IZ NAŠE SKRIN1E. so kmetje na svojih travnikih natančno . J " začrtane meje, pri pašnji pa se- tli gledalo NASI GORENJCI. (Nadaljevanje.) na to jn naj se je pasia živina na domačem Pastirjevanje. Pastirski posel je brez- ali na sosedovem travniku, to je bilo pač dvomno eden izmed najstarejših na svetu, vseeno. In le vsled tega je bilo mogoče, da Že v «Zgodbah stare zaveze» beremo o je precejšnje krdelo ovac in govedi zamo- pastirjih; o času Kristusovega rojstva so gel obvladati en sam pastir, bili pastirji prvi, ki so našli Gospoda in Pastirsko službo so vaščani poverili ka- Izveličar sam se je poslužil prispodobe pa- kemu starejšemu gostaču. Kot plačo je stirja, ko je izročal apostolu Petru duhovno pastir prejemal tri srebrne cvancgarce za oblast z besedami: «pasi moje ovce!» celo leto (1 cvancgarca je imela vrednosti Pod besedo pastir ali pastarica smatra- 33 krajcarjev). Hrano je imel izgovorjeno mo na splošno veselega, nepokvarjenega pri vaščanih. Prvi dan je jedel pri enem in zadovoljnega dečka ali deklico, ki ne- kmetu, drugi dan pri drugem in ko je omejeno gospoduje svoji živini, se veseli obral vso vas, je začel zopet iznova. Tako božjega solnca ter v petju in podobnih ne- je vedel vse, kaj se tu in tam kuha in se dolžnih zabavah daje duška čutilom svo- je veselil vnaprej na ono hišo, kjer ga je jega radostnega srca. Prav kakor pravi doletelo kaj boljšega, pesem: Vsako jutro ob 5. uri je sredi vasi za- «Pastarica kravce pase, trobil na svoj pastirski rog. Na ta poziv so ona ima svoje špase, vaščani izpustili živino iz hlevov. Govedo pastir pa prav': juhe, juhe, kakor ovce, vse se je takoj v vasi strnilo na planincah luštno je!> v eno celoto, ki je mirno in pokorno sle- Res je, da ima tudi pastir svoje križe in di}a svojemu voditelju pastirju na pašnik, težave, a kljub temu se vsi, ki smo oprav- ^ko ,e bila živina na pasi mirna, teda, pa- 1 j ali ta posel in tekali za ljubo Čred6, tako ?tlr>u ni bilo ravno posebne sile. Med tem radi spominjamo na to dobo. Saj so bila k° V z.lval .muh.la 1Г.а7°| |e °n ,lahko ]eP° to naša edino srečna otroška leta, ko kljub sedel- "rezi,aval piščalke ali ka, podob- revščini nismo poznali nikakega gorja, ni. Ker imajo _ pa dostikrat tudi nekateri kakih bolesti. To so bila leta, ko je mislila cetveronozci svoje muhe m se v svoji bo- in skrbela mesto nas naša ljubeča mamica, jevitosti kaj radi medsebojno preizkusa,o z mi pa smo v svojih otroških dušah sanjali roČ°.vlJ alj P.a \l .vsje,d «agajivosti po- sanje bajne in rožne ter si predstavljali cede cez drn m strn ej, takrat ima pa pastir svet vse lepši, nego je v resnici. Pa čujmo dovol.> Posl.a' do™4 truda m n.aPora> da našega Gregorčiča: sPravl svo'e P°dlozne brez vecje nesreče . .... л ■ - zopet v red. «Tam srečen pastirček sem glasno pojoc y žabnjci . Rran- . syoj čag j veselje srca razodeval, čredo vaški pastir Brgler, ki se je oveko- poslusal ,e potnik po dolu gredoc, уебЦ 2 originalno pesmij0( v kateri opeva mo, drug mi je z onkra, odpeval.» svoj stan Naravnost imeniten je njegov Bridkosti in boli jaz nisem poznal, humor. V pouk in zabavo jo podajam čita- pijoč le sladkosti sem rasel. teljem popolnoma v originalu: Da bil bi pač vedno tam gori ostal «Jest sm en revež pastir, in črede očetove pasel!» grešnik v kršanski sem ver'. Da, da, Gregorčič, prav si zapel. Zakaj Pišem se Brgler Anton nismo mogli ostati za vedno pastirčki! Ali in služim na pol skor' zaston (j), z drugo besedo: o blažena leta detinska, Za cel' let' mam cvancgarce tri, zakaj ste zbežala od nas! vsak ve, da to Bog ve kaj ni. Gorenjska zemlja ima rodovitne pašnike Včasih dobim tud' pol strganih hlač, in domačini so se ukvarjali s pašnjo že od nove bi raj' — pa kaj čem — ni drgač. pamtiveka. Pred sto leti in še preje so Kravce in ovce, ta stare, ta mlade imeli pastirstvo drugače urejeno nego dan- vse imam rad, če me vbogajo rade. danes. Vsaka vas ,je imela svojega pastirja, Manica. ki je pasel živino iz vse vasi. Glede košnje (Dalje prihodnjič.) Popravek. Verodostojne osebe so obvestile uredništvo «Ženskega soela», da vsebuje sestavek «Karla Grmek-Ponikvarjeva» važno napako. Autorica D—n je namreč na podlagi napačnih informacij omenila, da je pokojna K. Ponikvar/eva sodelovala v nekdanji tržaški «Slovenki» pod pseudoninom