640
Listek.
eks.), modroslovnih 46(62.960 eks.), matematičnih 45 (32.150 cks.), o račuuovodstvu 43 (37.417 eks.), političnih in socijalnih ^^ (31 070 eks.), raznih brošur pa 142 (144.035 eks). Med slovarje in iskalnike je vštetih 155 ruskih koledarjev (1,537649 eks.), neruskih koledarjev je pa izšlo 205 (1,323.640 eks.). — Zanimiva je tudi statistika, koliko spisov je prišlo na svetlo po raznih mestih. V Peterburgu je izšlo 2484 spisov, v Moskvi J547, v Varšavi 912, v Odesi 274, v Rigi 264, v Kazani 228, v Kijevu 216, v Tinisu 207, v Vilni 174, v Derptu (Dorpat) 173, v Harkovem 104, v Revalu 97, v Mitavi 90 itd. — Perijodičuih spisov je bilo 667 in sicer 493 ruskih, 76 poljskih, 49 nemških, 13 estniških, 8 lotiških, 7 francoskih itd. — V Peterburgu izhaja 193 časnikov, v Varšavi 75, v Moskvi 70, v Rigi 23, v Kijevu 20 itd. — Po vsi evropski in azijski Rusiji spada po jeden dnevnik na 484.590 duš; po posameznih mestih pa v Revalu jeden dnevnik na 8550 duš, v Rigi na 13 490, v Tinisu na 14.860, v Peterburgu na 28 970, v Moskvi na 75.350 duš. — Vse to nam kaže, kako lepo napreduje slovstvo rusko in, da, hvala Bogu, Rusi še nimajo primeroma toliko časnikov kakor — Slovenci. Da jim to nikakor ni v škodo, kaže jasno napredek njih nečasnikarskega slovstva.
Razne književne novice. Grofa Lva Tolstojega roman f,Kosaki'' je ponemčil z dovoljenjem pisateljevim L. A Hauff. Založil jih je Janke v Berolinu. Spis sicer ni roman v navadnem pomenu besede, komaj je novela. Vender pa slika pisatelj svojega junaka Olenina prav po prirodi. Oleninu se gnusi sedanje društveno življenje. Zato" se umakne v Kavkaz. Krasna priroda ga navdušuje; ker pa junak svojega svetožalja ni pustil na planjavah ruskih, ampak je je prinesel s seboj tudi na gore, zato ga navadno prosto ljudstvo, med katerim si išče tolažbe, ne umeje in tudi krasna kosačka deva, v katero se zaljubi Olenin, ne. Torej osedla konja in jase dalje po svetu —- Vender hvali to delo tudi nemška   kritika.   —
Istega ruskega pisatelja spis ,,0 življenji" ponemčil je S. Behr na Lipskem. Duncker in Humblot.   —
Silvester Golgockij, pisatelj ,,filosoficiiega slovarja1', profesor Sv. Vladimirskega vseučilišča Kijevskega je umrl dne" tl.jul t 1. Porodil se je 1. 1813. v Kamenecu-Podolskem. Spisal je  mnogo, slovel je kot pedagog in   učenjak.  —
Mara Cop Marlet je izdala v Budapešti knjigo: ,,Sudslavische Fiauen auf Hohen und Tiefen der Balkanlander". Uvod je napisal Jos. baron Helfert. Prof. Jurij Vastagh je dodal šest slik. Tisek in slike so krasne. Med slikami pa nahajamo tudi ,,ciganko", ki gotovo ne spada med slovanske ženske Vse kar piše pisateljica, povedano je že bolje, tudi v nemščini. Med drugimi podatki o starožitnosti slovanski pravi tudi, da so se ločili stari Slovani okoli  leta   1500. Grešila je torej za  tisoč   let.  Knjiga se sodi torej sama.
Pri S Fischerji v Berolinu je prišla na svetlo nemška prestava dveh pripovestij poljske pisateljice  E. Orzesko :  ,,Simson junak"  in   ,,solnčni žarek".
12. zvezek časopisa: »Deutsche allgemeine Criminalzeituug« prinaša prevode iz češčine:»Die schvvarzen Kiirassiere« Beueša Tfebizskega, »Der Binhof«, »Das Duell», »Miltiades Psuros« Svatopluka Cecha, »Ein verirrtes Liebeslied« L, Stroupežnickega, »Die Mutter«, Jiraseka, »Schlechte Menschen« J. Liera in balado Jar. Verchlickega »Des Zigeuners   Geige«.
Nikolaja Aleksejeviča Nekrasovega dela je ponemčil H. J, Kocher. Na svetlo so prišla pod naslovom: Nicolai Alexejewitsch Nekrassows samtliche "VVerke. I. in II. zv. v Lipskem pri W. Friedrichu. Prestava je metrična in dobra, škoda le, da je pisal prevo-ditelj uvode ne da bi nam bil naslikal literaren životopis pesnikov, a dela pesnikova sama že kažejo,  kako plitvo sodijo  dni, ki ga mečejo   med nihiliste.
Grofa Lva Tolstojega »Polikuško« ponemčila je iz ruskega Ida Brendel. Založil jo je D. Brtinslow v Neubrandenburgu Pesnik nam kaže tu, koliko srca ima tudi še prosto revno ljudstvo
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4 pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter stoji vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska  »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.
Listek.
127
Češkem, dovršil gimnazijo v Pisku in potem študiral filozofsko fakulteto v Pragi. Leta 1864. je bil imenovan za asistenta pri knjižnici Češkega muzeja, leta 1869. pa za arhivarja temu zavodu. Leta 1S71. mu je bila podeljena stolica zgodovine in književnosti slovanske na vseučilišči v Varšavi. V letih 1861.— 1871. je bil sourednik Kobrovega naučnega slovnika in pisal vanj mnogo člankov o politiški in književni zgodovini naroda poljskega in ruskega. Preselivši se v Varšavo, proučeval je kar najpridneje zgodovino obeh teh narodov in v poslednjih letih izdajal v ruskem jeziku veliko delo »Slavjane«, katerega so doslej izšle tri knjige. V njem je hotel pokazati bistveni značaj slovanskega duha in zgodovino slovanske ideje, kakor se kaže v književnosti narodov slovanskih. Dela žal ni zvršil, vender pa so na srečo našli popoln rokopis četrte knjige, katero skoro izdado njega varšavski tovariši. Perwolf je bil iskren Slovan, ki pa je znanstveuo kritiko družil s pravim rodoljubjem. Njega smrt je velika izguba za vso znanost slovansko.
Dne 4. prosinca je umrl v Gorici znani pisatelj nemških veselih iger Julius Rosen, porojen Čeh. Njega pravo ime je bilo Nikolaj Duffek. Porodil se je dne 3. listopada 1833. leta v Pragi, bil do leta 1866. v državni službi, pozneje pa je bil dramaturg Karlovega gledališča na Dunaji. Izmed njegovih iger so nekatere preložene tudi na slovenski jezik.
V Pragi je umrl dne" II. prosinca arhitekt Frančišek Schmoranz, ravnatelj državne umetno-obrtne šole praške. Schmoranz je bil jeden najboljših arhitektov avstrijskih, so-sebno odličen poznavalec orijentnih zlogov. Delj časa je bival v Siriji, Palestini in Egiptu, bil celo dvorni arhitekt egiptovskega khediva in zvršil po njega naročilu mnogo lepih staveb. Na dunajski razstavi leta 1873. je zgradil egiptovski paviljon; mimo tega je imenovati škofijsko palačo v Zadru in v egiptovskem zlogu zgrajeno kopelj v Krapini. Pri konkurzu za zgradbo novega Češkega muzeja je dobil drugo darilo. Leta 1885. je bil imenovan za ravnatelja umetno-obrtni šoli v Pragi in se je mnogo trudil, da se je ta zavod povzdignil  do denašnje  višine.
Nova češka opera. V minulem meseci se je predstavljala v češkem narodnem gledališči nova komična opera v treh dejanjih »Viola«, katero so po Shakespeareji spisali Adler, Schubert in Novohradsky, uglasbil pa Kari Weis. Opera je popolnoma uspela,  in kritika neobično hvali nadarjenost mladega skladatelja.
Bolgarski almanah se bode imenovalo novo zanimljivo delo, ki bode letos izhajalo v Sredci. To bode nekakšna enciklopedija; prvi zvezek bode obsezal 70 do 80 pol. Izdajatelji so P. A. Petrov, T. K. Ljubinov,   Sv. Ivovič in Kozma Georgiev.
,,Slavjanskaja Muza". Kakor čitamo v »Vienci«, izšla je s tem naslovom v Peterburgu zbirka ruskih prevodov iz raznih pesnikov slovanskih. Vanjo so vzprejete tudi pesmi slovenske, in sicer jedna Prešernova in šest Gregorčičevih. Na konci ima knjiga kratke životopisne črtice o vsakem pesniku in pisatelji, čegar pesmi ali spise obseza. Prejeli je nismo, torej  tudi ne moremo   natančneje poročati o nji.
Grof Lev Tolstoj je izrekel, da sme vsakdo prevajati njegova dela, ne da bi mu bilo treba plačevati kaj nagrade. Takisto prepušča vse ono, kar bi odslej spisal in izdal. Povod tej izjavi Tolstega je to, da se mnogi pisatelji obračajo do njega z vprašanji, ali smejo ta ali dni njegov proizvod prevesti in izdati v tujem jeziku.
Listnica. F. Č—č. (»Pozimi«):
»Li vidite, kako se vsiplje Iz neba doli beli sneg?«