Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir	50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
wk
Leto XXXIX. - Štev. 21 (1950)
Gorica - četrtek, 21. maja 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Misli sli Hrlimeatinil] vaHvafe Dve svetli žrtvi nacizma
Kocka je padla. Rok za vlaganje volilnih list in imenovanje kandidatov za prihodnje parlamentarne volitve je potekel. Zato je sedaj podoba jasna. Nastopile bodo tradicionalne vsedržavne stranke s svojimi običajnimi znaki; poleg teh je še kaka druga skupina, predvsem zeleni z znakom smehljajočega se sonca.
Po predložitvi list in znakov se je začela resnična volilna kampanja. Že preteklo nedeljo je bila v polnem teku. Iz govorov glavnih voditeljev je razvidno, da so se oblikovale tri velike politične sile: komunistična partija, Krščanska demokracija ter blok socialistično laičnih strank. V ta blok štejemo socialiste, socialne demokrate, republikance in liberalce. Čeprav je ta blok precej pisan, ga vendar druži dvoje: nasprotovanje Krščanski demokraciji In tihe simpatije za komunistično partijo. Tega do sedaj niso še jasno pokazali, je pa čutiti iz nastopov glavnih voditeljev. V simpatijah do partije se bloku bližajo še radikalci in demoproletarci.
Vse stranke gledajo ne samo na prihodnje volitve, temveč tudi na čas po volitvah, tj., kdo bo vladal po volitvah, kdo bo sestavil novo vlado in kako. Glede volitev vse skušajo pritegniti čimveč volil-cev. To je naravno. Pred volitvami je namreč tako kot na semnju sv. Andreja v Gorici: z vseh stojnic hvalijo svoje blago in skušajo preglasiti drug drugega ter priklicati kupce. Če bi tako ne bilo, bi ne bili trgovci, in politiki bi ne bili politiki, če bi ne hvalili svoje stranke in njenega programa. S tem moramo volilci računati in ne misliti, da kdor bolj kriči, ima tudi boljše blago.
KAJ SE LAHKO ZGODI
Po volitvah bosta dve možnosti vladanja v Italiji, in sicer ali obnova nekdanje pet-strankarske koalicije, za kar se javno izreka Krščanska demokracija, ali pa zamenjava, alternativa. To pomeni vlada komunistične partije ob povezavi z blokom socialistično laičnih strank. Tretje izbire ne bo, ker misovci ne pridejo v poštev. Vse zavisi od izida volitev.
More se namreč zgoditi, da bo PCI prekosil DC in prejel več glasov. V takem primeru bo Italija dobila levičarsko vlado z vsemi posledicami, ki bi jih takšen preobrat pomenil za notranjo in zunanjo politiko. More se pa zgoditi, da bo socialistično laični blok narastel z glasovi. V tem primeru bosta Craxi ali Spadolini narekovala DC in PCI, s kom želita vladati.
Če se bo pa okrepila DC, bo zanjo vsekakor težko znova obnoviti petstrankar-sko sodelovanje po vseh prepirih, ki so se vrstili zadnje leto in ki so pripeljali do predčasnih volitev.
Politična prihodnost italijanske demokracije ni torej dosti obetajoča. Vendar so italijanski politiki bili vedno dovolj modri, da so na koncu zmeraj našli kako kompromisno rešitev. Našli jo bodo tudi po prihodnjih volitvah. Kakšna bo ta rešitev, bodo pa odločili volilci 14. in 15. junija.
ODLOČITEV SSk
V	tem sestavu se je znašla tudi Slovenska skupnost (SSk). Ob razpisu parlamentarnih volitev so stale pred njo tri možne odločitve:
Prva: Ne nastopiti In prepustiti, naj njeni volilci volijo po vesti in pameti. To bi Pa za stranko pomenilo, da nima idej, da nima volilcem kaj svetovati.
Druga možna odločitev bi bila v povezavi s kako vsedržavno stranko; nekateri so predlagali povezavo z DC kot se je Lista za Trst povezala s PSI. Nekaj takega se je na Goriškem v preteklosti že zgodilo. Proti taki povezavi so pa vstali številni pomisleki. Predvsem volilci SSk niso vsi krščansko usmerjeni. Koga bi tl volili? PCI in Stojana Spetiča?
Tretjič: Vtapljanjc v vsedržavne stranke je bilo za stranke narodnih manjšin vedno pogubno. To se je pokazalo tudi na Koroškem. Tam so Slovenci do nedavna
volili ali socialiste oz. komuniste ali pa Volkspartei. Dosegli niso nič. Zato so se lani povezali z Zelenimi in izvolili slovenskega poslanca v dunajski parlament. S tem so dosegli po vojni največji politični uspeh.
Verjetno so ti pomisleki in ugotovitve pomagale, da se je vodstvo SSk odločilo, čeprav z muko, da gre na državne volitve v povezavi z blokom narodnih manjšin, tj. s sardinsko stranko »Azione Sarda« in drugimi narodnimi manjšinami.
Odločitev je bila boleča, kot je slišati, a je verjetno v danih razmerah za stranko najbolj dosledna. Njeni volilci bodo tako imeli možnost, da volijo za demokracijo, saj gre za povezavo demokratičnih skupin, in da izpričajo, da so Slovenci. Gre za dve vrednoti, ki jih je prej zagovarjala Slovenska demokratska zveza in sedaj zagovarja Slovenska skupnost. Vsaj v programu ima tudi ti dve vrednoti. Na njenih voditeljih je sedaj, da ne delajo razkola v stranki.
K. HUMAR
Pokončen vse do smrti
4.	julija 1937 je miinchenski kardinal Faulhaber stopil namesto ravnokar od nacističnega Gestapa aretiranega patra Ma-yerja na prižnico jezuitske cerkve sv. Mihaela v Miinchnu in povedal tele besede: »Ta aretacija je znak, da stopamo v novo dobo kulturnega boja proti katoliški Cerkvi v Nemčiji. Sin človekov je vzel v roke velnico, da bi ločil pšenico od plevela. Kažejo se ognjena znamenja, in eno teh znamenj je aretacija našega apostola miinchenskih katoliških mož!«
Z namigom na pridigo Janeza Krstnika je že v času »zmešnjave duhov« miinchen-ski nadškof pohvalil odpor patra Mayer-ja proti cerkveni politiki nacionalsocialistov.
Skoraj točno pol stoletja kasneje, 3. maja 1987, je papež Janez Pavel II. v miinchenskem olimpijskem stadionu razglasil jezuitskega patra Ruperta Mayerja, enega najbolj zavzetih svarilcev proti na-
Predstavitev kandidatov manjšinske koalicije
V	torek 19. maja je bila na sedežu SSk v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so bili predstavljeni kandidati in program manjšinske koalicije za parlamentarne volitve 14. junija pod znakom Sardinske akcijske stranke. Deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar je najprej orisal nagibe in razloge, zavoljo katerih se je SSk odločila za skupen nastop z omenjeno koalicijo. Eden glavnih razlogov je bil predvsem ta, da stranka ohrani in po možnosti pridobi nove zaveznike in prijatelje. Ne smemo namreč pozabiti, da je eden od podpisnikov zakonskega osnutka SSk poleg tridentinskega senatorja Fontanarija tudi senator Loi od Sardinske akcijske stranke. Slednja je tudi zagotovila vso nadaljnjo podporo našemu globalnemu zaščitnemu zakonu in drugim našim zahtevam.
Manjšinska koalicija bo vsekakor izvolila nekaj parlamentarcev iz vrst Sardinske akcijske stranke, ki ima pač največ glasov. Njeni izvoljeni predstavniki bodo zato posredno tudi predstavniki SSk.
9
9
9
9
Znak, s katerim se bo predstavila Slovenska skupnost na letošnjih parlamentarnih volitvah skupaj z drugimi manjšinskimi strankami Italije
KANDIDATI SLOVENSKE SKUPNOSTI NA PARLAMENTARNIH VOLITVAH 1987
Senat:
Okrožje Trst I.: prof. Aleš Lokar, občinski odbornik SSk v Trstu Okrožje Trst II.: prof. Humbert Manio-lo, ravnatelj Okrožje Gorica: prof. Andrej Bratuž, občinski odbornik SSk v Gorici Okrožje Videm: prof. Aleš Lokar Okrožje Čedad: dr. Rafko Dolhar, podpredsednik SSk Okrožje Tolmeč: dr. Rafko Dolhar Okrožje Pordenon: prof. Aleš Lokar
Poslanska zbornica:
Okrožje Trst:
1.	Bojan Brezigar, župan SSk v Devinu-Na-brežini
mmSr
2. Giovanni Battista (Nanni) Loi, senator in podtajnik Sardinske akcijske stranke
3. Umberto Nigra, župan v kraju Mont-jovet (Aosta) in podpredsednik Union Valdotaine
Okrožje Gorica-Videm-Pordenon-Belluno:
1. dr. Damjan Paulin, občinski svetovalec SSk v Gorici
2. dr. Alexis Betemps, predsednik Union Valdotaine
3. Annamaria Cherchi, članica državnega sveta Sardinske akcijske stranke
4. prof. Andrej Bratuž, občinski odbornik SSk v Gorici
5. prof. Marija češčut, občinska svetovalka SSk v Sovodnjah
6. dr. Rafko Dolhar, podpredsednik SSk
7. dr. Maks Gergolet, občinski svetovalec SSk v Doberdobu
8. Rezi Rosic Mljač, večkratna kandidatinja za Kanalsko dolino
Okrožje Rim-Viterbo-Latina-Frosinone:
2. dr. Boris Gombač, občinski svetovalec SSk v Dolini
3. dr. Zorko Harej, pokrajinski odbornik in pokrajinski tajnik SSk v Trstu
Spet volitve v ZR Nemčiji
Preteklo nedeljo so bile volitve v dveh deželah Zah. Nemčije: v Porenju-Pfalz, kjer je doma sedanji kancler Helmut Kohl, in v mestu Hamburgu, ki se upravlja kot samostojna enota.
V prvi od obeh dežel so krščanski demokrati izgubili absolutno večino, ki so jo imeli vse do sedaj. Leta 1983 so prejeli 51,9% glasov in si zagotovili 57 sedežev. Letos so zdrknili na 45,5 % in izgubili devet poslanskih mest. Odslej jih imajo le 48. Socialdemokrati so znova nazadovali: od 39,6% na 38,7% in izgubili tri sedeže. Spet pa so se uveljavili liberalci, ki v prejšnjem deželnem zboru niso bili zastopani, ker so prejeli manj kot pet odstotkov glasov. To pot so se dvignili na 7,3 % in si zagotovili 7 sedežev. Prvič bodo v tem parlamentu tudi »zeleni«, za katere je glasovalo 5,9 % volilcev.
V Hamburgu so bile volitve komaj pred šestimi meseci in so za las zmagali krščanski demokrati nad socialisti (41,9 proti 41,7 %). Vlade pa niso mogli sestaviti ne eni ne drugi, ker se niso hoteli povezati z »zelenimi«, ki so dobili kar 13 poslancev, in to same ženske. To pot so socialisti spet postali odločno prva stranka: 45 % in 55 sedežev, krščanski demokrati pa 40,5 % in 49 mest. Tudi v Hamburgu so se liberalci vrnili v parlament. S 6,5 % prejetih glasov so si osvojili pet mest. Zelo pa so nazadovali »zeleni«, ki so padli od 10,4 na 7 %. Mnogi od njih so spet volili socialiste.
cizmu v nemški duhovščini, za blaženega.
Rupert Emil Mayer se je rodil leta 1876 v Stuttgartu. Po maturi v rojstnem mestu se je odločil za študij teologije na univerzi v Freiburgu, Miinchnu in Tiibinge-nu. Eno leto po duhovniškem posvečenju je pristopil k jezuitom. Do prve svetovne vojne je p. Mayer deloval kot »ljudski pridigar« predvsem v Nemčiji, pa tudi v Avstriji in Švici. Svojo domoljubno usmerjenost je pokazal med prvo svetovno vojno, ko se je prostovoljno javil za službo dušnega pastirja na fronti. Tam je bil konec leta 1916 hudo ranjen in izgubil desno nogo.
ODLOČEN NASPROTNIK NACISTOV
Po vojni je kmalu zaslovel kot socialno zavzet duhovnik v dušnopastirski službi v Miinchnu. Posebno se je zavzemal za moško gibanje. Pionirsko delo je opravljal tudi pri tako imenovanih »bogoslužjih na kolodvoru«. Bil je tudi vodilno udeležen pri izgradnji Caritas.
Do nacionalsocialistov je sprva kazal ce-
lo	simpatije, da, obiskoval je skoraj vse njihove prireditve, ker je kot patriot bil vesel neverjetnega vala nacionalnega navdušenja. Toda kot vernega kristjana ga je takoj vznemirilo stalno Hitlerjevo hujskanje proti drugače mislečim in metodično ponarejanje dejstev v politične namene.
Leta 1923 so nacisti organizirali veliko zborovanje v miinchenskem Biirgerbrau-kellerju pod naslovom »Ali je lahko katoličan nacionalsocialist?«. Organizatorji so od p. Mayerja pričakovali, da bo zagovarjal naciste. Toda ob začudenem ogorčenju občinstva je Mayer izjavil, da je za katoličana nemogoče bili član nacionalsocialistične stranke.
Ključno doživetje v razmerju do nacistov je p. Mayer imel leta 1935: mladi nacisti so napadli delavce, ki so zbirali darove za Caritas. Policija pa ni ukrepala, tudi potem ne, ko je p. Mayer dogodek naznanil. Pater je spoznal, da je ves državni aparat v službi nacistične stranke.
Oster nasprotnik nacistov je p. Mayer postal, ko je videl, da se ta ideologija z vsemi sredstvi bori tudi proti Cerkvi. V letih 1936 in 1937 se je v pogumnih pridigah upiral odpravi verskih šol, ki so jih nacisti hoteli nadomestiti z »enotnimi šolami«.
Čeprav ga je Gestapo večkrat svaril, je p. Mayer kot spreten govornik in pridigar nadalje bičal napade na konfesionalne šole, obsojal kazenske postopke proti katoliškim duhovnikom in izražal ogorčenje nad hujskanjem poenotenega tiska proti katoliški Cerkvi.
PONOVNO V ZAPORU
Tako ni čudno, da so nacisti p. Mayerja nekega dne aretirali in mu napravili proces. Bil je obsojen na šest mesecev zapora. Ko je slišal obsodbo sodnika, je rekel: »V tem položaju sem raje obsojenec kot pa sodnik.« Pred sodiščem je citiral apostola Pavla: »Želim, da bi vedeli, bratje, da je to (zapor), kar se z menoj godi, zelo pripomoglo k razširjenju evangelija!« Njegovi predstojniki pa so dosegli, da p. Mayerja niso zaprli.
Komaj so ga izpustili, je spet začel pridigati. Izjavil je, da mu vest ne dovoljuje,
da bi molčal.. Januarja 1938 so ga nacisti zares zaprli, toda zaradi neke amnestije je bil ponovno izpuščen.
Takoj se je z vsem srcem spet posvetil dušnemu pastirstvu. Veliko ljudi je prihajalo k njemu po tolažbo in spodbudo. Gestapo je ponovno pritiskal nanj in zahteval, da bi prelomil spovedno molčečnost. Tega seveda ni storil, zato so ga novembra 1939 spet zaprli.
Sedaj je prišel v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen pri Berlinu. Bil je popolnoma izoliran od drugih jetnikov. Pri tem se mu je zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Močno je shiral, tako da je imel samo še 50 kg. Neko noč se mu je sanjalo, da so ga ustrelili, in od tedaj naprej je bil prepričan, da ga čaka mu-čeništvo.
Toda prišlo je drugače: na škofiji v Miinchnu so se z Gestapom zmenili, da »upornega« duhovnika premestijo v neki samostan, kjer ne bo imel nikakršne zveze z zunanjim svetom. Tako so p. Mayer-ja 8. avgusta 1940 odvedli iz koncentracijskega taborišča v zgornjebavarski samostan Ettal. Za p. Mayerja, ki se je hotel nadalje bojevati proti nacistom, je bil ta kompromis z miinchenskim Gestapom najhujši udarec. Sam je zapisal v svoji samostanski celici: »Odkar sem tukaj, sem živ mrlič. Ta smrt je zame, ki sem še poln življenja, hujša od prave smrti, na katero sem bil že pripravljen.«
To duhovno mučeništvo je trajalo štiri leta, dokler niso maja 1945 Američani zasedli tudi samostana Ettal. Tako se je — sedaj že 69-Ietni p. Mayer — vrnil v svoj ljubljeni Miinchen, da bi tam pomagal pri gradnji nove družbe. V svojih pridigah je vedno poudarjal spravo in odpuščanje.
Na dan Vseh svetnikov, 7. novembra 1945, ga je med mašo zadela možganska kap. Stal je pred oltarjem in naenkrat ni mogel več govoriti. Toda ni omahnil in ne padel. Lesena noga ga je zadržala, da je ostal pokončen vse do smrti.
Mučenka iz vrst izvoljenega naroda
Edith Stein se je rodila 12. oktobra 1891 v mestu Breslau, ki se po letu 1945 po poljsko imenuje Wroclaw. Starši so bili verni Judje. Edith pa je ob študiju filozofije vero izgubila. Pri tem se je tudi ukvarjala z družbenimi in političnimi vprašanji. Med drugim se je zavzemala za enakopravnost ženske.
Pomembno versko doižvetje je bilo, ko je videla, kako vdano je žena univerzitetnega profesorja Reinacha sprejela vest o moževi smrti, ko je leta 1917 padel na zahodni fronti. Oba, asistent in njegova žena sta bila verna katoličana.
V	starosti 31 let je tudi sama prestopila v katoliško vero. To je bilo leta 1922. Že takrat jo je navdajala močna želja, da bi vstopila v karmel. Da tega koraka še ni storila, je bila obzirnost do matere. Postala je docentka za filozofijo v Speyer-ju in Munstru.
Da je končno naredila ta korak, je bil odločilen razvoj politike v Nemčiji: potem, ko je prišel Hitler na oblast, je kot Judinja takoj izgubila službo. Dne 14. ok-(nadaljevanje na 2. strani)
Pesnik Sicilije
Leto manj ko pol stoletja poteika od pomladi 1938, ki je videla moje prvo srečanje z Italijo in s Katoliško univerzo v Milanu. Kje so danes vsi tisti mladi znanci in prijatelji? Kakšna je bila njih nadaljnja usoda? Koliko jih še živi?
Za enega pa vem — in vezi med nama se niso nikdar dokoeno pretrgale. Očitno sva preveč sorodni duši. Po milanski diplomi (če se ne motim, s tezo iz Fogaz-zara) se je vrnil v rodni Comiso, v pokrajino Ragusa, ki diha zrak Sredozemskega morja in kamor pihajo vroči vetrovi iz bližnje Afrike. A to je še zmeraj Sicilija: skrajni jug Italije, medtem ko je moj svet skrajni severovzhod.
Njegovo ime je Carmelo Lauretta. Oglasil sem se mu v maju 1945 iz begunskega taborišča v Monigu, ko sem prišel drugič — in takrat v življenjski stiski — na italska tla. Poslal mi je svojo drobno knjigo proze, vso še grenko od komaj minulih vojnih dogodkov, in vanjo s svojo nezanesljivo in še danes enaiko pisavo napisal nekaj izbranih spodbudnih besed. Zatem so obema tekla leta in desetletja, ko sva bolj malo utegnila misliti eden na drugega. Živela sva za iste vrednote: za profesuro, za družino, za poezijo in za Boga. Semtertja sva si izmenjala prazni-ška voščila. On se me je spomnil s kako svojo drobno zbirko, jaz pa sem se mu lahko oddolžil samo z dvojezično izdajo Manzonijevih »Svetih himen«.
Edino moje letošnje velikonočno voščilo je šlo v Comiso. Pascolijeva »Aprilska pesem« (Canzone d’aprile) me je ob ponovnem branju namreč tako prevzela, da sem besedilo na razglednici začel z verzoma »Di cincie e fringuelli / risuona la ripa«. Iz Comisa je prišel takojšen odmev. Carmelo Lauretta, ki se je v mladih letih napil pri studencu Pascolijeve poezije, mi je poslal svojo najnovejšo zbirko: La casa di tutti. Liriche dialettali, Catania. Novembre 1986. Pp. 73.
Od italijanskih narečij sem se doslej srečal samo s tržaškim ter bežno s furlanskim in lombardskim. Sicilsko Laurettovo bi mi bilo trd oreh, toda uvidevni pesnik je vseh 47 pesmi te zbirke »pod črto« prepesnil tudi v italijanščino. In tako mi je bilo moč stopiti v svet njegove lirike.
Lauretta je človeik srca z močnim socialnim in moralnim čutom. Ljubezen do narave in človeka, do vsega skromnega, ponižnega, trpečega je glavna značilnost njegovih nepatetičnih in neretoričnih, zato pa tembolj občutenih, vsakomur razumljivih pesmi. Takšne poezije danes, žal, skoraj ne najdemo več ne v revijah in ne v knjigah. So izumrli talenti? Se je skvaril okus? Sta lirsko čutenje izsušila hrup in naglica vsakdanjika?
Carmelo Lauretta je v uvodni besedi označil knjigo «La casa di tutti» kot dom treh stvari, ki družijo vse ljudi. Te stvari so: poezija, bolečina in smrt; povezuje pa jih ljubezen. Njegove oči vidijo cvet-
je, ptice, sadeže, drevesa, pokrajino, otroke, starčke in starke, brezposelne, emigrante, nesrečne matere, dež in veter, nebo. Neredki so religiozni motivi. V njegovi rahločutni pesmi odmeva stvarnost bližnje in daljne Sicilije, npr. znani atentat v Pizzolungu, kjer je 2. aprila 1985 zgubila življenje nedolžna Barbara Rizzo s šestletnima dvojčkoma, ali praznovanje božiča v raketnem oporišču Magliocco pri Comisu, ko »ena zvezda na nebu izziva / vso temo sveta«.
Mnoge Laurettove pesmi v tej knjigi so bile nagrajene, nekaj jih je bilo prevedenih v grščino. (Davno nekoč je bila Sicilija del »Velike Grčije«.) Naj se ena sliši tudi v slovenščini. Izmed raznih, ki so me mikale, da jih prevedem, sem izbral »Emigrantov Dan mrtvih« (Lu jornu di li morti di 1’emigratu). Pesem je dobila Mednarodno literarno nagrado »Mario Giuseppe Restivo« v Palermu 1985.
Odvlekli so me v Nemčijo vsakodnevni noži brezposelnosti...
V	Nordrachu so mi odprli vrata in nasitil sem si roke Z delom, nočnim in dnevnim, rednim in izrednim.
A noži so mi iz rok prešli v srce:
Nikdar gledati v zračno nebo brez meglene kotenine, kako to duši!
Nikdar drevesa, kot so pri nas, ki bi mi razvedrilo srce.
Nikdar čuti glasa zvonov, ki bi mi prinesel šum cest in domačega trga.
Zmeraj sirene in tovarniške stavbe!
Pa sem si dajal pogum — vse do te ure.
Danes pa, ko je Dan mrtvih, mi je srce v agoniji.
Vidim: vsi nosijo cvetje na božjo njivo celo tu,
in vidim: edino ti, moja mama, ostajaš pod ploščo in čakaš besed moje molitve in da moja roka poboža tvoje ime na kamnu.
Mama brez lučk in brez sina!
Zblaznel bom...
bogve kdaj se povrnem tja...
O kako grenko je delo v tuji deželi na Dan mrtvih!
S Carmelom Lauretto sva se zadnjikrat videla oni sončni junijski dan 1938. leta, ko sem mu mahal iz vlaka, ki je iz Milana odhajal proti Benetkam, Trstu, Ljubljani... Danes obadva pestujeva vnuke.
Vinko Beličlč
S TRŽAŠKEGA
Mešani pevski zbor »Sv. Jernej« v letu 1986
Na začetku naše letne kronike se bomo najprej poklonili spominu večletnega člana zbora Albina Koterla, ki je umrl 22. marca lani in pustil v naših vrstah veliko praznino. Albin ni bil samo navdušen ljubitelj petja, bil nam je vsem prijatelj.
Kar se tiče delovanja pevskega ansambla v sezoni 1986, smo z načrti, ki si jih je zbor zastavil, in z rezultati, ki jih je tudi dosegel, lahko več kot zadovoljni. Zbor namreč opravlja v domači fari dve pomembni funkciji. Predvsem poje v cerkvi redno pri vsaki nedeljski maši ob 11. uri; logično je tako, da sodeluje vsi vseh verskih prazničnih obredih. Njegov bogati pevski repertoar pa zajema tudi posvetne pesmi.
V	februarju 1986 smo nastopili na večeru slovenske pesmi v Finžgar jevem domu na Opčinah, v začetku aprila smo sodelovali na reviji Primorska poje v Dobravljah pri Vipavi; v maju je zbor pel darovanjske pesmi na reviji cerkvenih zborov v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu. Prisoten je bil obenem na koncertu Marijinih pesmi za zaključek šmarnic v vaški cerkvi.
Ni odpadel niti naš tradicionalni izlet, ki nas vsako leto za dva dni poveže v petju in prijateljstvu. Vsakič se vrnemo obogateni z novimi spoznanji in s prijetnimi vtisi krajev, ki smo jih na novo odkrili in spoznali.
Po krajšem poletnem oddihu je zbor nastopil na reviji pevskih zborov »Corovivo« v Vidmu, ki je imela tekmovalni značaj.
Cilj je bil solidna uvrstitev in to smo tudi dosegli. V novembru je bila na vrsti revija ZCPZ v Trstu, ki se je udeležujemo vsako leto; zadnji mesec leta pa je zbor sklenil na zelo ploden način. Nastopil je na reviji zborov v Avditoriju v Portorožu, odzval se je vabilu članic ženskega zbora »Repentabor« in nastopil v občinski telovadnici v Repnu ob desetletnici žup-nikovanja Toneta Bedenčiča; na božični dan pa je zbor izvajal koncert božičnih pesmi v domači cerkvi.
Omenil bi še, da je naš zbor tesno povezan s problemi vaške skupnosti. Tako je sodeloval pri pripravi jusarskih volitev. Na povabilo sklada »Mitja Cuk« in Tržaškega okteta sta pela v naši cerkvi cerkveni zbor iz Šentvida nad Ljubljano in pa moški zbor »Idica« iz Clusona pri Bergamu. Pri obeh nastopih je bil naš zbor prisoten in jima čestital. Obenem se zanimamo za prijateljsko povezavo z drugimi zbori in društvi, saj skušamo ob vsakem večjem praznovanju le-teh biti osebno prisotni ali pa vsaj s pismenimi čestitkami.
Na koncu naj gre iskrena zahvala članici zbora Berti Vremec in zborovodju Francu Pohajaču za njuno marljivo in vztrajno delo. Da bi le vztrajala na tej zahtevni poti in posredovala svojo vero v pomen naše kulturne dediščine, ki jo tako zelo bogati prav petje! In še, kot pravi pregovor: Kdor poje rad, ostaja mlad.
Marjan Škerlavaj
Hvala lepa, Ljubljana!
Vsa poročila o mladinskem molitvenem srečanju v Ljubljani v dneh od 1. do 3. maja govorijo o izredni gostoljubnosti, ki so je bili deležni mladi po družinah. Samo en primer udeleženke s Koroške po tedniku »Nedelja« 10. maja:
...Drugo, kar se mi je zdelo pomembno, je bilo doživljanje župnije Rakovnik, kjer sem stanovala pri zelo prijazni družini. Čutila sem se čisto domačo, občutila sem toplino družine in tudi tam opazila, kako je raslo zaupanje drug do drugega. V družini sem bila sprejeta, kot bi bila član družine... Na Rakovniku je bilo okrog sto mladincev, ki so pri družinah našli dom za te tri dni. Skupaj smo imeli jutranje molitve, v nedeljo 3. maja, pa skupno mašo z župljani Rakovnika. Dobro se spominjam prošnje dekleta z Rakovnika: »Gospod, tukaj smo danes zbrani iz različnih držav Evrope, govorimo različne jezike. Daj, da bo to zaupanje, ki raste v tej skupini, raslo tudi v naši župniji.
Iz Jugoslavije
Celo naše življenje naj bo daritev, v kateri bomo dar mi sami. In oltar, prostor našega srečanja z Bogom, naj bo naše srce, kakor pravi Simon Gregorčič: Oltar najlepši je srca oltar!
Konferenca jugosl. škofov v Zagrebu
Od torka 26. do četrtka 28. aprila je bilo v Zagrebu redno zasedanje škofov Jugoslavije. Prvi dan je vodil somaševanje kardinal Kuharič, beograjski nadškof F. Perko pa je pridigal. Ves drugi dan so škofje razpravljali o škofovski sinodi, ki bo jeseni v Vatikanu in kjer se bo govorilo o vlogi laikov v življenju Cerkve. Pri osvetlitvi te vloge sta predavala tudi dr. R. Koncilija in dr. A. Stres. Koprskemu škofu Pirihu pa so poverili skrb, da spremlja in usmerja razna laiška duhovna gibanja.
Nadalje so škofje razpravljali, kako bo potekalo Marijino leto, ki se začne na binkoštni praznik 7. junija in bo trajalo do Marijinega vnebovzetja prihodnjega leta. Sestavili so posebno škofovsko komisijo, ki bo pripravila in organizirala cerkvene slovesnosti. V komisiji so: nadškofa Pavlišič in Perko ter škofa Smej in Komarica. Nadškofu Perku so tudi poverili skrb, da vsklajuje delo Tajništva za neverujoče.
Začela je delovati komisija za Medjugorje
Tajništvo jugoslovanske škofovske konference je objavilo sporočilo za tisk, da je 9. aprila začela delovati Komisija JŠK za raziskavo dogodkov v Medjugorju. Ta komisija med svojim delom ne bo dajala nikakršnih izjav za javnost. Zaključke svojega dela bo posredovala škofovski konferenci, ki bo izrekla o dogodkih v Medjugorju končno sodbo. Komisija se ob začetku raziskav priporoča v molitev.
Skupna cerkev za katoličane in pravoslavne
Tako cerkev imajo v Crni gori. Cerkev je bila obnovljena in blagoslovljena v torek 21. aprila v kraju Sutomor. Posvečena je sv. Tekli. V tem kraju je že pradavna navada, da katoličani in pravoslavni opravljajo bogoslužje v isti cerkvi.
Obnovljena cerkev je bila deležna dvojnega blagoslova. Pri blagoslovu je za katoličane sodeloval kotorski škof Igo Gu-gič z dvanajstimi duhovniki, za pravoslavne pa črnogorski metropolit Danilo tudi z dvanajstimi duhovniki. Najprej je opravil blagoslov in pravoslavno liturgijo metropolit Danilo. V govoru je poudaril veliki pomen medsebojnega razumevanja. Nato je opravil blagoslov in somaševanje škof Ivo Gugič, ki je v govoru poudaril iste ideje kot metropolit Danilo.
Cerkev je iz konca prejšnjega stoletja. Obnove pa je bila potrebna zaradi potresa leta 1979.
■	Vse kaže, da je gonja zoper sedanjega predsednika avstrijske države Waldheima precej umetno napihnjena in brez pravih prepričljivih dokazov. Sprožili so jo vplivni judovski krogi v ZDA in kot zgleda, od nje nočejo odnehati. Avstrijska vlada skuša priti neljubi zadevi do dna, da vrne državi ugled. Zato je poslala najprej v Beograd svoje funkcionarje, da pregledajo dokumente, ki govore o Waldheimu. Vrnili so se z ugotovitvijo, da ni v njih ničesar za predsednika obtežilnega. Nato je vlada z zanimanjem čakala, kaj ji bo predložila glede Waldheima severnoameriška delegacija, ki je prišla na Dunaj in obljubila dokaze o njegovi krivdi. Pa je ta prišla praznih rok. Vse to da misliti, da vsa gonja zoper Waldheima ni dobronamerna.
MARIJINO LETO
Sv. oče Janez Pavel II. je 25. marca letos izdal okrožnico o Mariji, Odrešenlkovi materi. V tej okrožnici napoveduje Marijino leto, ki se bo začelo na Binkošti 7. junija.
Namen Marijinega leta je obnova in poglobitev ljubezni do božje Matere, globlje spoznanje njene vloge v človekovem odrešenju in življenju Cerkve, poglobitev življenja po veri v Cerkvi in svetu. Načine in posebne pobude obhajanja Marijinega leta bodo za svoje škofije določili krajevni škofje.
Osrednji odbor v Rimu je škofom predložil nekatere možne pobude za praznovanje, vendar povsem neobvezno. Osrednji odbor priporoča škofom preučitev dokumentov cerkvene učiteljske službe, zlasti 8. poglavje Dogmatične konstitucije o Cerkvi drugega vatikanskega koncila, nadalje apostolski spodbudi papeža Pavla VI. »Veliko znamenje« (13.5.1967) in »Marijino češčenje« (2.2.1974) ter okrožnico Janeza Pavla II. »Odrešenikova mati« (25.3.1986).
Posebno pomembna oblika ljubezni do Marije bodo v njej posvečenem letu pobožna romanja in dnevi duhovne poglobitve ter poglobljeno doživljanje Marijinih praznikov in liturgije nasploh.
V Marijinem letu bo možno sprejeti tudi popolni odpustek, podobno kot je to običajno v svetem letu. Odpustek bo povezan z romanjem ali kakšno drugo marijansko pobožnostjo.
Na predvečer začetka Marijinega leta, tj. v soboto 6. junija, bo papež Janez Pavel II. od 18. do 19. ure vodil molitev rožnega venca v baziliki Marije Snežne v Rimu. Z baziliko bo po televiziji in radiu povezanih 16 Marijinih svetišč po vseh petih celinah.
e. 1.
OKNO V DANAŠNJI SVET
H Na zadnjih parlamentarnih volitvah na Malti je nacionalistični stranki (neke vrste demokristjani) po 16 letih, ko je bila v opoziciji, uspelo premagati laburistično stranko, ki je malteška inačica socialistov. Slednji so se spopadli v preteklih letih s Cerkvijo zaradi katoliških šol, se vključili med neuvrščene, navezali tesne stike z Libijo in vzhodnim blokom, skratka: vodili politiko, ki je bila izrazito protiameriško usmerjena. Nacionalisti, ki jih vodi 53-letni Eddie Fenech Adami, so napovedali, da bodo iskali povezavo z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Na volitvah so prejeli 119.721 glasov (50,91 %), laburisti pa 114.937, v sedežih pa 35 proti 34.
■ Francoski ministrski predsednik Chirac je obiskal Moskvo, kjer se je s sovjetskimi državniki pogovarjal o miru in jedrski razorožitvi. Chirac je tudi poudaril potrebo po spoštovanju človekovih pravic in zahteval, naj Sovjetska zveza spoštuje neodvisnost in suverenost drugih držav kot je npr. Afganistan. Francoski predsednik se je sestal tudi z akademikom Saharovom. Ta mu je priporočil, naj se pri sovjetskem partijskem voditelju Gorbačovu zavzame za izpustitev preostalih političnih zapornikov, prav tako pa naj bi sovjetske oblasti dovoljevale odhod na tuje tistim, ki si to želijo.
■ Kar trije atentati proti vojaškim ustanovam so preteklo nedeljo vznemirili špansko prestolnico Madrid. Prva eksplozija je bila namenjena poveljstvu orožnikov (Guardia civil). Istočasno je privozil mimo avtomobil. Starejša žena je izgubila življenje, trije pa so bili ranjeni. Pet minut nato je prišlo do atentata v samem mestnem središču pred poslopjem, v katerem je sedež španske mornarice. Tretja eksplozija pa je odjeknila pred vrhovnim štabom letalstva. Pri tem so bili ranjeni taksist in dva mestna stražnika.
■ Perzijski zaliv, kjer že šest let in pol poteka vojna med Irakom in Iranom, je postal nevaren tudi za obe velesili: Sovjetsko zvezo in ZDA. Tako je prejšnjo soboto morska mina hudo poškodovala enega sovjetskih tankerjev, v nedeljo pa je iraško letalo izstrelilo na severnoaveriško fregato »Stark« raketo exocet in ji povzročilo tri metre široko odprtino. Na ladji je bilo v trenutku napada 175 mornarjev; od teh jih je 37 umrlo, 11 pa je bilo ranjenih. Po eksploziji je fregato zajel požar in se je nagnila na levi bok za deset stopinj. Ladja je z drugimi šestimi nadzorovala plovbo v zalivu ter obenem ščitila
11	kuvajtskih tankerjev, ki so pluli pod severnoameriško zastavo. Do napada je menda prišlo po pomoti. Iraški pilof je bil prepričan, da strelja na tanker. Seveda je severnoameriška vlada izročila protest iraškemu veleposlaniku v Washingtonu, do drugih ukrepov pa, kot se zdi, s strani ZDA ne bo prišlo.
Verske sekte v Afriki
V	Afriki še bolj kot drugod po svetu rastejo in uspevajo verske sekte in imajo vedno več privržencev. Pred desetimi leti so jih našteli kakih 6.000; zdaj trdijo, da je že okrog 7.000 raznih neodvisnih krščanskih afriških cerkva oz. sekt. Vse skupaj pa naj bi štele že 30 milijonov članov. Za Afriko in zlasti še za katoliško Cerkev je to nevaren pojav, ki utegne postati huda ovira za širjenje pristnega Kristusovega evangelija in inkulturacijo Cerkve.
Spremeniti spolno zadržanje
Nizozemski škofje so v izjavi o bolezni Aids povabili prebivalce, naj temeljito
spremenijo svoje spolno vedenje. Opozorili so, da so spolni odnosi z različnimi partnerji glavni vzrok za okuženost s to boleznijo in njeno širjenje, uporaba pre-servativov pa ni primerno sredstvo za obrambo pred to boleznijo. Do spolnih odnosov imajo pravico le zakonci. Škofje opozarjajo tudi na odnos do bolnikov: zapostavljanje oziroma osamitev nikakor nista na mestu. Doslej so na Nizozemskem ugotovili že 260 primerov Aidsa.
Vabilo treh zahodnonemških škofov
Škofje zahodnonemških škofij Fulda, Limburg in Mainz v pastoralnih pismih, ki so jih pred kratkim brali v župnijskih cerkvah teh škofij, vabijo katoličane, ki stanujejo v Frankfurtu in njegovi okolici, naj gostoljubno sprejmejo na stanovanje udeležence 22. narodnega kongresa evangeličanske Cerkve, ki bo v Frankfurtu od 17. do 21. junija. Katoličani imajo takrat lepo priložnost, da do evangeličanskih vernikov pokažejo svojo »bratsko gostoljubnost«. Škofje vabijo vernike svojih škofij, naj se tudi sami udeležijo kongresnih prireditev.
Ove svetli žrtvi nacizma
(nadaljevanje s 1. strani) tobra 1933 je stopila v karmel in si privzela ime Benedikta. Po devetletnem redovniškem življenju v Kolnu in kasneje v Echtu na Nizozemskem jo je Gestapo
2.	avgusta 1942 skupaj z njeno sestro Rozo aretiral, odvedel v zbirno taborišče v Amersfoort in od tam v Auschvvitz. V Auschvvitzu se je njeno življenje končalo v plinski celici. Kolikor je danes znano, se je zgodilo 9. avgusta 1942.
Kakšno je sporočilo nove blažene? Najprej gotovo to, da se človek svobodno odloča za Boga. Ko je Edith zgubila službo v Munstru, ji je bilo na izbiro, da se izseli v Južno Ameriko ali pa da kot zasebna znanstvenica ostane v Nemčiji. Takrat se antisemitizem še ni pokazal v vsej svoji uničevalni blaznosti.
Toda Edith Stein, ki je videla, kaj se pripravlja, si je zavestno izbrala pot v mučeništvo, ker je spoznala, da jo je Bog privedel na to pot in da je zato tudi njena pot. Prevzelo jo je globoko veselje:
Gospod, ali je mogoče,
da se kdo znova rodi,
ki je že prekoračil sredino življenja?
Ti si to rekel,
in zame je to postalo resničnost. Dolgega življenja breme krivde in trpljenja je padlo z mene.
Edith Stein si je izbrala pot v notranjost, kakor sveta Terezija, velika reformatorka njenega reda, v času včlikega verskega odpada, ki je, ko je hotela priti na pomoč Cerkvi, videla sredstvo za to v prenovi resničnega notranjega življenja. Edith Stein v tej izbiri nikakor ni videla umika iz sveta; in tudi o njej je znano, da je bila vse svoje življenje zaradi svoje molčečnosti, svoje zmožnosti vživljanja in jasnosti svojih besed cenjena kot svetovalka. Zavedala se je, da je pot vere »temna pot«, pa tudi, da je vera »temna luč«, ki nam sveti na tej poti.
Prav gotovo smemo videti v razglasitvi Edith Stein za blaženo nadaljnjo potezo papeža Janeza Pavla II. za krščansko judovsko sporazumevanje. V času, ko je judovski narod stopil v najbolj mračno poglavje svoje zgodovine, si je Edith kot zavestno nadomestilo za trpljenje svojega naroda izbrala pot redovniškega življenja v Kristusovi Cerkvi.
Z GORIŠKEGA
Življenjski jubilej Zore Piščanc
Zora Piščanc je vsem našim ljudem znana kot pisateljica dobrih ljudskih povesti. Prav sedaj je izšel življenjepis p. Serafi-na Madona Goriškega, ki ga je za Ognjišče pripravila po obširni knjigi Ludovika Ceglarja. Kolikor vemo, je napisala še neko povest, ki bo letos izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.
Poznana je pa tudi kot upravnica Katoliškega glasa, pri katerem je bila v službi, odkar je odstopila pok. Marica Podgornik. Dolgo je že temu. Z letošnjim letom je Zora Piščanc pustila službo, ker ji telesne moči niso več dopuščale, da bi opravljala to odgovorno delo. Na Placuti se njena odsotnost čuti, saj so se v tolikih letih ljudje nanjo navadili.
Pretekle dni je gdč. Zora obhajala 75-letnico življenja. Rodila se je namreč v
Pastirček št. 8
Pastirčkovi sodelavci so svoje delo v tem šolskem letu uspešno končali, saj so že izdali zadnjo številko revije s kar 36 stranmi.
Ljubka Šorli nam je podarila živo pesem V maju. Danila Komjanc v sliki in besedi pove, kako nastane marmelada. Zaključi tudi prikupno zgodbo o Marcelinu. Olga Tavčar nas s hudomušnim skavtom Mihom povede v vabljive pustolovščine skavtskega poletnega tabora pod šotori. M. Perat predstavi koroško pesnico Milko Hartman ob 85-letnici rojstva ter njeno Pesem Žito valovi. Prav je, da se zamejci med seboj poznamo.
Piščančki in kokoši je naslov dogodivščine navihanega Tomija izpod peresa Luč-Susič. Katehetske strani spremljajo cerkvene dogodke v maju. Branko in Zora Saksida dajeta otrokom potrebne nasvete
Trstu in sicer v Bankovljah 16. maja 1912 v družini poštnega uradnika Rafaela, v kateri so bila štiri dekleta in en sin, pok. duhovnik Lado. Osnovno in meščansko slovensko šolo je obiskovala v Trstu pri Sv. Jakobu. Ko je bil oče premeščen v Piso, je tudi družina odšla za njim. Pred zadnjo vojno, ko je oče stopil v pokoj, je družina prišla v Gorico in tu ostala. Tu je umrl oče in za njim tudi mati. Letos je za starši odšla v večnost še hčerka Marta ali s. Leda, ki je pokopana v Kr-minu.
Med vojno se je Zora Piščanc oglasila najprej v »Vijolici«, notranjem glasilu go-riške dekliške Marijine družbe. Tu se je začela njena pisateljska pot. Kasneje je prešla k »Slovenskemu Primorcu« in »Katoliškemu glasu«, ki sta objavljala njene povesti v podlistku. Zatem je začela sodelovati pri Goriški Mohorjevi družbi. Njene povesti so ponatiskovali tudi izven Goriške, v Argentini ter v Sloveniji. Za svojo dolgoletno in nesebično dejavnost v prid Cerkve in našega ljudstva je leta 1979 na pobudo pok. nadškofa Petra Cocolina prejela papeško odličje »Pro Ecclesia et Pontifice«.
Gospodični Zori ob življenjskem jubileju čestita najprej »Katoliški glas«, hvaležen za njeno dolgoletno delo kot upravnica, Goriška Mohorjeva družba, SKPD Mirko Filej, pri katerem je bila tajnica, Zveza slovenske katoliške prosvete, kjer je prav tako bila tajnica In seveda tudi vsi njeni prijatelji in prijateljice, ki jih ni malo. Bog jo živi in ji pomagaj k boljšemu zdravju!
pred začetkom počitniškega razvedrila v vodi. F. V. je priredila poučno češko pravljico Kamnito srce. Srečanje z otroškim zborom iz Doberdoba je napisala mlada R. F. Sledi opis 40-letnice delovanja Slovenskega karitativnega društva (SLOKADi iz Trsta. Lepe članke so napisali tudi dijaki Andrej Maver, Alenka Gojča, Matejka Grgič, Mirko Zivkovic, Peter Ražem in Mara Devetak.
Mladi bralci so tudi tokrat poslali raznovrstnih spisov, risb in pesmic, da jih je komaj polovica našla prostor na osmih straneh, rezerviranih za Pastirčkovo pošto. Evelina Pahor je s člankom O cvetkah, ki so si izbrale dom na Krasu, zaključila poučno serijo sprehodov po Krasu. Besedilo pesmi Zdrava Marija Ljubke Šorli je uglasbil Z. Harej. Nasvidenje je naslov nagradne rubrike Zore Saksida s počitniškim razpoloženjem. V istem slogu se nadaljuje tudi Pastirčkovo razvedrilo.
V	tej številki Pastirčka najde svoj prostor tudi povabilo na natečaj za naslovno stran v šolskem letu 1987/88, ki velja do 31. maja, seznam Pastirčkovih nagrajenih zamejskih šol ali posameznih razredov in kot se spodobi tudi prisrčna povsem zaslužena zahvala vsem letošnjim velikodušnim sodelavcem: od otrok, katehetov, učiteljev, staršev in prijateljev, ki so omogočili zelo točno izhajanje lista z bogato domačo vzgojno vsebino.
Širite „ Katoliški glas“
Srečanje bolnikov in starejših
Tržaška Duhovska zveza sporoča, da ne bo srečanja bolnikov In starejših ljudi na binkoštni praznik, kot je bilo svojčas napovedano in objavljeno, ampak nedeljo pozneje, 14. junija. Sv. maša v Rižarni pa bo nedeljo prej, na Binkošti, 7 junija.
Škofov pastoralni obisk pri Sv. Ivanu in v Podlonjerju
V	dneh od 3. do 8. maja je tržaški škof Bellomi opravil pastoralni obisk v župniji sv. Ivana v Trstu. V nedeljo 10. maja in v ponedeljek 11. maja pa je g. škof obiskal župnijo sv. Avguština v Podlonjerju. V obeh župnijah imamo slovenski verniki svojega dušnega pastirja in je bil škofov obisk namenjen tudi nam. Rdeča nit škofovega obiska v obeh župnijah je bila verska poglobitev in kateheza za odrasle.
Kašno je bilo vzdušje, ko smo se srečevali z našim nadpastirjem, kažejo besede dr. Marjana Bajca na zaključnem zborovanju:
Gaspod škof! Zadovoljni smo, da ste bili ta teden med nami. Maševali oz. prisostvovali ste pri vseh nedeljskih mašah v slovenskem in italijanskem jeziku. Srečali ste se z duhovniki in laiki, mladimi in bolniki. Seznanili ste se s stvarnostjo v naši župniji. Verjetno ste opazili sončne in senčne strani v verskem in splošnem življenju svetoivanske skupnosti. Vaše spodbudne besede, ki ste jih namenili v številnih priložnostih v obeh jezikih, so bile gotovo na mestu. Podobno kot drugod v Trstu, smo tudi pri Sv. Ivanu kristjani v nekem smislu pravzaprav manjšina. Takšno stanje ni za nas Slovence nič posebnega, ker smo že itak vajeni živeti kot manjšina tudi v narodnem in jezikovnem pogledu. Če pa smo prepričani kristjani in zavestni Slovenci, nas dejstvo, da smo dvakrat manjšina, pravzaprav niti ne moti. Manjšina so bili tudi prvi kristjani. Pomembno je, da ostajamo ponosni kot Slovenci in kristjani in da živimo z vsemi ljudmi v mirnem sožitju. Hvala Bogu, zadnja leta je v župniji med obema narodnostma lepo in strpno razumevanje. Prav je, da nadaljujemo po tej poti. Tako nas bodo tudi drugi spoznali, da skušamo biti pravi kristjani.
Gospod škof! Upamo, da odnašate s tega vašega pastirskega obiska dobre vtise. Prepričani smo, da imamo v vas pravičnega zagovornika v naših naravnih narodnostnih pravicah kljub morebitnim pritiskom, ki pa lahko prihajajo samo z nekrščanske ali celo protikrščanske strani. V naših krajih je čestokrat versko življenje med Slovenci pojenjalo tudi zaradi tega, ker niso nekateri, na žalost ce-
lo	cerkveni krogi, pravilno doumeli narodnostne potrebe in samobitnosti slovenskih ljudi in kristjanov. Za vaše dosedanje delo in skrb se vam najlepše zahvaljujemo.	Milan	Nemac
Koncert Marijinih pesmi v Trstu
Tudi letos je Zveza cerkvenih zborov na Tržaškem priredila koncert nabožnih pesmi. Ker se na binkoštni praznik 7. junija začne Marijino leto, je za koncert izbrala Marijine pesmi. Poudarek je bil na Marijinih ljudskih pesmih. Koncert je bil v cerkvi v Rojanu v nedeljo 17. maja ob 17. uri. Nastopilo je sedem cerkvenih zborov in sicer iz Rojana, z Opčin, s Kolonkovca, Novega sv. Antona ,iz Mač-kolj, Devina in pa Fantje izpod Grmade.
Med cerkvenimi pesmimi je prav gotovo največ Marijinih. Nastajale so med vernim ljudstvom, druge so zložili skladatelji. Na koncertu smo slišali kar lepo vrsto takih pesmi, največ znanih, a tudi manj znanih in precej zahtevnih.
Preteklo nedeljo je bilo mnogo prireditev na Tržaškem, kljub temu se je v cerkvi zbralo dosti ljubiteljev Marijinih pesmi, ki so izvajanju zbrano sledili.
Na začetku je zbrane pozdravil dr. Hum-bert Mamolo, ki že dolga leta vodi rojan-ski cerkveni zbor. Zelo primerna je bila njegova prošnja, naj ne bo ploskanja po vsaki vesmi, zlasti ker je petje v cerkvi.
Za nastopajoče pevce je bila po koncertu kratka družabnost v Marijinem domu. - Z. S.
Predavanja o slovenskem ekspresionizmu
Narodna in študijska knjižnica v Trstu je, podobno kot prejšnja leta, priredila ciklus predavanj iz slovenske kulturne zgodovine. Letošnji je posvečen slovenskemu ekspresionizmu v letih 1910-1930. O tem bogatem obdobju slovenske upodabljajoče umetnosti je pozimi priredila Moderna galerija v Ljubljani uspelo in dobro obiskano razstavo.
Prvo predavanje letošnjega ciklusa je že bilo pretekli četrtek. Jure Mikuž je predstavil slovenskega ekspresionista Vena
Pilona, ki je bil doma iz Ajdovščine. Prav danes, 21. maja, je na vrsti drugo predavanje, in sicer špelce čopičeve o kiparstvu v dobi ekspresionizma in nove stvarnosti. Ciklus predavanj bo sklenil v četrtek 28. maja Stane Bernik, ki bo obravnaval ekspresionistične tendence v slovenski arhitekturi in oblikovanju. Vsa predavanja so v prostorih Trgovinske zbornice.
Marija, Mati in Kraljica na Vejni
Cerkveni koledarji so bili po navodilih zadnjega koncila deležni raznih sprememb. Nekateri svetniki so odpadli, drugi so spremenili godovni dan, zopet drugi so bili na novo vpisani itd.
Tako bomo imeli v tržaški škofiji po novem koledarju te posebne spominske godove in praznike: 4. maja Lazar, mučenec; 24. maja Servul-Socerb, mučenec;
7.	junija prvi mučenci tržaške Cerkve; 6. julija bi. Terezija Ledohotvska, ustanoviteljica misijonske Družbe sv. Petra Kla-verja, ki je večkrat bivala v Trstu; 12. julija Mohor, škof, in Fortunat, diakon;
3.	novembra Just, mučenec; 17. novembra Evfemija in Tekla, mučenki. V soboto pred Vnebohodom (letos 30. maja) bo pa praznik Marije, Matere in Kraljice, na Vejni.
Leta 1945, ko je bila druga svetovna vojna še v polnem teku in je pretila resna nevarnost, da bo Trst razdejan ter ni bilo nobenega upanja, da bi se lahko preprečilo to nesrečo, je nadškof Santin izročil mesto Marijinemu varstvu in se zaobljubil, da bo zgradil njej v čast veliko svetišče, če bo mesto obvarovano.
Šestnajsti italijanski narodni evharistični kongres, ki je bil v Kataniji in pred katerim se je po vseh pokrajinskih glavnih mestih vršilo romanje s kipom Fa-timske Matere božje, je nudil primemo priložnost, da je nadškof izpolnil svojo zaobljubo.
Na tem kongresu so namreč italijanski narod posvetili Brezmadežnemu Marijinemu srcu. Določili so, naj na to posvetitev spominja svetišče, ki ga je treba zgraditi pri Trstu. Sam papež Janez XXIII. je svetišče namenil Mariji, Materi in Kraljici.
Pri blagoslovu temeljnega kamna, ki ga je izvršil kardinal Lercaro, je sv. oče Janez XXIII. izjavil, da bo Marijino svetišče, zgrajeno na kraških tleh, oznanjalo Marijino slavo. Marija je mati, ki je dala telesno življenje Glavi skrivnostnega telesa, ki je Cerkev, duhovno pa njenim udom; ona je Kraljica, ki ima dostop do srca njenega Sina in materinsko oblast nad ljudmi.
Cerkev je posvetil 22. maja 1966 kardinal Antoniutti. Sv. oče Pavel VI. je po televizijskem nagovoru ponovno poudaril, da je novo svetišče znamenje stalne, radostne in notranje predanosti src Mariji, njenemu varstvu in priprošnji.
Vesti iz šolskega življenja
Izšlo je Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem za šolsko leto 1985/86, ki ga že vrsto let ureja prof. Robert Petaros. Publikacija obsega običajne sezname profesorskih zborov in dijakov po posameznih šolah ter več sestavkov o življenju in delu naših šol. Kot že več let doslej, so tisk tudi tega letnika podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem. Letos je Izvestje prvič izšlo v fotostavku tiskarne Graphart in v prikupni opremi Franka Vecchieta.
Pred kratkim so trije poverjeni ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem opravili ravnateljske izpite za redni stalež. Prof. Elvi Miklavec Slokar je ravnateljica na učiteljišču A. M. Slomšek, prof. Ivan Cernic na TTZ Ž. Zois in prof. Josip Rudež na poklicnem zavodu za industrijo in obrt J. Stefan. Tako so vsi ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem v rednem staležu. Na Goriškem je opravila takšen izpit prof. Majda Sfiligoj Corsi in postala stalna ravnateljica na učiteljišču S. Gregorčič. Vsem štirim ravnateljem čestitamo.
Odbor za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol na Tržaškem je po opravljenem delu povabil sodelavce zbornika, ki je izšel ob omenjeni priložnosti in o katerem smo v našem listu že poročali, na sklepni družabni sestanek. V imenu odbora je prisotne pozdravila ravnateljica znanstvenega liceja Fr. Prešeren prof. Laura Abrami. Zahvalne besede sodelavcem pa je izrekel ravnatelj srednje šole Fr. Erjavec prof. Josip Pečenko.
PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi
30., 31. maja ter 1. junija na
25. Praznik češenj
Sobota 30. maja
16.00 odprtje kioskov
20.00 prosta zabava z ansamblom »Taims«
Nedelja 31. maja
10.00 odprtje kioskov
16.00 začetek kulturnega programa:-
— mešani zbor PD Mačkolje
— otroški in dekliški zbor »Slovenski šopek«
— slavnostni govornik
— dramski nastop v domačem narečju
— moški zbor Fantje izpod Grmade
— godba na pihala S. Kumar iz Izole
— župnijska glasbena šola
— tamburaški ansambel iz Boljunca
20.00 prosta zabava z ansamblom Ottavia Brajka
Ponedeljek 1. junija
16.00 odprtje kioskov
20.00 prosta zabava z ansamblom »Taims«
V primeru slabega vremena bo praznik v dneh 6., 7. in 8. junija.
Jurjevanje SZSO - SGS
»Pri svoji časti obljubljam, da bom z božjo pomočjo vestno služil Bogu in domovini, pomagal svojemu bližnjemu, spolnjeval skavtske zakone.« Z obljubo, ki smo jo slovesno izrekli z novinci pri sv. maši, smo izrazili svojo zvestobo, pripravljenost in pokorščino pred Bogom, od katerega pričakujemo pomoči. Skavtsko obljubo naredimo enkrat v življenju, na določen dan in na določenem kraju, živeti pa jo moramo vsak dan. Obljuba ni samo neka nagrada za trud, ki smo ga napravili, marveč je začetek nove poti, ki smo jo začeli.
Letos so se obljube vršile v petek 1. maja v Sovodnjah (Rubijski grad). Jurjevanje predstavlja poleg vsakoletnega tabora najvažnejši dogodek v skavtskem življenju; to je namreč dan, ko skavti novinci izrečejo obljubo, na katero so se pripravljali celo leto. Velika množica skavtov in staršev (okoli 200) je že zgodaj dopoldne prišla na kraj obljub. Novinci in novinke so imeli krajši razgovor o važnosti obljub, ki sta ga vodila načelnik Mauro Leban in načelnica Marija Berto-lini.
Ob 10. uri je bila sv. maša, katero je daroval duhovni vodja Marjan Markežič. Ko je blagoslovil skavtske rute, so se začeli svečani obredi obljub. V organizacijo je letos vstopilo 42 članov in sicer 19 volčičev-veveric in 23 izvidnikov-vodnic.
Po maši smo se vsi podali na bližnjo cementno ploščo, kjer so se v prisotnosti staršev vršile skavtske in zabavne igre. Opoldne je bila na programu »skavtska paštašuta«, ki so jo pripravile sovodenj-ske mame. Popoldne so se igre nadaljevale, tako da so se starši izredno dobro počutili med nami.
Srečanje se je končalo ob pospravi šotorov (saj je manjša skupina skavtov prenočila) in s Pesmijo slovesa.
Delavni Medved
Koncert zbora »Hrast« v Prati
Mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba je imel v soboto 16. maja celovečerni koncert v Prati pri Pordenonu na povabilo tamkajšnjega zbora »XX Secolo«. Organizatorji so poskrbeli, da je nastop potekel ob polnoštevilni publiki v lepo okrašenem Teatru Italia.
Najprej je nastopil domači mešani zbor, ki je pod vodstvom prof. Claudia Raffija zapel v pozdrav nekaj renesančnih mote-tov in madrigalov. Izvajanje je bilo zelo precizno, predvsem dobra je bila zvočnost zbora.
Zbor iz Doberdoba, ki je tudi tokrat nastopil pod vodstvom prof. Hilarija Lavrenčiča, je zelo kakovostno predstavil raven slovenskega zborovskega petja v zamejstvu. Program je obsegal skladbe iz vzhodne liturgije (Čajkovski, R. Korsakov, D. Krištof, Stravinski). Vokalno zelo težke skladbe je zbor odpel s precejšnjo mero glasovne zmogljivosti, ki je sad rednega dela tehnično vokalnih vaj.
V	drugem delu so doberdobski pevci predstavili slovensko narodno pesem. Ta je obsegala dela Kernjaka, Deva, Vrabca, Prelovca, Pahorja. Najbolj je poslušalce prevzela ljudska »Pa se sliš’«, saj oblikovno in vsebinsko precej spominja na furlanski motiv »'O cjampanis de sabide sere«.
Sledil je venček makedonskih ljudskih v priredbi St. Mokranjca pod naslovom »X. Rukovet«. Delo, ki spada med težje kompozicije, je zbor odpel precizno; temu je pripomogla brezhibna intonacija in pa dovršeno stilna interpretacija južnoslovanskih motivov.
Za zaključek je zbor »Hrast« predstavil izbor operetnih arij, povzet iz Leharjeve »Vesele vdove« in iz Kalmanove »Princi-pessa della Czarda«. Ob spremljavi instrumentalnega kvarteta, ki je stilno spominjal na prvotne operetne ansamble, so dunajski motivi dobili pristen odmev, navdušeno občinstvo pa je z nepretrganim ploskanjem zahtevalo od zbora, da ponovi še nekaj skladb. Temu so za konec dodali še znano De Marzijevo »Signore delle cime«, ki je vse globoko prevzela.
Po koncertu je bil zbor povabljen v restavracijo na večerjo, kjer je še dolgo odmevala slovenska pesem. - Poslušalec
■	V Genovi je eksplodiral nabiralnik petrolejskih in kemičnih izdelkov, pri čemer so izgubili življenje štirje delavci, eden pa je bil hudo ranjen. Zaradi nesreče so za ves dan zaprli promet na bližnji železniški progi, avtocesti Genova-Savona in izselili začasno 60 družin, ki živijo v bližini. Do eksplozije je prišlo med iztovar-janjem metilnega alkohola iz ladje v enega izmed rezervoarjev.
n j- ‘■"nii
- ■ , . v	J
Koncert zbora Mirko Filej
V nedeljo 17. maja je bil v Katoliškem domu napovedani celovečerni koncert moškega zbora Mirko Filej. Zbor je zelo dobro odpel pripravljeni program, ljudi pa je bilo veliko kljub številnim drugim prireditvam istega dne in ob isti uri. Prišli so od vseh krajev, ne samo iz Gorice. Nastop je v celoti uspel. Zaradi stiske s časom in prostorom priobčimo daljše strokovno poročilo v prihodnji številki.
Oratorij »Amor vincit«
Oratorij »Amor vincit« - Marijina skrivnost v podobi in glasbi je bil napisan ob 70-letnici hudih spopadov na soški fronti.
V njem nastopajo pevci treh različnih narodnosti, tj. prav tistih, ki so se v prvi svetovni vojni borili drug proti drugemu.
V skupnem pevskem nastopu danes zmaguje ljubezen nad sovraštvom.
Besedilo in glasba sta delo goriškega avtorja Avgusta Ipavca, ki je tudi pripravil oratorij ob 80-letnici smrti goriškega slavčka Simona Gregorčiča. Besedilo oratorija je v trojezični knjižici, M vsebuje tudi pozdrave cerkvenih in javnih ustanov treh sodelujočih dežel. Manifestacija in delo kot tako bosta predstavljeni na mednarodni tiskovni konferenci, ki bo prihodnji teden v Gorici.
Izvedba oratorija bo v cerkvi Srca Jezusovega, ul. Nizza v petek 29. maja ob 20.30. Vseh nastopajočih je 400, od teh štirje solisti, 85 simfonikov RTV iz Ljubljane (dirigent A. Nanut), mladinski zbor »Marija Regina« z Dunaja (50 pevcev), mešani zbor iz Starancana (50 oseb), 180 pevcev iz Slovenije, dramska skupina iz Kirchschlaga, NO (Avstrija).
Organizacijo za celotno izvedbo v Gorici, Gradcu in na Dunaju je prevzel Mednarodni odbor za mir, ki se je osnoval na pobudo Sveta slov. organizacij.
Vstop v cerkev bo z vabili, ki bodo na voljo pri dušnih pastirjih od sobote dalje.
Predstavitev brošure z navodili za spremembo poitalijančenih priimkov in imen
Brošura z navodili za spremembo poitalijančenih priimkov in imen, ki jo je pred dobrim mesecem izdala Mladinska sekcija Slovenske skupnosti, je doživela velik odmev. Zanjo se zanimajo časopisi in razne radijske postaje, zlasti pa zelo veliko ljudi, ki bi bili zainteresirani za spremembo svojega poitalijančenega priimka ali imena. Veliko je takih, ki si to želijo že od nekdaj, niso pa vedeli, kako bi lahko prišli do svojega pravega slovenskega imena ali priimka. Največ je med temi mladih, ki brez kakršnih koli predsodkov in obotavljanj hočejo tudi navzven pokazati pripadnost svojemu narodu, čeprav je treba nekaj truda, tekanja po uradih in denarja, da se pride do spremembe.
Prav zaradi tega prirejata SMReKK (Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub) in Mladinska sekcija SSk predstavitev te brošure goriški javnosti. V Trstu je podobna predstavitev že bila (o tem je naš list že poročal) in je imela značaj tiskovne konference. Goriška predstavitev je namenjena širšemu občinstvu. Avtorji brošure bodo udeležencem objasnili postopke, po katerih je mogoče spremeniti poitalijančeni priimek oz. ime v izvirno, slovensko obliko. Z udeležbo na predstavitvi bo torej pot do spremembe še olajšana, čeprav je že brošura sama, kot je bilo že večkrat poudarjeno, dovolj nazorna in jasna.
Predstavitev brošure bo v četrtek 28. maja ob 20.30 v mali dvorani Kult. doma v Gorici.
Praznik bratstva
Kot prejšnja leta, je bil tudi letos pobudnik za prijateljsko srečanje z dvojezično sv. mašo don Natale Bellini, župnik v cerkvi sv. Pija X. pri pevmskem mostu v Gorici. Službe božje so se v nedeljo 17. maja ob 10. uri udeležili italijanski, furlanski in številni slovenski verniki.
V slovenskem jeziku je maševal kapucinski pater Bruno. Slovenskima beriloma je dodal razlago v italijanščini, evangelij in pridigo pa je imel v slovenščini. So-maševal je don Renzo Boscarol ter povzel evangelij in pridigo v italijanščini.
V cerkvi je vladala zbranost in ljudje so pozorno sledili bogoslužju ne da bi se dolgočasili. V pripravo na obhajilo je vsa cerkev molila očenaš v italijanščini.
Iskrena zahvala pevskemu zboru iz Šte-verjana, ki je z lepim petjem in izbranimi pesmimi povzdignil slovesnost. Organist H. Srebrnič je dobil v nagrado spominsko plaketo.
Pri vhodu v cerkev so bila obnovljena vrata in stena z vdolbino, kamor je postavljen kip Marije Pomočnice v pripravo na Marijino leto. Don Boscarol je vse to blagoslovil pred sklepom maše.
Sledila je zakuska v župnijskih prostorih, kjer so ponovno zadonele slovenske Marijine pesmi. Medtem so gostje pridno kupovali srečke po cerkvenih namenih.
Ob zaključku meseca bo v soboto 30. maja ob 20.30 procesija s kipom Marije Pomočnice po istih ulicah kot vsako leto.
Podgora
Obnovljena tradicija. V nedeljo 10. maja smo v Podgori obhajali praznik sv. Gotarda. Naša cerkev je sicer posvečena sv. Justu, vendar se obhaja tudi praznik sv. Gotarda. Ob tej priložnosti smo v cerkvi oživili star običaj blagoslovitve kruha v čast sv. Gotardu. Po maši so vsi verniki dobili hlebček blagoslovljenega kruha kot nekoč pred leti. Samo, kot pričajo starejši župljani, so takrat blagoslavljali kolače, tiste velike kolače, ki si jih lahko obesil na roko.
Sv. Gotard se časti v naši cerkvi, ker je zavetnik kamnarjev, trgovcev in romarjev. Nekoč so v Podgori bili veliki kamnolomi. Saj so starejše hiše v Gorici zgrajene s kamnom, ki so ga lomili v podgorskih kamnolomih. Kamen v pobočju Kalvarije je namreč trd kot kraški in Kalvarija je bliže Gorici kot Kras. Zato so Podgorci častili sv. Gotarda. Na njegovo nedeljo se je zbralo veliko ljudstva od vsepovsod in je bil nekak ljudski semenj.
češčenje sv. Gotarda je prišlo k nam iz Nemčije. Sv. Gotard je bil namreč po rodu Nemec in se je rodil v škofiji Pas-sau. Stopil je v benediktinski samostan, postal opat in pozneje škof v Hildeshei-mu. Kot škof je zelo skrbel za ljudstvo in pozidal veliko cerkva; pravijo, da nad trideset. Umrl je 5. maja 1038. Zato se ta dan obhaja njegov praznik. Za svetnika ga je razglasil papež Inocenc II. leta 1131 med sinodo v Reimsu v Franciji. Upodabljajo ga kot škofa s knjigo ali pa z modelom cerkvice v roki.
Š tever jan Zlata poroka. V soboto 23. maja bosta v Števerjanu praznovala zlato poroko Val-da in Anton Pintar z Valerišča. Poročila sta se namreč 22. maja 1937 v Cerovem. Njuno skupno življenje je osrečilo šest otrok, od katerih je eden, najstarejši sin, umrl za posledicami prometne nesreče, ko je bil še v mladih letih.
Pintarjeva družina je v števerjanu znana po delavnosti in sposobnosti, saj imajo oče in sinovi obsežna kmetijska posestva, na katerih pridelujejo briško vino. Še sedaj je Anton Pintar vesten obdelovalec svojih vinogradov in njiv in marsikdaj ga po Števerjanu srečamo, ko se v temi vrača na svojem traktorju z dela, in to čeprav ima na ramenih že sedem križev. Eden od sinov vodi v Gorici gostilno, kjer sta zaposleni dve od treh Pintarjevih hčera, ena sama pa z možem vodi drugo gostilno. Rodbino je že osrečilo 14 vnukov in 2 pravnuka. Antonu in Valdi želimo Števerjanci še mnogo let skupne sreče.
Nova telovadnica
Prejšnji teden je odbor za gradnjo telovadnice ob Katoliškem domu v Gorici sprožil več pomembnih korakov. Hvaležen vsem dosedanjim in bodočim dobrotnikom sporoča naslednje: »Podjetje iz Tre-visa je položilo izolacijsko plast čez vso notranjost telovadnice. Sušiti se mora dva meseca, ko bodo nanjo položili predpisano ogrodje in parket. Podpisali smo pogodbo za ogrevanje in električno napeljavo. Začelo se je tudi urejanje zunanjosti tj. obširnega prostora okoli telovadnice in dvorišča. Ob tem se je izkazalo kot zelo nujno delo prenova vseh zemeljskih odtočnih kanalov, jaškov in pločnika oko-
li	starega poslopja ob dvorani.«
Le s skupnimi močmi bomo lahko izpeljali tudi ta neodložljiva dela v prid celotnega Katoliškega doma!
Marijino leto na Sv. gori
Začeli ga bomo s sv. mašo polnočnico ob sledečem sporedu: v soboto 6. julija ob 23.30 češčenje sv. Rešnjega Telesa; ob 24. uri slovesna maša, po maši procesija z milostno podobo Matere božje in lučkami, ob koncu blagoslov z Najsvetejšim. Svete maše ob nedeljah in praznikih pa so ob 8., TO. in 16. uri.
Z veseljem ugotavljamo, da je cestno podjetje začelo s prvimi deli urejanja ceste od Prevala navzgor.
Prava molitev zahteva od nas, da smo v svojem odnosu do Boga odkritosrčni, brez maske na obrazu.
ZAKLJUČNI NASTOP
gojencev glasbene šole »M. Filej« v Gorici, v Katoliškem domu v četrtek 28. maja ob 20. uri
DAROVI
Za Katoliški glas: N. N., Trst 100.000; Olga Troha 25.000 lir.
Za Katoliški dom: V. P. 25.000; Marijina družba - Gorica 52.000 lir.
Za sklad Goriške Mohorjeve družbe: Pavla Rijavec, ZDA 17.000; Alojz Gruntar v spomin na mater Marijo Gruntar ob 14. obletnici smrti 10.000 lir.
Za moški zbor »Mirko Filej« ob 20-let-nici njegovega delovanja: hotelir Vinko Levstik 1.000.000; druž. Bratuž 150.000; go-riška prijatelja N. N. 200.000 in C. K. 100.000; V.J.D. 200.000; J. č. 20.000 lir.
Ob 4. obletnici smrti moža Roberta Ussai daruje žena za Katoliški glas, Katoliški dom, Alojzijevišče in zbor Rupa-Peč po
25.000 in za Sv. goro 30.000, skupaj 130.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N.
družbenica 500.000; N. N. 60.000; N. N. 30.000; Olga Troha 25.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: druž. Viktorja Kalina ne 20.000, pač pa 50.000; razni 11.000 lir.
Za obnovo Marijanišča na Opčinah: N. N., Boršt v spomin pok. duhovnika Franca Štuheca 10.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: otroci v spomin očeta Pavla Malalana 50.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Pavla Gec 50.000; ista za bratovščino rožnega venca 10.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: N. N. 100.000; Marija Bizjak v spomin na Pavlo Hrovatin Marc 10.000; Johana Hrvatin 10.000; M.B.C. 24.000; N. N. 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Mojca in Boris Kuret ob prvem obhajilu hčerke Metke
100.000 lir.
Za sklad M. Čuk: druž. Anton Nanut namesto cvetja na grob Marije Šorli Nardin 50.000 lir.
V	spomin na pok. dušnega pastirja Fr. Štuheca SDB: verniki iz Podlonjerja za Katoliški glas 20.000 in za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 20.000 lir.
Za Sv. goro: Olga Troha 25.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Rupa 100.000; N. N., Rupa 10.000; Ludvik Čev-dek 50.000; Sv. Ivan, Gorica 691.000; Štefanija Bremec 400.000; Sv. Ivan, Gorica 347.000; P. Š. 100.000 Lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
20.000 lir.
Za misijone: domači ob obletnici smrti Antonije in Vere Selj 50.000; J. F. 50.000; M. Malnig 50.000 lir.
Za lačne po svetu: A. S. 100.000 lir.
Za misijonarko s. Anico Miklavčič: N. N. 100.000 lir.
Za misijonarja Ivana Štanta CM: N. N.
30.000 lir.
IZŠLA JE PLANIKA ŠT. 7
Glasilo slovenskih goriških skavtov
Dobite jo pri Matjažu Terčiču, tel. 884193
OBVESTILII
Društvo upokojencev bo imelo svoj občni zbor v soboto 30. maja ob 17. uri v mali dvorani Kult. doma v Gorici, ul. Brass 20. Na sporedu je čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila in volitve novega odbora.
Uredništvo »Planike« razpisuje natečaj za naslovno stran glasila goriških skavtov za leto 1987/88. Risbe naj bodo črnobele na formatu 22x33 cm; najboljše bodo nagrajene prvi dan tabora izvidnikov-vodnic. Pri natečaju lahko sodelujejo tudi nečlani skavtske organizacije.
Društvo slov. izobražencev, Trst in združenje »Most« priredita na sedežu SP v Trstu, ul. Donizetti 3 predavanje Tarasa Kermavnerja iz Ljubljane na temo »Med bogom in vestjo. Predavanje bo v ponedeljek 25. maja ob 20.30.
Sveta birma v rojanski cerkvi, Trst bo v soboto 30. maja ob štirih popoldne za deklice in dečke iz mesta. Birmanci z botri naj pridejo v cerkev vsaj deset minut prej.
V	cerkvi Srca Jezusovega v Gorici bo v petek 29. maja ob 20.30 oratorij
AMOR VINCIT Marijina skrivnost v podobi in glasbi
Avtor Avgust Ipavec; 400 izvajalcev; orkester RTV Ljubljana; zbori: »Maria Regina« z Dunaja, »Audite nova« iz Starancana, ter iz Slovenije: dekliški zbor (Tolmin, Ljubljana), mešani zbor (Tolmin, Most na Soči, Volče, Šturje, Ajdovščina, Budanje, Breznica, Brezje, Mengeš); moški zbor oktetov iz Mengša in Domžal. Solisti: Franjo Petrušanec - bariton, Neven Bela-marič - bariton, Irena Vremšak-Bar - sopran, Jurij Reja - tenor. Nastopi dramska skupina Kirchschlag, NO - Avstrija.
Mednarodni odbor za mir
Spored od 24. do 30. maja 1987
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Skriti dnevnik«. 11.45 Vera iri naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom, telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje s poslušalci. 17.00 Športne novice.
Ponedeljek: 8.10 Pričevanja o TIGR-u.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; Fran Dominko. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček - Janez Bitenc: Srečanje z novo pesmico. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo; prehrana in zdravje. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 V znamenju Rdečega križa. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 Izidor Cankar: »S poti«.
Sreda: 8.10 V objemu gora. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 O razvoju filma v Sloveniji; opoldansika rubrika. 13.20 Primorska poje. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kulturni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Naš jfe-zik; film, kultura, realnost. 16.00 Na go-riškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ljubljanski oktet in nemška skupina »AI-tensteiger Vokalsextett« iz Altensteiga.
18.00 Zgodbe Lipeta Kosca.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Hiša in vrt; od Mont Blanca do prostega plezanja. 13.20 Mladinski zbor Glasbene matice v Trstu. 14.10 Naš jezik. 14.20 Ne prezrimo! 15.00 V svetu filma. 16.00 Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.30 Beležka; glas iz Rezije. 14.10 Otroški kotiček: »Naš lepi okrogli svet«. 14.30 Klepet ob glasbi.
16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Klavdija Sedmak. 18.00 M. Uršič: »Franc in njegovi«. Radijski dokumentarec o tržaških Slovencih.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
SMREeKK in Mladinska sekcija Slovenske skupnosti prirejata predstavitev brošure
NAVODILA ZA SPREMEMBO POITALIJANČENIH PRIIMKOV IN IMEN
Predstavitev bo v četrtek 28. maja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
SKPD »F. B. Sedej« - Števerjan prireja tradicionalni BRIŠKI PRAZNIK 22. maja ob 20.30: Tekmovanje v briškoli; bogate nagrade;
23. maja ob 20.30: Prosta zabava z ansamblom »Prijatelji«;
24. maja ob 17.00: Nastop glasbenih šol iz Števerjana, Gori-
ce in Nove Gorice, Tržaškega mešanega zbora in plesne skupine »Club Diamante« iz Gorice; nato prosta zabava z ansamblom »Taims«.
Vse dni bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na žaru in edinstveno briško kapljico.
V	Katoliški knjigarni v Gorici bo v petek 22. maja ob 18. uri
PREDSTAVITEV KNJIGE ANDREJA GRABARJA »ČLOVEK«
ki je izšla letos pri Celjski Mohorjevi družbi. Knjigo predstavi avtor sam. Vljudno vabljeni.
Katoliška knjigarna
PD »ŠTANDREŽ« prireja v Štandrežu
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Sobota, 30. maja
20.00 odprtje in prosta zabava
Nedelja, 31. maja
16.00 slikarski ex tempore
19.00 nastop štandreške baletne in ritmične skupine. Nato prosta zabava
Sobota, 6. junija
20.00 prosta zabava
Nedelja, 7. junija
19.00 nagrajevanje ex tempore, nastop štandreškega mladinskega zbora, zbora »Rupa-Peč« in veseloigra
»ZDRAVA PAMET« v izvedbi članov PD »Štandrež«; sledi prosta zabava. Na voljo odlični šparglji, domača pijača in jedača. Za ples igrata ansambla »Prijatelji« in »Harmony«.