__ kortoii dolov-Jjud»tva. DoUv-o;iravl èe n I do kor produclro|o. paper io dovotod intorooto of tho oUoo. Work« ontttlod to all thoy produco. s» > i-KI./« ik T Mt v. is." * »¡W^ _r* i*ooid«lui BilMr, Dm. t, »907, at lb* post of fin« ttOhlaafo IU. uudvt lb* Act of <;o4ifr*.. of Mtreb Ird, IR7». Office: 2146 Blue Island Ave, "Delavci vseh dežela, združite se". u PAZITE! ^v»........ no it«vilko vokl«paju. ki o« nahaja polog vt> iega naslova, prilepi}«, nega s podajali no ovitku. Ako (268) to številka . ' redni vam o prihodnjo štovilko natega liata po točo naročnina. Prool-mo ponovit« |o takof. »v. (No.) 267, Chicago. H!.. 22. oktobra (October) 1912. Leto (VoL) VIL vellovo delo. bil Roosevelt predsednik lih držav, ae je z njegovim sprejel v kongresu tako-ii militafistični statut, ki ►veltovim podpisom po-m za vso državo. Po tem je vsak sposoben držav-držav, v starosti od 18. do Tezan postati član dežel-te. Vsakega takega državic lahko pokliče pod orožje k (fro predsednika, ki je po uradu vrhovni poveljnik vojaštva na suhem in na Kdor je enkrat vpoklican uporabljati kakor pravi in je podvržen vsem tistim im. kakor stalno vojaštvo. >i se kateri ne ravnal po uka-rojih višjih, pride pred voj-pie. katero ga sme obsoditi ali zapor, zakon je eden izmed najbolj nežnih; kar jih pozna zgo-sem od bojevitega Rima, )bnanje skupaj velikanske le. Ako bi postal predsednik tsk človek, ki bi hotel posta-diktator, bi imel po zakonu ^eo poklicati pod orožje vge pgobne može ter ž njimi razpo-Iti. Ta zakon daje predsedni-Združenih držav večjo oblaat jo je imel Cezar v rimski dr-ali kakor jo je imel Napoleon iparte pred sto leti in celo |jo kakor jo je imel famozni itor in krvnik Porfirio Diaz [ehiki. ima Roosevelt željo iti diktator in ako bo izvoza predsednika, bo imel po m toliko moči, da bo lahko tal po svoji volji. Da ima »vet skomine še po kaj vi kakor predsedništvu, to se že neštetokrat očitno* pokazalo Roosevelt je gotovo tudi imel >v vzrok in namen, ko je urgi-in podpisal tak zakon, ki je studnejši madež na ameriški li. Sicer je sijaj te svobode lajočem kapitalizmu popol-zatemnel, a Roosevelt jo poteptati v blato popolnoma ako jo bo ameriško ljudstvo »lo zopet imeti, jo bo moralo mpiti na kak način. — Roose-ftova izvolitev pomeni katastro-»n bankerot ameriške republi- Iz Debsovih govorov. Delavci morajo priti do spo-da morajo sami storiti, Sejo, da bo za nje kaj stor- [o bi delavci poznali kapi-le politike tako dobro, ti politiki poznajo delavce, bi politiki že zdavnaj ne kar so po nevednosti de- • Nekateri ljudje mislijo, da sialisti neškodljivi sanjači in iti, a kljub temu pa pripono, da imamo socialisti dosti jleda in moči, kakor smo je HI pred desetimi leti. ^^Zakoni naravnega razvoja ijo padec kapitalističnega l. Naravnemu razvoju se more protiviti. Trusti predejo industrijo in temu sJedi trnj tmstov po ljudstvu. Ne obstojal bi razred pod-Pk>v, ako bi ne bilo zaradi da vladajoči razred drži like v nevednosti. Naše pa sloni na podložniškem I, ki se vsak dan bolj za-•vojega položaja in ki se bo izobrazbe in vzajemnosti fcfl industrialnih ra-zmer, za-paterih se pritožuje. bodočem družabnem redu, Hn na skupnem lastovanju ikih sredstev in produkci-itstva za vse in ne za pro-ir oseb, kar socialistična «a zahteva v tej in v vsakem boju, bo vladal mir in hn v izobilju. or**ai*acija TTnited (* w®*,kers of America je ime ■septembra 1912. 3.38.980 „•lT1?T' To J* najvišje število v l* «f^dovini. Zaslužena brca. Na svoji letni konvenciji je Wisconsinska delavska federacija sprejela več ostrih resolucij, v katerih ' obsoja predsedniškega kandidata demokratske stranke Woodrow Wilsona zaradi njegovega, delavstvu nasprotnega stališča. Resolucija je bila sprejeta z 86 proti 16 glasovom. Ta delavska federacija je članica Ameriške delavske federacije, koje glavni uradniki so se izrazili, da bodo porabili ves svoj upliv v to, da bo članstvo glasovalo za Wilsona. Wisconsinska federacija najodločnejše zavrača vsak upliv predsednika Gompersa in njego ve klike. Resolucija se glasi: "Ves Wil-sonov rekord in vse njegove izjave kažejo, da je docela neveden v zahtevah, namenu in značaju delavskih unij ter delavskega gi banja sploh. Vse njegovo obnašanje in početje mu nikakor ne dovoljuje, da bi se mogel nazivati "prijatelja" delavstva. Da je to storil, je očitno, da hoče s tem prijateljstvom delavstvo samo zapeljati, kajti on nikakor ni mož, ki bi bil voljan kaj storiti za izboljšanje delavskega položaja." Resolucija dalje zavrača in obsoja platformo demokratske stran ke ter poživlja delavce, da širijo resnico o demokratski stranki in njenem kandidatu, da Wilsonova kandidatura za delavske interese nima prav nobenega pomena. Nova revolucija v Mehiki. V Mehiki je izbruhnila nova re solucija sicer to pot pod vodstvom generala Feliks Diaza, nečaka nekdanjega predsednika 1n trinoga Porfirio Diaza. Revolucija ima namen strmoglaviti sedanjega predsednika Madera in njegovo vlado. Modero,čigar revoluciji, se je posrečilo pregnati Diaza raz krmilo mehikanske vlade, je bil pred zmago na strani zatiranega ljudstva, a po zmagi si je pa vzel svojega pregnanega predsednika za svoj uzor. Tako je prišel me-hikanski narod iz dežja pod kap. To Maderovo izdajstvo je rodilo Oro8Covo revolucijo, ki pa ni u-spela; a ni se še polegla, že vstaja nova, ki takoj ob rojstvu veliko obeta. Revolucionarji so zavzeli mesto Vera Cruz. Naša vlada v službi petrolejskega trusta. Neštetokrat se je že pokazalo, da je naša vlada, ki je kapitalistično navdahnjena skozinskoz, prav vselej pripravljena iti kostanj iz žerjavice jemat, ako to koristi kakega kapitalističnega mogotca ali korporacije to zahtevajo. Kaj drugega pa je, seveda, ako interesi ameriških državljanov — delavcev zahtevajo, da bi kaj storila zanje, čeprav tudi samo svojo dolžnost. Vsaka stopinja je za to pretežka, vsaka akcija predraga, vsak, še tako krivičen slučaj premalenkosten, da bi se naši "skrbni" vladi zdelo vredno storiti svojo dolžnost. Iz Wasbingtona prihajajo vesti, da se je zvezino tajništvo z vso odločnostjo zavzelo za petro-lejski trust, zoper kojega petrolej se na Nemškem zadnje čase 'pojavlja živahna agitacija. Časopisje poživlja nemško prebivalstvo k bojkotu ameriškega produkta. Ker tega petrolejski trust drugače ne more preprečiti, se je zatekel k naši "skrbni" vladi za pomoč in vlada si ne more kaj, da bi ae ne zavzela za reveža Rocke-fellerja in kompanjone. Intrige in laži župnika Sojarja. Chicaški župnik Sojar ščuva v "A. S." slovenske delavce zoper aodruga Kristana in socialiste sploh z jezuitskimi zavijanji in podlimi lažmi, češ da uči sodrug Kristan revolucijo. Župnik Sojar je nesramen lai-nik in zloben zavijač resnice, dokler ne dokaže kje in kedaj je so. drug Kristan hujskal jugoslov. delavce na krvavo in nasilno revolucijo! Župnik Sojar, zakaj ae bojite priti na ahod 3. novembra? Zakaj nočete vpričo delavcev, ki naj bodo Vaš in naš sodnik, sociali-stom enkrat za vselej povedati to, kar jim gre, ter tako obvarovati slov. delavce, kojih blagor ste poslani varovati po svoji trditvi pred zmoto. Svoboda govora Vam je garantirana 1 Sedaj pokažite svojo veliko ljubezen do slov. delavcev. Stopiti na branik svojega nauka in poklica, sicer Vas zadene še hujša obsodba od atrani slov. delavcev, od katerih živite- Papir ja mrtev in se pnsti mazati kakor kdo hoče! Pridite osebno pred delavce, kakor prihajamo mi, ter pokažite svojo toli hvalisano modrost in učenost! Kaj brenčita, kakor čuri-muri v travi! Pridite na dan kakor mož, da ae enkrat za vselej pomenimo! Le človek, ki je izgubil zadnji čut poštenoati, časti in dostojnosti ter se ponižal na najnižjo moralno stopinjo, je zmožen takih brezvestnih in • neznačajnih pobalinstev. kakeršnih se poslužejo zan-nje čase zopet chicaški slovenski župnik Anton Sojar v svoji o-studni gonji zoper slovenske socialiste. V svojem satansko-zlob-nem gnevu, katerega povzroča v njegovi do skrajnosti pokvarjeni duši za nas veselo in osrčujoče dejstvo, da socialistična misel vrlo in nezmagljivo prodira med najtanjše plasti slovenskih delavcev v Ameriki ter zadobiva med njimi trdna in neomajna tla, vsled česar rapidno in nevzdržno pada moč in upliv vsakovrstnih za človeško družbo nekoristnih institucij ter iz njih prihajajočih indivi-duov, v tem gnevu in neukrotljivi maščevalnosai se župnik Sojar poslužuje nanizkotnejših lopovščin, da bi škodil našemu za izboljšanje bednega delavskega položaja velevažnemu gibanju ter omalovažil velik pomen in uspeh Kristanovih shodov za naše socialistično gibanje. Najprvo je pričel s predrznimi izivanji ter pozval sodr. Kristsna na javno debato v trdni zavesti, da socialisti ne bomo sprejeli njegovega poziva. Jugoslov. 80C. klub št. 1 pa je v sporazumu s Slov. sekcijo J. s. z. sprejel ta poziv ter pozval župnika Sojarja na dvoboj "z uma svitlim mečem." To pa mu je zaprlo sapo. Z namenom, da skrije svojo bojazen ter nameče javnosti peska v oči, je začel pisariti v "A. S." gorostasne budalosti, zlobne laži in zavijanja o socializmu in socialistih. Mi na te napade nismo odgovarjali v nadi, da na javni debaii 3. novembra obračunamo z njim po zasluženju in kakor se za take intrigante, kakor je župnik Sojar, spodobi. Toda župnik se je streznil ter spiznal da se je ugriznil v jezik in da je nesmrtna blaraaža zanj neizogibna, ako se udeleži debate. V svojem obupnem položaju je minuli teden v "A. S." ponovno uabruhal v svoji nizkotnosti nove laži in zavijanja, v katerih piše med drugim: ". . . začetek in konec vsakega njegovega (Kristano-vega) predavanja je: "Revolucija in revolucija! Delavec vzdigni in upri se in spuntaj se zoper kapitaliste in vojska naj bo in kri naj teče — magari v potokih!...." Vsakdo, kdor je poslušal Kri stanov govor, mora vedeti, da je to do krajnosti podla laž,kakeršne je znožen samo intrigant župnik Sojar, kajti Kristan kot socialist ne more priporočati nasilstev, ker socialistične strsnke po vsem svetu streme po tem, da ni osvoje zakonodajne in zakonoizvrševalne zastope, potom katerih bodo po stavnim potom uveljavljale svoje zahteve. Ameriška soc. stranka je na svoji zadnji konvenciji celo sprejela točko, ki določa izključitev vsakega člana, ki bi utegnil pripornr&ati in uveljavljati nasilje (sabotažo)1 v dosego soc. ciljev. Iz vsega intriganstva Sojarje-vega pa je očitno, da hoče naščuvati nezavedne delavce zoper so-druga Kristana in slov. socialiste sploh, da bi se ti delavci v svoji nevednosti spozabili ter z nasilji zanesli na Kristanove shode prepir in nered, kar bi jemalo ugled in upliv slov. socialističnemu gibanju v Ameriki. To je srčna želja župnika Sojarja in njegove klike. Da pa "Proletarčevi" čitatelji spoznajo, kako bujno-podle cveke cveto na njivi duševne revnosti župnika Sojarja, prinašamo del njegovega dopisa: "Gospod Etbin Kristan še vedno hodi po Ameriki od kraja do kraja in iznanjuje evangelij socializma. Ni prišel v Ameriko z namenom, da bi delil dobrote revnim delavcem, kajti njegova roka je prazna in nič ne da, rada pa vzame, če se mu kaj da; in odkar potuje ta plačani, importirani socialist po Ameriki, ni privoščil na- (Nadaljevanje na 2. strani.) Politički skeb! Veste kdo je politični skebt Tisti, kteri ob volitvah glasuje za kapitalistične kandidate. Kapitalistom je politični skeb ravno tako dobrodošel, če ne b€ bolj, kakor strokovni skeb, kteri krade delavcem kruh ob času štrajka. Kdor glasuje za Tafta. Wilsona ali Roosevelta. ta je politični skeb! Ne bodite skebje! Glasujte za Debsa in bodite delavci ! Delavec zblasnil vsled zgube prihrankov. V Gladstone, Mich., je pred kratkem bankrotirala banka D. Hammel & Sons, vsled česar je več delavcev zgubilo svoje prihranke, kakor je to v Ameriki že navada. V strahu, da zgubita svoje težko prislužene prihranke, sta do sedaj zblaznela dva delavca. Eden izmed njih pa je imel v banki $450 in je naročil banki nekaj dni pred napovedbo poloma, da naj jih pošlje neki banki v Belgijo, toda banka tega ni storila, o čemer je bit nesrečnik tudi obveščen. Kakor je revizija dognala, bodo vložniki dobili samo 15% od vloženega denarja. Banka je bila privaten zavod. {'a* bi pač Že bilo, da bi se me-rodsjni faktorji pobrigali za varnost posameznih bank ter tako obvarovali vlagatelje pred velikimi izgubami. Delavci bodite previdni, kam polagate svoj denar! Neki kapitalistični modrijan je iznašel, da so draginjo živil provzročili slabe ceste. Kako modro! Well kdo je pa kriv, da so ceste slsbet In kaj sedaj...? Milica je zapustila po štrajku prizadet premogovni distrikt v West Virginiji. Štrajkujoči pre-mogarji so oddali na ukaz milice vse orožje s katerim so se branili pred kompanijskimi janičarji. Sedaj so brez obrambnih sredstev, a oboroženi kompanijski detektivi in morilci so se vrnili, takoj ko je milica odšla ter pričenjajo svoje prejšnje barabsko delo. Štrajkarji so poslali guvernerju Glaseocku obvestilo, da kompanijski hlapci ponovno napadajo rudarje, z namenom, da jih prisilijo k povrnitvi na delo. Obenem ga poživljajo, da prepreči nadalj-no napadanje, sicer bodo štraj-karji ponovno prisiljeni braniti se s silo, kar bo nedvomno prov-zročilo nov boj na življenje in smrt med štrajkarji in kompanij-sko strsžo. Guverner se je baje izrazil, da hoče zopet razglasiti bojno stanje ter vrniti milico, kakor hitro bo kompanijska straža izvršila prvo nasilje. dtrajk v Utah. Situacija v Bingham, Utah, in Kly, Nev., je ostala nespremenjena zadnji teden. Kompanija dela na vse kriplje na to, da bi med štrajkarji zanetila narodnostno poltno in versko sovraštvo ter tako omajala slogo med štrajkarji, toda do sedaj so ostale vse te satanske nakane brez uspeha. V Bingham so najeli profesionalne pretepače in morilce, ki so izvršili več brutalnih nasilj nad stavkujočimi rudarji. Štrajkarji^ so mirni in ne kažejo prav nobene volje kršiti zakone. Kršitelji zekonov so kompanijski hlapci, ki hočejo v svoji skrajni podlosti izvabiti delavce iz zakonitih mej ter tako dobiti povod za brezobziren napad. Med posebnimi šerifi je dosti takih, ki so presedeli več let v državnih ječah. Predsednik Moyer je prišel nazaj v ozemlje štrajka. Upanja na spravo ni nobenega. Velika večina štrajkujočih rudarjev v Bingham-u so Grki, kojih domovina je ena izmed najrevnejših na svetu. Prišli so v Ameriko, da si olajšajo svoj položaj. Sicer navajeni revščine že od mladih nog vseeno niso mogli vs-trajati s sramotno nizko plačo, katero so dobivali v teh bogatih rudnikih. Njihova plača v marsikaterem slučaju niti $500 na leto ne znaša. Da s tako plačo ni mogoče danes živeti, kaže dejstvo, da so bili tudi grški rudarji prisiljeni posluiiti se zadnjega sredstva za izboljšanje svojih življen-skih razmer. Njihovi glavni zahtevi sta: Zadostna plača za človeku primerno življenje ter pravica, da se smejo pridružiti svojim organiziranim bratom. Berger v volilnem boju. Moritev na debelo. Kadar se kakemu "odličnemu" ameriškemu državljanu zgodi kaka krivica, naj bo majhna ali velika, tedaj je v kapitalističnem časopisju ogenj v strehi. Ako se ob tej priliki spomnimo grozne Titanicove katastrofe, lahko vemo, da se je o bogatinu Astorju pisalo več, kakor o vseh drugih poldrugi tisoč žrtvah. Isti slučaj je sedaj, ko je bil Roosevelt ob-streljen. O njem se več piše, kakor o vseh stotisočih, katere zahteva ameriška industrija za svoje žrtve. Na dolgo in široko se razpravlja, kako in kaj bi se ta napad lahko preprečil, a le malokdo kdaj razpravlja o tem. kako in kaj bi ,se dalo omejiti število delavskih žrtev, ki so štele leta 1908 616.295 mrtvili in ranjenih, skoraj dvakrat toliko kakor Ja« ponsko-ruska vojna. Sodrug in kongresman Victor L. Berger je ponovno kandidat v svojem distriktu. Po večtedenski govorniški turi po Zdr. državah se je vrnil v svoje mesto Milwaukee, kjer hoče pomagati socialistični stranki do zopetne zmage. V enem izmed svojih govorov je dejal: "Moji tovariši kongresma-ni so pravi gospodje in zvesti — svojemu razredu. In jaz upam, da bodo naši kongresmani, kadar pridejo v Washington, ostali tako zvesti svojemu, to je, delavskemu razredu, kakor so zvesti republikanski in demokratski kongresmani kapitalističnemu razredu. Svoje nasprotnike v Milwaukee imamo tam, kjer smo jih hoteli imeti, ko so združeno nastopili proti nam; saj vemo kaj so. Nazadnjaškega rgjublikanca so postavili na napreden demokraški tiket proti meni. Mi pa moramo vseeno zmagati, a ne samo v mojem distriktu, marveč tudi v sosednem četrtem. Vse drugo je postranska reč v letošnjem volilnem boju, glavna stvar je dejstvo, da je delavec izkoriščan in da je zato treba izkoriščanje odpraviti. Jasno sliko o tem izkoriščevanju nam daje poročilo, da je 1. 1909 povprečno vsak delavec v Združenih državah produciral s svojim delom vrednost, enako $1,200, a isto leto pa je dobil plače samo $580, Ostsnek je pograbil kapitalist. To je vprašanje, okrog katerega se morajo vsa druga sukati. Sicer soefalizem ne bo prišel kar ob določeni uri, a da pride sploh, to mora biti dolžnost delavcev. Tudi kapitalizem ni prišel kar čez noč, tudi kapitalizem se je moral boriti za zmago. Veliko socializma bomo že mi dočakali, a popo-len socializem bo prišel s časom. Ta čas pa je odvisen od delavcev samih; zato na delo za socializem!" Atentat na Roosevelta. Minuli teden je v Milwaukee, W is., neki John Schrank iz New Vorka streljal na Roosevelta ter ga zadel v orebrje. Rana je ostala brez hujših posledic. Roosevelta so pripeljali iz Milwaukee v Chicago v posebnem vlaku, kjer je o-stal v Mercy bolnišnici do zadnjega ponedeljka, ko so ga prepeljali na njegov dom v Oyster Bav. N. Y. Kapitalistično časopisje je takoj po napadu dvignilo silen krik, da je napadalec socialist itd., a pozneje je moralo isto ugrizniti kislo jabolko, da napadalec nima ničesar opraviti s socialisti, marveč da je neodvisen ameriški državljan, ki je vedno podpiral in glasoval za kapitalistične Stranke. Motiv za usmrtitev Roosevelta mu je dala baje vizija svoječasne-ga umorjenega predsednika Mc Kinleya, ki mu je sporočil, da je Roosevelt pravi njegov morilec in da naj ga zato maščuje. Kdor hoče, to lahko veruje, a trezen človek tega ne more vrjeti, istotako tudi ne. da je John Schrank blazen. * Da ima ta napad svoje korenine nekje drugje, je gotovo, a kje, tega se pa se danes ne more z gotovostjo trditi. DENTJNCIJANTJE ZOPET NA DELU. Ista klika, ki je denuncirala so-druga Kristana na naselniške o-blasti kot nevarnega anarhista z namenom, da mu zabrani vstop na ameriška tla ter tako prepreči njegovo veliko nameravano delo v prid Jugoslov. soc. zveze, ista klika je bila ponovno na svojem podlem delu, ko je hotela preprečiti Kristanov shod v Springfiel-du, 111. Kakor v New Torku, je tudi tu denuncirala Kristana kot anarhista na tamkajšnje mestne oblasti, a kakor pri naselniških oblasteh so tudi tu dosegle te nizkotne in oropale duše le blamažo. ko so oblasti sprevidele, da so bile nesramno nalagane. Ti "krokarji" so se izdali s svojim, samo de-nuncijantom lestnim krakanjem. Vojna na Balkanu. Vojni moloh je odprl svoje nenasitno žrelo na Balkanu. Zveza balkanskih držav, to so: Bolgarija, Srbija, Črna gora in Gršk* se bojujejo proti Turčiji. Črnogorci, ki so prvi pričeli vojno, so po poročilih dosegli že vec zmag nad Turki blizu Zadra. Bolgarske, srbske in grške čete prodirajo proti mestu Adrianopolu, ki je nekak ključ do glavnega mesta Turčije Carigrada. PROGRAM KRISTANOVIH SHODOV. Oktober. 26. Gary, Ind. 27. Indianapolis, Ind. (slov. in brv. shod). 28. Po možnosti v Clinton. Ind. 30.—31. Detroit. Mich. November... 3. nov. nedelja . . ..Chicago alov. shod. 12. torek............Lorain, O. 13. sreda.........Cleveland, O. 14. četrtek......Colinwood, O. 16. sobota......Forest City, Ta. 17. nedelja........New York Socialistični pregled. KRISTANOVI SHODL (Poročilo t poU.) Dne 30. sept. «va »e i sodrugom Kristanom poslovila od zavednih in gostoljubnih sodrugov v Kan-saau in se napotila v zapadno državo Wyoming. Po dvodnevni vošnji brez kakega posebnega do-godljaja, sva dospela v mesto Ročk Springs, Wyo., kjer se je imel vršiti prihodnji shod. Omeniti moram, da se nahaja to mesto v pravi puščavi. Vse naokoli je sam pesek, iz katerega raste nekaka trava, katera je podobna bolj malemu grmovju, kakor čemu druzemu. Večina Slovencev dela v premogokopih; precejšne število jih je tudi, da imajo gostilne in prodajalnice. Delavske razmere, kakor so mi povedali, so še precej povoljne v primeri z drugimi naselbinami. To se je tudi videlo na splošnem. Ob osmi uri zvečer je bil otvor-jen shod. Sodr. Kristan je govoril kako poldrugo uro. V živi in lahko umljivi besedi je opisal razvoj človeta in njegovem boju za obstanek od pamtiveka do današnjega dne. Dokazal je, kako je bil prvi človek gospodar svojega dela in danes suženj istega, oziroma sedanje kapitalistične družbe, katera lastuje vsa sredstva, ki so potrebna za obstoj sedanje človeške družbe. Po shodu se je vršila ko-lekta, katere je bilo $29.00. de. Šlo se je pač za kapitaliste. V Calumetu se je vršil shod v mestni dvorani. Otvorjen je bil zaradi najine zamude šele ob deveti uri. Ker je tu hrv. soc. klub, je govoril Kristan v hrvatskem jeziku. To pa nekaterim Slovencem ni bilo po volji in so se rajši odstranili. Občinstvo je Kristana burno pozdravljalo, ravno tako tudi njegov govor. Kolekcija je bila $5.75. Mesto Calumet je snažno in ja-ko mimo. V njem se ne vidi tiste živahnosti kot se nahajajo po drugih krajih. Obdano je vse naoko li z globokftni bakrenimi rudniki iz katerih puhti gorak zadušljiv zrak. Tudi tukaj so rudarji še ne organizirani in kot take jih kapi talisti neusmiljeno izkoriščajo. Dne 12. t. m. se je vršil shod v Springfieldu, 111. Tu so bili pa zopet naši dobri črni prijatelji na delu. Pri mestnih oblastih so de-nuncirali Kristana kot anarhista ter da se bo vršil anarhistični shod ne pa socialistični. Ob osmi uri zvečer, ravno ko se je imel shod otvoriti, se pripeljejo v avtomobilu: mestni župan, policijski načelnik, šerif, nekaj policajev in detektivov, z ukazom, da se shod ne sme vršiti. Ko to slišim, se podam k županu, kateri je sedel s svojimi tovariši v avtomobilu in ga vprašam za vzrok. Povedal mi je le toliko, da je dobil od gotove osebe zapriseženo izjavo, da je Kristan anarhist, da so letaki pi sani v anarhističnem duhu in da bo to anarhistični shod. Ko mu pa vso zadevo pojasnim, kako in kaj Drugi dan se je imel vršiti shod v bližnji naselbini Superior. Ker sva pa izvedela, da je le malo Slo- da je, da se vsi Kristanovi shodi vencev tam in potna zveza jako slaba, pri tem tudi časa ni bilo, se shod torej tam ni vršil. Iz Ročk Springs sva se podala v Chisholm, Minn., kjer se je imel vršiti shod 5. t. m. ob sedmi uri zvečer. Prišla sva tje ravno o pravem času. Shod se je vršil v lepi finski dvorani, katera je last finskih sodrugov. Kristanov govor je bil sličen onemu v Ročk Springs Za pokritje stroškov se je nako-lektala svota $7.95. Dne 6. okt. se je vršil shod v Aurori, Minn, tudi v finski dvorani. Ko sva prišla kmalu popoldan v to naselbino, ie naju na kolodvoru pričakovalo precejšne število naših sodrugov, kteri so naju spremili do rodbine Kovač. Takoj na to so se na ulici zbrali finski godci in zaigrali med drugimi "Marsaillezo" in "Internaeio-nalo'\ Nato smo odkorakali v dvorano, kjer so ponovno zaigrali. Ob troji uri je bil shod otvorjen in nato je bil sodr. Kristan predstavljen kot govornik. Shod se je vršil v najlepšem redu. Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili predavanju do konca. Na koncu shoda se je vršila kolekta, katere znesek je bil $12.80; knjig se je razprodalo za $6.60. Kar se tiče naših sodrugov in agitatorjev v Minnesoti, moram reči, da imajo jako težavno stališče. Delavstvo po rudokopih je še vse neorganizirano. Kakor hitro izve družba za kakega nezadovoljneža, ga takoj odpusti od dela. Po navadi so taki nezadovoljneži takoj zapisani v črni knjigi rudarskih družb. Tisti, ki ve, kaj se to pravi, biti zapisan pri družbi v črni knjigi, razume tudi potem stališče naših vrše pod okriljem socialistične stranke, da je Kristan mestni svetovalec ljubljanski izvoljen od stranke same, da je prišel v Ameriko le na povabilo tukajšne soc. stranke, da bi tukaj govoril za sedanjo predsedniško volitev, da je bil tudi pri prihodu iz Evrope v New Yorku pridržan zaradi e-nake denunciacije, katero so narediti naši črni prijatelji: ker je na on dokazal, da ni resnično, je bil od naselniških oblastij takoj oproščen. Ker je župan bil zmožen tudi nemško govoriti, je govoril tudi Kristan / njim Vse to pa je spravilo mavorja v jako neprijeten položaj. Sprevidel je, da se je vjel na limauiee. Da so ga lopovi nalagali. Da se pa gotovi blamaži pred svetom izogne, je nrivolil, da se shod lahko vrši, ako je prirejen od soc. stranke in če bo Kristan govoril o socializmu. Dali smo mu drage volje častno besedo, da je resnica. Naši dobri črni prijatelji imajo zopet eno blamažo več na kosmati duši. Pej, izdajalci! — Ko smo bili gotovi, da se shod lahko vrši, smo šli takoj v dvorano. Slovensko pevsko društvo "Prešeren" je zapelo par pesmi, na kar je nastopil takoj sodrug Kristan. Na shodu je bilo veliko ljudi z Virden, med katerimi je bilo precejšne število Kristanu dobro poznanih sobojevnikov iz stare domovine. Kolekcije je bilo $11.06; knjig se je razprodalo za $10.25. V nedeljo se je shod vršil v St. Lonis-n, Mo. Prišla sva že malo pozno, ker nisva mogla dvorane takoj dobiti. Vršil se je namreč velik soc. shod. Otvorjen je bil že Kristanov shod v Chieagi. Zadnjo nedeljo dopoldan se je vršil v Chieagi, 111., v Narodni dvorani dobro obiskan hrvaški shod, na katerem je govoril so-voril sodrug E. Kristan Na shodu se je prodalo za lepo svoto soc. literature in tudi kolekcija je bila precejšna. Na shodu je bilo okrog 400 oseb. sodrugov. Pri vsem tem se pa ob dveh P°Poldnf>- Na «hodu je govorilo več govornikov v angleškem, nemškem in hrvatskem je-z ku. Ko se je sodr. Kristan pri-\azal, je bil burno pozdravljen. Kmalu nato je bil tudi pristav-ljcn. Njegov govor je napravil prav dober vtis na poslušalce. V lepi hrvaščini je kaj živo razlagal o čl i voski družbi, njenih nalogah ter sedanjem položaju. Poslušalci so ga mnogokrat prekinili z burnim ploskanjem. Na shodu je bilo pričujočih kakih petsto oseb, po večini Hrvati, nekaj tudi Slovencev. Kolekte je bilo $19.00. V St. Lonis-n je socialistično gibanje jako živo. Sedaj se vrše neprestano shodi po dvoranah in mestnih ulicah. Dne 14. t. m. se je vršil shod v Livingston, 111., katero mesro je mala premogarska naselbina. Shoda se je udeležilo po razmerah precejšne število. Kristan je govoril poldrugo uro. Kolekcije je bilo $7.65. naši sodnigi dobro pripravljajo za razredni boj, zlasti še v Aurori. Iz Aurore sva se podala v Calumet, Mich. Spotoma sva se u-stavila v mestu Duluth in sva se seznanila s tamošnjimi angleško govorečimi sodrugi, kateri so jako živahni sedaj. Imajo postavljen cel volilni listek. Sodr. Kaplan je kandidat za kongresmana. Mesto Duluth se razteza ob jezeru Superior in je jako snažno v primeri z drugimi mesti. Plače v tem mestu v primeri po drugih krajih so povoljne. Blizu Dulutha bodo sedaj postavili velike topilnice za železo, v katerih — kadar bodo dogotovljeni — bode delalo več tisoč delavcev. Angleški sodrugi so mnenja, da bi bilo jako dobro, ako bi se že sedaj začeli tam naseljevati razredno zavedni delavci. Ako pridejo tukaj taki delav-ci, potem bodo lahko dobili kontrolo čez delavce, kateri bodo pozneje prišli in se bodo radi tega tudi lažje in boljše organizirali. Ko sva se vozi po Michiganu, je isti dan tudi Roosevelt notoval v posebnem vlaku in govoril v tej drŽavi, kar je tudi provzročilo, da je imel naš vlak eno uro zamu- Obsodba soc. poslanca. 28. septembra dopoldne je bila razglašena obsodba proti socialno demokratičnima poslancema Bor-chardtu in Leinertn. Kakor znano, je predsednik pruske zbornice pozval Borchardta, naj zapusti dvorano, kar pa ta ni storil. Nato ga je dal predsednik iztirati s policijo. Leinert se je pa tako vsedel k svojemu tovarišu, da te ga niso mogli drugače iztirati, kakor da so še njega. Obtožba proti Borchardtu se glasi zaradi kaljenja hišnega mini in zaradi zoperstavljanja državni oblasti. Obsojen je na 100 mark globe. Državni pravdnik je predlagal trimesečni zapor. Leinert je bil obsojen na 50 mark globe zaradi zoperstavljanja državni oblasti. Zoper draginjo. Pruska državna vlada je dovolila sledeče: uvoz sveže govedine iz evropske Rusije, uvoz svežega govejega in prašičevega mesa iz Srbije, Rumunije in Bolgarije za večje število večjih mest, ako bodo prodajali meso za kolikor mogoče nizke cene, pri odločitvi katerih bodo sodelovale tudi oblasti in če dobe mesto takoj konzumen-ti, uvoz svežega prašičevega mesa iz Rusije za vzhodna pruska mesta, uvoz goveje živine iz Nizozemskega v javne klavnice. Dalje preklicuje vlada prepoved za u-voz sveže govedine iz Belgije, kontingent prašičev iz Rusije za vzhodno Slezijo se poviša. Dalje je bilo sklenjenih več odredb glede tarifov in zvezni ,svet naj občinam, ki vodijo prodajo mesa. zakonito jamči, da se zniža carina od 35 ali 27 mark na IS mark. Ob koncu se pa iskreno zahvalim vsem za gostoljubnost, katero ste nama izkazali na najinem potovanju. — Živeli! Frank Podboj. SOCIALDEMOKRATIÖNA ZMAGA. Dunaj, 1. oktobra. Pri današnjih ožjih volitvah za državno zborski mandat v okraju Landstrasse, je bil krščansko socialni kandidat Prochazka poražen in izvoljen sodrug Müller z 8230 glasovi za državnega poslanca. Prochazka je dobil le 7237 glasov. Boj je bil srdit, po vsem okraju je bilo veliko število policistov razpostavljenih, ki so seveda večkrat delali v prilog krščanskih socialcev. Na vso moč so se tudi krščanski socialci trudili, da bi pridobili nemške nacionalce. Po okraju je vozil avtomobil krščanskih socialcev, v katerem so sedele belo oblečene šolarice in trosile po cesti sladkorčke. zavite v papir, na katerem je bilo zapisano: Volite Julija Prochazko! Volilni izid je bil razglašen na shodu pri Drehering, ki je bil ogromno obiskan. Z nepopisnim veseljem so sprejeli socialisti izvolitev Miil-lerjevo. Bolgarski socialisti proti vojni. Sofija, 3. oktobra. Socialisti so priredili predvčerajšnjem veliko demonstracijo pred kraljevo pala. čo proti vojni. Kmalu so jih obkrožili dijaki in pasanti, ter so priredili demonstracijo za vojno. Množica je kmalu silno narastla in je napadla socialiste.Tudi policija je pomagala. Socialno demokratičnega tajnika, sodruga Wlasova je nekdo sunil z nožem. Wlasov je bil takoj mrtev. Policija je napravila čez nekaj časa "mir". Kmalu nato je bilo razglašeno izjemno stanje za vso deželo. — Socialno demokratičen poslanec smrtno ponesrečil. Socialno demokratični poslanec Roll-wagen iz Hamburga je napravil pred časom izlet v Musavske alpe. Na potu v Schartschroffen je padel z višine 400 metrov ter se u-bil. Intrige in laži župnika Sojarja. (Nadaljevanje s prve strani.) šemu slovenskemu delavstvu niti ene tolažilne besede, niti enega bodrilnega nauka, temveč začetek in konec vsakega njegovega predavanja je: "Revolucija in revolucija 1 Delavec, vzdigni in upri se in spuntaj se zoper kapitaliste in vojska naj bo in kri naj teče — magari v potokih! ..." To je vsa tolažba, ki jo ima gospod Kristan na jeziku za utrujenega, revnega delavca v Ameriki. — Uprimo se, spuntajmo se in revolucija naj bo! Dobro! Povejte nam, gospod Et-bin Kristan, ali naj se res Slovenci v Chieagi vzdignemo in ubije-ino McCormickat Vi, ki zanašate med naš narod v Ameriki misel revolucije, ali bo res slovenskim delavcem v Chieagi kaj pomaga-no, če se spuntamo in ubijemo Mc CorraickaT Ali res mislite, da s tem, če ubijemo McCormicka, da bodo mašine v McCormickovi tovarni postale naša slovenska last t Ali res mislite, da mi v Ameriki moremo in smemo krasti in ubijati pri belem dnevu? Tudi za Ameriko velja peta božja zapoved : Ne ubijaj! in sedma božja zapoved: Ne kradi! in kdor se pregreši zoper te zapovedi, ga preganja eden policaj, in Če je eden policaj premalo, prideta dva, in če vsi policaji ne zadostujejo, so poklicani vojaki in cela armada ! Zatorej nikar ne pridite vi, gospod Kristan, s tem naukom revolucije v Chicago, ker vsak delavec ve, da je neumnost misliti, kako bomo v revoluciji ubili Mc Cormicka in njemu pokradli celo fabriko. Tudi se ne nobeden ne bo upal storiti kaj takega, ker vsakdo ve, da to ni varno. Nikar ne rabite besede: revolucija S to besedo samo poživljate ljudi na boj! Jaz pa. s Kristusovim evangelijem v roki, ne želim boja. ne hujskam naroda na revolucijo, an.pak rad pa vidim, če v današnjih težkih časih pride z lepo, mirno besedo, z lepom, koristnim naukom, s pametnim predlogom v korist revnemu delavcu. Delavec vpraša : kaj je danes dobro za me, kaj bo jutri dobro za me. kaj je dobro za mojo družino danes in jutri — povej, govori, svetuj! Po-sluša! te bom. ubogal te bom, poka/i, svetuj, pomagaj! Ali gospod Kristan ima na vsa ta vprašanja samo en odgovor: revolucija, u-bijte McCormicka in pokradite mw vse mašine! Naj to stori Kristan sam, ne kak delavec v Chieagi, in če to stori, bo še težje šel iz Amerike, kakor je notri prišel. So pa zopet drugi, bolj pametni in bolj hladnokrvni socialisti nego je Kristan in ti pravijo: Dajmo mi delavci poštenim potom odkupiti vse mašine bogatinov in potom bomo mi delavci iineli ves ta profit, ki ga danes naredimo mi z mašinami za kapitaliste. In ti socialisti, ki hočejo poštenim potom dobiti v roke mašine, imajo stokrat večkrat pameti kot Kristan, ki je nas prišel v Ameriko dražit z bojnim klicem: revolucija ! revolucija! Da bo vaša revolucija končana, vam pa še to povem, da bi marsikaka pridna in poštena in delavna slovenska gospodinja lahko z metlo uprizorila revolucija nad kakim "kranjskim", mladim socialistom, ki je pri njej dolgo jedel in pil in nazadnje pobegnil; samo, če bi ji prišel spet v roke. — In če bi gospod Etbin Kristan dosegel pri naših socialistih vsaj ta uspeh, da bi vsak kranjski socialist, ki je zdrav in ki dela, plačal p°*teno delavnim našim gospodinjam, kar je dolžan — potem bi ga Slovenke poveličevale s slavospevi in bi ga obsipale z lavorikami in venci . — Proti zračni vojni. Med par-lamontarna unija je sklenila, da se izvoli posebna komisija za rešitev vprašanja glede prepovedi zračne vojne. Ta predlog nnije so podpirali vsi zastopniki raznn 2 Francozov. Iz naselbin. V socialistični družbi ne bo Štrajkov, niti izprtij; ne bo razrednega boja niti vojne. Revolta v ruski jetnišnici. V jetnišnici v Nerčinsku. v kateri so nastanjeni politični in drugi kaznjenci, je izbruhnila revolta. Ko je bil eden kaznjencev boje zaradi surovosti kaznovan najprej s karcerjem, nato pa tepen s šibami, so ostali jetniki proglasili gladovno stavko, kateri je sledilo več izvršenih in poskuše-nih samomorov. Dosedaj so se štirje usmrtili. Jetniki so se za-trupili s ciankalijem, ki so si ga bili na skrivaj preskrbeli Tudi v ostalih šestih jetnišnieah, nahaja-jočih se v metu, so nastali nemiri, ker s kaznjenci zelo kruto posto-pajo. SWEETWATER, WYO. — Dve leti in pol sem že v tej naselbini, ki šteje osem slovenskih družin in nekaj samcev, pa še nisem či-tal dopisa iz te naselbine. Ne morda zato, ker smo prezaspani ali prenevedni, ampak zato, ker noben izmed nas nima potrebne vaje v tem poslu. Da res nismo tako daleč ali pa nič za drugimi naprednejšimi naselbinami kaže to, da smo pred kratkem ustanovili soc. klub ter ga pridružili Jugoslov. soc. zvezi kot štev. 85. Takoj v začetku nas je pristopilo 26 članov, kar je za tako majhno naselbino, kakor je naša, že lepo število. Razumemo se med seboj prav dobro. Edino, kar nas boli je, da je med nami še nekaj sotrpinov, ki nasprotujejo naši organizaciji. Ti ljudje ne vedo, kaj je socializem, kaj je kapitalizem, ti ne čutijo, kako kapitalizem vedno globokej-še zasaja svoje kremplje v njihov'život, ne čutijo velikih krivic, ki se jim gode v današnji družbi, ko dobivajo od svojega dela samo eno petino tega kar bi morali, vsled česar se morajo v svojih življenskih potrebah pri sedanjih visokih cenah živil omejevati na skromno življenje samo zato, da kapitalistični delodajalci žive v obilici in razkošju. Oni ne spoznavajo, da se jim godi krivica in to je za nje slabo. Dokler dejavec ni v stanu spoznati, da je do skrajnosti izkoriščan in da je plača, katero dobiva, samo skromne drobtinice tega, kar bi moral dobiti. Imejmo pa upanje, da bo tudi v njih zakrknjena srca sčasoma posijalo solnce spoznanja, da bodo nam podali roke ter se kakor bratje pridružili naši soc. organizaciji. Podali nam bodo roke ter šli z nami v boj za dosego zmage delavstva nad kapitalizmom; kajti le v složnem nastopu vseh delavcev brez izjeme v narodnosti ali veri si morajo pridobiti to zmago. Zatorej kličem vam vsem, ki ste nam sedaj nasprotni v našem delu, spoznajte svoj položaj, premislite na svojo bodočnost ter bodočnost vaših potomcev; kakšna bo ista, ako se bodo razmere neprestano slabšale kakor se sedaj ! Kar se tiče Kristanovega dohoda sem v Wyoming, zelo obžalujemo, da smo tako pozno zvedeli, da pride sem. Naša naselbina je oddaljena od Rock Springs-a kakih 5 milj. Kar nas je organiziranih sodrugov smo z veseljem korakali tja na Kristanov shod. Nekaj nas sodrugov smo sodruga Kristana slišali že v starem kraju, zato smo ga tem želnejše pričakovali v tej oddaljeni deželi. Človek zadobi novih moči, novega poguma, ako sliši v tujini socialistične nauke v svojem lastnem materinem jeziku. Kristanov govor je moral vzdramiti vsakogar, komur je brezsrčni in neusmiljeni ameriški kapitalizem pustil le še trohico čuta in smisla za rešitev ter lastne volje. Za Kristanom je govoril tudi njegov spremljevalec Fr. Podboj ter pozival navzoče, da naj čitajo samo take knjige in časopise, ki delavcem kaj koristijo, ne pa take, da narede delavce še bolj nezavedne in brezbrižne kakor so. Pozival jih je, da naj se naroče na delavstvu zvesto socialistično časopisje, ki zastopa edino le delavske interese. Tak časopis je "Pnoletarec", na katerega bi moral biti naročen vsak slovenski delavec v Ameriki, potem bi pa ne bilo toliko nezavednosti med našimi rojaki. Da, vsak slovenski delavec naj bo naročnik "Proletarca". vsak zaveden in organiziran delavec naj si pa to šteje v svojo dolžnost. Naj ne bo nobenega sodruga, ki ne bi bil naročen na "Proletarca". Na prvi redni seji soc. kluba je bil izvoljen nasledni odbor: J. Bojda, tajnik; P. Hribar, organizator; J. Pintar, zapisnikar. Vse »odruge našega kluba opozarjam, da naj ne zamude redne mesečne seje, ki se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri sodr. Pavel Hribarju ob 6. uri popoldan. Vsakdo naj prinese seboj člansko karto, da se mu znamke prilepijo nanjo. Olede dela je pa pri nas nekako tako kakor drugod. Delamo po tri do štiri dnij v tednu. Premog je 6 čevljev visok. Morda bi so dalo kaj več zaslniiti, da bi manjkalo železniških voz. Abstinentje tu nismo. Imau dovolj milwauškega ječmenovi in dobrega californijskega cvi ga na razpolago, za denar sevec S krepkim soc. pozdravom vse — J. Bojda, tajnik. Johnston City, 111. — Poroči hočem o vsem, kar utegne zanim ti čitatelje "Proletarca". K smo ravno pred volitvami, n tudi jaz poročam nekoliko o v lilnem boju, ki se danes boju sirom Zdr. držav. Pred kratkem je prišel v na mesto nek republikanski govo nik, ki je hotel na cesti priredi shod, a revež je govoril skor sam sebi. fte tisto malo število p slušaleev, ki jih je imel, niso b njegovi pristaši. Ker je uvic svojo blamažo, je naposled uprj šal poslušalce, ako bi hoteli z klicati: živijo Taft, Roosevelt i Wilson. Nobenega glasu ni bi Vse je molčalo, niti enega glaj ni bilo čuti. Nato je govorn vprašal, če bi morda kandida Debsu hoteli zaklicati živijo. T daj so vsi poslušalci z navduso jem zaklicali, Hurra for Del Govornik je uvidel, da tu zanj i nikake prilike in jo je odkuril. Vse kaj drugega pa je bilo, je nas obiskal socialistični gova nik. Ljudstvo ga je poslušslo navdušenjem. Tu v Johnston-u se je zadi čase pojavil Slovenec, ki dela i klamo za republikansko strani Ta zaslepljenec in nezavednež, ima poleg drugih tudi to na da ga čestokrat obvladajo holni duhovi, je dobil od likanske stranke iz Chicage ke, da jih ponuja si oven ski ni k lavcem in jim priporoča, da nj ne volijo za drugega kakor a Tafta. Gotovo se ne zaveda svojei žalostnega posla, katerega opra lja, ko prodaja koristi izkoriSÜ nih delavcev oni stranki, ki šč in varuje delavske izkoriščev ce. Ko sta ga pa pred kratk opozorila »dva slov. delavca na in ga svarila naj opusti to žalo no delo, je odgovoril, da mu mo zato nasprotujeta, ker sta nevošljiva, da bi zaslužil par < larjev. Ja seveda, pri toliki slepljenosti ni misliti in pričal vati od njega kaj boljšega, kih izdajic delavskega razre je v sedanjem volilnem boju dvomno tudi med slovenskimi lavci precej. Z delom se ne morem poseb pohvaliti. Zaslužek je pičel in di kar za nakladanje preme vedno primanjkuje. Pri seda draginji so delavci z družino n večji reveži. Delavci, 5. nov. vsi na voli ter oddajte svoje glasove kai datom soc. stranke. — Naroč J. B. Rudniška katastrofa v Aj V Lyell. Tasmanija, se je do| dila grozna katastrofa, kakei še ni poznala do sedaj zgodovi Avstralije. V rudniku je pri< goreti predzadnjo soboto in koncu minulega tedna so sprat na suho okrog 30 trupel nesi nih rudarjev. Okrog 20 nidarj še pogrešajo in nobenega upasj ni. da bi bil kateri izmed teh k pri življenju. Tako znaša šte^ vseh žrtev nad 50. STE ŽE SLIŠALI KAJ O DRUŽNI TRGOVINI ALi] KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanov na podlagi zadružnosti, so djetja bodočnosti; samo le majo zasigurjeno svojo poleg drugih koristnih d naprav, ki služijo v občo ko Človeštvu. Kdor se želi poučiti iutan o zadružnih podjetjih, — kad treba znati vsakemu, ki se H* naobraienim naj nemudoma Btf» či knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALKA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekciji' s z jH CENA KNJIŽICI JE 15c *** 8 POŠTNINO in se jo mroht upravništvu Proletarca. ** Blue Island Ave, Chicago, fll Trgovci knjig dobe popust. Razno. :OLIKO ZGODOVINE. ¡zrnu uasprotuo časopisje priliki pisari o nevarno-voške družbe, ako bi dobil em moč iii oblast. Zlasti no časopisje samo ne ve i naslikalo socialiste svojim m, da bi ti imeli tem več-pred njimi. Socialisti so požiralci, dinamitarji, iti in ne vem kaj se vse, je čitati. Vsi taki napadi, navadno končajo z zaklada je vlada, vladarji in vrhovna gospoda najbolj ako se neverno ljudstvo nazaj v pravo krščansko o iveličavno cerkev. Toda ina ravno te cerkve, pa ko drugače govori, ■redi četrtega stoletja je 10 duhovni nt v o si podvreči oblast in oblast raznih v. In kar je najbolj čudno, vo tako nasilje je izšlo s jo nmora kneza. Skof Luci-kalariski je spomnil arijan-naklonjenega cesarja Kon-ina na uničenje roo vsel deželi globok vtis. ITALIJANSKI SOCIALISTI PROTI VOJNI. Italijanski socialisti so priredili na dan obletnice italijansko-turske vojne, 20. septembra, im-pozautne demonstracije proti vojni. V vseh večjih krajih, tudi daleč od industrijskih okrožij, so bili shodi in piotestni obhodi in povsod so doneli klici: Proč z vojno 1 Milansko socialistično glasilo "Avanti" je posvetilo nedeljsko številko izključno le boju proti militarizmu in vojni. "A-vanti" našteva groze pol no četo mrtvih, ranjenih, pohabljenih, katere je moralo italijansko ljudstvo žrtvovati roparskemu pohodu v Tripolitanijo. Po oficijelnih i podatkih so doslej izgube italijanske armade v Tripalitaniji: 1405 ! mrtvih in 2556 ranjenih. K tem številkam je treba prišteti še ne-! znano število onih. ki so umrli za kolero, tifusom in mrzlico. Na ladjah so pripeljali z bojišča v domovino lt.492 bolnih in ranjenih. Treba je pa pomisliti, kako veliko gmotno bedo je povzročila vojna v Italiji, čeprav vlada taji. S plamtečimi besedami se obrača "Avanti" proti nadaljevanju vojne in proti militarizmu, ki ga ne zdržnjejo vlade le zaradi miru, kakor vedno zatrjujejo, temveč edinole zaradi vojne. Ob sklepu članka pravi "Avanti": "Pri-renjanje shodov, pisanje člankov proti vojni, to še ne pomaga. Dolžnost socialistične stranke je, da zastavi vse sile za svoj proti-militaristični program, prav sedaj ob žvenketu orožja, voČigled krvavemu klanju, med zdihi ranjencev in umirajočih, vočigled opustošenju narodnega gospodarstva!" HRVATSKI ZDRAVNIKI ZA JUKIÓÁ. Smrtna obsodba proti atentatorju Jukiču se opira na psihiatrično mnenje izvedencev doktor Langa in dr. Žirovčiča, ki sta proglasila obtoženca za duševno normalnega in popolnoma zmožnega. da je prevdaril svoje dejanje, dasi so se tekom procesa poka/ali na njem jasni simptomi, ki so ravno nasprotno potrjevali, da je namreč Jukič duševno abnormalen in da se ni zavedal svojega čina. Že med procesom je "izvedniško" mnenje obeh sodnih psihiatrov naletelo v zdravniških in zlasti v psihiatričnih krogih na živahen odpor. Pred par tedni pa je obdržavala zveza zdravnikov v kraljevini Hrvaški in Slavoniji svoj letošnji glavni zbor, katerega so se udeležili zastopniki zdravniških organizacij iz vse dežele. Po rešitvi officiel-nih zvezinrh zadev je zagrebški psihiater dr. Ilerzog obširno re-feriral o omenjenem "izvedeniškem" mnenju o Jukicevem procesu. Dokazal je na podlagi obsežnega materiala, da je to psihiatrično mnenje zagrebških sodnih izvedencev v svojih podlagah znanstveno popolnoma napačno in v svojem rezultatu skozinskoz zgrešeno. Na podlagi njegovih izvajanj se je sprejela sledeča resolucija: Zveza zdravnikov v kraljevini Hrvatski in Slavoniji izjavlja na podlagi izvajanj referenta: 1. Izvedenci v procesu proti Jtikifu psihiatrične preiskave in opazovanja niso vodili z ono natančnostjo, temeljitostjo in objektivnostjo, kakor zahtevajo predpisi eksaktne vede. 2. Tako postopanje izvedencev u-tegne hrvaško medicinsko vedo v očeh laikov in strokovnjakov pri nas in v inozemstvu degradirati in izpodkopati njeno dobro ime. Zato zveza v obrambo ugleda medicinske vede in zdravniškega stanu nestvarno postopanje izvedencev obsoja tako v Jukicevem procesu kakor v vsakem nodole, je polil v hipu blaznosti svojo ženo in dva napol odrasla otroka, ki so bili že v postelji, s petrolejem in jih nato zažgal. Ko je blaznež zagledal plamen, je zbežal.in zaklenil za sabo vrata v stanovanje. Letel je na ulico in klical na pomoč. Ko so gasilci u-drli v stanovanje ,so našli nesrečne Žrtve že popolnoma zgorele. Zdravnika so ujeli fcunaj mesta, ko je hotel izvršiti samomor, ln so ga odpeljali v blaznico, * Krvava drama v kasarni. Kakor poročajo iz Verdun^, se je v fortu Ohoisel odigrala krvava drama. Neki vojak je bil kaznovan z zaporom v sobi. Kljub temu pa se je hotel udeležiti poslovilne slavnosti, ki so jo odsluženi dvoletniki njegovega bataljona priredili v kantini. Službujoči korporal mu je udeležbo prepovedal, vojak pa je korporalu enostavno porinil stran ter odšel proti kantini. Nato pa je dal korporal po dveh dopnstnikih, ki sta bila že civilno preoblečena, vojaka ustaviti in prijeti. Toda reni-tentni vojak se je iztrgal, planil proti straži pri izhodu, iztrgal je puško in obadva dopustnika z bajonetom nevarno ranil. Eden izmed ranjenih dopustnikov je že umrl, drugi pa se bori s smrtjo. Renitentnega vojaka so zaprli. Poslednja želja umirajočega skopuha. Te dni je v Budimpešti umrl lastnik poslopja, v katerem je nastanjeno kraljevsko gledišče, Ka-rol Kraus, v tarosti 74 let. Mož je bil celo svoje življenje velik čudak. ali bolje velik skopuh. Ko se je bil pred desetletji priselil iz deškega, si je najprej kot mesar in pozneje kot veletrgovec z živino pridobil miljonsko premožen-je^ Kljub temu pa je živel tako skromno, kakor da bi se nahajal v najsiromašnejših razmerah. Tako je n. pr. že nekaj let sem za šest vinarjev sira in košček kruha tvorilo njegovo edino večerjo. Svojim revnim sorodnikom ni nikoli privoščil podpore. Seveda je ravnatelju kraljevskega gledališča ob vsaki obnovitvi kontrakta povišal najemnino. Ko je čutil, da se mu bliža konec, je poklical k sebi svoje sorodnike in se poslovil od njih z besedami: "Želim, da bi prišel po moji smrti vesoljni potop, da ne boste mogli zapravljati mojih dragih zakladov" Po njegovi 8mrti so našli sorodniki v njegovi zapuščini 540/HV) kron gotovega denarja in 600.000 kron v vrednostnih papirjih. Ra-zentega je zapustil več realitet, ki reprezentirajo veliko vrednost. Ravnatelj kraljevskega gledališča se pogaja sedaj za nakup gledališkega poslopja. * Grozen čin blaznika. Bivši ži-vinozdravnik v Bukarešti, Ceor- Mednarodni mirovni kongres. 28. septembra je v Genevi zbo-rujoži mednarodni mirovni kongres sprejel spomenico, ki izreka simpatije Fincem. Obenem se obrača spomenica do liberalno mislečih članov ruskih oblasti, naj se ti zavzamejo za Finsko. Ruski delegati so se glasovanja zdržali. Nato sta stopila pod splošno napetostjo na tribuno Moch iz Pariza in profesor Quidde iz M"ona-kovega. Na predsednikovo prošnjo so nato poslušali nemški in pa francoski delegati izjavo, ki izreka prepričanje, da se mora v najkrajšem času napraviti odločilen korak m zbližanje Francoske i Nemčije in sicer s tem, da se dovoli Alzaciji - Lotaringiji popolno samostojnost. Izjavo so sprejeli vsi navzoči z odobravanjem. Melanholija. Mnogi zdravniki so edini v tem, d aje melanholija pobitost duha in mnogokrat posledica slabe hrane ali pa nezadostnega prežvečen-ja hrane. Melaholik je pobit, tu-žen in nesrečen. Ako je uzrok te bolezni kak nered v prebavi, morali bi rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki bo hitro iztrebilo prebavne organe in izči-stilo kri. Čista kri bode dalo novo moč, novo življenje bolniku. Njegova hrana mora biti skrbno izbrana in povse prežvečena. Trinerjevo ameriško grenko vino je priznano sredstvo pri izgubi slasti, lenobi čreves in vseh neredih prebave. Ako kterikoli član družine nenadoma oslabi na duhu ali telesu, dajte mu Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. V lekarnah — Jos. Triner 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, 111. ADVERTISEMENT POZOR ROJAKU Slišal sem, da tn v Kansasu prodajajo naše žganje, kar pa ni resnica, kajti to žganje ni bilo kupljeno pri nas. Kdor izmed rojakov hoče rez dobro žganje iz poštenih rok, naj pride sam v žganjarno ali pa naj piše na spodaj navedeni naslov in mi my bomo takoj poslali po ekspresu. JOHN MLINARICH & 00., Distillers, MINDEN MINEŠ, MO. ADVERTISEMENT Xqok Out! You'd better take care of Yourself 9 Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slal>e žleza in drugi znaki prehlade no bodo imeli nevarnih posledic, če bodete rabdi Dr. Richterjev Pain-Expeller po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 6Qc. steklenice. ('u vaj te se ponaredb in pazite na sidro in na*e ime. f. *0. SICHTCS * C0: 216 Pori it.. S*w Y«e*. N. T. Dr. Rlttitcrjor« Con*« Plini« oUjAaJo. # ADVERTISEMENT ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode ln raznih neopojnlb pijač. 1837 So. Fiak 8t Tel Canal Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik za notranjo bolosnl ln ranocolnlk. ¿zdravniška preiskava brezplačno—pia čati je le zdravila, 1924 Blue Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 0 zvečer. Izven Chieag* tiveči bolniki oaj pišejo slovensko. M, A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldnc in od 6—9 zvečer. 1842 So. Azhland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. IL I. STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, IL Ima večjo saJofo ur, ▼enüe, prêta bot im drugih dragotin. Izvrtaj« vsakovrstna popravila v tej stroki p« nizki POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglji&en S veke pivo v sodčkih ia tmtaijka* in druge rasao vrstne pijači tor aaijsk» soaodke. Potniki dobo Mm pn» iifčc za aizkn eeao Poetrezba totea la la berma. Vsem Bloveaeeai in drugim blevanue oe toplo pri poroé« MARTIN POTOKAR, 163S So. Centra Ar*. Chleagt AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. NliCKFv OBNS. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na parniku Kalser Franz Jožef I. In Martha Washlngton Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogerski jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kalser Franz Jozel I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PAKNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6eii'l igt's. 2 Washington St., Nt« York. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ANGLEŠČINA. Mi poučujemo un^lofičino in lepopiaje že peto leto. Učimo potom dopisovn-n.ja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do šest muae-cev. Šolnina nizka. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna dola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohlo. (Prejšnji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10). CARL STROVER Attorney at Law Zastipi ri itik sodittib, St. sobe 1009 133 E WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. .Telefon: Main 3989 Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* -> 1816 So. Centre Ave. I ss m ssssss «sin«« »•«•«■■«SSSSSSI —--- Deni danes na stran in imel boš jutri 1 =—— Začni se nocoj 1 —=— Ml smo blizu tvojega doma in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, m. Vara«, udobno !■ primemo! 22 let poslevai|a. I-Vs. ali fiOe.) """""" 1 Till1,1 mi j Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: "Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brei učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg. slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl ----------------—------- ----- trdo V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, O. Edino In na|ve«|e založništvo slov. anal. In raznih slovenskih kn|l0. Pišite po cenllc. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Varicecele ly d reeele _ BREZ NOŽA I BOLEČIN Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varieoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočik se moških. Ta Prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali ie velike «vote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, • katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo v s« jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, lodlco ln noprlliko ▼ jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE mo&ke bolezni Zfubs nsfosa, bolezni ▼ ledicsh is jetrih zdravim hitro za stalno ia tajno, ftivčene onemoglosti, slabost, napor, sastrupljenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronehitis, srč- _____ SLSt ».ji^AV ("PrHskovanle Z ».ju m«i! brezplačno) (Nasvetizaslon) DR. ZINS, 183 1 £!ffChicago Odprta: 8 ajutraj do a «vo*or. Ob aedaljsh ad 8 ajutr. da 4 pop Zastrupljen,e in vseh drogih kotnik bolezni, kakor priičo,| Incijo, onemoglost itd. Ženske bolezni' boli tok, boleči ae v osa ture, garie, otokliao, po-dju ia druge organske _ bolezni sdravim za stal- iPROLKTAMC UST ZA INTEKKfK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia iadajateij. «unSyuuü delavska tkkovoa draifea v Cbksfo. III. Sara«alNi Za Amaneo $1.50 sa cele leto. 75c u •alista. Za Evropo t2 xa calo leta.il sa polista. J( ^ Pri ipi m'wK MhíUS MMf« mssmamiH htéi S TAM/ naslov. PROLETARIAN % Owaod sad pnblieJied E vsa y Tu aso a t by iMtfe Stavk Workaefl's Psblbhiag Coaipaay Chksft, ¡«liaoU. Glasilo Slovenske organizacije Ju gosi. socialistične Zveze ▼ Ameriki. IwMcairnoN bates: United State» and Canada. ii V) a year, 75c lor half year. Foreign countries $2 a year, tl for half year. MNrumsiNO «aTas on agreement. NASLOV «ADDREf^i ••PROLETA RtC" 2146 Blue Island ave. Chicago^ 111 Na lastnih nogah. Ali e vredno živeti? S4aro vprašanje! Tisočkrat ponavljano, vso filozofijo vseh Časov in narodov prepletajoče vprašanje; strastno zanikavajo eni, krepko potrjujejo drugi. Včasi se bavi s tem problemom le tupatam kakšen posameznik, resničen ali pa dozdeven čudak, včasi pa pride doba, ko se zdi kakor da bi bilo to za vse umove centralno, skoraj edino vprašanje, ki grabi možgane kakor s strojnimi klešči in jih sili, da iščejo po vseh pojavih. po vseh dogodkih, po vseh svetovnih zakonih edino snovi, da bi mogli izreči in podkrepiti odgovor na to vprašanje vseh v-p rasan j. Prav sedaj se je pripehal taj čudni problem zopet v ospredje in zasuznjuje literaturo. Ali je vredno živeti t Gotovo ima filozofa pravico, da muči možgane na vse mogoče načine in lepa književnost sme tekmovati z njo. Toda praktično je malokatero duševno delo tako malega pomena kakor to razrao-trivonje in razlaganje. Kajti če je končni rezultat optimističen, ne bo to spoznanje niti toliko v-plivalo na razvoj človeštva kolikor zaljubljen pogled mladega dekleta. Če pa se odgovor glasi, da življenje ni vredno življenja — kaj tedaj? Edina logična posledica bi bila propagirati samo- ymor. splošen harakiri, generalno uničenje vsega človeškega rodu. Tudi ta ideja je že iskala uresničenja. Hodili so pro rok i po svetu, pridigajoči ugonobljenje vsega življenja; in klubi samomorilcev niso samo teoretična izmišljotina fantazije. Toda nobena-propaganda ni bila tako neplodo-vita kakor ta. Zakaj močnejši od vsega pesimizma je nagon življenja. Nadloge, nesreče, beda, žalost, trpljenje, muke. skrbi — vse je resnično. Ali kljub temu hočejo ljudje živeti. Hočejo. Pa vendar se jim tisočkrat zga bi to življenje. Kdo ve, koliko oči se upira ob nevarnih urah v temne reke, koliko Tok sega po zanjkah, ne da bi sosedje kaj zvedeli o teh težko premaganih izkušnjavah. Clo veštvo hoče živeti. ali težko prenaša breme življenja in večkrat ga preklinja, kakor blagoslavlja. To je strašen vrtinec in večna nevarnost preži na njegovem dnu. Ali ni rešitve? Ali ni izhoda? Človek ne more biti absolutno močnejši od prirode in ne more takozvane usode prisiliti, da bi mu služila v vseh rečeh kakor poslušna dekla. Z nobeno utopijo ni mogoče ustreči človeštvu, ker ni nobena izvedljiva. Išči paradiž — ne najdeš ga. Sanjaj nebesa — ko se zbudiš, ne bo več nebes.Nik-dar ne prisiliš solnca, da bi se sukalo okolo zemlje, ne kamna, da bi padal v višavo. Smrti se ne izogneš, zakonov rojstva ne iz-premeniš. Človek ne more absolutno vladati. Ali kjer ni raja, tam še ni treba da bila bil kar pekel. Če se ne more živjeti v oblakih, ni treba kar poginiti. Priroda je čudna; kruta, brezpogojna v nekaterih rečeh, o drugih pa se človek lahko prav lepo pomeni z njo. Tisoč svojih zakladov mu je že odprla, silne moči mu je izročila in vsak hip je pripravljena, da mu da še , več. še vedno več. Len en pogoj mora izpolniti človek: Delati mo- ra vsemi močmi, ki jih je prejel od nje. z mišicami in z živci, z rokami in a možgani. Če izpolnjuje to zshtevo, je darežljivost prirode neizčrpna ; njens njiva rodi brez prestanka. Napredek ni prazna beseda. Vse s čimer se razlikuje naše življenje od divjaškega, je pridobljeno s tisočletnim delom. In tega ni malo. Zakaj ko se je pojavil prvi človek na zemlji, ni imel ničesar razen ssmega sebe in pravice, da si vzame, kar si more. Ni ga matem*tičarja, ki bi mogel izračunati VLega, kar je delo v neštetih tisočletjih rodilo, kar ie priroda dala človeštvu. Pa vendar je njegovo življenje íe bedno in težko. Pa vendar st se ponavlja z vso sile vpraša u je. če je v red m živeti. - Tega ni kriva priroda. Človek ima omejeno moč, toda njegova moč je vendar moč. In velikega dela svoje bede si ie sam kriv. Zakaj tisoč njegovih nadlog izvira iz razmer, ki si jih je ustvarilo in uredilo človeštvo samo. Priroda ne sili ljudi, da se vzajemno trpinčijo in mučijo, da izkorišča manjšina veČino, da je e-nim dodeljena tlaka, drugim užitek. da strada, kdor dela in da živi v razkošju, kdor pan;- 'eno-bo, da se e^iin cdpirajo vrat s vsega znanja, drugi pa pehajo v nevednost, d.t si eni podaljšujejo življenje, drusr pa krajšajo. Tako si je človeštvo samo uredilo svoje življenje. In človeštvo si samo lahko i?premeni te razmere. Moč inia. ie volje je treba. Toda človeštvo noče. To se pra vi: Dandanes ?e ne more govoriti, kaj hoče, kaj noče človeštvo. Zakaj potom8vo Adamovo je razcepljeno, ločeno, razdeljeno v nasprotne. sovražne tabore. Kar hoče eden, tega noče drugi. Človeštvo nima skupne v Jje in ni ma skupnega cilja. Komur se dobro godi v seda njih razmeiith, ne želi izpremem be. Kdor j<» hoče, mu je sovražnik. Zakaj bi koprnel po dvlii. kdor je srečen brez njega ? Oema bi iskal dolžnosti, kdor uživa same pravice? Ali če pogleda trpin naše »lobe čez mejo, ki loči njegov s ve od sveta izvoljencev, spozna lahko, da se v tem življenju doseže lep kos sreče in da se butara zemeljskega romanja lahko zelo o-lajša. Treba je le takih razmer, ■la ne teče vee bogastvo na eno in vse pomaifjkanje na drugo stran. Ce so človeške roke sposobne, da kopljejo zaklade iz globočin. da dvigajo sijajne stavbe iz tal, da izpreminjajo surovine v koristno blago, da vežejo deželo z deželo, so tudi uraovi sposobni, da urede pravičnejšo razdelitev sadov, koristnejši način dela, boljše razmere sploh. Toda razmere ustvarja, ureja in preureja moč. Manjšina človeštva. ki uživa vse ugodnosti sedanjih razmer, jih brani. VeČina, ki je v njih obsojena na pomanjkanje. si mora sama pridobiti, česar nima in kar vendar potrebuje, da bo njeno življenje čioveško. Na s voie noge se mora postaviti ta večina, vso svojo moč mora zbrati, v združitvi, v organizaciji jo mora spraviti do popolne veljave. pa bo tudi njej življenje nostalo vredno življenja. Kar s« liudje napravli. lahko izpremene ljudje. Ali ne znemo željo, temveč z delom. Xa svoje noge ! Kapitalistično delo kapitalističnega kongresa. Razlika. "Republikanska stranka hoče obraniti sedanje razmere, take. kakršne so; noče nič spremembe. Demokratična stranka hoče pripraviti nazaj razmere kakor so bile, zato ker hoče priti na krmilo. Napredna ali progresivna stranka zahteva "poštenost" in "ne--pristranost" na podlagi ukradene platforme in sicer z osebami, ki uganjajo bumbug in so skrajno pristranske vse svoje politično življenje. Socialistična stranka spoznava v sedanjem sistemu samo stopnjo v razvoju človeške družbe. Snžnost, komunizem, fevdalizem, kapitalizem; vsak od teh je bila stopnja navzgor v človeški družbi. Tako bo tudi socializem stopnja navzgor nad vse dosedanje faze v človeške družbe.-" Emil Seidel. Amerika potrebuje, silno potrebuje — in takoj letos — najmanj pet milionov socialističnih glasov. Meuda nobeno delo ameriškega kongresa ne kaže kapitalističnega značaja istega v tako jasni luči, kakor ravno mesetarjenje * državnimi zemljišči, s katerimi je naša vlada delala kakor svinja z mehom. Kdorkoli je imel toliko, da je odločujočim vladnim faktorjem plačal primerno napitnino, ter ob enem vedeli, na katero kljuko je treba pritisniti, ta je dobil od kongresa toliko zemlje, koliko jo je le hotel. Prvotno je posest Združenih držav obsegala nekoko 1800 milionov akrov. Od tega ogromnega števila je vlada oddala po večini vso za poljedeljstvo primerno zemljo, zlasti boljšo, ter ravno tako tudi velik del rudninskega ozemlja, izuzemši Alasko skupaj, 700 milionov akrov. Od 571 milionov akrov, katere je vlada oddala posameznikom in kor|>oraeijam, je prišlo pod tako-zvauim * homestead" zakonom samo 115 milionov akrov. Železniške družbe so prišle v last potom posebnih kongresnih dovoljenj nič manj kakor 123 milionov a-krov, od katerih vlada ni dobila prav nikake odškodnine. Poleg tega so še posamezne države odstopile znatne količine zemlje, katero je posameznim državam pustila zvezna vlada, tako da so na ta način prišle železniške družbe v posest okroglo 200 milionov akrov, kar je toliko kakor državS Ohio, Indiana. Illinois. Missouri,. Iowa in Wisconsin. • • Nekako do leta 1900 je kongres oddal železniškim družbam in drugim korporacijam skupaj nekako 266 milionov akrov držav, ne zemllje, kar je nekako toliko, kakor cela Francija in Nemčija skupaj, kojih prebivalstvo je številnejše, kakor vseh Združenih držav. Nekaj manj kakor pred sto leti so državna zemljišča obsegala o-kroglih 1800 milionov akrov. Več kakor ena desetina, in sicer najboljše zemlje, vse te zemlje so dobile železniške in druge družbe. 80 milionov akrov je bilo oddanih poljedeljskiin in drugim šolam in šolskim zavodom. Nad šesl milionov akrov je bilo podeljene do-služenim vojakom, toda to zemljo šo pozneje pokupili kapitalisti prav za nizko ceno; v dostih slu-čajihso jo dobili celo zastonj. Nekako 70 milionov akrov je bilo oddanih nazaj posameznim državam. ponajveč močvirja. V državni oblasti je danes še o-krog!ih 775 milionov akrov. toda 370 milionov od teh je v Al ask i. kjer na 4 homestead-e" še ni misliti tako hitro. Med ostalih 405 milionov so všteti obsežni tako-zvani nacionalni parki in gozdne reservacije. Sem spada tudi na tisoče kvadratnih milj gorovja, ter pustinj, ki, se v nobenem slučaju ne dado porabiti za farme. Skupna zemljiška darila železnicam od občin, držav in Unije znašajo okroglih 215 milionov akrov. Samo v državi Minnesota znaša obseg železniške zemllje za dye države Massachusetts; glavna med njimi je Northern Pacific že-lleznica. Obseg železniške zemlje v Kansasu znaša velikost države Conecticut in Rhode Island. V Michiganu in Wisconsin je približno ravno ista. , V Montani je samo ena železniška družba dobila več zemlje, kakor jo imajo države Maryland, New Jersey in Massachusetts skupaj. Tudi v Washington^ znaša plen železniških družb nekako toliko. V Cali-forniji bi iz železniške zemlje napravili New Hampshire. Železniške družbe, ki so dobile največji plen, so: Union Pacifie 13 milionov, Kansas Pacific 12 milionov, Northern Pacific 47 milijonov, Atlantic in Pacific 42 milionov, ter Southern Pacific blizu 10 milionov akrov. Skupen obseg zemljiš, katere je kongres vrgel v žrelo zapadnih železniških družeb, je večji, kakor znaša obseg vseh prvotnih 13 držav naše Unije. Je večji kakor Nemčija in Italija skupaj; večji kakor Avstro-Ogerska. Švica, Nizozemsko in Dansko; ali večji kakor Francija, Velika Hritanija in Relgijsko skupaj. Vrednost te zemlje je veliko večja kakor je vrednost teh železnic; kar so pa družbe dobile od mest in posameznih držav, to je pa še vse več. A ko bi država ob- držala to zemljo in sama gradila železnice, katerega bi ji prebivalstvo posodilo, ali katerega bi dobila iz primernega obdavčenja, od renta od tega zemljišča in od dobička od železnic, bi bile danes vse železnice državna last in vsi milioni akrov zemlje bi bili državna last, kar bi tvorilo za državo neizčrpljiv vir stalnih in velikih dohodkov, katere bi država porabljala v koristi vsega ameriškega prebivalstva. Toda mesto tega, je pa peščica privatnih špekulantov neznansko obogatela, od česar nima ameriške prebivalstvo prav ničesar drugega, kakor to, da mora plačevati pretirano visoko voznino na naših železnicah. Železnice, v državni upravi, pa bi bile cenejše, boljše in var-nnejše. Drug tak je bil D. C. Murphy iz New Yorka, ki je bil ob svoji smrti lastnik 4 milionov akrov farmske zemlje. Ranjki senator Farwell iz Illi-noisa; njegsv brat in še nekdo drugi, so lastovali 3 millone akrov v Texas-u. Gospa Virginija A. King iz Greenville, Texas, lastuje toliko zemlje v enem raneh-u, da znaša celotna area okrov 50 kvadratnih milj. Samuel W. Allerton iz Ghicaga lastuje 40.000 akrov obdelane farmske zemlje in sicer v državah Ohio, Illinois in Iowa. Henry Miller kontrolira in lastuje 14 milionov 400 tisoč akrov rodovitne zemlje=22.500 kvadratnih milj, kar je toliko, kakor države Massachusetts, Connecticut, New Hampshire in Rhode Island skupaj. Sto oseb lastuje 17 milionov akrov najrodovitnejše zemlje v dolini Sacramento. • • Organizirani trusti so dobili kontrolo nad obširnimi ozemljišči v Združenih Državah. Standard j Oil družba lastuje več kakor en inilion akrov petrolejskega ozemlja. Jekleni trust lastuje samo v enem kosu 60 milionov akrov in United States leather Co. poseduje 500.000 akrov z gozdom poraščene zemlje. Lesne družbe, do-minirane po Frederick Weyer« haueser v St. Paulu, lastujejo nekako 30 milionov akrov gozda, kar je skoraj toliko kakor država Wisconsin. Leta 1870 je bil o v Združenih Državah Samo 3400 farm, ki so obsezale več kakor 1000 akrov vsaka. Leta 1880 jih je bilo že 30,000. Leta 1900. pa se je to število povečalo na 50.000. Leta 1880. je bilo o zastarele gospodarske oblike preteklosti popolnoma podlegle ter se umaknile novim kapitalističnim gospodarskim oblikam, ko se je pričela divja konkurenca med kapitalističnimi podjetji samimi. Prišlo je do nove faze gospodarskega boja. Sedaj pa zmaga ni bila več tako lahka nego prej. Kajti konkurenti so bili približno e-nako močni, tako glede na kapitalsko moč,kakor glede na tehnično popolnost. Trajalo je mnogo dalje, predno se je boj odložil, ki je zahteval večje žrtve in izgube na raznih strane. Polomi kapitalističnih podjetij so imeli veliko težje in pogubnejše posledice nego pa polomi nekaterih rokodelskih obratov. Kaj kmalu so spoznali podjetniki trajno nevarnost za njih profite, ki bi nujno sledila zlasti iz neprestanega menjavanja dobrih in slabih gospodarskih peri-jod, dobrih konjuktur in kriz, ako se nebrzdana medsebojna konkurenca ne bi omejila. Kadar so povpraševanja na trgu in s tem zaeno cene naraščale, tedaj so se obstoječi obrati razširjali ter ustanavljali novi; upeljavalo se je naddnevno delo in jemali so se novi delavci v delo. Kadar pa je sledila reakcija, ki je neizogibna spremljevalka kapitalističnega gospodarstva, kadar je povpraševanje na trgu zopet ponehalo. tedaj se je morala produkcija naravno zopet omejevati, obrati so se morali zopet krčiti, mnogi na novo ustanovljeni dostikrat opuščati. V mnogih slučajih pa je bilo boljše in zvezano z manjšimi izgubami, ako se je produkcija vkljub slabi gospodarski konjunkturi ohranila na isti višini, nego Y>a da bi se deloma ustavila, oziroma omejila. V takih slučajih ni kazalo drugega nego prodajati nakopičeno blago po nizkih cenah. To je rodilo nujne posledice, da so se razvijali med podjetnici divji boji radi cen: podjetniki so skušali drug dmzega potisniti s trga. Vsakdo je gledal Delavska predsedni-ftka kandidata •Ia Eugene V. Debs za predsednika Emil Seidel za podpredsednika samo na to, da bi bilo treba govo produkcijo čim manj om< ti. Namen se je redkokdaj d< gel, ker so imeli pač vsi ud ženci eno in isto stremljenje, vji boj za trg je poostril samo sledice za podjetnika, pospi polom marsikaterih podjetij, eno pa zavlačeval proces ozdn Ijenja, ki naj bi kapitalov spravil zopet na prejšno višini Nekaterim, in sicer najmočm šim industrijam je provzročal razvoj posebno težko škodo, rakteristikon moderne tehnike da zaupa enakemu številu deli < • v zmiraj večjo maso proizvajj nih sredstev. Zlasti se to lahl opaža v železarski industriji, hod, ki ga imajo podjetniki di gih industrijskih panog, da se ognejo učinkom nevarne konl renče, da namreč svoj kapital maknejo ter ga naložijo v ki drugi, dobičkanosnejši panogi ta izhod je tu izključen; kajti gube in škode, ki bi jih provj čilo uničenje v teh velikansl proizvajalnih sredstvih lež< vrednosti, bi bile naravnost k< salne. Na drugi strani pa so mere, ki ovirajo odločilno zmi drugega nad drugim, tu jako čno razvite. "Tu ne vlada si veleobrat, ti kapitalomočni ob» ti si postajajo temveč zmiraj beem svojih izkoriščevalcev, to oblast izroči možem, ki se ljujejo r vso odločnostjo proti ibonosnemu početju ropars-trustov. Delavstvo naj se po vzgledu rojih izkoriščevalcev organizira lastne gospodarske in politične lizacije, ki bodo pospeševale iterese delavstva, kakor podpi-io trusti interese delavskih \i-Sevalcev. DELAVSKE PONESREČBE 7 AVSTRIJI. Kapitalistična dmžba zelo var-je z blagom,, zlaati z denarjem; m razkošne je pa gospodari z Življenjem in zdravjem delavcev. Kapitalizem ne izsesava delavcem le ki vi in mozga, uničuje jim živ ce in možgane. Delavčeve osebnosti ne upošteva kapitalizem, ako bi jo le nekaj višje cenil, tedaj bi ae zmanjšale obratne nezgode prav izdatno. Leta 1909 je bilo na Avstrijskem ¡129.186 obratnih nezgod (leta [i908 pa 128.435.). Od teh je bilo 1252 (1207) s smrtnim izidom, 2.903 ( 34.014) nezgod je imelo posledico trajno ali delno ne-ložnost za pridobivanje in 15.031 (93.214) nezgod je bilo ozdravljenih ali pa oškodovanih a drugačen način, n. pr. zato, ker se nezgoda ni priznala kot obratna nezgoda. Med tem ko se je šte-Mo'zvišalo za 752, se je zmanjšalo število odškodnin za nezgode ca 1111. Zadnje dejstvo izvira od tod. ker postopajo pri priznanju rent vedno strožje. Zavarovalnice zoper nezgode se vedno bolj otre-o delavcev, katerim bi morale ¡¡plačevati rente, ker zavzemajo tališče, da se ustavi renta vsem Mlini delavcem, ki dobivajo po nezgodi isto mezdo, kakor pred ne-do, Češ da niso gospodarsko slabšem. To stališče je seveda popolnom napačno, ker jasno je, da dobi delavec s pohabljenimi rovkami. če pride k novemu podjetniku, manjšo mezdo, kak(\r pa de-fcvea z zdravimi rokami. Odkar obstoja na Avstrijskem lavsko zavarovanje je bilo ranih na bojišču industrije Bfc852 delavcev in delavk. Od teh je 18.413 umrlo, 416.410 je Bilo težko ranjenih in 1.068.019 je fetlfo: lehko ranjenih. iLeta 1909 je bilo priznanih 14,825 trajnih rent, in sicer ne le Splpd nezgod in prejšnih let, kate-Ij&n so šele naknadno priznali J tonte. ■Vsega skupaj je uživalo leta JpOO 112.012 oseb trajno rento. kta 1908 pa 104.974. Te osebe so , dobivale na leto 22.053.913 K. za dva milijona kron več kakor leta u908. Od onih, ki so dobivali trajen« rente, je bilo 88.265 oseb popolnoma ali pa deloma nesposob-* nih za delo, druge so zaostali po ¡f»tno ponesrečenih, in sicer je 10.179 vdov, 12.619 otrok in 949 W**ndentov, to je staršev ali sta-staršev ponesrečencev. Poro- Jt * i • , pripominja, da je ženski spol i ▼ znatno manjšem številu udeležen , T>H nezgodah nego moški. ( Glasilo hrvatskih socialistov je ¿¡točka Straža", 1830 South Jfcntre Ave.. srbskih sodrugov pa Narodni Glas", 231C Clvbonm Ohicago. Prvi stane $2 00 IpHI pa $100 za celo leto. Narodnostni in razredni boj* Narodnost, razredni boj in med uarodnost, njihovo razmerje eden do drugega ter skupno in složno delovanje vaeh treh momentov, to danes tudi maraikateremu delavcu noče v glavo. Večina slov. delavcev v Ameriki še danes živi pod utiskom besnečih nacionalnih bojev v domovini, kjer se vsaka obširnejša akcija pričenja in končava z narodnostjo. Kdor svojega političnega nasprotnika re more drugače moralno ubiti, ?iu pa narodnoat toliko časa v obraz meče, da ga ubije. Celo taki delavci so med nami, ki -"Proletar-cu" očitajo nenarodnost.. Da pojasnimo vsa ta vprašanja, priobčujemo tozadevno razpravo, katero je pred nekaj časa prineslo soc, evropsko časopisje. Razprava je pisana v obliki dvogovora med dijakom in delavcem. Nanaša se na Cehe in Nemce, kjer je narodnostni boj najbolj razvit. Razpravo je spisal znani sodra g dr. Otto Bauer. Dijak: Zvedel sem, da si socia* list. Je li to resf Delavec: Da. Več nego leto dni sem celo krajevni zaupnik v našem mestu. Dijak: Torej voditelj! Kako je to mogoče? Saj je bil tvoj oče pristen nemški kmet, tvoja mati je bila poštena nemška žena! In ti si postal internacionalen! Delavec: Če bi vedel, kaj sem vse doživel, odkar sva se zadnjič videla, potem se ne bi čudil temu. Takrat, ko sva še sedela na šolski klopi, sem bil srečen neumen kmečki fant. Ali se še spominjaš n» našo lepo kmetijo? Dijak: Saj smo se otroci dostikrat igrali na travniku . . . Delavec: Vidiš, prišel je dan, ko je naša kmetija prišla na boben. Ko moj oče ni mogel več plačevati obresti od dolgov, nam je prodal upuik hišo in zemljišče. Mi smo morali zapustiti svojo kmetijo. Tega dneva ne pozabim nikoli. Dijak: To je bil gotovo kak židovski oderuh, ki vas je zapodil z rodne grude. Delavec: Naj bo Žid ali kristjan — Kapitalisti so vsi enaki. Dijak: Kaj so pa počeli tvoji starši? Delavec: Prišli so v ubožnico. Takrat sem spoznal dobre kristjane v soseski "nemško rojake". Meni še danes sili kri v glavo, če se 8pcmiiijam, kako grdo so rav-nali z mojo materjo! Dijak: Kaj si pa potem ti začel? Delavec: Sprva sem prišel kot učenec k nekemu ključavničarskemu mojstru. Tepen sem bil med tem časom dovolj, ali hrane nisem dobil dosti. Ko sem bil iz-uoen, sem sel na potovanje. Delal sem na Saksonskem in v Porenju. Tam sem postal socialni demokrat. V velikanskih plavžih sem prvikrat razumel, da se morajo vsi delavci složno upreti premoči kapitala. Pristopil sem k organizaciji in spoznal sem nemško socialno demokracijo; kdor je to z menoj doživel, se mora smejati, če sliši tukaj, da socialni demokrati niao Nemci. Štiri miljone in en četrt, pomisli — štiri miljone in en četrt moških volilcev v Nemčiji priznava k socialni demokracij j i. Največja nemška stranka smo. Dijak: Zakj si prišel zopet tu sem ? Delavec: Pruska policija me je izgnala, ker sem delal za svojo stranko, kot "sitnega inozemca"» ve«. Tukaj »cm dobil delo, tukaj sem se oženil in zato sem tudi ostal tu. Dijak: Ima« li kaj otrok? Delavec: Enega sinčka. Dve deklici sta mi umrli. Plača ni zadostovala, da bi hranil ženo in o" troke, tako da je bila žena pri-morana skoraj poroda hoditi v tovarno na delo. To je bilo morda vzrok, da so prišli ubogi otro" čiči tako šibki in bolehni na svet. Potem jih tudi nismo mogli dovolj hraniti in negovati, Saj je vse postalo tako drago. Prav težko je, družino preživljati. Če bi bil vse to doiživel, potem bi bil gotovo tudi ti socialni demokrat. Ti seveda ne poznaš bede in skrbi. Ti imaš očeta, ki ti nošilja vsak mesec denar, ki ga potrebuješ ... Dijak: Ali prijatelj, razumem prav dobro, da se borite za bolj-/i vi jen je. Zaradi vaših gospodarskih 7ahtev vam nič ne oporekam* Ali vi niste dobri Nemci. Vi izdajate nemštvo Čehom. Zakaj se ne pridružiš rajši nemškona-cionalni delavaki stranki? Saj tudi ona zastopa interese delav-cevvin je zraven tega dobro nemška. Delavec: Poslušaj, France, ali ne vidiš, da vsi sovražniki delavcev dajejo podpore takozvaui delavaki stranki? Tovarnarji silijo delavca, naj pristopi k nemškemu delavskemu društvu in plačujejo tudi tej takozvani delavski stranki volilne stroške. Agrarci I ji pomagajo pri volitvah. Nem-koi.acionalni poslanci, ki so v ¡zbornici glasovali proti vsem delavskim zahtevam, agitirajo za kandidate nemške delavske stran ke. Premožni trgovci in odvetniki glasujejo zaujo. Misliš, da bi kapitalisti in agrarci stranko, katera zastopa res delavske interese, tako podpirali? Ne, France, to ni delavska stranka. Le imenuje se delavsko, da si pridobi delavske glasove. V resnici so to stari nemskonacioalni hlapci tovarnarjev, je to stara krumirska garda, ki si je samo nadela drago ime. Dijak: Priznavam, da je nemška delavska stranka tudi napačno ravnala. Ampak njen program je dober; ona hoče zastopati delavske interese, zraven tega pa hoče skupno z nemškim meščanstvom bojevati naroden boj proti Čehom. Delavec: Nemški delavci ae morejo samo skupno s češkimi delavci boriti proti kapitalu. Kdor hoče resno zastopati delavske zahteve, mora nemške in češke delavce združiti proti izkoriščevalcem. Dijak: Tega ne razumem. Ravno za vas. nemške delavce, so vendar Cehi najnevarnejši nasprotniki. Saj pridejo Čehi v nemška mesta in tlačijo s skromne j šimi zahtevami dosedanjo mezdo, so celo stavkokazi in otežujejo s tem nemškim delavcem boj proti kapitalu. Delavec: V prejšnih časih se je to res dogajalo mnogokrat. Potem pa je internacionalna social na demokracija organizirala tu di češke delavce. Rekli smo če skirn delavcem: 44Če tudi govorite drug jezik kakor mi, ste vendarle naši brarjp. Isti kapital iz-korišča vas in nas. Skupno se moramo boriti. Skupno z nami se morate bojevati proti podjetnikom in meščanskim strankam." Tako smo govorili češkim delavcem. In češki delavci so nas ra zun*eli. Danes je organiziranih več kot 140 tisoč čeških delava cev. Dijak: Ali Čehi, ki pridejo k nam v nemške dele češke dežele, še dandanes tlačijo z njižimi za-hte.vami dosedanjo mezdo. Delavec: Redkeje kakor prej. Izobraževalno delo naših čeških sodrugOv prinaša že sadove. Dijak: Mogoče; vseeno se dogaja to še dandanes. Delavec: Da, toda mi se ne obvarujemo pred tem s psovanjem čeških delavcev in z bojem proti njim, ampak samo s tem, da jim povemo, da so naši bratje, da se morajo organizirati z nami, da moramo mi njim in oni nam izka zovati zvestobo in solidarnost. Pred nekaj meseci je bila v tovarni za stroje stavka. Posestnik tovarne je poslal agente v najrevnejše češke kraje. Imeli so nalogo, da najamejo češke delavce. In ti so res najeli nekaj desetin siroma kov in jih pripeljali sem. Kaj smo hoteli? Če bi bili psovali uboge češke delavce in jih žalili, potem bi bili videli v nas svoje sovražnike in bi postali krumirji. Mi pa smo ukrenil drugače. Na kolodvoru smo jih sprejeli in jim povedali, da je tukaj stavka, da so vendar naši bratje, naši sotrpini in da ne smejo pomagati izkoriščevalcem, To so razumeli, odpeljali so se s prvim vlakom in stavka je končala z zmago. Dijak: Ampak vendar se tudi dogaja, da se Čehi ne odpeljejo in da postanejo stavkokazi. Delavec: Žal. da je tako! Am pak primeri se žal tudi, da postanejo nemški delavci krumirji. — Tudi nemško-nacionalni delavc! Ti celo mnogokrat! Proti temu pomaga samo močna organizacija. ki združi vse delavce brez na rodne razlike v skupnem boju proti podjetnikom. Dijak: O tem sanjate samo vi. nemški socialni demokratjč. Delavci drugih narodov že davno ne marajo nič slišati o internacionalni organizaciji. Ti ustanavlja jo separatistične organizacije, Delavec: To ni resi Ali nisi či-tal razprav internacionalnega socialističnega kongresa, ki se je vršil predlanskem v Kodanju. Tam so se izrekli zastopniki vseh socialističnih strank in vseh strokovnih organizacij sveta proti separatistom. Nemci, Francozi, An' gleži, Italijani, Amerikanci, Rusi, Poljaki — vsi so soglasno obsodili separatizem. Dijak: Ampak vaši češki so-drugi so ostali vzlic temu separatisti. , Delavec: Tudi to ni vse res! Velik del organiziranih čeških delavcev in zvest internacionali. VeČ kot osemdeset tisoč čeških delavcev je članov internacionalnih strokovnih organizacij. Oni nočejo nič slišati o separatizmu in se z naporom vseh sil bojujejo proti separatizmu. Dijak: Toda to je samo del čeških delavcev. Ali ostali so vendarle separatisti. Delavc: Žal, da je tako! Toda naj je tudi boj med nami in separatisti, pri vsem tem gre vendarle v prvi vrsti za obliko strokovne organizacije. Mi menimo, da naj ostanejo na primer vsi kovinarski delavci združeni v eni organizaciji. Separatisti hočejo, da naj tvorijo češki delavci kovinske stroke eno, nemški drugo organizacijo. A tudi separatisti priznavajo. da morata obe organizaciji voditi boj proti kapitalistom skupno. Smo različnega mnenja v obliki organizacije. Ali potrebi skupnega boja, internacionalni solidarnosti tudi separatisti ne u-goVarjajo. V tem se razlikujejo od tvoje nemške delavske stranke, Iti pridiguje delavcem nacionalno sovraštvo, da jim onemogoči skupen boj proti kapitalu. Dijak: Ampak vendarle je značilno, da hoče tako velik del čeških delavcev ustanavljati orga nizacije na narodni podlagi. Tudi nemški delavci bodo še posnemali zgled čeških delavcev. Delavec: Motiš se! Ce je zašel del čeških delavcev na krivo po\ ni to za nas nemške delavce vzrok. da bi jim sledili na krivo pot. Podjetniki se združujejo v vedno krepkejše. od dne do dne močnejše organizacije. Pripralja-jo se namrče za odločilno bitko. Sklepajo tarifne pogodbe po možnosti samo do leta 1913. V tem letu konča več nego 2000 tarifnih pogodb v Avstriji. Takrat bodo velikanske stavke in izprtja, de lav-ka gibanja, kakor jih še nismo doživeli v Avstriji. V tem vc-lepomembnem času bodo delavci morali vsi skupno korakati. Takrat bo vprašanje glede na obliko organizacije kmalu rešeno. V boju proti podjetniku prebolimo hitro vse separatistične zmote. Le nikar se ne zanašaj na separatizem. Delavci vsega sveta so internacionalni organizirani. Mi v Avstriji ne moremo biti izjema. Separatizem dokazuje le, da je nacionalistična gonja spravila tudi del delavcev za trenotek na krivi pot. Ali gospodarska potreba bo ta pogrešek kmalu popravila, Dokler bodo v nemškem delu Češke in Moravske in na Dunaju nemški in češki delavci v isti tovarni izkoriščani od istega delodajalca, bodo tudi obstajale in-ternacionlne organizacije. Dijak: Ali je sploh tega treba, da prihajajo češki delavci v naše nemške kraje in odvzemajo našim nemškim delavcem delo. Naj ostanejo v svojih čeških vaseh. Delavec: Ali misliš, da prihajajo češki delavci prostovoljno k nam. Misliš, da se podajo z veseljem v kraj, v katerem ne razumejo jezika prebivalstva, ki jih pogostoma sprejme prav negosto-ljubno. Beda in sila jih žene k nam. To so kmečki fantje, ki nimajo doma zraven mlajših bratov ne prostora, ne kruha; to so rokodelski pomočniki in delavci, ki v domovini ne najdejo dela. Zato prihajajo v nemške kraje, da tukaj najdejo posla po tovarnah, v rudnikih in pri stavbah. Saj nimajo kakor ti bogatega očeta, ki bi jim pošiljal denarja. Da, če bi se Nemci in Čehi te dežele, namesto da se slabijo v neplodnem na-1 eionalnem boju, združili proti politiki agrarcev. ki ovirajo razširjenje naše industrije, potem bi ta kmalu razcvetala v nemških in čeških delih te dežele, v nemških Razširite svoje snanje! Poučite ao o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v avoji književni zalogi sledeče knjifa in brošure. Pošljite naročilo še danea: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Etbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba......:......................80 "Pod S povednem pečatom", I. zvezek................................ l.Q§ II. zvezek.................................80 Upton Hinclair (poslov. Jo». Zavertmk in Iv. Kaker): "Diungel". Po vest is ehicaškik klavnic.......................................$1.00 Etbin Kristan: "Francka In drugo"..................................25 Pavel Mihalek: "I* nižin iivljenja".................................... "Tajnosti španske inkvizicije". (Dosedaj izšli saino štirje snopiči). — Snopič po ........................................................ BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir KnafliČ: "8ocializem"..................................... j.ao Enrice Ferri: Socializem in moderna veda.............................«o "Država prihodu J osti" ..............................................20 "Proletariat".............................................10 Etbin Kristan: "Nevarni socializem"...............*................... "Strahovi" (Priporočljivo).................................... .15 '' Komunistični manifest"......................................... g0 "Zakaj smo socialisti V......................................!!!!!!!! .1$ "Kdo uničuje proizvajanje v malem".................................... "Socializem"................................................................................................lp "Kapitalistični rasrsd".................................!!!!!!!!!!!! .15 "Socijalna demokracija in kmstsko ljudstvo"........................... ' 'Vojna in socialna demokracija".............................>....!!! .15 "Občinski socializem" ...............................................35 "Moderni socializem" ................................................ N*Aa bogatstva . . , 5 Ps O. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10 KNJIGE IN BRO&URE ZA PROTTKT.ERTKALNO PROPAGANDO: Prof. Wabrmund (poelov. A. Kristan): "Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost"...............35 "Krst sv. Vladimir J a." (V verzih. Priporočljivo.) ...............!.!!! !l5 "V dobi klsrikalisma". (Pripoiočljivo.).............................. jo DRUGE KNJIGE IN BRO&URE: "O konsumnih društvih".............................................i§ "Narodno vpra&anje in Slovenci"......................................i* "Moderni politični rasvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." .......................................................]| "Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj is iivljenja fajmoAtra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes eveto-piaemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedel za "nebeško kraljevstvo"............................................... "Kako je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snoni*.).. t* Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. Delavci v Chicagi in okolici/ vsi na * * ' ♦ VELIKO JESENSKO VESELICO katero pri rede j Čikaške organizacije št 1,6,20 in 60 JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DIME 1Q. NOVEMBRA V NARODNI DVORANI, vogal Centre Avenue In 18. ceste Na veselico bo govoril Etbin Kristan. Začetek koncerta ob 2 uri popoldne, progra- l/ctnnnina ORn ma ob 4. uri, od 9. ure naprej prosta zabava. TOlUpilllld Z JU Ženske v spremstvu moftkih vstopnine proste. kakor čeških krajih bi bilo dosti dela, in češkim delavcem ne bi bilo več treba, hoditi v nemške kraje, ker bi našli delo v domovini. Dijak: Kaj pa je nam Nemcem mar, kje najdejo Cehi delo. Ampak priseljevanje v našo nemško deželo bi se jim moralo zabraniti. ^Delavec: Tako misliš ti. Ali nem-škonacionalni tovarnarji so drugega mnenja. Vidiš tam tisto veliko tkalnico. Njen posestnik je nemški nacionalec, član "Zveze Nemcev", radodaren podpornik nemške delavske stranke. Ali vse to ga pri zadnji stavki ni oviralo, da je najel češke stavkokaze. Nemški delavci, ki so prej tam delali, so morali pustiti domaČo grudo: danes delajo na Saksonskem in Čehi, ki delajo za nekaj vinarjev ceneje, so na njihovem mestu. Nemštvo je nemškonacionalnim tovarnarjem deveta briga, če je v nevarnosti njihov profit. Dijak: To res ni lepo od njih. Ampak Čehi prihajajo k nam. če tudi jih ne pokliče nihče, tudi ne tovarnar. Delavec: Prav imaš. Prav imn5. Ko sem delal v Nemčiji, sem videl prihajati vsako leto veliko polje- delskih delavcev iz agrarnega izhoda v industrijske kraje zahoda. Povsod potuje prebivalstvo iz agrarnih okrajev v industrijska mesta. Ravno tako tudi pri nas; in ker je pri nas češki de! dežele večinoma agraren, nemški del dežele večinoma industrijaki, prihajajo Čehi v nemški del dežele. Dijak: Kaj pa jih potrebnjemo. Delavec: Vprašaj nemške posestnike rudnikov in fabrik in stavbene podjetnike, ali bi imeli dovolj delavcev, če ne bi prihajali Čehi. (Konec prihodnjič.) CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV SOO. KNJIŽNICE. 1 i z tis-------$0.05 10 iztisov------.40 25 iztisov------.85 50 iztisov------1.50 200 iztisov------4.25 500 iztisov--------10 00 Ali si je že vaša organiiadja naročila 100 iztisov "Socialistične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niste storili, skrbite, da se to zgodi ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kan*. Podpreds. : FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan* Tajnik: JOHtf ČERNE, Box 4, Ûreezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapianikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kana. NADZORNIKI: PONG RAC JURàE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Fronteuac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaia samo eden Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljki, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. Itdeči ogenj je razposajeno smeje razsvetljeval temne postave i« človeški glasovi so se za-nuMjene zlivali s tihim treeka-ajei* plamena. Sofja je pripovedala o svetovnem beju ljudstva za pravico do iivtjwja, o davnih kmečkih vstajah aa Nemškem, o žalostni usodi Ircev, e junaštvih francoskega delavstva v mnogoštevilnih bojih za svobodo .... V gozdu, odetem z mehkim noč ■im karžunom, na mali ravrci, ograjeni a tihim drevjem, pokriti a temnim nebom, poleg razposajenega ognja, sredi začudenih seno — so vstajali dogodki, ki so pretresali svet sitih in brezmejno pohlepnih, drugo za drugem so se vrstila ljudstva, ki so izkrvavela v netitevilnih bojih, in se omenjala imena bojevnikov za svobode m pravico. Tika je zvenel zamolki glas Sofje. Kakor da bi prihajal iz daljne davnine, je budil nade in zaupanje in ljudje so molče poslušali njegovo godbo — veliko povest o evejih bratih po duhu. Gledali so v suho m bledo obličje ženske, odamihali se smehu njenih aivik oči m pred njimi je vse jasnejše sijalo sveto delo ljudstva — neskončna borba za svobodo ùi enakost. Človek je videl svoje željo in misli v daljni davnini,, zastrti s krvavo zaveso, sredi ne-znanifc dmgorodcev ; z umom in srcem se je spajal s vetom, v katerem je opazil svoje prijatelje, ki so posvetili svoje boje za pravico z neskončnim trpljenjem in ki so prelili cele potoke krvi za zmagoslavje novega, svetlega In radostnega življenja . . . Rodilo se je in rastlo čuvstvo duhovnega sorodstva .... — Ni več daleč dan, ko vzravnajo delavci vseh dežel svoje glave in poreko: zadosti nam je! Takega življenja nočemo več! — je uverjeno zadonel Sofjin glas. — In tedaj se zruši dozdevna moč silnih po svojem pohlepju, zemlja jim uide izpod nog, opora se jim zm akne .... — Tako je! — je pritrdil Ribin. Mati je poslušala z nasmehom veselega začudenja. Videla je, da je vsa rezkost, vsa dolgoveznost, vse kar se ji je zdelo na Sofji odveč, izginilo in utonilo v gorečem, enakomernem potoku njenega pripovedovanja. Ugajala ji je nočna tihota. igranje ognja, Sofjin obraz, zlasti pa stroga pozornost mužikov; nepremično so sedeli, v skrbeh, da ne zmotijo mimera pripovedovanja, da ne pretrgajo svetle niri, ki jih je zvezala s svetom. Od časa do časa je kdo položil oprezno drva na oirenjj in ko so se nsipali roji isker in dim n ognja, je odganjal iakre in dim od ženskih. Rnkrst je Jakop vstal in tiho prosi: — Počakajte, prosim . . . OdkitH je v kočo in prinesel obleke : e Ignacijem sta molče zavila Ženskam noge wi pleča. Tn Sofja je nadaljevala, risala dan zmago, budila ljudem vero v lastno moč. dramila vzajemnost t vsemi, W irtvujejo svoje življenje neplodnemu delu za glnpe zabave pvenaelFenih . . . Besede matere niso vznemirjale, s čuvstvo, ki ga je /.bujala Sofja s svojim pripovedovanjem v ostalih, je napolnjevalo tudi njene prsi s pobožno mislijo na ljudi, ki hodijo ne glede na opasnosti onim, ki so vkovani v verige dela, in jim do-našajo pošteno spoznanje in ljubezen do resnice. — Bog pomagaj . .. — si je mislila in zatiunila oči. Ob jutranjem žaru je Sofja utrujena obmolknila in sc smeje ozrla po zamišljenih, razžarjenih obrazih. — Čas je, da greva! — je dejala mati. — Čas je! — je trudno pritr-ila Sofja. Nekdo odmladeničefv je glasno vadihnil. — Škoda, da že gTesta! — je z nenavadno mehkim glasom dejal Ribiu. — Lepo govorite . . . Nekaj velikega je v tem, da zbujate v ljudeh sorodstvo duš! Če vemo. da hoče na milijone ljudi isto, kar mi ... se poboljša naše ~ce . . . Tn v dobroti tiči velika sila! — Dobrota je sirota! — je smeje dejal Jefim in urno skočil na noge. — Čas je. da odideta, Mi-hajlo, da ju nihče ne vidi . . . Ce razdelimo apise med ljudstvo, bo oblast preiskavala, odkod so se pojavili. Nemara se kdo spomni, da sta bili romarici tu ... . Hvala ti, mati, za tvoj trud! — jedejal Ribin. — Vs^Jej se spominjam na Pavla, kadar te vidim. Mehak nasmeh mu je šinil v široki obraz. Hladno je bilo, a on je stal golorok, z odpetim ovratnikom in razgaljenimi prsi. Mati je ogledovala njegovo orjaško postavo in mu svetovala: — Obleci sc — mraz je! — Odznotraj me greje! — je odgovoril. Vsi trije fantje «o stali ob ognju in tiho besedovali, a pod nogami je ležal bolnik, odet s kožuhom. Nebo je bledelo, sence so se tajale, listje je trepetajoč čakalo solnca. — Na zravlje! — je dejal Ribin in segel Sofji roko. — Kje vas je dobiti v mestu? — Kar mene poišči! — je dejala mati. Mledeniči ao počasi, drug za drugim pristopili k Sofji in ji molče .neokretno in prijazno segli v roko. Iz obrazov jim je sijala zadovoljnost in hvaležnost, in to neznano čuvstvo jih je spravilo z zadrego. Od neprestane noči suhe oči so upirali v Sofjin obraz in prestopali z noge na nogo. — Ali ne bodete pili mleka pred odhodom? — je vprašal Jakop. ' — Ali ga je kaj? — je dejal Jefim. — Nekoliko . . . Ignacij je v zadregi šinil z roko v lase in dejal: — Ne . . . razlil sem ga . . . Vsi trije so se zasmejal i. O mleku so govorili, a mati je čutila, da mislijo o drugem, želeč brez besed Sofji in njej vse dobro. To je vidno ganilo Sofjo in jo spravilo v tako zadrego, da ni dejala dnigega kot potiho: — Hvala vam, sodrugi! Spogledali ao se, kakor da bi jih bila ta besedica nsratflo zadela. Oglasilo se je zamolklo pokašljevanje bslnika. Oglje«na grmadi je pogaanilo. — Na zdravljel — so polglaano dejali kmetje, in bridka beseda je dolgo apremljala ženaki. Počasi sta šli v jutranjem svitu po gozdui stezi; mati je izprego-vorila: — Lepo je vae to . . , kakor v v cerkvi pred prvo mašo ob velikem prazniku . . . svečenika še ni, temno in tiho je v cerkvi; a narod se že zbira . . . tam prižgo svečo pred podobo, tu svetilko in preganjajo temo razavetljoč hram božji. — Zares! — je veselo odgovorila Sofja. — Le da je tu hram božji — ves svet! — Ves svet! — je ponovila mati in zamišljeno zmajala z glavo. — In lepo ste govorila, moja draga . . . močno lepol A jaz sem bila v strahu, da jim — ne bodete všeč. ... Sofja je molčala, potem pa je tiho in otožno odgovorila: — Preprosto moraš govoriti z njimi ... , Spotoma sta se razgovarjali o Iiibiuu, o bolniku, o fantih, ki so s takim zanimanjem poslušali in jima tako neokretno, ampak lepo izražali svoje hvaležno prijateljstvo z majhnimi uslugami. Prišli sta na polje. Pred njima je vzhajalo solnce. Očem še nevidno je razgrnilo po nebu prozorno pahljačo rožnatih žarkov, in rosne kaplje na travi so zablestele v raznobojnih iskrah bodre, pomladanske radosti. Prebujeme ptice so oživljale jutro z veselim petjem. Vrešče in ropotaje s perotmi so se preletavale vrane, po ozimnimi so stikale črne srake; v bližini je nemirno žvižgal kos. Odpirale so se dalje in snemale pred solncem nočne sence s svojih holmov. — Časih govori in govori človek, a ti ga ne razumeš, dokler ne izreče preproste besede, ki mahoma vse osvetli! — je zamišljeno dejala mati. — Tako tudi ta bolnik . . . Slišala sem in vem, kako izkoriščajo delavce po tovarnah . . . Ali počasi se temu tako privadiš, danič več ne zbada srca . . . A on je razodel tako krivico .. . Moj Bog! Ali zato ubijajo ljudje vse svoje življenje z delom, da se gospoda norčuje iz njih? ... Za to ni opravičbe! Materina misel se je ustavila pri tem slučaju; s svojim topim, usiljivim bleskom je rozsvetljeval pred njo celo vfsto podobnih slučajev, znanih in pozabljenih. — Očitno je: vsega so siti! Poznan glavarja, ki je ukazal kmetom, da se priklanjajo njegovemu konju, kadar so ga peljali po vasi; kdor se ni priklonil, ga je vtaknil v zapor . . . Zakaj to? Kdo naj razume? Sofja je potiho zapela pesen, bodro kakor jutro . . . Življenje Nilovne je potekalo mirno. Pogosto se je sama čudila temu mini. Sin je sedel v ječi. vedela je, da ga čaka težka kazen, ali vselej, kedar je mislila na to. ji je spomin zoper voljo poklical pred oči Andreja. Fjodjo in dolgo vrsto drugih oseb. Sinova podoba je pogoltnila vse tovariše in sotrpine, razraščala se je v njenih očeh in razširjala misli na Pavla. Sofja je kmalu odpotovala. Čez pet dni se je vrnila vesela in živa: čez nekaj ur je zopet izginila in se zopet pokazala čez dva tedna. Bilo je kakor da kroži v širokih krogih, da 8e od Časa do časa ozre po svojem bratu in napolni njegovo stanovanje s svojo živahnostjo in z godbo. Godba je materi ugajala in sko-ro potrebna je bila. Kedar jo je poslušala, ji je bilo, kakor da topli valovi butajo ob njene prsi in se ji zlivajo v srce: srce ji je utripalo enakomernejše in kakor zrna v vlažni, globoko preorani zemlji so urno vzklili in rasli v njej valovi misli in so lagodno in lepo zacvetele besede. Težko je bilo materi sprijazniti se s Sofjino nerednostjo, ki je raz metavala svoje tvari vse navzkriž, cigaretne konce, pepel in še težje z njenimi dolgoveznimi besedami — vse to je zbadalo v oči poleg mirne gotovosti Nikolaja in neiz-premenljive, mehke resnobe njegovih besed. Sofja sc ji je zdela kakor otročaj. ki si domišlja, da je dorastel in dozorel, a gleda na ljudi Se vedno kot na fletne igračke. Mnogo je govorila o svetosti dela, pa množila materi delo s svojim neredom, o svobodi je govorila, a je odbijala ljudi s svojo rezko nestrpnostjo, z večnimi prepiri in željo, da posadi sebe na prvo mesto. Mnogo protislovij je bilo v njej, mati je vse to opazila in ae je obnašala napram njej z napeto opreznostjo, s prežečo no-prV^ *, u donašala prepovedan« knjige, oklice in časopise. To je bilo nje opravilo. Nekoli, kokrat v mesecu se je preobleČe na v nuno, v trgovko s špicarai v imovito meščanko ali romaricc vozila in hodila po guberniji, j vrečo na hrbtu ali s kovčekom \ rokah. V vagonih in parnikih, \ gostilnah in hotelih se je vedli preprosto in mirno; spuščala si je v razgovor z neznanci in brt bojazni obračala nase pozornosi s svojimi ljubeznivimi besedam in z mirnim nastopom izkušen« ženske, ki je videla mnogo sveta Z zadovoljstvom se je razgo varjala z ljudmi, poslušala njit pripovedovanje o življenju, njil tožbe in vzdihe. Vsakokrat ji j« srce prekipevalo radosti, kadar j< opazila v človeku ostro nezadovo Ijnost, nezadovoljnost, ki prote stirp proti udarcem usode in z vse vnemo išče odgovorov na vpra šanja razuma. Pred njo se je vs< širše in ostrejše razvijala sliki človeškega življenja v boju zi vsakdanji kruh. Povsod je bih vidno surovo golo in čisto odkrij to stremlenje, da prevariš bližnji] ka, da ga oropaš, da iztisneš ii njega čim več dobička, in da mi izpiješ kri. Videla je,»da je vsegi v izobilju na svetu, a ljudstvo je živelo napol gladno v pomanjkanju sredi nepreračunljivega bogat« stva. V mestih stoje cerkve, z zlatom in srebrom napolnjene, ki ga Bog ne potrebuje; a na cerkvenim stopnjicah trepetajo berači, skrbi no pričakujoč, kdaj jim stisne taJ mogredoč človek bakren novec r roke. Tudi prej je videla bogatj cerkve in z zlatom obšita masna oblačila popov, revne bajte sirol mašnega ljudstva in njegove ne* marne cunje; ali prej se ji je vs« to zdelo naravno, a sedaj je videla v tem žalitev siromakov, katerim je cerkev bila bližnja in po-trebnejša kot bogatinom. Iz slik, predstavljajočih Kri stusa, iz povesti o njem je vede« la, da se je Kristus, prijatelj re. vežev, preprosto oblačil, a v cerkvah, kamor so prihajali siromaki po tolažbo, ga je videla vkova nega v čisto zlato, oblečenega y žido, ki je zaničljivo šumela ol pogledu siromaštva. Nehote se j< spominjala besed Ribinovih: — Celo z Bogom so nas prevarali! V laž in obrekovanje so oblekli, da ubijajo naše duše! Ne da bi si bila v svesti, je mai molila, in vse pogostejše razmišljala o Kristusu in o ljudeh, k so, ne da bi izgovarjali njegove ime, kakor da ne bi vedeli zanj živeli po njegovih zapovedih ii ki so, kakor on, smatrali svet z kraljestvo siromakov in hote enakomerno razdeliti vse bogatst vn med ljudi. Mnogo je razmišlji la o tem ,ta misel se je razraščal v njeni duši! se poglabljala in ob jemala vse, kar je videla, vse, ki je slišala; rasla je in bila je k kor molitev, ožarjujoča ves tet ni svet, vse življenje in vse lju< z enakomernim ognjem. Zdelo ji je, kakor da se je približal sat Kristus, ki ga je od nekdaj ljubila z nejasnim čuvstvom, spaj* jočim v sebi strah z upanje ganjenost in bridkostjo, kakor bi se bil izpremenil, višji je bi vidnejši, veselejšega in svetlej ga obraza. Sedaj so se njegove zasmejale uverjeno, z živo notrao» jo silo. kakor da bi bil v resni d vstal od mrtvih, omit in oživlje^ z gorečo krvjo, ki so jo radodarni prelivali v njegovem imenu. ■ svojih potovanj se je vračala I Nikolaju vselej radostno vzn mirjena nad tem, kar je videla ii slišala po poti, zadovoljna z oprat ljenim delom. — Lepo je, če človek potuje n»j okolo in gleda! — je dejala Ni kolajn. — Spoznaš, kako je uri jeno življenje. Ljudstvo potisk* jo in sujejo na rob življenja, i tam hočeš nočeš premišlja — zi; kaj? Zakaj me porivajo proč? Zfp kaj je vsega dovolj, a jaz lačeJ Tn koliko razuma je vsepovsod, T jaz neveden in glup? Tn kje j» Bog milosti, pred katerim ni ni bogatina ne berača, temveč saii otroci ljubljeni? Ljudstvo se pfr lagoma vznemirja zavoljo svojci ga življenja ... in čuti. da # krivica tlači, če ne misli nase! J Vse pogostejše je čutila hn^ željo, da s svojimi besedami go* ri ljudem o krivicah življenja I le s težavo je potlačila to željo.v Nikolaj, ki jo je pogosto * sačil pred podobami, ji je smej* Izvedo val o čudežnih rečeh. Jo«t nalog, ki čakajo človešt-Ho je osupnila in neverjetno je itevala Nikolaja: r Ali je to mofoč M on ji je vztrajno, z neoma-L zaupanjem v resničnost Eh prerokovanj, pripovedoval Kjiee o bodočnosti. Željam človekovim ni me-|b temu svet le počasi bogati duhu, ker je sedaj vsakdo i stremljenja po osvoboditvi zavisnosti prisiljen, da zbira ne zanje, temveč denar. A ka-ljudje ubijejo svojo poželji-, ko se oproste iz spon prisil-dela . . . Redko je razumela sinsel nje-ih besed, a čuvstvo trdne vere, jih je oživljalo, ji je postajalo dostopnejše. Na zemlji je le malo svobod-Wk ljudi, to je vsa nesreča! je wl To je bilo razumljivo — pozna-je ljudi, ki so se osvobodili od ieljivosti in zlobe, razumela je, bi postalo temno in strašno obje življenja prijaznejše in pri-tejše, boljše in jasnejše, če bi 0 več takih ljudi. — Človek je prisiljen, da je ten! — je žalostno dejal Nila j. Mati mu je prikimala z glavo, mnivši se Andrejevih besed. | IX. I Nekoč je Nikolaj, vselej točen kakor ura, prišel mnogo pozneje p urada, kakor po navadi, in ne bi se slekel, ji je urno dejal: — Veste, Nilovna, danes je med feiskom ubežal eden naših prija- f teljev iz ječe . . . kdo, tega nisem | izvedel . . . Mati je omahnila od razburjenja, sedla na stol in zašepetola: S — Mogoče Pavel? i — Mogoče! —je odgovoril Ni-[ kolaj in zmajal z rameni. Ali ka-[ ko naj ga skrijemo, kje naj ga pajdemof Hodil sem po ulicah, da ga srečam! Nespametno je, a ne-aj je treba storiti! Spet grem ... — Tn jaz tudi ... — je zakli-la mati. — Pojdite k Jegorju, nemara ve m kaj več! — je dejal Nikolaj in mo izginil. Ruto je dala okolo glave in lian j a polna odšla za njim na nli-0. V očeh ji je vse migljalo in ce ji je urno utripalo. Priprav-Jerji na vae je korakala s sklon-Ijeno glavo, ne da bi Kil a opazila [kaj okolo sebe. — Morda je on že pri Jegorju ji je sinilo upanje in jo pri- njalo. Vroče je bilo. od utrujenosti je »pla in dospevši do stopnjie egorjevemu stanovanju je obsta- 1 sile so jo zapustile, okrenila je in zatisnivši oči je začudeno kričala — zdelo se ji je, da sto-na vratih Nikolaj Vjesovšč^kov rokami v žepih, in da se ji smeh-Ko se je vnovič ozrla, ni bilo kogar . . . Zmotila sem se! — je v mi-iih dejala po stopnjicah gredoč m poslušala. Na dvorišču so se Sičuli počasni koraki . . . TJsta-l vila se je na ovinku stopnjie, po-ala navzdol in zopet ugledala avo obličje, ki se ji je smeh-lo. Nikolaj . . . Nikolaj ... — vzkliknila mati in mu šla po njicah nasproti, a srce raz-rano ji je upadlo. Reži! Beži ... — ji je po-ottiA odgovoril in zamahnil z Jrno je s*ekla po stopnjieah lHvzgor. vstopila je Jegorjevo ppfco: Jegor je ležal na divanu. je sopeč zaš^petala: mr- Nikolaj je ubežal ... iz jp . . . Kateri? — jo je hripavo u-l*»ial Jegor in vzdignil glavo z Mizine. — Dva Nikolaja sta . . . Vfr*- Vjesovsčikov . . . sem pri- Kriza. (Ferdinad Hanuseh.) Pravljica. If- Čudno! A jaz mu ne morem tem je vstopil Nikolaj v izbo. **prl duri, snel čepico, pogladil H* na glavi in se potiho smejal. Pkomolei se je Jegor uprl ob di-se vzravnal in zakašljal. Iv se • • VjeaovSČikov se je široko za- pristopil k materi in jo Mjel za roko: ^ Ce bi te ne bil zagledal, pa bl Ml romal nazaj v ječo. Nikogar * ^estii ne poznam . . . Sel sem pot in premišljeval — be-Zakaj si ušel? Kar zagledam ^ Nilovna hiti! Brž za tabo . . . (Dalje.) N' glavnem mestu velike države sta imela dva kralja svoja sedeža; eden kronan in eden nekronan. Kronan se je imenoval Kristijan II., nekronan Moloh T. Kristijan kot najvišji gospod čez armado je bil poveljnik velike armade pešcev in konjenikov, na mokrem in na suhem. Njegove vpjske so se bale majhne sosedne države; preteče vojne ladije so križarile po morju. Vojska uradnikov je bila v njegovem imenu vročično delavna, z brutalno silo je izterjavala davke od najrevnejših izmed revnih, na obzir so lahko računali samo bogataši. Vojska policajev je skrbela za javni red in mir. Ce se je pa kdo kljub temu drznil mrmrati nad težkimi bremeni, tedaj se je našlo dovolj sodnikov, ki so v imenu Kristijana II. revolucionarca za več let oropali svobode. A to se ni mnogokrat zgodilo. Vojska farjev je skrbela za poneumne-vanje delavnega ljudstva, ki je že davno izgubilo sleherno upanje na izboljšanje svojega položaja na tem svetu in ki je mislilo samo na to, da si s pridnim izvrševanjem pokore pridobi dobrote nebes. Kot najvišji šef vojakov, uradnikov in policajev je razpolagal Kristijan II. z nenavadno silo, ki jo je breobzirno izrabljal za tla-Čenje svojih podložnikov. A ni mu bilo le do moči, hotel je biti tudi slavljen. Ob najmanjši priliki so po vsej državi prirejali slavnosti in stroške mest in vasi. Odvisni časopisi so morali prinašati dolga poročila, v katerih so slavili Kristijana II. za umnega vladarja in so razglašali po svetu patriotizem ljudstva. Obdan od velike jate brezdel-nežev in parazitov je živel Kristijan IT. na svojem dvoru veselo, brezskrbno življenje. Moloh I. je moral biti skromnejši. Imel je sicer vso zemljo, rudnike in tovarne, železnice in parnike, zunanji časti pa se je moral odreči. Ampak vse kar je delalo, je bilo pod njegovim poveljstvom. Možje in žene, starčki in otroci, vse mu je delalo tlako. On ni določeval le mezde in delavnega časa, temveč od njega je —- bilo odvisno, ali je smel kdo dela- Bilo je dne 27. novembra 1910. ti ali ne. In ker v tej državi revež Na zahodnem kolodvoru je stal brez dela ni mogel živeti, je bil brzovlak, pripravljen za odhod, na ta način Moloh I. zapovednik Vrata kupejev so se treskaje za nad življenjem in smrtjo svojih pirala. vlakovodja je dal znamen-sužnjev. Na stotisoče uradnikov je, sprevodniki so dvignili roke. v gozdu in na polju, v rudnikih v znamenje, da je vse gotov,» niso drznili začeti vojne s to mogočno državo, ampak kaznovali so jo na drug, zelo občuten način. Blaga, ki je prišlo iz države Kri stijana II., niso več sprejemali in ladje so se vrnile v domača pri^ stanišča, ne da bi bile storile svojo nalogo. Moloh L je preklinjal in divjal, ker je bil v nevarnosti njegov dobiček. Tovarne ao morale ustaviti delo in delavci so jih morali za pustiti; tudi rudarji so morali praznovati in moštvo ladij je lenarilo po pristaniščih. Brezmejna revščina se je naselila med delavnim ljudstvom; pohajkovalo je po ulicah kakor strahovi. Sprva nemo, zlovoljno, še vedno upajoč na boljše čase. Ko pa se je brezposelnost vgnezdila vedno bolj in je bila lakota vedno neznosnejša, je začelo glasno mrmrati. Vedno večje so bile demonstracije, ved no glasneje je grmel glas pomoči. Policija je storila vse možno, da bi zatrla kravale, ali bila je preslabotna; na plan je moralo stopiti vojštvo. In tako se je zgodilo nekega dne, da je šla tisočglava množica pred palačo Kristijana II. in zahtevala kruha. Komaj so se čuli prvi klici, že je planilo vojaštvo peš in na konjih na neoboroženo množico. Puške so pokale, sablje so sekale in v morju krvi so se zvijali ranjenci. To krvoprelitje pa je izbilo sodu dno. Leta in leta zatajevana jeza je bruhnila na dan v velikih vstajah, ki so se širile od mesta do mesta, od vasi do vasi. Podobna zlemu demonu se je valila razkačena množica po cestah, uničujoč vse, kar ji je hotelo ustaviti korak. Kristijan II. in Moloh I. sta zbežala, neznano kam; brez sveta, brez moči, sta bila vojaštvo in policija proti revoluciji. TT-čeni, plemeniti ljudje so se postavili na čelo vsega gibanja, z namenom, da ga spravijo na pametni tir. Njim se je posrečilo, napraviti mir v deželi. Delavstvo se je vrnilo na delo. troti so se pa poizgubili v daljavi. Nezadovoljnost in beda sta zginili, veselo in srečno ljudstvo je delalo v mestih in na deželi. Seveda ne več za Kristijana IT. in Moloha T. in njih trabante, temveč zase. Slaba vest. (Ferdinad TTanuseh:) od tega koraka in prevzel nalogo, da opozorim delavce na njih uevarno igro. Ali veste, kaj se mi je zgodilo? Pretepli bi me bili kmalu! Tu imate le en primer o miroljubnosti teh ljudi." "Ravno tega bi Vi ne smeli sto riti. A kaj ima to opraviti c jutra jšnjim dnem". 44 Ali ne razumete? No da, saj si lahko mislim. Vi ste tudi eden tstih, ki vidi v delavcu angelja, v podjetniku pa izkoriščevalca. Jutri bodo ti ljudje naskočili moje stanovanje, razbili vse na dro bne koščke in me bodo hoteli o-ropati s tolikim trudom pridobljenega premoženja. Hahahal" A našli bodo prazno guezdo in svoje premoženje imam tukaj." Zadovoljen je udaril z roko po novi usnjati torbi, ki je bila pri trjena na jermenu, katerega si j<> naprtil Čez ramo. 44Veste", je nadaljeval, "tudi jaz sem bil nekdaj delavec., V Nemčiji sem delal za tedensko pfačo šest mark ,a nikdar mi niso šinile v glavo take misli, kakor ADVERTISEMENT j POZOR BRATJE SLOVENCI! j Ali to vest« kje je dobiti naj bolj to mes po najnUJl ceni? — Gotovo < v novi prvi Slovenaki moderno urejeni meta in < Fcrko Bros., 270—Ist Ave. Ii Pirk SL Ta «e dobijo najokuenejie «veto in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi Jetrn« ln krvav« doma£efa isdelka ter aajokeeaejše PREKAJBNO MESO; vee p« oajnUJtb ceni? Pridite Ln prepričajte a« «ami « naiib cenah kakor todi o n niega blaga. NIOB kakovosti CENE IN DOBBA POSTREŽBA je nato geelo. N« posablt« nne torej obiekati v naii novi mesnici v Jo«. Trataik*-vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: Boutk 851». MILWAUKEE; WIS. IN OKO-LIOA. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem s« dandanes strašijo v delavskih bu-1 preselil iz 1730 St. Paul Ave. na ticah. 118 Muskega Ave. v velik in le- In ste bili takrat zadovoljni s po urejen saloon, kjer se vedno svojo mezdo?" dobi sveže pivo, izborno žganje, "To ravno ne. Ampak moj te- staro in pristno vino ter unijske danji gospodar slednjič le ni ušel smodke. zasluženi kazni. Njegovo podjet- Vsi moji znanci z mesta, kakor je je pogorelo do t|d in je hvala tudi iz Racine, Kenoshe in drugih bogu umrl kot revež, dočim sem bljižnih mest, naj vzamejo se jaz spenjal više in više, tako "transfer" na Clyboum Ave. do Marshall & Ilsley Banka Podružnica na 374 National Ave, Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vloge i * ___ * \ Obuvala da danes lahko rent". "To je prijetno." "Da, prijetno bi bilo, ako bi se pridobljeno premoženje lahko u živalo v miru in ne bi bilo treba živeti v večnem strahu, da bo nekega dne vsied navadnega ropa prišel v neprave roke. O bog, kaj bom moral še doživeti!" S svojimi koščenimi prsti je segel v tanke, dolge lase, dočim je druga roka tresoč se počivala na torbi. "Kam pa potujete? ' je na kratko prekinil trgovski potnik molk. živim od svojih 113th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja FRANK HRŽI0-A ■a imikc: od $1.60 do « «ensk«: od ll.UO do m otroke: od »Oc do ii Mi vas hočemo vselej zadoyoljiti AHRENS &VAHL 365 Grove SL Milwaukee, Wis. Milwaukee, Wis Bodrnf LOUIS BEROANT 207 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom «v07 dobro naloženi SALOON. Vse oči obrnjene 11a Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer aocialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. in tovarnah, na železnicah in ladjah je priganjalo delavce k delu. Nenasiten je bil njegov pohlep. Ako je imel sto miljonov, tedaj jih je hotel tisoč, tedaj si je zaželel biljone. Tovarne so se množile dan za dnem kakor gobe po dežju in gost dim iz visokih tovarniških dimnikov je zastrupljeval ozračje. Vedno več sužnjev so pošiljali v podzemeljske globočine, da so spravljali na svetlo premog in druge dragocene rude. Omrežje železniških prog se je zgostilo, vedno več ladij je plulo po morjih, da so prevažale blago v tuje dežele. Zadnje je bilo neobhodno potrebno, zakaj plače delavcev v državi sami so bile tako nizke, da delavci niso mogli kupovati industrijskih izdelkov. Izdelovali so fino sukno, pa so se morali oblačiti v cunje; izdelovali so čevlje, pa so letali bosi okoli. Vsi od delavcev ustvarjeni veličastni izdelki so bili namenjeni izključno bogatinom v deželi in inozemstvu; sami niso imeli od svojega dela nobenega užitka. Zgodilo pa se je nekega dne, kar bi utegnilo imeti za vso deželo težke posledice. Kristijanu TL, ki se za gospodarske razmere svoje države ni brigal, so postale naenkrat deželne meje preozke, z roparskim pohodom ai je hotel povečati svojo državo. Iz kaker-snega koli ničnega vzroka je napovedal svoji sosedni državici vojno, ki jo je v kratki dobi zma-gonosno končal in si tako prisvojil državico. Vsa dežela je bila pijana zmage. Patriotje so kričali po cestah in hmpno slavili zmagovalca Kristijana IT., ki je med vojno ležal na prsih svoje priležnice. A maček ni izostal. Zaradi tega ropa so ga začele sovražiti vae druge države. Sovražniki se sicer V tem hipu je tekel čez peron že prileten gospod, z vso silo je odprl vrata kupeja in priletel sopeč v železniški voz. "Hvala Bogu"! je vzkliknil in sedel na prazno klop. "Prišli bi kmalu prepozno", mu je rekel nasproti sedeči gospod, najbrž trgovski potnik. Nagovorjeni je vzdihoval. "O bog, še tega naj bi bilo treba". "Veste", je zgovorno nadaljeval, "človeku moje starosti je potovanje prava muka} a kaj hočemo? C c je komu ljubo življenje, tedaj mu ne ostaja nič druze-ga, kakor da pokaže hrbet glavnemu mestu, torišču vse hudobi-je". "Ali ste v smrtni nevarnosti?" je vprašal trgovski potnik nekoliko osupnjen. Starega moža je to vprašanje še bolj iznenadilo. "Ali ne veste, kaj se pripravlja na Dunaju? Jutri je vendar revolucija? Rop in moritev, smrt in razdejanje bo divjalo po cestah. In o vsem tem Vam ni nič znanega? Strašno' Strašno"! Obrisal si je s čela pot ln se plašno oziral po kupejn. "Vaš atrah se mi pa vendar zdi neopravičen", se je drznil reči njegov vis-š-vis. "Saj se vendar pripravlja le navadna in dostoj-na demonstracija za dosego volilne pravice?" "Vi ste nepoboljšljiv optimist. Vi ne poznate delavcev. Pokazal Vam bom s primerom, kako miroljubni so delavci. Moj brat Ima veliko mizarstvo. Ne bi se mu bilo treba ubijati z delavci, pTirastel je tako k svoji trgovini, da jo nadaljuje le iz ljubezni do delavcev. Nekega dne so ktavili delavci — poželjivi kakor ao — zahteve. Moj brat — dobra duša — jim je hotel ugoditi. Odvrnil sem brata To pa najlažje storite, ako se na V Marijnem Celju bom ostal I T0*lie na "Milwaukee Leader", nekaj časa. V takem romarskem nov- 80c-. dnevnik. Leader je iz-kraju je človek na varnem pred in «uetropolitski časopis, revolucijo." I ki prinaša vse novice, največ po- V tem trenutku je vlak postal. zorno«ti P« posveča delavskim in ('eta delavcev je prišla v kupej. | tfro*om. Nekaj Časa je strmel stari v Naročnina za celo leto znaša krepke postave s sajastimi obrazi $3*00, 25c na mesec. — Naslov: in njegova roka je še krčeviteje | 'rhe Milwaukee Leader, Milwau-prijela torbo. Kakor da ga je pi-1 čil gad, je planil kvišku in hitel k oknu in ga odprl z blazno naglico. "Sprevodnik! Sprevodnik, hitro drugi kupej; tukaj je — revolucija!" Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in draft moške oprave. 347—349 GROVE STREET. SA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom príp«r«éa ANDREJ MAKABOVIÖ «voj premog, drva in aknprea. 427 VIRGINIA ST. Narota ee todi pri If. Kailjann —229 let Ave. — Telefeaeka svesa. Najboljše obleke Izdeluje po meri sod rug J. Krainc 317 Florida Si. Milwaukee» Wis. jeva je še mnogo obširnejša, pa je večji del v sibirskih pokrajinah. Tu ima bogate rudnike za platino, zlato, srebro, baker in železo. Ti sila bogati rudniki se pa letno. Car ima letnih dohodkov na vsak način 120 miljonov, ki narastejo na leto še za 5 miljonov samih obresti. Pri vsem tem nepopisnemu bo-gatstvu pa na stotisoče ruskih kmetov strada in umre od lakote vsako leto. Proletarci so se glaano zasme- le minimalno izkoriščajo, saj do jali. Stari je brzo zapustil voz. j biva car iz njih le 31 miljonov Upajmo, da je z zdravimi udi prišel na kraj božje milosti, v Marijno Celje. Premoženje ruskega carja. Ruski car ima največje premoženje na svetu. Že lahko, da so njegovo premoženje ne rentira tako sijajno kakor tega ali one-. 6 ga v elekapitalista. ali tako ogrom —Število samomorov v nekateri i h posestev, kakor so last ruske- nh. evroP- armadah je naravnost ga carja, nima nihče drug na sve- V(^ikan«ko, tako tudi v sveti Ru tu. S svojih nepreglednih zem- v tem OTirn ni boljše. V zad ljišč še zdaleka ne dobiva, kar bi njem letu ® -ic končalo 90 čast mu lahko dopašala. Letni dohod- nikov m Podčastnikov in pro-ki vladarja vseh Rusov obstoje živl.ienje, leta 1910 je bi iz dvorovine (civilne liste), iz ob- !o Cinikov in 268 podčastni resti, prejemkov iz tvornic in car- kov in P^takov. V te številke ni-skih zemljišč, nadalje s posestev 80 v*tcti «aniomori. ki takoj ne ki so njegova osebna last in ki so P™'0^0 do smrti, čeprav je po-obšimejsa kakor je vsa Francija. tem "topila smrt. Dočim so na-Dvorovina carjeva znaša na leto ve,,eni natančnejši podatki o 12 miljonov mark. od teh miljo- ®Ted,,tvih k samomorom, pri kate nov dobiva vsako leto carsko gle- mo^no prevladuje strelno oro-d al išče in akademije 4 miljone, ° vzn>kih seveda ni nič po-poltretji miljon veliki knezi in (i,atkov- žalostno statistiko izpol-kneginje: carica vdova in carica število smrtnih sluča-Aleksandra dobivata na leto pol ^ so ugrabili 32 oficirjem in miljona rubljev in razen tega na- prostatam življenje. Tudi tu laga car vsako leto za vsako hčer so opaža močno naraščanje v pri-80 tisoč mark in 200 tisoč mark h10^' * Prejšnjim letom. Od pore za svojega sina. Pa mu od dvoro- hre<,(>n(,ev Jih i* utonilo 171, do vine ostane se 24 miljonov. Kaj je ** ponesrečilo 44 na S| temi miljoni, ve samo car ter in 47, med temi 5 čast njegov finančni uradnik. Car pri-1 nikov« jo hilo umorjenih, hrani od svoje dvorovnine letno 16 miljonov. Leta 1906 so bili oh-1 * Strašen nmor soproge. Pred popravlja, fisti, pela in barva Stare. g N a I bo l|$e delo In nafniž|e cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave,, Milwaukee, Wis. Izboma pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. ROJAKI * Wa»keflanu! - Ce kocete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B« Malutich-11, 709 Marke! Street, Waokeg». Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiČa. LOUIS moderno urejen salan n 460 6RAI0 m., KENOSHA, WIS Telefon 1199. yVaino uprašanje! JJQ mi opravi na|t*lj« in »^cfnije Konzularne vojake[^K^ZZOVt Grove si zadm javi jen i zapisniki o carjevem pre- osmimi leti je v Odesi na nepojas-moženjn. Njegovi prihranki so njen način izginila žena Lnkja-znašali tedaj 20 miljonov. Danes nenka. Pred par dnevi pa so pri *T>nvflin nnimani n»1 ___k. I — - --------* - *___vi e v Carske grajsčine obsegajo toliko sko okostje. Na podlagi predme-sveta kakor Trsko z najlepiimi tov, ki so z okostjem vred naSli, gozdi vse Evrope. Komaj tretjina se je z gotovostjo dognalo, da gre gra.jščin je obdelana. Največ mu za truplo pogrešane žene. Lukja-donašajo gozdovi, rudniki in mno- nenka so prijeli. Mož je brez obo-gi velikanski ribniki. V carske tovljanja priznal, da je morilec zakladnice pride iz teh ogromnih svoje žene. Priznal je celo odkri-posestev na leto 80 miljonov. od t to, da je svojo ženo, s katero sta katerih pripada miljonov ve- živela v neprestanem prepiru likim knezom. Privatna last car-1 pred osmimi leti živo pokopal. M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA ftlFKARTE. Pošilja denar po pošti in briojav- no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarjn in ees. in kr. konznPatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN 220 lat Ave. MILWAUKEE, WIS. Iveri. I» K O L E T A K E C ira r. ar; t, |)asi je un svetu v izobilju živil, obleke, »veŽega zraka in solnea, rodlaga človeškemu Lev N. Tolstoj. življenju vendar je na svetu ns itotisoôe -e ^ edeu iu ^ti v V8eij ljudij, ki žive v pomanjkanju ijudeh Zato m0rajo biti vsi lju- vsega tega. de enaki. Delavci v Hobart, Avstralija, so pridali z akcijo za ustanovitev svojega dnevnika. I. V kratkem bode Neresničnost neenakosti. V starem veku so verjeli, da se rode različni ljudje, temne in ja zbrana svota $T»0.000. List bo za- ^ kry[ Jufetiti in Hamiti, ki «o stepal socialistične principe. deloma gospodje, deloma hlapci. HHH WM . Verjeli so v !o razdelitev, ker so Ameriško ljudstvo ze sto let wu mnenja da prihaja od Bop,a> "probira"» razne kapitalistične U ^^ -n 4ko(Uiivo pra7.n0ver- stranke in vedno ima enoinisto obgtoja ^epfav y (|ruifi ob|ikit stvar: prazne obljube. Ali se do- do dln|A|jw dne bre ameriško ljudstvo ne bo en-' krat nasitilo "prebiranja"T I Trpba ^ opaaM)vati le življenje , .krščanskih ljudstev, ki obstoje Petnsjst milionov otrok umrje ^^ ^ ^ pfeiive yjje vsako leto vsled revščine - v bla- ^ |ivljenje v poneumnjetal-geslevljeni deželi dolarja. En ^^ mopilnem 7a nje 8ame nepo. otrok na vsak kapitalistični glas trebnem delu. deloma iz takih, ki oddan pri zadnjih volitvah, ko ^ prenasičeni lenobe in vseh ssse iobili Tsft h I možnih užitkov, in strmeli bomo ...... j • i .nad strašno stopnjo neenakosti, Neki kapitalistični urednik se K katere ^ ^^ ,judje ki se čudi, kako je to, da so zvestni se- gmJ|trajo /ft Uristjane, in IK),eb- naterji dandanašnji tako poceni. no ^ ,ažnjiv08tjo oznanjeva. Za tisoč dol s rje v se že kupi naj- l.ft enak()Hti ol) življenskih pogo- boljša zverina v senatu Konku- w vrzbujajo ^uplo« s svojo renca, konkurenca, prijatelj ured- najgrozoviteočividno neena 'kosijo. . . ... . . i Ena najstarejših, najglobljih Mikocigarjenje, pavliharjenje, I ^ yera judov Razl(Vi? za. cilanje, janezovanje, krjavljenje L. ni gvftonit vera in ni i. menda cslo | donašala sadu. ki bi gs lahko bi Ia, te je bil ta. da je razglasila ljudi za neenake in jih razdelila kaste. Ljudje, ki se smatrajo za neenake, ne morejo imeti nobene prave vere. kaj ie vse je postalo v zadnjem Času ideal precejšnjega števila slovenskih ameriških kulturnih organev. Bravo! Who's next t Tsft, Wilson, Roosevelt! Oglej ai jih odspred sli odzsd — od vseh strani; vsi trije ao si jednaki. Tri oecbe —- en kandidat ! Trje kandi-datje — en princip: profit! In profit je dnša Mali™.. 01- , na (j ^ M ¡, A razl ov .„ju, a TafU, («hJUo- v ^^ ^ za V,.. ' je. druge za nižje. Za neenake jih Utegnili bi razumeti, če bi se ljudje smatrali za neenake, ker je eden močnejši, večji ali razum nejsi in boljši od drugega. Navad- sevelta pitalizem. smatrajo, ker se imenuje eden grof, drugi kmet. ker ima eden imenitno obleko, drugi pa čevlje iz ličja. Dvanajst miličarjev v državi Georgia se mors zsgovsrjati pred vojnim sodiščem, ker so ustrelili nekegs bogstegs človeka v avto mofeihi. bi bili ustrelili ubo- _ . . i_ . i im n* urriinivuMi IJUUI in «/.nu> ci jr, gega delavca, bi gotovo vsak iz- . 4J . , - u • V _ _,.L JT-a-i ~_____i tI m to praznoverje v duši obsojajo. Ljudje pa. katerim je koristno, se V našem času že razumevajo, da je neenakost ljudi praznoverje, med njih postal general. Predrzni miličarji so se prepozno spom nili, da jim je bila dana naloga streljsti na delsvce — ne ps na gospode v avtomobilih. "Rooseveltizem in socialisem" sta eno in isto", tako nekako pravi časopis "Outlook", kojega so-urednik je ekspredsednik Roosevelt. V Rooseveltizmu je samo toliko socializma, kolikor si ga je. , prilastil iz programa soc. stranke,) }uai Za ena a ne z resnim namenom, da bo u kradene točke socializma tudi izpeljal, marveč samo za vado delavcem, ki s sedanj^ vlado niso zadovoljni. ne morejo ločiti od njega, tisti pa. ki nimajo nobenega dobička od njega, ne vedo, kako bi ga odpravili. Če bi ne bilo praznoverja neenakosti. bi ljudje nikdar ne bili zagrešili vseh teh sramotnih de janj, ki so jih bili zagrešili in jih V neprenehoma zagresujejo le zategadelj, ker ne smatrajo vseh II. Vsi ljudje so bratje. Bedasto, če se smatra človek za boljšega od človeka; še beda-» stejse, če se smatra celo ljudstvo Neki zdravnik v Norih Croltai M bo,jSe ^ 1dru/i1' ljudstev Pri pravi, da v enem letu r milionom I ,em ''v,e v8a ljudstva, vsaj vec.na dolarjev bi se dala jetika popol- P"!'' kl !,r",auijava k zlobnemu; zategadelj ne more kakor preje zavedno udati se tej skušnjavi. Kristjan mora vedeti, da njegova blaginja ni odvisna le od blaginje lastnega ljudstva, ampak od blaginje vseh ljudstev; on ve, da meje dežel in zakon o njegovi pripadnosti k temu ali onemu ljudstvu pravnič ne more omejevati njegove enote z vsemi ljudmi na svetu; ve. da so si vsi ljudje povsod bratje in zategadelj enaki III. Vsi ljudje so enaki. Kuakost je priznanje, da imajo vsi ljudje enako pravico do na ravnih plodov vsega sveta, enako pravico do vseh dobrin celokupno-sti, enako pravico do spoštovanja človeške osebnosti. Židi. Orki, Rimljani so imeli navado, da z moritvijo niso branili le neodvisnosti lastnega ljud-niii""je7ike! Mi'Amerikanci htva.ampak da 80 z molitvijo pod namreč - kot drugod po svetu J»rmili tudi druga ljudstva,ker so civilizirsni ljudje! | smatrali lastno ljudstvo za izvo- ljeno od Boga, vse druge pa za Filistejce in barbare. Se v sred-Držsvni pravdnik Wayman v njpm veku ¿e krajSe ua koncu Chicagu je pred par tedni napovedal križarsko vojno prostituci ji. Izgnal je celo armado prostitutk iz bordelov in zaklel se je, da bo okrožje "rdečih luči" po-1 Kdor razump rmM in pomen polnoma izbrisal iz površja Chi- Uivljenja, ne more drugače kakor cage. Ljudje se čudijo: Kaj je z žutiti tvoj6 enako8t in bratstvo Waymanom t Ali se je res pobolj- L T„mi pripadniki nele svojega, šalt Kajpak! Stvar je sledeča: Lmpak viefc ijuditev. psr železniških družb bi rado ti- prejšnjega stoletja so mogli kaj takega verjeti. Mi ne verjamemo več. sti prostor, kjer so zdaj bordeli; porabiti bi se dal za nove železniške tire in skladišča. Ker so pa hiše, ki služijo za bordele, precej drage, hočejo družbe cene znižati s tftn, da preženejo prostitutke. In zspovedsli so kapitalisti svojemu hlapcu državnemu pravdni-ku: Alo, Wayman. na delo — čemu smo te pa izvolili! In Wayman je zdaj na delu. Take so kapitalistične reforme. Preden si Avstrijec, Srb, Tu-•:ek, Kitajec, si človek, to se pravi» razumno, ljubeče bitje, katerega naloga je v tem da izpolni svoje določilo v teku kratke dobe, ki jo ima živeti na svetu. To določilo pa je popolnoma jasno: ljubiti vse ljudi. Otrok sreča druge otroke kateregakoli stanu, vere in ljudfttva vedno z enakim dobrohotnim veselim smehljajem. Preden pa se Isti Roonevelt, ki je Imenoval snidejo odrasli, ki bi pač morali sodmga Debsa pred osmimi leti biti razumnejši od otrok, z dm-"nezaželenega državljana" ga gimi, že premišljajo, katerega sta-imenuje sedaj: "brat Debs". Ce- nu, vere. ljudstva so dotičniki, in lo Rooaevelt je dobil rešpekt p*ed uravnajo po tem svoje občevanje nocialisti. Tasi se pač spreminjajo r. njimi. in to tudi Roosevelt dobro čuti. Ni zastonj dejal Kristus: Rodi-glavni tozadevni čut pa še pride. | te kskor otroci. Resnični "jaz" ljudi je duševen. In ta "jaz" je v vseh isti. Kako naj bodo torej ljudje neenaki H Kristusu sta prišla nekoe mati in njegovi bratje. Niso se mogli pregnesti do njega, ker je je bilo okolo Kristusa mnogo ljudi. Eden navzoenih jih je spo znal, stopil je k Jezusu in dejal: "Tvoja mati ift bratje so zunaj; k tebi hočejo." Tedaj je dejal Jezus: "Moja mati in moji bratje so tisti, ki razumejo voljo očeta in jo izpolnju jejo." Te besede pomenijo: da za pametnega človeka, ki razume svoj namen, ne more biti nobene razlike med posameznimi ljudmi in nobene prednosti enih pred drugimi. Tudi uče. da žive slavni, bogali ljudje, katerim se je treba približati s spoštovanjem, in služabniki. delavci, berači, katerim se je treba približati z omalovaževa njem. "Kdor stori hudo komu teh najnižjih ..." Z življenjem smo nezadovoljni zategadelj, ker ne iščemo sreče tam. kjer je nam dana. V tein je razlog vsega zla. Nam je dana neprimerna sreča življenja z Vsemi veselji. Toda mi pravimo: "Ta veselja nam ne zadostujejo." Preskrbi nam največje veselje: Občevanje z ljud mi na vsem svetu. Mi pa pravi mo: "Jaz hoeem svojo lastno sre čo, srečo svoje družine, svojega ljudstva." • Mož pravega časa naj bo še tako izobražen, učen, naj bo naj izobraženejši ali preprost delaven. naj bo filozof, učenjak, naj bo neveden, bogat, berač — vsak človek našega časa ve. da imajo vsi ljudje enako pravicq do življenja in do dobrin sveta; da ni so eni boljši ali slabši od drugih ampak da so vsi enaki. Pri tem na živi vsakdo, kakor da bi ne ve del tega. Tako močno je še raz širjena zmota neenakosti. IV. Priznanje enakosti vseh je mož no; človeštvo se mu bliža. Ljudje se trudijo, da izvedejo enakost pred zakoni, vedeti pa nočejo ničesar o enakosti, dolo čeni z večnim zakonom, ki pa jo ločijo s svojimi človeškimi zako ni. Ali bi ne morali težiti po živ ljenskem nazoru, pri katerem bi plezanje na družabni lestvici ne bilo privlačo, ampak bi odbijalo ker pomeni to plezanje izgubo enega glavnih zakladov tega življenja : enako razmerje do vse ljudi r Pravijo: enakost je nemožna Nasprotno moramo reči: Neena kost je med kristjani nemožna. Velikih ne moremo napravit enake majhnim, močnfh ne sla bim. bistroumih ne bedastim strastnih ne hladnim; moremo 1 moramo pa enakomerno ljubiti i spoštovati male in velike. moČn »n slabotne, modre in neumne. Plavijo: Nekateri ljudje bodo vedno močnejši, drugi slabši, eni razumnejši, drugi neuuiuejši. Yav zato, ker so nekateri močnejši in modrejši od drugih, morajo biti pravice vseli, kakor pravi Lichteiiherg, enake. (1e bi obstojala razen neenakosti razuma in duševnih sil še neenakost pra-ie, potem bi motalo zatiranje slabih še bolj narasti. Ne verjemi, da je enakost nemožna ali da bo možna šele v da-jni bodočnosti. Pojdi se učit k otrokom. Možna je sedaj, takoj za vsakega človeka. Ti sam lahko uvedeš v svojem življenje ena-cost z vsemi ljudmi, s katerimi irideš v dotiko. Samo ne pokaži nistim, ki se smatrajo za velike in visoke, nobenega posebnega spoštovanja in zlasti: skazi isto spoštovanje kakor vsem tudi tistim, ki veljajo v tvojih očeh za majhne in nizke. V. Za tistega, ki živi duhovno življenje, so vsa ljudje enaki. Ene za visoke, druge nizke, vse za neenake more smatrati le tisti, ki živi le telesno življenje. Kdor živi duševno življenje, za i;ega ne more obstojati nikakšna neenakost. • Kristus je razodel ljudem, kar so že vedno vedeli: da so vsi ljudje enaki, ker živi v njih eden in isti duh. Človeštvo pa se je že od starih časov tako cepilo v dostojanstvenike, bogatine, delavce in berače, da živimo kljub za vesti enakosti tako, kakor da bi nič ne vedeli o teiu. in pravijo, da ne morejo biti vsi enaki. U-čite se od otrok! Otrok spoštuje najmogočnejšega moža v deželi natančno tako. kakor najprostej-segp. Delajte kakor ti. Občujte z vsemi ljudmi ljubeznipolno in prijateljsko, z vsemi enako. • Za kristjana je ljubezen čuv-stvo, ki želi vsem ljudem dobro. Za mnogo ljudi pa pomeni ljubezen nekaj temu popolnoma nasprotnega. Ljubezen je za take ljudi, ki poznavajo življenje v živalskih osebnosti, čuvstvo, ki pri vede mater do tega^ da najame v blaginjo svojega otroka dojiljo in s tem odvzame materino mleka drugemu otroku; očeta: da vzame stradajočim ljudem zadnji košček kruha in priskrbi z njim svojim otrokom brezskrbno bodočnost; čuvstvo, v katerem kdo. ki ljubi žensko, trpi vsled te ljubezni in ženski, ki jo zapelje povzroča bolesti, ali pa ugonobi iz ljubosumja njo in sebe; čuv stvo, v katerem pripadniki ene skupnosti drugi, tej skupnost tuji ali sovražnim ljudem napra vijo škodo; čuvstvo, v katerem se kdo muči pri "najpriljubnej šem poslu" in povzroča s tem svoji okolici žalost in bolečine euvstvo, iz katerega ljudje, ki ne prenašajo žaljenj ljudstva, kate remu pripadajo, in posejejo boji šča z mrtveci in ranjenci, lastni mi in tujimi. Ta čuvstva niso lju bežen, ker ljudje, ki jih občutijo ne ljubijo enako vseh ljudi. Brez enakosti vseh ne more obstojati resnična ljubezen. Neenakost se ne da združiti z ljubeznijo. Ljubezen je samo te da i ljubezen, če posije enakomer no kakor solnčni žarki na vse kar pride v njeno okolico. Če se razteza le na eno, drugo pa iz ključuje, tedaj to kaže, da v tem slučaju ne gre za ljubezen, ampak za vse kaj druzega. ZASTOPNIKI PROLETARCÀ. Adamsburg, Ps.: Jon. Montar, box 120 Aurora, m.: John Blaschitz, R. F. 1) 4, box 63 A. Aurors, Minn.: John P. Novljan, b. 78 Broughton, Ps.: Jakob Dolent, box 181 Buxton, lows: John Krslevec. Csnontiburg In Mesdow Lands, Pa John Koklich, box 276, Canonnburg Pa. Chlcop««, Kana.: Anton Aular, box 209 Chlaholm, Minn.: Jo«. Drobnich, box 152. Glarldgs, Pa.: John Mlakar, box 68. OlcTeland, 0.: Anton Gradiaher, 1158 K. 6lut Ht. Clinton, Ind.: Viktor £upan£i«, box 17 R. R. Collinwood, O.: Dominik Blümm«l. Columbus, Kans.: Martin Jureiko, R R. 3, box 60. Consmaugh, Pa.: Andrej Vidrich, boa 52S; Frank Pavlovi«. Detroit, Mick.: F. C. Oglar. Dunlo. Pa : Frank Kan¿i?. Ely, Minn.: John Teran. J. Akerjanee Fits Henry, Ps.: Frsnk Indof. Franklin k Girard, Kans.: Fr. Wegel Frontenac, Kana.: Anton Katzman John Bedene. Oirard. O.: Anton Strah, box 372. Glances, O.: Nace ftlemberger. Greensburg, Pa.: Frsnk Mstko, Key atone Hotel. Herminia, Ps.: Joa. Brie. ¡ «AWWWbRWSAbliSJi»» Vabilo in poziv! Rojakom v Chicagi in okolici: Dne 3. novembra t. L ob 2. uri popoL sc vrši velik javen ljudski shod v veliki Hoerber's Hall-i, na Blue Island Ave., In 21 st. PL blizu 22. ceste in Ashland Ave., Chicafo, IU. Na shodu bo govoril znameniti govornik in predavatelj 1CTBIN KRISTAN IZ LJUBLJANE. Ker je Rev. ANTON SOJ AR iz Chicage, 111., v št. 43 "Amer. Slovenca" pozval Etbin Kristana "na dvoboj z uma svitlim mečem", jemlje ta poziv klub štev. l Jugosl. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v navedenih prostorih zagotavlja popolno svobode govora, v katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo, da se Rev. ANTON SOJAR iz Chicage zanesljivo odzove tej priliki. VSTOPNINA PROSTA. Klub štev. 1 sekcije J. S. Z. Chicago, lil. ifißRftRffßfiifi! Boj med pravico in krivico, b< med delom in kapitalom - JE SLAVNI RUSKI PISATELJ - Mak »i m Gorki TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM ROMANU MAXI Prav kar je dobil i4Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialnega romana za ameriške slovenske delavce. Cena «e Iz borne kn|l|je, kl |o mora brati vsak delavec, zašla........ $1.50 Narota se pri upravi ^rilitarca' 2146 Blue Island Av., Chicago,III, Se daies naročite ca izMs. Požar lté se, di ne bodete prepozal! Vabilo na prvo telovadno veselico, katero priredi Slovenski Delav. Sokol "Chicago DNE 3. NOVEMBRA V NARODNI DVORANI Centre Ave. In W. IS. St. 99 Začetek ob 8. uri popoludne. Vstopnina 25c za osebo. ODBOR. Hibbin«, Minn.: Frsnk Hitti is Henry Dslles. Gilbert and McKinley, Minn.: Anton Sterle. Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Indianapolis, Ind.: Filip Godina in J. Markich. Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110. Kansas City, Ksns.: Frank Ale!. Kenosha, Wia.: Frank 2erovec. La Salle, HI.: John Rogelj, 121«—3d St. Martin Novlan, Jakob Brej. Livingston, m.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okolica: Anton Stra titer. Milwaukee, Wia.: Val. Razbornik, 414 Virginia 8t.; Ig. KuSljan, 229 — 1st Av.; John Krainc, 317 Florida St. Morgsn, Pa.: Louis Glaier. Mulberry, Ksns.: John Lekfte. Oregon City, Ore.: John Kurnik. Panama, 111.: Jos. Ferjanti*. Pueblo, Colo.: Chas Pogorelec. Pullman, 111.: John I^evstek, 11262 Stephenson Ave. Red Lodge, Mont.: Louis Yeller, box 47 Csll. Rock Springs in Rellancs, Wyo.: Jernej Vertit, box 152, Relisnce. Roslyn, Wash.: John Zobec, box 19, Roundup, Mont.: Martin Meftnarili«. Springfield, 111.: Frank Bregsr. Stauton, IU.: Anton Ausee. Stone City, Mineral ter W. Mineral, Kans.: John Goriek. St. Louis, Mo.: Vsl. Sever. Struthers, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Gloeeer, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Waukegan k North Chicago: John Gantsr. Willock, Pa.: Fr. 8edej Youngstown, O.: John Petri«. Yukon, Pa.: Ant. Lavrii. Potovalni sastopnik za Pennsylv^ nijo: Joseph Kadiftek, Herminie, Pa. « Sodruge v tistih naselbinah kjer k nimajo stalnih 'zastopnikov, prosim^ da ne zglasijo za zastopništvo. Prij#! vijo naj se kar potom dopisnice nI upravniitvo ''Proletarcana kar jhjjj pošljemo vse potrebno. Upravniltvo. "NATURALIZACIJSKI ZA* KON" se imenuje knjižica, ki Jf namenjena za tiste rojake, ki i*; le postati državljani Zed. držalu Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si ml nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri se razlaga, kako se poetai* ataeriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poitaJa» in se jo naroči pri sodr. Pr. Petei čn. 111 N. Market St. (8. flat* Sec ), Chicago, 111. Dolžnost vsakega locialista J* podpirati svoje časopisje. AI* raju za "Proletarca". PridoM* mu nove naročnike.