenehajo z zobanjem, se vrtijo okrof, nje kot frtavke, mahedrajo s kri1 j in odpirajo na široko svoje kljunč :ke z očitnimi zahtevkami, da jitr mati polni kljune tako, kakor je to počenjala nekoč v gnezdu. Dva krat smo opazovali pametno ma mico, kako je otro-čadi nekaj ponu d Ha za pod kljun. Ni jim pa prigrizka vtaknila v kljun, pač pa ga lepo položila zraven njih.
Nekoč smo opazovali mladiča, k* je zagrabil prevelik kos rumenjaka in ga ni mogel pogoltniti. Ves je bil iz sebe, iker si ni znal pomagati. Končno pa se je le spomni' da mu je Bog ustvaril dvoje nožič, pa je rumenjak postavil pod krempeljce ene nožiče in ga zadovoljne in s slastjo pozobal. To je bilo zanj gotovo največje odkritje v njegovem kratkem življenju.
Kmalu pa je družinica našla pol tudi v. hišo. Radovedno je jata preiskovala vežo, kuhinjo in sobo. Tu so se sinice počutile naravnost božansko. Tu jim ni pretila noben-’ nevarnost in svoje radovednosti nismo mogle nikoli nasititi. Pa so si našle tudi nekaj iigrač. Povsod je ležalo po nekaj časnikov in -knjig, ki so jih pridno kljuvale. Po sve tilkah, cveticah in loncih je bilo vedno ikaj opravila. Peš pa so ob šle vse kote in odkrile vse gospodinjske skrivnosti.
Nepričakovani pa so bili doživljaji, ko smo jih hoteli fotografi-
rati. Telovadile so po aparatu. Posebno jih je zanimal stativ. Do posnetka pa nisem prišel. Moj prijatelj je sicer napravil zanimiv posnetek sinice pri nadziranju Leice. meni pa ni uspelo.
Posebno smešne s« bile pri sonč n ih kopelih. Raztegnile so pero*-' in repek, našopirile »l"sišče« na glavici, postavljale glavice postrani in odpirale kljunčke ter v te,1 drži obstale nepremično.
Nekoč, ko je zunaj močno deževalo, je vseh sedem bratcev in sestric prifrčalo v sobo. Premočene so bile do kože. Dve senici sta se usedli na pisalni stroj, na katerem sem ravno tipkal, en na kolen , ostanek pa se je razmestil po knjigah in papirjih po pisalni mizi. O tre«ale so se z vso strastjo in veselo škropile po knjigah in papirjih, nato so se z vso spretnostjo in skrbnostjo očedile in bile zadovoljne. Jaz jih nisem bil tako vesel, mame pa še manj. Ko so se posu šile, sem jih nakrmil s sirom, na to pa hajdi zopet veselo v dež.
Seveda smo jih tudi krstili. Najprej moram omeniti mamico, ki je zvalila vso to našo otročad. Krstili smo ;o »Matjuška«. Visoko jo cenimo. ker nas vedno prelisiči. Njen mož ie »Debelinko«. Medtem ko ie Motuiška po svoji zunanjosti zelo neznatna, je -Debelinko pravi gizdalin. precej lenoben in tudi malo tral-opeten. Njegov bratec je »Li-šček«. Orna proga, ki jo ima vsaka sinica na prsih, je pri njem vsa
pegasta. Njegove žene nismo nikoli spoznali, zato pa so nam njeni otroci zelo pogostokrat na obisku. Poznamo jih po pegastih prsih Prav očka pač! Ena izijied teh o-trok je »-Polentka«, zelo počasna in vedno premišljuje, ali naj kavs-ne ali -naj še malo počaka. Druga je »Burja«. Prihaja kot blisk, kavs ne v košček sira in zopet izgine Lahko je spoznati »Packo«, na le vem ličku ima debelo črno packo Drugi so po imenu še »Gospodič« »Skalar«, »Sivček« itd. Poleg teh prijateljev je še nekaj priložnost nib znancev, ki jih poznamo samo mimogrede.
Pri nas je to kar razumljivo obnašanje sinic in drugih pevcev, tam pri vas so mreže preblizu in zato bi verjetno tudi s še tako velikim potrpljenjem in ljubeznijo ne dosegli vidnih uspehov. Ptice morajo vedeti, da smo vedno za njih tu in preden se to raznese po tičjem svetu, traja precej časa. Kljub veliki ljubezni do sinic pa šem včasih primoran pošteno zarogoviliti. Napodim jih na prosto in zaprem okna. Tedaj pa sedijo pred oknori in me s svojimi molčečimi očmi sprašujejo, zakaj sem tako jezen Kaj mi drugega preostaja, kakor da zopet odprem okno. Kot burja nVfineio v sobo in veselje nad svi denjem povzroča še več hrupa.
Pa nič ne zamerite, če sem kog' zdolgočasil, ampak ptice so boljši prijatelji kot marsikdo, ki nosi hlače ali pa krilo.
Potombinja kralja Matjaža
Zenski profesor matematike!... To je nezaslišno! To je bil izrek Avgusta Strindberga o gospe Zofi ji Kovalevski.
iSonja Kr-ukoyski je bilo njeno dekliško ime. Rodila se je 1. 1850 v Moskvi. Njen oče, general Kr1' kovski, je bil neposredni potomec ogrskega kralja Matjaža Korvin^.
iSonja je bila nežno dekletce. S sedmimi leti pa je starše presenetila z znanjem Vitanja, ki se ga jt kar sama priučila. Njen oče, ki j“ cenii otrokovo izredno nadarjenost, ji je najel zasebnega učitelja ne •. -samljenem posestvu Palibino y vzhodni Rusiji. Posebno se je zanimala za matematiko.
Ko je nekega dne pokazala svojemu učitelju Maleviču novo metodo za izračunanje krogovega o-boda in ji je učitelj odgovoril, d ) se s tako. metodo ne dosežejo natančni rezultati, je prasnila v jok
V tistih časjh in razmerah, v k’ .terih je Sonja živela, je bilo študl ranje mladih deklet nemogoča zadeva. Da bi mlado dekle samo ži velo ,v mestu in pohajalo vseučil' šče, to bi bii neodpustljiv greh. E-dini vstop na vseučilišče je bili poroka.
V resnici se je Sonja proti volji staršev poročila z mladim visoko-šolcem. Njen mož je bil Vladimi ■ Kovalevski. Ko ji je bilo 24 let ie r.a nemškem vseučilišču promov’ rala. Zagovarjala je tezo:	»Pri rombe k teoriji delnih diferencialnih enačb«.
Leta 1887 je pariška akademij-) znanosti razpisala nagradno tek-
movanje o temi: »O posebnem primeru problema kroženja telesa o-krog trdne točke«! To je bil problem mejnih momentov.
Ko se je raznesla vest, -da se hrza nagrado Iztegovala tudi nek) žena, Zofija Kovalevski, ki je predavala matematiko na vseučilišči' v Stockholmu, je ta vest izzval.' veliko začudenje ne samo me-) znanstvenim svetom. Na božič 1889 so ji v Parizu prisodili »Prix Bor-din« i vsemi svečanostmi. Nagrado so za to priložnost povišali od 3000 na 5000 zlatih frankov.
Potomkjnja kralja Matjaža je u-mrla 1. 1891.
POHOD PROTI SEVERU
Ves severno - atlantski prostoi I spreminja svoje podnebje. Od let«; 1923 do i. 1932 se je temperatura | povečala povprečno za 5 stopinj O. Cez Islandijo vejejo mili spomladanski vetrovi. Na Spicbergih zaznamujejo napredujoče taljenje snega in ledu. Na Danskem in Fin -skem so poletne temperature znatno narasle. V severnih predelih Švedske, Norveške in Finske so ob sežna področja v. letnih mesecih brez snega. Vse to so znaki, ki potrjujejo, da je neukrotljiva oblas1 severnotečajnega mraza zlomljena.
Na južno Groenlandijo so že lansko leto pripeljali iz Danske tovo--mladih dreves, ki sijajno uspeva jo. Živinoreja na Groenlandiji stalno napreduje, ker se je površin -pašnikov izredno povečala.
Živalstvo prav teko kakor rast linstvo hitro reagira na podnebn0 spremembe. Bolj .kakor sesalci so na pohodu proti severu ptice. Ptiči a lahkoto preletajo naravne .zapreke. morja, pogorja, ledenike medtem ko sesalci le s težavo pro dirajo. Tako ameriške, kakor evropske ptičje vrste so 1. 1944 prvič gnezdile na Groenlandiji. Poleg 'bri njevk in kanadskih divjih gpsi j? prispelo še okoli 25 drugih ptičjih vrst, ki so bile do takrat na Groenlandiji popolnoma neznane.
Pa ne samo toplejše arktično poletje, pač pa tudi milejše jesenski' in zimske temperature dovoljujejo, da ostajajo dalj časa v teh prede lih. Odhod proti jugu in zahodu se vsako leto očitnejše zakasni v jesen. Divje race nekaterih vrst ce lo prezimijo v nezamrzlih vodah južne Groenlandije.
Islandci so že v zadnjem stoletju dobili nove priseljence z obai Severnega morja: galebe vseh vrst Tudi močvirnata uharica se je na selila na Islandiji. Na obisk so pri
šle lastovice in škorci. Leta 1935 so
prebivalci otokov Faeroer na severu britanskega otočja med Islan dijo in Norveško prejeli vsekakor nezaželen obisk našega domačega vrabca. Ti vrabci sedaj neusmilje no ropajo po skromnih in skopih vrtovih in ovsenih poljih.
Suša v zadnjem poletju danskim štorkljam ni prav nič prijala. Zapustile so deželo, kjer so se posušile mlake in je zmanjkalo žab Danska pa je takoj dobila nadomestek. Z obmejnih predelov severn’ Nemčije je priletelo kar dvajset novih vrst ptic. Tiste ptice pa, k: jim je doslej veljala Danska za skrajno severno n*3jo, so se pomaknile na Švedsko in Finsko.
Prav iste pojave že več časa •',-pazujejo v Kanadi. Stalno večje površine se odpirajo človeku v smeri proti severu. Večna zima se umika čedalje bolj proti tečaju in njej sledijo živali in z njimi človek.
znanstvenega urada za morski ri bolov so morske zvezde na tem področju v pretekli zimi požrle se dem do osem sto ton teh lupinarjev.
Morske zvezde ie spravijo nad lupino, ki jo nasilno odpro in nato izsesajo vsebino. Proti temu u-ničevanju so sprejeli razne var nostne ukrepe. Med drugim potre-sajo ob velikih plimah in osekah 7. živim apnom plasti morskih zvezd, ki so ostale na suhem. Z" radi hitrega razmnoževanja morskih izvezd pa je ta obramba ostal« brez uspeha.
Borba med morskimi ušmi in morskimi zvezdami
Na calaiški obali Rokavskega preliva je y teku že le-to dni hud'-* borba med morskimi zvezdami ;n morskimi ušmi. posebno vrsto milih lupinarjev. Morsko dno ob tej obali ima namreč bogata ležišči teh lupinarjev, katere lovijo ribiške družine obalnih vasi in z njimi dobro zaslužijo. Nekega dne pa so se na to obalo prikradle morsk«1 zvezde, ki so zelo požrešne na mehkužce. Zvezde od takrat dalje brez prestanka in vedno hujše napadajo morske uši. Ker ja plen lahko dosegljiv, so se morske zvezde zače'e pojavljati v, vedno večjem številu in napravljajo strašen pokol med nasprotniki, ki so brez vsake o-brambe. Po podatkih francoskega
teli
»vsako leto prenovi da 98 odst.
Ze po naravi se nam upira primerjati človeško telo stroju, ki u-porablja hrano in kisik iz zraka samo za gibanje in delovanje. Zda. pa je tudi znanost potrdila, da je človeško telo čisto kaj drugega ko’ stroj. Telo se namreč neprestano obnavlja in vsako leto sk-oro v ce loti »prenovi«. Staro telesno tkivi nadomesti novo.
Fiziološke raziskave z radioaktivnimi izotopi so pokazale, da nadomestijo v dvanajstih mesecih 98 odstotkov atomov y našem telesu drugi enaki atomi, ki jih dobi telo iz hranil in zraka, ki ga vdihavamo. Dr. Aeversold, ravnatelj izotopskega oddelka »Smithsonianski' ustanove« v Ameriki, je objav,! poročilo o raziskavah, ki so pokazale, da .nadomestijo v enem ali v dveh tednih polovico vodikovih, natrijevih in fosfornih atomov v našem organizmu novi enaki atomi. Polovica ogljikovih atomov pa je nadomeščena od drugih v enem ali dveh mesecih. In tako je tudi s skoro vsemi drugimi element' Procesi, ki se neprestano razvijajo v našem organizmu, uničujejo in oblikujejo organske molekule. E-nergija, ki se pri tem procesu un: čevanja sprošča, je potrebna za delovanje telesa. Toda med uniče vanjem, s katerim dobivamo energijo, in sintezo, s katero nastajajo nove molekule, je vedno ohranje no potrebno ravnotežje.
Po teh dokazih je torej nesmisel no govoriti o mladosti in starosti, pač pa o »dozorevanju« atomov leti starosti. Vendarle ena tolažba.
Bela knjiga o sopjetskih polurnih
Britanska vlada je prejšnji pete'c priobčila obsežno poročilo o znan' vohunski aferi Maclean et Burges; o dveh pred leti pobeglih britanskih diplomatih. Poročilo ugotav lja, da je Burges od 1. 1949 kriv »indiskrecij glede tajnih zadev«.
Oba uradnika britanskega zuna njega ministrstva sta izginila i mesecu maju 1951 za železno zaveso. V poročilu, ki se imenuje »be la knjiga«, je rečeno, da so britanske varnostne oblasti januarja 1949 zvedele, da so določene informacije zunanjega -ministrstva že nekaj let pred tem pronicale v roke sovjetskih oblasti. Britanska varnost na služba je takoj uvedla tajno ir. obsežno preiskavo. Do aprila 1951 se je mreža zasledovalcev stisnila okrog dveh ali treh oseb.
Iz raznih vzrokov pa se je zasliševanje osumljencev zavleklo do junija meseca. Do tedaj sta Maclean in Burges že zapustila deželo. Mogoče je, da sta zaslutila zasledovanje policije, ali pa da ju je nek do na to opozoril.
V nadaljnjem govori knjiga, da so poizvedbe dognale, da je Ma lean kot visokošolec v Cambridgeu simpatiziral s komunisti. Tudi o Burgesu so oblastem dospela po dobna poročila. Pod pritiskom javnosti priznava poročilo tudi dvoje vprašanj, namreč kako je bilo mogoče, da sta oba vohuna tako do'-go ostala v službi zunanjega ministrstva in kako to, da jima je u-spelo pobegniti. .
Poročilo zatrjuje, da bi v nekaterih državah oba nedvomno najprej zaprli in potem šele zaslišali V Angliji, pravi poročilo, bi bil tak postopek protizakonit. Poročilo tu di navaja, da je varnostna služba pripravljala hišno preiskavo pr! Macleanu, da pa je čakala na porod -njegove žene.
Vsa afera bo v spodnji zbornici povzročila mnogo prahu. Ker snoba vohuna pobegnila za časa laburistične vlade, se današnja vlada ne too obotavljala s čim obširnejšo razpravo. Brez vsake krivde pa tudi sedanji krmarji ne bodo o-stali.
OD TU IN TAM
Joseph Pellegrino tovarnar te stenin v Bostonu, je izumil v spiralo zvite špagete, ki ne bodo »n-hajali iz vilic«. Izum ima v Ameriki zelo velike izglede na uspeh, kajti Američanom dela ovijanj•; špagetov na vilice velike preglavi ce. Zato jih najprej zrežejo z nožem, nato pa jedo kar z žlico. Pel ■ legrino pa namerava svoj izum u-veljaviti tudi na italijanskem trgu in Kote tudi v Italiji prikazati vse prednpsti svojih v spiralo zvitih špagetov.
f • *
Ze nekaj let opažajo, da se število štorkelj u Evropi vznemirljivo manjša. Štorklje prezimujejo v .4-friki, na pomlad se pa preko Arabije vračajo v Evropo. Verjetno je. da afriško področje ne nudi več dovolj hrane štorkljam, čemur sc nnjbrž vzrok sistematična pustošenja kobilic, kot so ugotovili z raziskavami v Evropi in Afriki.
Ko je žena francoskega kolesar skega prvaka Luisona Bobeta zve dela, da namerava posneti režiser Georges Caucannas film o njenem možu, v katerem bi ta sam igral in da začenja izbirati med nnjpr'-vlačnejšimi filmskimi igralkami tv-di primerno soigralko zanj, se je uprla njegovi nameri. Izjavila je da ne pusti, da bi kaka druga žev ■ ska igrala njegovo ženo. Ce hoče jo, bo igrala sama če pa ne, pa ne bo iz filma nič. Zdi se, da so postale žene znanih športnikov boli pozorne in pazljive na svoje mole odkar je prišlo do škandala s Coj> pijem in njegovo ženo.
* * *
Ruski biolog Etkin trdi, da ie možno doživeti sto let, če se človek vsak dan koplje v. mrzli vodi. Pr: njegovem je zgrešeno mnenje, d<: je visoka starost posledica mirnega življenja in malo dela. Polen dnevne kopeli, ki pa mora biti seveda v mrzli vodi, priporoča Etkin tudi redno telovadbo in življenje po naslednjih pravilih: »Ne pretiravaj z ničemer! Spi osem ur! Ve pij alkoholnih pijač!«
* * *
V Alabami so izvedli nedavna največjo in najhitrejšo množične evakuacijo v zgodovini Združenih držav. Zamišljeno je bilo, da je določeno področje zadela vodikove bomba, in tako je bila ukazana ta kojšnja evakuacija 45.000 otrok od 5. do U. leta starosti. Evakuacijo so izvedli s pomočjo 7.300 avtomobilov je trajala samo 40 minut Malčke so odpeljnH na varno na deželo, približno 30 km daleč.
* * *
Najmlajši slikar na svetu je verjetno mladi Francoz Thieery Vau-bourgoin. Star je šele 10 let. Pred nedavnim so priredili razstavo nje govih del. Umetnostni kritiki so pohvalili njegove žfge barve in u metniško izražanje. Ker pa so bili med obiskovalci tudi razni neverni Tomaži, ki niso bili prav prepriča ni, da je mali umetnik res vse sam naslikal, je fantek slikal tudi v razstavnih prostorih in sproti pro dajal slike navdušenim gledalcem s čimer je vsej javnosti dokaza’ svoje umetniške sposobnosti.
* * *
V Ugandi živečim dekletom indijskega in pakistanskega porekla tudi zelo mladim v starosti 11 do 12 let, je bilo doslej dovoljeno, riso lahko »uvažale« ženine iz Indije in Pakistana. Zdaj je pa števil-> prošenj za uvoz ženinov tako na ■ rastlo, da je moral zakonodajni svet Ugande uvesti nadzorstvo nad tem »uvozom«. Umevno je, da je naletel ta ukrep na splošen odpor pri Indijkah in Pakistankah Ugande, ki iščejo ženina, toda zakon je pač zakon....
POP ČRTO
LcpatičEnjc gospoda HcrmEneBSIdo
Gospod Hermenegild iampe je spadal med tiste ljudi, ki se strog', dižijo načela: »Kdor se skrbno neguje, prekaša ostale.« To načela mu je itudi narekovalo, da je posvečal negi svojega li sišča v.so svojo pozornost. Vsakih štirinajst dni je redno in nepreklicno zahajal k najboljšemu brivcu v našem mestu.
Gospod Hermenegild Lanape je imel časa na pretek. Prodajal j: kraški teren. Ta pa se tako rekoč prodaja sam in le v toliko, kolikor mu ljudska oblast dovoli, da se po-ceja skozi železno zaveso v našo deželo. V resnici pa njegovi tako pogosti obiski pri Strgarju moških ■brad in pomadarju lasišč niso bi.l' prav nič potrebni. Gospod Hern}6 • negild je bil namreč plešast, popolnoma plešast, če izvzamemo tr' zaostale črne ščetinice, ki so samevale na sredi narahlo rjavkasto povoščene čelade. ,»Ne„« mi je nekega dne dejal gospod Hermenegild ko sem ga povabil na pol litra vi pavce — terana ni pil — z resnim obrazor »ne, hvala, moram k brivcu. Ali me bi stopili z menoj?«
Brivca tega dne v resnici nisem potreboval, vendar sem jo mahn!l 7. njim. Zanimalo me je, kaj pravzaprav počenja gospod Hermene
gild pri brivcu. Svoje tri ščetine bi si menda lahko izravnal tudi z dobro podloženimi prsti svoje obilne roke. Torej,..?
Brivec je gospoda Lampeta po zdravil z izredno vljudnostjo. »O, gospod Lampe,« je dejal, »kako je z ljubim zdravjem; kako s kupč’ jo? Briti in ostriči kajne? Prosim, ker izvolite!«
Lamp6 se je udobno zavalil v prostoren naslanjač in brivec g.i je sijajno obril. Kako tudi ne! Lič ka so mu napeta kot nogometna žoga, brada zalita; nikjer niti najmanjše brazdice; vse tako dovršeno izravnano kot asfalt na pločniku. Nato pst je pričelo striženje. Z neukrotljivo radovednostjo sem pr -Čakoval potek izrednega d-ogodko Brivec je izvlekel iz žepa svoje snežnobele halje škarje in glavnik Zaregljal je s škarjami in s stro kovnjaškim pogledom ocenjeval miniaturno Saharo z neznatno ir skromno oazico na sredi. »Kako napravimo pričesko, gospod Lam p6?« je spraševal brivec, in prise-žem lahko, da v njegovem glasu ni biflo niti najmanjše zafrkljivosii »na levo ali na desno?«
»Levo,« je odgovoril gospod Hermenegild in ise samoljubno ogledo val v zrcalu. Brivec je nekoliko-krat udaril s škarjami po glavniku, ponovno zaregljal brivsko himno in nato instrument odložil. S ščetke je mrcvaril ubogo ščetins-
sto trojico, jo bogato nakrmil z o-Ijem, parfumiral ia z vso skrbnos' jo postavil eno ščetinico na desno, ostali dve na levo. »Gospod je postrežen!« je končno pripomnil brivec.
»Izvrsten brivec,« sem resno dejal na cesti.
»Odličen,« je dostavil gospod gospod Hermenegild s poudarkom
»Ce vam ni nerodno,« sem nadaljeval, uipotejn bi se vem v bodoče vedno rad pridružil.«
»Z naj večjim veseljem,« je dejal gospod Hermenegild, »razumljivo!« Seveda ni slutil, da sem samo za to predlagal skupne obiske pri brivcu ker mi je vrtala dušo ra* dovednost, kakšna bo -nadaljnja u-soda treh osamelih ščetinic. Bil-) je namreč jasno, da trojica ne bo preživela poletja....
Štirinajst dni zatem je prišel Hermenegild pome na stanovanje. Pred menoj je hitel po stopnicah in opazil sem, da sta na pleši osta-
li	le še dve črni ščetinici. — Brivec pa je svoj resni obraz ponovil, obril gospoda Hermenegilda in zo pet postavil svoje modro vprašanje o. pričeski. »O,« je dejal gospod Hermenegild, »mislim, da bi mi najbolj pristojala pričeska po sredi....« Brivec je zagodel svojo .? škarjami, krtačil dvojico, brizgni olje ia parfum in postavil eno ščetinico na levo, drugo na desno.
I Od tesa dne dalje sem opazova>
Hermenegildovo lobanjo z isto skrbnostjo, s katero opazuje profesor Sosič vzrejo plemenitih bakterij. Potem pa se je kmalu vrnila ura, ko je pri meni na stanovanju zazvonilo in Hermenegild me je zopet vlekel k brivcu.
Četrt ure kasneje je bil gospod Hermenegild že gladko obrit in pri najboljšem razpoloženju. Brivec je ■stal pred njim in . . da, prvič sem na mojstrovem obrazu -zaslutil ne kej zadregi pod<)br>ega. Strmel ^ v edino še preostalo ščetinico ko> v čudodelno prikazen. Preteklo je nekaj časa, preden je zajeclja': »Kako . . . kje . . . kako naj vas da-nas počešem?«
Gospod Hermenegild se je v naslonjaču nekoliko dvignil, se pogle dal v zrcalo in dejal, medtem ko je 'Z obema rokama živahno in s poudarkom zamahnil navzgor: »Tokrat, dragi mojster, . . . tokrat b' želel, da mi počešete vse nazaj....«
Pepi Grinta
IDILA NA VASI
Med skednje in hleve, med kln-nice ir svinjake se je vlegal mrak, na nebu pa se ni prižgala še nobe na luč. Oblaki so viseli v noč. Morda bo jutri deževalo?
Tretješolec je slonel med hlevskimi vrati, kakor da bi bil prikovan na podboje. Njegov pogled se je srečal z Lisko, katere hudo na
brekli život se je živčno stresal. Zs ostale to ni bilo nič posebnega Kmet in kmetica, stari hlapec Tone in dekla Ainalije so smatrali, da je vse v redu. Liska se je telila) in vsi sp bili prepričani, da se bo to zgodilo še nocoj.
Tretješojca pa je porod vznemirjal. Ničesar še ni vedel o tem, kako zazre luč sveta novo življenje. 'Ni mogel razumeti, da sb vsi tako mirnj in mrzli in, da sprejemajo tak dogodek kot o?,taia številna o-pravila kmečkega dela.
Mladenič je prihajal namreč iz mesta. O nebu dolgo časa ni vedel drugega, kakor tisti košček, ki jc ležal nad tesnim dvoriščem velike stanovanjske hiše, kjer je preživ Ijal svojo detinsko dobo. Sedaj, k<-so ge poslali na deželo h kmetu, ki ga je sprejel tiho, brez vidno izraženega veselja, kot dolžnost, k; se uvršča med druge številne dolž nosti, brez nevolje in siljenja, je prvič Mslutil življenje. Poskušal je to novo življenje-, ga otipaval in ga sramežljivo vzljubil.
Ze polno uro je vladal mir pri Liski. Oči so ji bile še vedno polne tihe potrpežljivosti in strasti. Tretješolec je poslušal ropotanj'1 krožnikov in jedilnega orodja ■ veliki sobi, lakote pa hi čutil v sebi.
Tedaj se je nekaj zgodilo. Cisto nepričakovano. Liska se je stresla, kakor da bi jo oplazil električni
tok, pretegnila ude v bolečini, ven dar je k gobca komaj zaznavni mukala. Pri tem je opazil, da prihaja.... Tretješolec jo je ucv.rl če/. dvorišče, se spotaknil na mlakuž' in ise skoraj zvrnil ob vrata: »Hitro! Liska se -teli, sem že....« Hotel je še nekaj povedati, pa je v trenutku pozabil kaj.
'Okorno sta kmet in Tone vlekla noge čez dvorišče. Tone pa si je 5s med hojo zavihal rokave.
Ni trajalo dolgo. Sedaj je ležalo tu, majhno, okorno sivče z lepimi belimi progami po životu in rdečim smrčkom. Sivka ga je sušila s svojim širokim jezikom. Kako spokojno, blaženo je ležala Sivka z i-stim mirnim pogledom. Trudna in velika z vidno upadlim životom.
Kmet se je smehljal — lep, t“-žak teliček — je pripovedoval njegov nasmeh. Kmet je bil visok in širok, rdečih lic in razkuštranih plavih las. Pogled je uprl v tretje šolca, ki se je ves bled in bojazljiv prilepil na podboje vrat. Cud'> se j£ fantiček in morda je v svojem preprostem srcu -zapopade' več kakor pa bi mogel izreči. Kmet je dvignil svojo težko roko in jo narahlo položil na- glavo fantiča. Za eno samo sekundo je glavo tre-iješolca pritisnil k sebi in zagodrnjal: »No, fantek, vse je v.opet v redu....«
Nato so odšli vsi trije nazaj v hišo.	I.	U-ov
VESTI s TRŽAŠKEGA
Kongres odpetnlkoo p Trsti
Od 21. do 25. septembra je zboroval v Trstu pod predsedstvom Bnrica De Nicole, odvetnika v Nea
plju in bivšega predsednika italijanske republike, III. kongres odvetnikov iz vse Italije. Na otvor: tvenem zborovanju 21. t. m. v gledališču Verdi je govoril med drugimi tudi justični minister prof. Aido Moro, ki je v svojem govoru naglasil visok pomen odvetniškega stanu za pravni razvoj v državi in ■za pravno podlago vsega privatnega in javnega življenja. Brez pravnih norm in zakonov ne bi bilo u-rejene človeške družbe, ne bi bil.) pravne države, ki je na zakonih zgrajena. In ravno odvetniki so o-■fii. ki so poklicani, ne samo, da sodelujejo pri tvorbi zakonov, ampak da jih tudi varujejo in čuvajo ned njih izvajanjem. Zakoni niso okamenele postave in zapovedi, o-ui so, odnosno bi morali biti živo zrcalo družabnega življenja in razvoja. Zato mora pravica - justica korakati premo z gospodarskim, kulturnim in socialnim razvojem državljanov in človeške družbe. In prav odvetniški kongresi so poklicani, da iz svoje življenjske prakse črpajo gradivo, ki ga pravno obdelajo in priporočajo državni vladi, da nove sodobne zakonske načrte predlaga zakonodajnim skupščinam, parlamentu, da ga spremeni v zakon.
Delo kongrese je bilo razdeljeno na štiri odseke: I. za reformo odvetniškega reda. II. za reformo fi nančni.h taks in bremen, ki težijo delo sodnikov ter za reformo odvetniških tarif, III. za spremembo kazenskega postopka in IV. za spremembo civilnega postopka. Končno ;e bil še obravnavan pred posebnim odsekom s pravnega gledišča tudi današnji položaj Trsta in njegovega ozeml-a.
Ne bomo poročali o neštetih resolucijah in priporočilih, ki jih je. kongres izglasoval. Omenimo naj tla je kongres z 254 glasovi proti 5 zahteval hitro spremembo fašistič nega zakona o javni varnosti: prav tako je soglasno predlagal spremembo vojaškega kazenskega zakona v smislu, da naj ne sodih vojaška sodišča državljanov, ki niso pod orožjem, kakor n. pr. bivših vojakov. Nadalje je bila sprejeta resolucija za spremembo kazenske-
ga postopka v. smislu načel konstitucije, za večje varstvo človekovo svobode in za pravice branitelja, da vrši svoje obrambno delo tudi v preiskovalnem stadiju.
Zanimiva je bila razprava o pravnem položaju Tržaškega ozemlja nu podlagi -londonskega memo ramduma. Prof. Cammerata, ki je že za časa zavezniške uprave zastopal stališče, da Svobodno tržaško ozemlje je pstalo pod vrhoy,-nostjo Italije tudi po mirovni pogodbi, ker ni bil imenovan guverner, je imel referat. Postavil se je na nasprotno stališče kakor ga iza-vzema generalni komisariat, k' vstraja, da Italija ne izvršuje na tem ozemlju svoje državne vrhov nosti, ampak da ga samo upravi’-.« v smislu londonskega sporazuma Cammarata je označil naredbo predsednika Republike od 27. oktobra 1954, s katero je bilo dano generalnemu komisarju polnomočje za upravo tega ozemlja, kot nezakonito, ker ie po Cammaratoven« n"ziranju Tržaško ozemlje del Ite lije in pod njeno suverenostjo. V debato so posegli razni odvetniki, tudi par tržaških in so s Cammara-tom soglašali. Sprejeta je bila resolucija, ki je zahtevala, da naj vsi
italijanski zakoni veljajo za to naše ozemlje brez raztegovanja s posebnimi odloki generalnega komisariata: da naj se to ozemlje smatra za italijansko pokrajino enako vsaki drugi pokraj,ini; da naj se spravi pod pristojnost tržaškega prizivnega sodišča tudi tribunale v Gorici, Vidmu, Tolmezzu in Pordenonu.
V soboto zvečer je priredila Tv žaška odvetniška in prokuralorsk-« zbornica za udeležence kongresa večerjo v hotelu Excelsior, ki se j-je udeležilo 800 oseb, in v nedeljo je bil kongres zaključen.
IZLET SDB
V nedeljo 9. oktobra 1955 priredi Slov. dobrodelno društvo izlet y Sepado z odhodom ob 6.30 zjutraj izpred pekarne Flajban v ulici Car-ducci.
Informacije in prijave ,v tajništvu društva v ulici Machiavelli 22-11 dnevno ob u-rednih urah. — Dijaki plačajo po znižani ceni.
Tajništvo SDD
Za uslužbence ZVII
Generalni vladni komisariat je s posebno uredbo podaljšal rok za prostovoljno izstopitev iz službe nameščencem, ki jih je zaposlila ZVU, do 31. decembra 1955. Obenem določa uredba, ki bo uradno objavljena dne 1. oktobra 1955, da veljajo ta določila tu3T za uslužbence, -ki so tuj.i državljani.
Političnim prepnjencsm
Bila je sestavljena komisija, ki bo reševala prošnje za penzijo in odškodnine bivših političnih antifašističnih preganjencev, predvidena v čl. 8. zakona od 10. -marca 1955 št. 96.
Opozarjajo se vsi upravičenci, da morajo biti prošnje vložene do 10. oktobra t. 1. Komisija ima svoj sedež " Trstu na prefekturi.
Pozdravljen med n*mi!
Zgoniški župljani bomo ta teden sprejeli v svojo sredo svojega novega dušnega pastirja v osebi preč. g. Antona Prinčiča, po rodu jz sončnih goriških Brd. Ob njego vem prihodu mu v njegovi vzvišeni službi želimo obilo božjega bla goslova, kakor tudi, da bi nam v sreči in zdravju delil duhovno hrano za dolgo vrsto let!
Obmejni promet v praksi
Po osmih meseceh je bil podpisan 20. avgusta v Vidmu sporazum o obmejnem prometu. Ljudstvo na tej in na oni strani meje se je oddahnilo v nadi, da bo vendar po dolgem času lahko obiskalo svoje sorodnike in prijatelje preko meje. Sicer je že sam sporazum vss boval določbe, ki so obmejni promet omejevale na štirikratno potovanje na mesec in samo za 24 ur vsakikrat, ali ljudstvo si je mislilo: bolje to kot nič in je sporazum pozdravilo. Toda pri izvajanj ' sporazuma so se pokazale take o-vire, ki ves obmejni promet postavljajo na glavo! Predvsem po časnost pri izdajanju obmejnih prepustnic. Sporazum govori, da se morajo prepustnice izdati v najkrai-šem času. Dogaja pa se, da morajo prosilci čakati preko mesec dni na prepustnico, č« jo potem sploh do bijo. Pri tem se je izkazalo, da je
Pot socialnega napredka
(Nadaljevanje s 1. strani)
ju, celo ponosen je, da obstojajo Fordi in Rockfellerji. Poleg p< -manjkanja zavisti ima ameriški na rod še drugo božansko lastnost: to je njegov nezlomljiv silni optimizem, vera, da na koncu bo vse do ,bro in da 'bo zavladala splošna sreča. Evropejci se nekoliko smehljamo, ko gledamo na prvih straneh največjih ameriških dnevnikov same smejoče in razigrane obraze. Zdi se nam to prostodušno, ali ti veseli obrazi so značilna poteza te srečne celine. Temu ljudstvu je vse »fine«, fino. Uživa trenutek in je srečen v svojem optimizmu. Ni nasproten kapitalističnemu ustroju kot takemu. Delavski voditelji so polni hvale za zasebno svobodno podjetništvo (»Iree enterprise«) .Seveda kadar »free enterprise« poskuša posegati v delokroge, ki so v lasti federalne dejavnosti, ali kadar poskušajo kapitalisti (razb' jati to, kar je v rokah javnega podjetništva, kakor je to slučaj s Tennessee Valley Authority (elek trifikacija in navodnjavanje), ki so jo hoteli -republikanci podreti in izročiti zasebnemu kapitalu, je organizirano delavstvo skočilo na noge.
Glavno je, da to dobrodušno de lavstvo, v svojem jedru apolitično, ne pozna nobene razredne borbe, niti jeze in motri brez notranjega sovraštva nepopisno razkošje, s katerim se obdajajo ameriški -bogatini, kar često daleč presega pamet no in modro uporabo denarni! sredstev. Pogostokrat bi bilo prav koristno, da bi nastopala državne oblast proti razkošnemu trošenju. Pa tudi -tu izgovor ni težak, saj bogatini, ki razkošno živijo, trosijo dobrine, ki jih -ustvarja delavska sila. Na ta način tudi razkošje nu di delavcu delo in zaslužek.
Ameriški delavec je patriotičen do skrajnosti. Ameriko in njen ustavnost ljubi nad vse. Da je pa tako oster v svojem antikomunizmu, leži razlog v socialnem ustroju. kakršen se čedalje bolj jasn > razvija. Priznati moramo, da pod ietništvo skrbi za blaginjo delavstva. Revolucionaren je bil Ford ki je postavil načelo visokih plač načelo, ki je zmagalo po vsej Arne riki.
Delavec mora biti dobro plačan
samo dobro plačan in dobro preskrbljen delavec je koristen podje t ju. Tako je nastal delavski sloj. ki uživa vse dobrine ameriškega tehničnega napredka.-V Upper State New York sem bil nekoč nad leto dni pri slovenskem delavcu, k. ni imel samo svojega Lincoln avtomobila, ampak si je naročal nov avto vsako drugo leto. Ameriški delavec ni proletarec, pripada sred njemu sloju. To je tista velikanska preobrazba, ki ustvarja v Ameriki čisto nove socialne odnose. Mogočni srednji sloj je daleč od kapitalizma, z vso silo pa -nasprotuje vsakemu izenačevanju navzdol. Tak > je ameriška socialna evolucija v smrtnem sovraštvu s komunizmom, katerega največji nasprotnik 'e srednji stan. Tega so iztrebili komunisti, ker so se dobro zavedal' da je poleg kmeta srednji sloj tisti, ki v. svojem svobodoljubju in v svoji gospodarski razumnosti so vraži vsako komunistično nasilje.
'Prav zaradi tega, ker v ameriškem gospodarskem življenju še vedno prodirajo v ospredje nagoni socialnega izkoriščevanja, je neob hodno potrebno, da je delavstvo dobro organizirano. Kljub ogrom nemu organizatornemu delu je danes komaj četrtina šestdesetih milijonov ameriškega delavstva organiziranih v American Federation of Labor in v Congress of Indu-strial Organizations. Obe organizaciji sta bili doslej ločeni. Izrekli pa sta se za združitev in ta je v polnem teku, četudi je voditelj rudarjev Lewis precej kritičen glede združitve. Na čelu AFL je Meany. CIO pa predseduje energični mla di Walter Reuther. Potrebno je, do posvečujemo posebno pozornost poslednjemu, ker se že pojavljajo gle sovi iz meščanskega tabora, da bo nekega dne sedel v Beli hiši. Ce je pameten, bo čakal, da mu pade nekega dne predsedništvo kot zrela hruška v naročje.
Skušali bomo v prihodnji številki razčleniti njegove misli in strem Ijenja na osnovi dyeh njegovih govorov. od katerih je imel prvega 7. aprila 1955 pred National Pres Club v Washingtonu, kateremu sem prisostvoval. Drugi pa je bilo pričevanje pred House Committee of Agriculture kongresa 25. februarja 1955.
(Nadaljevanje vrihodnjič)
počasnost in zategovanje na strani jugoslovanskih oblasti, ki rabijo za
vidiranje prepustnic, ki jih izdajajo italijanske oblasti, dosti več ko-.
8 dni, kakor je predvideno v sporazumu.
Je res, da pravica do prepustiv ce ni avtomatična, temveč je njeno uživanje odvisno tako od dobre volje italijanskih kot jugoslovanskih oblasti. Toda prav jugoslovanske oblasti so one, ki ne poznajo širokogrudnosti in podeljujejo prepustnice pogostokrat po tem, ali je prosilec več ali manj zgrajen komunist. Za tak sporazum res ni b:
Io treba osem mesecev barantanja v Vidmu. Sedaj pa pride najlepš”. Sporazum našteva gotove olajšav1-za prenos pridelkov pri kmetova' cih in plač pri delavcih. Glede o-stalih potnikov, in teh je največ pa pravi sporazum, da smejo pri svojih prehodih nesti čez mejo v teku enega meseca določene zneske denarja, ki je v njihovem kraju v veljavi. Tako se sme prenesti iz I-lalije od 2400 do 12.000 lir in iz Jugoslavije 1200 do 6000 dinarjev na mesec. Kako pa je v praksi?
Praksa pa Je ravno ona, ki izključuje vsako možnost potovanja preko meje. Kajti navaden potnik iz Italije, ki gre v obmejni pas, sme nesti s seboj vsakikrat samo 600 lir; in oni, ki prihaja iz Jugoslavije v. Italijo, sme nesti s seboj — reci in piši: 300 dinarjev, za katere dobi sedaj v Trstu 240 lir, to je niti toliko, de bi plačal voznino od bloka do mesta in si tu še privoščil črno kavo.	Pri	vsem tem	pa
so obmejni varnostni	organi	še	ta-
ko ozkosrčni, da ne puste iz Jugoslavije v Italijo lir, niti iz Italije v Jugoslavijo dinarj.ev.
Pripetilo se je	nedavno,	da	'o
italijanske straže	na	bloku	prepo-
vedale potniku iz Jugoslavije nest' seboj poleg 300 dinarjev še 100 lir, ki jih je krvavo potreboval za avtobus od meje do Trsta. Ali to ni še vse. Pred par dnevi je šla iz Trsta neka ženska obiskat bolneg; očeta, ki prebiva v obmejnem pasu Jugoslavije. Imela je s seboj en kilogram riža, da ga nese bolnemu očetu Straža na jugoslovanski strani pa ni pustila tega kilograma riža čez mejo, ker ni to predvi deno v sporazumu. 2iena se je jokaje odrekla potovanju na svo.; rojstni dom, češ, kako naj pride po več letih pred bolnega očeta s praznimi rokami.
Ali ni tak obmejni promet sra mota, ki ponižuje prebivalstvo beh držav? Italija in Jugoslavija naj vzpostavita tak promet, ki ne bo za prebivalstvo poniževalen.
pogreb prejšnjo sredo je pokaza1. kako zelo je prizadela ta nesreča prijatelje in znance. Zapušča ženo in otroka ter starše in druge sorodnike. V tej icžki izgubi izrekamo vsem naše sožalje.
'Preteklo soboto se je spet hudo ponesrečil klesar Adolf Cabas. Ko je vozil v Sesljan z motorjem iz dvorišča gostilne Suč, se je v njega zaletel drugi motorist ter sta o-ba padla po cesti. Cabas se je precej hudo poškodoval ter se sedaj zdravi v tržiški bolnišnici.
Zadnja nesreča je pa zadela 29 letnega mladeniča Murija Radoviča. Pri delu nove ceste, kjer je z ustnim kamionom prevažal kamenje, mu je po nesreči padel kos kamna na glavo. V začetku ni ra na izgledala preveč nevarno, a čez štiri dni je moral takoj v bolnico ker je prišlo do komplikacij. V bolnici se mu je stanje poslabšalo, zdravniška pomoč mu je za nekaj dni podaljšala življenje, toda katastrofe ni mogla preprečiti. V brez upnem stanju so ga v torek zveče-prepeljali domov, kjer je še isto noč v krogu svojih izdahnil. Težko prizadeti družini naše iskreno sc. žalje.
[tržaški PREPIHI
JuiturifvodBjiJOBlisistBnce"
Pismo iz Zgonika
Ob priliki slavnega litokomuni-stičnega mitinga v Sempolaju, ki so ga na dan cerkvenega opasila odnesli za dva ali tri -tedne kasne-c, je znani šempolajski komunistični kulturbundovec naslovil v »Primorskem dnevniku« na tamkajšnjega č. g. dekana kar tri zaporedne napade, na katere smo krepko odgovorili.
Ta teden pa se je z nič manjšo vnemo zagna'o v istega dušnega pastirja kultur-revolversko glasilo tukajšnje (ne vemo več čigave) K 'P — »Delo«. Tudi ono z neko zahrbtno — v »plahto« zavitemu komunističnemu farizeju lastno nesramnostno dolži č. g. dekana nasprotovanja slovenski (!) kultu ri itd. itd.
■Ker je dosedanji zgoniški župni •upravitelj in dekan .vobče čislan in vsestransko spoštovan kot goreč in požrtvovalen duhovnik ter v nerodnem oziru vzgleden in zaslužen mož, ki na vaške kvante pritlikavega pisuna najraje sploh ne od govori.... Ali perfidna igra komunističnih agentov y okviru ostudne in sleparske »koeksistence« zasluži tudi v minimalnem merilu največjo čuječnost, budnost in pozornost !
Omenjeni »korespondent« se naj bolj huduje zaradi dekanove prepovedi da bi njegov partijski zbor smel še kdaj sodelovali pri cerkve ■ nih pogrebih in pri tem — vedoma in hotč — prezre precizna navodi la kongregacije sv. oficija (sv. sto lice) iz 1. 1949 glede sankcij proti pripadnikom komunističnih partij in gibanj, ki so, dokler se ne spre obrnejo in komunizma javno ne obsodijo, avtomatično podvrženi iz občenju z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo! O tem komunist: svojim pristašem sploh ne govore, ker jim trenutne koristi ignoranco narekujejo. Oni — y duhu iste degenerirane »koeksistence« — še dalje rovarijo v. očitnim namenom, da bi infiltrirali svoje agente v vsako sebi nasprotno organizacijo —- tudi in predvsem cerkveno! Tega se moramo vsi katoličani zavedati, sicer bi posledice na daljši rok utegnile postati težko popravljive. Zato je ukrep cerkvene oblasti tudi v našem primeru več ko! upravičen. Komunisti, ki tajč Bo ga in katerih osnovna naloga ie boj zoper Cerkev ter obrekovanje duhovnikov, nimajo pravice, da se za cerkvene zadeve zanimajo, ker so iz cerkvenega občestva — kot taki — izobčeni.
Glede slovenske kulture pa naj
si drzni obrekovalec zapomni, da je metanje blata na slovenske du hovnike, ki so se zanjo v najhujših časih borili in žrtvovali, da sc ;o svojemu narodu ohranili, prav« skrumba njenega in slovenskega i mena sploh!
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu pr' Sv. Ivanu sporoča dijakom, star šem in prijateljem šolske mladine., da bo otvoritvena služba božja v soboto, dne 1. oktobra 1955 ob 8..I* cerkvi pri Sv. Ivanu. Po služb: božji odidejo dijaki domov.
V ponedeljek, dne 3. oktobra 19.55 se zberejo dijaki ob 8.30 v šolskih prostorih, kjer dobijo vsa potrebna navodila.
Redni pouk prične v torek 4 oktobra 1955 ob 8. uri zjutraj.
* * *
Slovenska osnovna šola pri Sv. Ivanu obvešča, da bo šolska maš., soboto, dne 1. oktobra ob 8.30. začetek rednega pouka pa v ponedeljek, dne 3. oktobra ob 8. uri.
Na dan maše naj se otroci zberejo ob 8. uri pred šolo.
Bitka za »koeksistenco”
Vrsta nesni i Nabrežini
Komaj je pretekel dober mesec od pogreba nesrečnih mladeničev Colje in iPertota ter nesrečnega našega bivšega župnika Gerbca, že imamo tu vrsto nesreč, in tudi smrtnih.
Predpreteklo nedeljo 18. t. m. se je smrtno ponesrečil z motorjem naš sovaščan 37-letni Massimo Gob-bo, rodom iz Furlanije, katerega družina pa živi že dolgo v Nabrežini. Tisti dan zvečer, ko se je vračal iz Furlanije domov, ga je najbrž kakšen avlo pri Ronkih drgnil ter si je nesrečni mož pri pad • cu prebil črepinjo in čez nekaj dn: umrl v tržiški bolnišnici. Bil je delovodja pri podjetju Gorlato ter visoko spoštovan in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Veličasten
sirom sveta prejele od svojih gospodarjev v Kremlju, se je tudi po naših vaseh začel pravcati lov na kaline. Prekaljeni komunistični laži-kulturniki pohajačijo od vasi do vasi in love naivne posameznike na limanice kulturne enotnosti, odnosno enotnosti za vsako ceno, ki naj bi — po njihovem mnenju — uspešneje zaščitila jezikovne in o-stale pravice slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju. Ljudje, ki komunističnih sleparij do dna ne poznajo, le prepogosto nasedejo ta lcim vabam, ker jih sicer vsiljivi aktivisti kaj kmalu označijo za »sovražnike delovnega ljudstva« in narodne »odpadnike«. Nekaj po dob,nega se zadnje čase dogaja pri nas v Sv. Križu.
Kljub nedavnemu sovraštvu, med sebojnemu psovanju in zmerjanju do onemoglosti, so si kominformi-sti in njihovi opsovani grešniki ti-tofašisti v obrambo »višjih koristi« na liniji enotno-sleparske »koeksistence« sramežljivo podali roke —-in začasni kulturni konkubinat je bil sklenjen.... Sedaj se prvi in drugi zavzemajo za to, da :bi v svojo pisano druščino zvabili še svoje ne popustljive in načelne nasprotnike, katoliško in narodno zavedne protikomuniste! Toda vse kaže, da tu niso in ne bodo imeli sreče....
Kdor ni do danes komunističn” zahrbtne igre spregledal, se mu seveda ne bomo čudili, če ga bod > kvalificirani petokolonci za daljši ali krajši čas le uspavali z narkotično spojino laži in preračunane hinavščine, ki 51 pravijo »ko eksistenca«. Cesar niso zmogli skrhani bajoneti naveličanih sovje! skih sužnjev, to naj bi dosegla sa lanska propaganda vesoljne rdeč pete kolone. Razumljivo je, da je metoda infiltracije in pronicanja komunističnih agentov na drobno ista kot ona, ki jo uporabljajo e-legantni špijoni v. diplomatskih službah v širšem mednarodnem
Šolske vesti
TEČAJI JEZIKOV
Slovenska prosvetna matica v Trstu sporoča, da bo tudi letos odprla tečaje slovenskega, angleškega, nemškega in francoskega jezika za začetnike in za konverzacijo.
Vpisovanje je vsak dan od 19 do 12. ter od 16. do 18. ure v ulic' Machiavelli 22-11., telef. št. 36275.
Glasbena šola SPNI
VPISOVANJE NOVIH IN LANSKIH UČENČEV V GLASBENE TEČAJE JE PRIČELO 20. SEPT. OD 10. DO 12. URE V UL. MACHIAVELLI 22-11. POUČEVALO SE BO VSE INSTRUMENTE IN PRIPADAJOČE TEORETIČNE PREDMETE.
LANSKI IN NOVI GOJENCI PRIDEJO V PONEDELJEK. DNE 3. OKTOBRA T. L. K RAZDELITVI UČNIH UR. TA DAN BO PRIČEL POUK.
ISCEM HIŠNO POMOČNICO sred njih let, sposobno za gospodinj stvo. — Ponudbe na naslov: Antonio Sturm, insegnante — Coggiola - Vercelli.
ISCEM ZENSKO ZA HIŠNA DE
LA. — Telefonirati na št. 33776.
SV. KRIZ I merilu. Tudi končni cilj in namen V znamenju novih navodil, ki so|vse8a tega rovarjenja je povsod jih razne komunistične partije ši- vedno eden in isti: spodkopati u
gled nekomunističnih gibanj ter previdno, zahrbtno in podtalno pripravljati teren za svetovno komunistično revolucijo.
Spričo vsega navedenega je dolžnost slednjega zavednega Slovenca, -ki mu tok časa ni zabrisal spo mina na strahote komunističnega banditizma med revolucijo v Sloveniji in drugod po svetu, da komunističnim hinavcem obeh bar-ob vsaki priložnosti odločno pokaže vrata! Vsa ta dejstva je treba stalno imeti pred očmi in misliti na one milijone naših bratov širom slovanskega sveta, ki po tuj; krivdi žive v človeka nevrednih razmerah, izpostavljeni nasilju, ta boriščem mraza, stradanja in smr ti, kakršnih nista imela ne Hitler ne Mussolini. Kako naj komunis* postane če'z noč kulturen, ako mu je naj večji ideal pištola in najljubše opravilo »likvidacija«? To je hkrati bistvena značilnost komunistične »kulture« in njene slabo zakamuflirane priležnice — »koeksistence«.	Matjaž
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v iul. Rdttroeyer, IS in sprejema
od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
VOŠČILA
V nedeljo 25. septembra je praz noval 75-Ietnico svojega rojstva gospod Milan Senčar z Opčin. Vsn svoje življenje je posvetil delu in skrbi za svojo družino. Kot vesten človek na delu in kot vesel pevec v sicer redkih, a prisrčnih uricah sproščenega veselja si je pridobi! po vsej Primorski in tudi drugod mnogo prijateljev. Ko mu poleg številnih družinskih članov vsi ti želijo ob tem slovesnem prazniku še mnogo srečnih let, se tem vošči lom pridružuje tudi uredništvo na šega lista, ki kliče gospodu Senčarju: Se mnogo 25. septembrov!
DAROVI: Ker se nista mogli ude ležiti Slavja na Opčinah, daru ieta Openki SDZ 600 lir.
Vespa
125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU.
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » PI A G G I O «
PRODAJNA AGENCIJA:
TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940
IHIZDPli
Kmetovalci
i
Deske smrekove, macesnove in trdih leso«, trame in par-kete nudi najugodneje
CALEA
TEL. --------------
90441 TRST
Visla Sonnino, 14