(Jorii'H' izhaja vsaki torek in no bo to Ako pade na ta dneva praznik, clan poprej. <'r»*diiiftt\o se nahaja v „Narodm Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. \t-rrankiraua piwnm se ne sprejemajo, enako se tie uvažujejo pisma brez podpisa. iiokopiNi dopisov se ne vraeajo. GORICA „tiorica** \ stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 250. Upravuistvo se nahaja v „Narodni Tlskarni" ulica Vetturini St. 9. L'a oglatte se piačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis. primeren popust. PoHame/.ue Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriškili trafikah §t. 46. . V Gorici, v soboto dne II. junija 1910. . Leto XII. Odgovor „Edinosli" in dr. Gregorinu. Ker se je Oregorinova „Edinost" ponovno drznila drgniti ob rodoljubje dr. Gregorčiča ter je navalila nanj psovke, ki bi si jih ne dal dopasti niti kak dru- gošolec, siiK) apostrofirali dr. Gregorina, naj najprej skuša posnemati dr. Gre- gorčiča v darovanju v narodne namene. potein naj seda na^ sodni stol. Nato pravi „Edinost". da bi dr. Gregorin da- roval ne le toliko, kakor dr. Gregorčič, ampak dvakrat toliko, ako bi imel enaka sredstva in toliko sinekur kakor dr. (ire- gorčič .... Iz tega odgovora kuka eel advokat, fraza, ki visoko doni, a nič stvarnega na pove, „odgovor", ki ni od- govor. „Edinost" bi bila morala pač po- vedati, koliko je daroval njen varovanec v narodne namene. To bi bil konkreten odgovor na Gregorčičevih tridesetero ti- sočakov, kakor smo jih mi omenilv le na korist slovenskega šolstva v (jo.ici. Ali „Edinostina" levica molči, ker des- nica nič ne ve. Za tisti „bi, ako bi imel enaka sredstva" ... ne da žid nič. Ako bi blagajniki šolskih družb dobivali na- mestu denara le besede: „jaz bi dal dvakrat toliko kot oni, ako bi imel enaka sredstva", bi slov. zasebne sole kmalu izginile. Ako je daroval dr. Gregorin v narodne namene proti dr. Gregorčiču tako malo, da si ne upa „Edinost" tega niti približno omeniti, potem se ona pri- mera ne more rešiti. Ali meni „Edinost", da bi bil pokojni Kotnik, ako bi bil že v življenju daroval one stotisočake, jih bolj pogrešal, kakor priprost delavec kronico, ki jo položi domu na oltar? In vendar kako proslavlja „Edinost" Kot- nika, kar je seveda popolnoma prav! Ali po „Edinoslini" teoriji bi prav lahko nastopil oni delavec proti temu proslav- ljenju, rekoč: Jaz bi daroval dvakrat toliko, ako bi imel enaka sredstva. Vrhu tega nima „Edinost" niti to- liko zmisla za poštenje, da bi rabila enakopravno orožje v svoji primeri. Dr. GregorčiČu brska po vseh žepih, žepe dr. Oregorina pa pušča pri mini. V že- pih dr. Gregorčiča je našla 4000 kron, plačo profesorja bogoslovja, 7200 kron, dijete državnega poslanca, in čujte, čujte, 4000 kron, letno plačo deželnega odbor- nika. Ustavimo se pri zadnji! Vsak poli- tični otročaj na Goriškem ve, da dr. Gregorčič kot drž. poslanec ne vrši dela deželnega odbornika in da ne dobiva od onih 4000 kron niti vinarja, ampak ji'i prejema njegov namestnik. Dr, üre- gorčič deluje pač kot brezplačen zastop- nik dežele v dež. Sol. svetu. Co ve prav dobro tudi obvestitelj „čdinosti", in vendar je imel nesramno čelo, poslati tik pred do- polnilno kraško volitvijo to podlo laž ve- doma in hotoma v svet. Tu imajo nasi čitatelji zopet kričeč dokaz, kako nizko je že padla inorala pri „Hdinosti", od- kar jo preveva libcr.nlni dtih. Če imata „Eclinost" in rtje obvestitelj le še trohico poštenja, morala bi to laž preklicati, če tega v nekaterih dneh ne storita, pribijemo javno njiju zlobno podlost.*) — Dohodki dr. Gregorčiča izkazani v „Hdinosti" s 1 5.000 kronami so se torej znižali na 11.000 kron. — Značilno je, da ima obvestitelj „Hdinosti" tako natančno v evidenci di- jete državnih poslancev (7200 kron). Vidi se, da se mu po teh dijetah posebno sline cede, in da niso slabo zadeli oni tržaški krogi, ki že davno trdijo, da je prav za prav to vzrok, da sili tako čez deželne ineje. Zlobno opazko, da dr. Gregorčič ne vrši svoje poslanske dolž- nosti, smo v posebnem članku kot ostudno laž s studom zavrnili, in „Edi- nost'' je izraze našegastuda tudi molče požrla. Dober tek, škifozna nesramnica ! „Edinost" za danes pozivljamo. naj nam imenuje le enega onih slovenskih drž. poslancev, (ki uživajo nje ljubezen in pa tudi take dijete kot dr. Gregorčič) da bi bil od teh dijet tak del položil domu na oltar kot dr. Gregorčič! Le na dan s konkretnimi dokazi. brezstidna obreko- valka, potein se pridi drgnit ob državne dijete! Dr. Gregorčič je profesor bogoslovja — piše „Edinost" — ne da bi izvrševal profesuro. Aha, to je torej ona sinekura! No. no, ali je morda dr Gregorčič edini državni poslanec, kateri je po zakonitih *) Ako bi hotel dr. Gregoičič posnemati strastnega Gregorina, bi bil že davno uložil ka- zensko ovadbo proti »Edinostu. — Stavec. določbah oproščen izvrševanja svoje službe? In ali morda dr. (iregorčič opro- ščenje od izvrševanja službe zlorablja v kake zasebne namene. v lenuharjenje. v zabavanje po potovanju, gledališčih, ka- vvrnah itd. ? Ne, draga „Hdinost"! Dr. (iregorčič porablja čas, katerega bi sicer rabil v službi kot profesor bogoslovja — a ne le ta čas. ampak še dvakrat, trikrat več — za slovcnsko šolstvo v Gorici, za vrhovno vodstvo tega mno- goraznega šolstva in */a upravo „Šol- skega Doma". „Alalega Doma". „S. Grc- gorčičevega Doma" in zdaj pričetega „Novega Doma". Ako bi dr. GregorČič teh poslov ne opravljal — in k temn ga nc veže nobena ciolžnost, ampak le rodoljubje — bi jih moral posebno na- stavljeni vodja in upravnik. in seveda ne zastonj. ampak za dobro plačo. ka- tera bi se morala zajemati iz prispev- kov, s katerimi se vzdržuje šolski pouk. ki bi se moral vsled tega skrčiti. Tako. draga „Edinost", uporablja dr. uregorčič svoje Sinekure naroda v korist in prcuspeh. Bog daj slovenskim voditeljem le mnogo takih sinekur! In „Hdinost", ta priviligirana narodnjakinja. meče še kamenje na tega moža! Skandal! Oopisi. Iz St. Ferjana. — V sredo so se vršile pri nas občinske volitve v prvem volilnem razredu, ki so bile zarad ne- postavnosti liberalne volilne komisije pod vodstvom prejšnjega župana že dvakrat razveljavljene. Zmagala je S. L. S., ki bode imela v naši občini sedaj večino v starešinstvu. Ljudstvo je s streljanjem s topiči pozdravilo to zmago. Šteferjanski Khuen-Hedervarovci pa so osramočeni zbežali z volišča. Iz Osoka. — Na praznik presv. Srca Jezusovega spremili smo k večne- mu počitku svojega domačina č. gosp. Antona Gleščiča, bivšega kurata v Štanjelu. Pogreb je bil veličasten, znatnenje kako je bil pokojnik spo- štovan med duhovniki in domačini. Pogreba se je udeležila šolska niladina, obilo vernega ljudstva in 25 duhovnikov od blizu in daleč. Med temi smo opazili skoro vse sošolce pok. ku- rata, šest po številu, dalje sobrate iz krajev, kjer je rajni gospod služboval, tako iz Štijaške kuracije in okolice, iz Rihemberga, komenskega dekanata (g. dekan Valentiričič) ter prav mnogo du- hovnikov iz goriško-vipavske doline. Tudi občinski zaslop iz L t a n j e 1 a, na čelu z g. županoin in g. vit. Fabi- janijem je skazal zadnjo cast svojemu dušnemu pastirju. Sprevod je vodil preč. gosp. M u- r o v e c. dekan črniški, ki je imel ob grobu prav lep in pretresljiv govor. v Katerem se je spominjal plodonosnega 12 letnega delovanja pok. kurata v se- danjih težkih časih. Globoka žalost se je brala iz obraza navzoeih in zarosilo je marsi- kako oko ob grobu mladega in v,l .»,-*__ #J___¦-'.-'_______________________ TF .1 _ : ____j (Označi s palcem in kazalcem.) ostane v žepu, glava pa zdrava! Fin an car: Zdaj, ko sem tako marod, bi bil že vaših misli, a veste, je prepozno. No pa že mine, še črno kavo mi napravi ktera vašili, ko se vrnejo. Na vse zadnje je tukaj satno parkrat v letu taka priložnost in tedaj se je treba splačati za ves dolg čas! Zagrivec: No ja, saj pravim, irlada kri! Financa1*: Pa dosti jo je bilo tam doli! Tudi Sokolčev Ivan, oni stu- dent iz trga, ki je bil zadnjič tukaj. Prefrigan poba je! Dozdaj so mislili vsi, da pojde v žeminar, no včeraj je pa plesal kot neumen in se pripravljal za svoj poklic. Jaz ne rečem nič, saj po mojem bi ga» bilo škoda, če bi sei rioter, a da je imel do zadnjega tre- nutka svet za norca... drugi teden odide menda na Dunaj! Zagrivec: (Ki je vstavil brus in poslušal, stisne pest in zaškriplje z zobmi.) Da bi rni pri^el še enkrat pod Financar: 0 oče Zagrivec. kaj je tudi vas kaj povlekel, da se tako jezite? Zagrivec: (Aložko.) Alene. tak t'rkovec! Kaj pa mislite? Zato ker je tak, bi mu rad posvctil! (Začne spet brusit) Financar: Kaj ne bo se Zalke ali žene, da bi mi napravila katera kaj kave. S črno se prežene zaspanec! Zagrivec: Kar pocakajte. Jaz mislim, da dolgo ne bosta mudili. Saj tisto. kar sem dopoldne posekel, ni dosti; dokler je solnce, čakata. da se posusi. Koliko pa je ura? Financar: (Jo vzame iz žepa in pogleda.) Peta bo! Zagrivec: No vidite; zdaj ne bo imelo solnce več moči in zato zač- neta zgrabljati. Pol ine, pa bosta tukaj! (Jeiija brusiti. l:inancar dela med tem cigareto in jo načne.) Gospod, če ho- Čete Stamperle žganja, vam že dam sain. Kofeta pa se ne, bom pripravljal kuhati. (Gre v hišo.) Kar sem stopite! Financar: Hranil se ne born. A/chinp mies! nln5ix na tnnln : j»re Drugi prizor. Z a 1 k a in m a t i: (Prideta z grabljami na oder. Zalka prva; že od- daleč:) Čegava je pa ta suknja? (Pride bliže in ugleda puško.) Je že spet kak financar tukaj ! AI a t i: (Odloži grablje ob zid.) Sta že z očetom kje. Daleč ne bosta! (Zalka tudi odloži grablje.) Financar: (Pride na vrata.) E, seveda sva. Štamperle sva ga popila: a vesta, vaju sem Čakal. Oče mi je rekel, da prideta v pol uri, pa sta prej tukaj. Le boljše. En kose mi napravita ena. Saj bosta? Nana: 1, zakaj pa ne? (Zalki.) Pojdi pa zakuri ogenj, saj meljave bo še. (Se vsede na klop. Zalka gre v hišo. Zagrivec je tudi že zunaj.) T r e t j i prizor. Nana: (Aložu.) Veš ti, nisem mi- slila, da bo toliko sena. Šest lone ga je! Zagrivec: Res, dosti je! (Base nino.1 toča, ki je popolnoma optistošila naš kraj. Pobila je vse, kar je našla na polju, da izgleda pri nas zdaj kakor v jeseni. Lokovec. Občinske volitve so pri nas pred durmi. Dne 5. t. m. je občinski ob- hodnik pred cerkvijo javno razglasil, da bode od onega dne občinski volilni imenik vsak dan za dobo 4 tednov razgmjen ter da ga ima vsak davkoplačevalec pravico pregledati. In res so se podali dne 9. t. m. nekateri občinarji v občinsko pisarno, dn bi si volilni imenik ogledali, pa glej, občinskega volilnega imenika ni bi!o nikjer. Vprašali so županovo ženo po županu, cli ona jim je odgovorila, da ne ve zanj in da ona sploh za njim ne hodi. Čakali so deij časa, ali ko župana ni hotelo biti, jim ni preostalo drugega, nego vrniti se domov. Tako se torej pravi, imeti v obČinski pisarni volilni imenik na vpogled! Tako skrbi sedanji župan za to, da se izvršujejo v gore omenjenem oglasu navedene določbe! Ali dotičniki so se seveda pritožili na c. k. okrajno glavarstvo v Gorici in upati sniemo, da bode to na primeren način župana po- učilo, kako morajo biti volilni imeniki raz- položeni vsakemu na vpogled. Županu se je namreč županski stolec priljubil, zaradi- tega pa poskuša vse, da bi mu ga obči- narji, ki ga ne vidijo radi na njem, izpod- maknili. S Krasa. — Na Krasu ni bilo že 3 leta toliko sena, kot ga je letos. Po- sebno lepo je v okolici sežanski. Kosci iz Kanalskega in Tolminskega se letos brez skrbi podajo na Kras in Vipavsko, ker dela jim ne bode zmanj- kalo a jela tudi ne. Toliko na znanje ljudstvu, da bode kak groš prislužilo. Taristom, izletnikom, letoviščar- Jem in drngim v znanje. Vipavska dolina, lepota sveta. M. Vilhar. Občina Vipava je zgradila na svo- jern obsežnem zemljišču pri vili Ana. Ob državni cesti tik pred trgom, poka- terem se vije potok „Gacka", krasno občinsko kopališče z velikim kopalnim in plavalnirn basenom ter moderno pri- rejenimi kabinami. Kopališče, ki ima 700 m2 prostora je krog in krog obzi- dano in tako urejeno, da bo v vsakem oziru zadoščalo vsestranskim željam posestnikov. S kopališčem je združena občinska restavracija, k; je nastanjena v vili Ana tik kopališča. Tu se bodo točila pristna vipavska vina, pivo in druge krepčilne in hladilne pijače. — Skrbelo se bo za dobro kuhinjo, za iz- borno in točno postrežbo in to ja pri- merno nizke cene. V vili Ana bodo na razpolago sobe za prenočevanje. Okolu restavracije je lep vrt za točenje in senčnat park, ki se razteza daleč gori za kopališčem. Po parku je zadostno število klopi za odpočitek občinstvu. To novo zgrajeno kopališče se slovesno izroči svojemu namenu dne 12. t. m. Vipava ima tudi mnogo drugih znamenitosti, od katerih naj navedemu nekatere in sicer: 1. Vrelci studene mrzle Vipave, ki privro izpod vznožja sivega Nanosa. Največji in najlepši je oni „Pod skalo", nad katerim je v poletnem času izborna senca. Vsi ti vrelci so bogati postrv in lipanov. Takoj pod izvirom se ti vrelci združijo v mogočno in krasno reko. In prav je imel pesnik M. Vilhar, ki pravi: Vipavska planjava je krasna zares in reka Vipava je radost očes! 2. Graščina letos izmrlih grofov Lanthierijev z grajskim vrtom in parkom. 3. Graščina „labor", ki je bila biva- lišče nekdanjih slavnih Baumkirch- nerjev. 4. Podzemeljski hodnik, po kate- rem je baje hodih vjtez Erazem Pred- jamski v Vipavo. 5. Razvalina „Starigrad" nekdanje bivališče „Vipavskih gospodov". f\ (\mi\ 7omonn" \\r\ nekaj zelo lepih tur in izletov, kakor: | čez Stari grad na Lipe, od tam čez sv. Hijeronim n3 Nanos. Čez Šturje k izvi- rom Mublja. čez Ajdovščino na Čaven. V romantično Brapiško dolino k Ceho- vinovenui spomeniku. K Devici Marijiv Log kjer stoji tik cerkve spomenik hu- zarja Pavla Rostag itd. Te vipavske znamenitosti so pri- vabile vsako leto mnogo posetnikov. Upamo pa, da jih pride v bodoče še več,|ker je občina za povzdigo ptujskega prometa ugodila večkrat izraženi želji in zgradila krasno kopališče, ki ga mu menda ni para, daieč na okrog. Polifični pregled. Državni zbor. V sredo je začetkom seje poslan- ske zbornice odgovoril ministerski pred- sednik baron Bienerth na interpelacijo poslancev dr. Korošec, dr. Šramec, dr. Tresic", Choc in tovarišev ter dr. (ies- smann in tovariSev glede uporabe av- strijskega vojaštva pri ogrskih državno- zborskih volitvah, Posl. dr. Korošec je predlagal, naj se otvori debata o tej za- devi drugi dan, kar se je sprejelo. Nato je zbornica sprejela načrt zakona, s katerim se zviša takozvani eksistenčni minimum. Po zakonu z dne 21. aprila 1882 je za aktivne uradnike eksekucije prosta plača 1600 kron, po- kojnina pa v znesku 1000 kron. Po vladnem načrtu se zviša eksekucije prosta plača na 2000 kron, pokojnina in prejemki ostalih pa na 1200 kron. Vlada utemeljuje to zvišanje z dra- ginjo. Nato je prišel na vrsto zakonski predlog o prelomitvi pogodbe. Črtala se je kazen 14 dni, ki jo je moral ob- sedeti dosedaj delavec, ki je prej iz- stopil iz službe, nego je pretekla odpo- vedna doba. V četrtek se je začetkom seje vršila debata o odgovoru ministerskega predsednika glede odpošiijatve avstrij- skega vojaštva na Ogrsko. Govorili so poslanci Korošec, Stranek, Renner, Da srynski, Tresič, Scheicher, Choc, Tyrs, Borszynski in Habermann. Očitali so povprečno vsi vladi, da se ni uporabilo vojaštvo za vzdrževanje miru, marveč zato, da bi se preprečilo svobodno gla- sovanje in zatiralo narod.nosti. Nato je zbornica sprejela zakonski načrt glede povišanje pokojnin onih državnih uslužbencev, ki so bili upo- kojeni pred leti 1898 in 1899. Včeraj je začela zbornica z dru- girn Čitanjem.državnega proračuna. Soja „Slovanske Enote". Včeraj se je vršila seja parlamen- tarne komisije „Slovanske Enote". V tej seji je prišlo na vrsto tudi vprašanje glede laške fakultete. Od češke strani se je pri tern poudarjaio, da se tega vpia- šanja, v kolikor zadeva interese Jugo- slovanov, zlasti Slovencev, ne sme ri- kakor rešiti brez ali proti Slovencem. ItaliJaDsko vseučilišče. V četrtek sc je bavil proračunski odsek z vprašanjem italijanske pravne fakultete. Govorili so Romanczuk, Conci in Pittoni, vsi za Trst. — Posl. Gostinčar je pričel s svo- jim obstrukcijonistiškim govorom, ki se ima nadaljevati v prihodnji seji. Baron BiPnerth je imel posvetovanja z Nemci. Zagrozil je pri tern z demisijo, ako ne bo Dunaj določen kot sedež itali- janske univerze, ali, ako bi se zbornica od- ločila za Dunaj brez nemških glasov. Vprašanje o itaHJaaskem vseučllišču. Kakor poročamo na drugem mestu, se je začel državnozborski proračunski odsek v četrtek baviti z rešitvijo vprašanja o ita- lijanskem vseučiiišču. Razprava o tern vpra- šanju v odseku pa je obtičala že pri začetku Gostinčarjevega obstrukcijonističnega govora. Temu so sledila v četrtek in včeraj posve- tovanja med strankarni, med strankami in vlado ter med vlado in Italijani. Posledica tali r\.t\c\if±kr\\t*\ mi in tKfxrtiWirxrrwt ia Kilo ^o tern vprašanju odioži za nedogleden čas. | Viada je namreč izjavila, da vztraja za vsako ceno pri svoji predlogi, namreč da bodi sedež italijanskega vseučilisča Dunaj, pod nobenim pogojem pa Trst, češ, da so proti Trstu visoki vojaški krogi in kaj vemo še kdo. Ministerski predsednnik baron Bienerth je žugal Nemcem celo z demisijo celega ministerstva, ako bi ti glasovali za Trst. To }e Nemce tako preplašilo, da so tudi oni zaČeli obračati Italijanom hrbet ter se zvi- jati pred njimi kot kača, posebno seveda zaradi tega, ker potrebujejo sedaj nujno ita- lijanskih glasov, ker so Italijani začeli žugati vladi in Nemcem, da bodo, ako se vseuči- liščno vprašanje ne reši ugodno za nje, gla- sovali proti proti računu. Nastala je vsled tega huda zmešnjava, vsled katere so vlada, Nemci in Italijani v največji zadregi. Kako se bodo iz te zadrege izmotali, videli bo- demo že v prihodnjih dneh. Bivši minister Prade je na sestanku netnško-nacijonalnih za- upnikov v Libercih izjavil, da se od- tegne političnemu življenju. Odloži tudi svoj deželno- in državnozborski man- dat in to z ozirom na razne napade in razmere, ki so zavladale v Libercih. Volitve na Ogrskem dovršene. Voliive so dovršene v vseh 413 vo- lilnih okrajih. Narodna delavna (vladna) stranka je dobila 248 mandatov, Košu- tova stranka 47, Justhova 37, ljudska 13, Romuni 5, Slovaki 3, izven strank 67, kršč.-socijalec 1, potrebnih je 21 ožjih volitev. Košutova stranka izgubi 59, dobi 10, Justhova stranka izgubi 109, dobi 10, ljudska stranka izgubi 22, dobi 4 mandate. Cesar Viljem obišče našega cesarja. Nemški cesar poseti v septembru na- šega cesarja. Letošnjih cesarskih manevrov pa se ne udeleži. SrbUa. Iz Belgrada se dementirajo vesti, ki so jih posneli inozemski listi po bel- grajskem listu „Zvono", o izgonu kra- ljeviča Jurija in o njegovem neprija- teljskem slovesu od kraljeve družine. Tudi vesti o kraljevem odstopu niso resnične. Darovi. Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu: Mesto venca na krsto preč. g. Antona Gleščiča zbrala je navzoča duhovščina 57 K (enako svoto za škofove zavode). Hvala lepa! Domače in razne vesti. Gospode naročnike, k a t e r i š e nisoporavnali zaostale n a roc- nine za prej šn je leto oziroma za tekoče leto, uljudno prosimo, da to č i m prej s to re. Upravništvo. Umrla je v Gorici pri svojih stariših g. Amalija Murovec, učite- Ijica v Vitovljah. Bila je zelo vestna v svoji službi, kar ji je morebiti tudi pri- pomogla, d? se jo je lotila zavratna sušica, katera jo je položila na posteljo, iz katere ni več vstala. — Pogreb je bil v ceti.'ek v Gorici! Počitek njeni duši! Sestanek gozdarskega društva. — Dne 17., 18. in 19. t. m. se bo vršil v našem mestu XXXIII. sestanek gozdarskega društva Primorske in Kranjske. Vspored temu sestanku je sledeči: dne 17. t. m. sestanek v „Hotelu Post"; dne 18. t. m. zjutraj od- hod v Gradišče, kjer si bodo ogledali na- sade borov grofa Alberti za pogozdovanje Krasa. Od tu se podajo v Zagraj ter si med potjo ogledajo namakalne naprave za namak' je tržiškega potja. V Foljanu si bodo ogledali košarsko šolo. Ob 1130 si ogle- dajo električno centralo pri Zagraju ter na- daljujejo pot pciem proti Tržiču. Tarn bode skupni obed, katerega priredi goriška komi- sija za pogozdovanje Krasa. Isti dan zvečer povratek v Gorico in sestanek v hotelu Cl'irlKotin« rina 1 O f m ei hrtHr» orrlaHoli snidejo v deželni dvorani, kjer se bo vrSil | občni zbor. Ob 1. uri popoldne bode obed v hotelu „Südbahn". Vodstvo zborovanja je prevzel c. kr. višji gozdni komisar v Gorici g Tulij Bersa pl. Leydenthal. Druge vidl, sebe ne! — „Edinost" moralizuje v polemiki s „Slovencem" v zadevi afere Buttignoni Mecchia tako-le: „Že začetek članka („Slovenčevega") vse- buje najdrznejo laž. Ljudem, ki ne čitajo našega lista, vzbuja domnevanje, kakor da mi nismo nič odgovorili na njegova ocitanja.......". Ko smo to čitali, smo kar osupnili nad nesramno brezobraz- nostjo „Edinosti", da si upa s tako de- belo nakopičenim maslom na glavi sto- piti na solnce. Taktiko, ki bi hotela gra- jati na „Slovencu", izvaja proti nam že leta in leta. Kje so že tisti časi, ko smo ji to z dokazi očitali! Ali ona nadaljuje pridno svojo časnikarsko rokovnjaško obrt. Iz nebrojnih člankov in notic, ka- tere smo bili prisiljeni napisati vobrambo proti njenirn napadom, smo ji posneli suha dejstva, na katerih smo ji ovrgli njene laži. Ta dejstva smo ji v obliki kratkih vprašanj (gotovo nad trideset!) predlagali s ponovnim pozivanjem, naj jih ovrže! Ali „Edinost" je molčala in njeni čitatelji. ki ne čitajo „öorice" dom- nevajo še dandanes. „da nismo nič od- govorili na njena očitanja". Da, tudi afero Buttignoni-Mecchia je uporabila, da je mogla lagati o na- šem voditelju. in našem listu. — Mi smo jo v notici „Tržaški list L'Amico" v 43. štv. „Gorice" izpostavili obsodbi javnosti ter ji („Ed.") dokazali, da je ve- doma in namenoma lagala. Ali v „Edi- nosti" je izumrl ves cut do poštenja, ki zahteva, da se jikradena cast vrne, ona, zakrknjena tatica časti, cast le krade, a je ne vrača. Kakor na vsak, tako tudi na ta očitek laži molči. Njeni čitatelji pa domnevajo, da je tudi ta njena laž — resnica. In ta časnikarska izprijenka hoče §e druge morale učiti!? — Molčijo. — Pod tern naslqvom je priobčila „Soča" v torek dne 7. junija notico, v kateri pravi: Povedali smo, da je dovolil ravnatelj tukajšnjega ženskega učiteljišča Slovenec Križnič. sodelovati gojenkam laškega oddelka pri slavnosti „Lege". Ta je v resnici pomagal pove- ličevati „Lego"!! „Gorica" in „Slovenec", zakaj se ne zgražata nad tern svoji in človekom ?! — Ta Skandal so hoteli pri- kriti s tern, da so kričali na druge, ne- dolžne, češ: rečem ti, da mi ne porečeš! Tako „Soča"! Ker ji ni torej drago, da molčimo ji hočemo postreči z odgo- vorom. Prepričau smo se namreč na pristojnem mestu, da ni ravnatelj tukaj- šnjega ženskega učiteljišča Slovenec Križnič ne le ne dovolil sodelovati go- jenkam laškega oddelka pri slavnosti „Lege", ampak da ga za tako dovoljenje tudi nobena gojenka ni vprašala. Ako je torej znano lastniku „Soče", Gabršček-u, ali kakemu drugemu sotrudniku „Soče", da je kaka italijanska gojenka sodelo- vala pri slavnosti „Lege", pa naj jo de- nuncira in ravnatelj Križnič bode gotovo vedel, kaj ima storiti v tern slučaju. Kar se pa tiče' „Sočinega" ocita- nja: „Ta Skandal so hoteli prikriti s tern, da so kričali na druge, nedolžne, češ: rečem ti, da mi ne porečeš!" bodi „Soči" povedano, da nismo mi na no- benega kričali, marveč da smo v našem listu le konstatirali resnico, da je „Soča", ki se tiska v Gabršček-ovi tiskarni hudo rohnela proti slavnostim „Lege" v Go- rici, dočim je list „II Gazzettino Popo- lare", ki se na istem stroju tiska tudi v Gabršček-ovi tiskarni, poveličeval slav- nost „Lege" ter zanjo delal reklamo. Iz tega čitatelji posnamejo, da smo mi pi- sali golo resnico, dočim je vse to, kar „Soča" piše, gola laž in obrekovanje. Je-li zadovoljna zdaj „Soča", da nismo molčali. V čmo so zadell. Poslanec Mandič in tovariši so v državnem zboru vložili na skupno ministerstvo a posebno še na voj- nega, odnosno domobranskega ministra in- terpelacijo, zahtevajoč v c. kr. in od vlade cnhvPnriirmiranih -7avnHih Hpln V nrvi V'Sti slučaje, kako so regnicoli zaposleni v razmn važnih zavodih, kakor n. pr. v vbjnem ar- senalu v Pulju, v tehničnem zavodu, v la- djedelnici pri sv. Marku v Trstu, pri av- strijskem Lloydu, pri gradnji alpske želez- nice in v ladjedelnici v Tržiču vohunili, kopirali načrte vojr.ih ladij in druge za dr- žavo važne načrte. Temu vohunstvu so bili prišli na sled v vojnem arsenalu v Pulju in tudi v tržaškem tehničnem zavodu, a zadnji tak slučaj se je dogodil v ladjedelnici v Tržiču, kjer je znani regnicolo in reservni častnik italijanske vojske Andreini, kateri je bil pred goriškim okrbžnim sodiščem obsojen na šest mesecev ječe, a mu je višje sodišče povišalo kazen na trinajst mesecev — kopiral, oziroma si dal napraviti razne v vojnem času važne načrte. Ta interpelacija je hudo razkačila ire- dentovce in nje glasilo „V Indipendente" je priobčil članek poln strupa in sovraštva proti interpelantom in p'roti Slovanom, kar dokazuje, da so interpelantje s svojo inter- pelacijo res zadeli v črno. „Edinostina univerzalna „žavba". Ta naš naslov „Edinosti" ne ugaja; pravi mu, da ni duhovit. No, mi pa pravimo da je gotovo vsaj toliko du- hovit, kolikor je duhovito njeno vedno se ponavljajoče neslano dreganje pod rebra z izmišljeno „zvezo Pajer-Gregor- čičevo". Ta je „Edinosti" rdeča cunja, s .katero si prizadeva hujskati goriško ljudstvo proti naši stranki. Če napiše „Ed." eno, dve besedi o goriški poli- tiki, tretja je že,,zveza Pajer-Gregorčič", ž njo misli ozdraviti vse üregorinove in Gabrščekove poutične bolečine, torej prava univerzalna „žavba". Zadnjič smo jo postavili med razne vesti, da smo pokazali, kako jo rabi „Ed." celo, ko dela laške goriške liberalce odgovorne za mizerijo kolonov v Furlaniji, po ka- teri zvezi dela — ali po nerodnosti ali po hudobiji, hotoma ali nehotoma — dr. Gregorčiča soodgovornega za fur- lansko mizerijo. „Edinost" nas dolži zarad tega falzifikacije, češ, da je mi- slila le „zvezo" v deželnem zboru, ali tega ni v oni notici niti imenovala. Torej? In giejte, tudi ta prilika ji je ¦dobrodošla za univerzalno „žavbo"! Ona jo zove „dejstvo, ki ga „Gorica" ne bo mogla nikdar utajiti". No, no, „Gorica" jo je že več kot utajila in je tudi z avtoritativno izjavo obeh dotičnih klubov njeno neekzistenco dokazala. „Edinost" pa opira svoje obrekovanje Je na sumnicenje in domnevanje. „Edinost" pravi, da noče vprašati „Gorico", kdo da je kriv mizerije slo- venskih kolonov na Goriškem ? No, no, „Gorica" pa temu prav lahko. in hitro odgovori: Krivi so večinoma oni slo- venski vehposestniki, ki stoje v Gre- gorinovem taboru. Pika. Zopet napreöek. G. F. Bačner. de- lovodja svečarne g. J. Kopača v üorici, je izumil stroj za uravnavanje in vrta- nje sveč. S tem strojem se izdelujejo sveče ličnejše in preciznejše, kakor pro- storočno in izdela se jih lahko Še enkrat toliko. Dodati moramo, da je to prvi stroj v tej obrti; g. Bačner se je stroj zavaroval. Goriške mestne volitve. V sredo je volil drugi razred. Izvoljeni so bili: •dr. Thoman, dr. Cesciutti in Anton Orzan starejši. Porotno sodišče. — V četrtck se je vršilapri tukajšnjem porotnem sodišču zadnja obravnava sedanje porotne klopi. ZatoŽen je bil Franc Kobal iz Šent- viškegore zaradi težketelesne poškodbe, katero je prizadel nekemu Valentinu Erzen, ki ga je napadel iz Ijubosum- nosti. Kobal je bil oproščen. Odprtl lekarni. - Od 12. do 19. t m. bodeta odprti ob ned. in praz. pop. in bodeta imeli ponočno službo lekarni : Gironcoli-Gliubich. Dnevni red občnega zbora „Go- riškega kmetijskega društva" v Gorici, ki se bode vršil v četrtek dne 16. junija t. 1, ob 11. dop. pri „Zlatem Jelenu" v Goricii. 1 Odphritftv 7.gnis;nika zadniftora «ovanju v I. 1909. 3. Odobritev računov | in bilance za 1. 1909 in proračuna za 1. 1910. 4. Dopolnilna volitev II. pod- predsednika in 6 članov osr. odbora. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Gorica, dne 2. junija 1910. Predsednik: Anton Jakončič, 1. r. Tajnik: Franc Kocjančič. Podružnlca IJnblJanske kreditne banke se nastani v kratkem v Gorici, in sicer v bivši Winkler-jevi hiši. Vojak rešitelj življenja. V sredo je videl vojak Virgil Štefani v bližini StraČič skočiti v vodo nekega 40 let- nega moža. Brez premisleka je vojak skočil v vodo ter rešil nesrečnega, ki si je hotel vzeti življenje. Na c. kr. izobraževališču za učl- teljlce v Gorici se bode vršilo prigla- šanje za vsprejem v I. tečaj dne 27. t. m. ob 3. uri do 6. p. p. in 28. istega meseca, od 9. —11. ure zjutraj. Prigla- šiteljice se morajo predstaviti ravna- teljstvu v spremstvu starišev, oziroma njih namestnikov, s krstnim listom, zad- njim šolskim spričevalom in v pomanj- kanju • tega, z onim moralno-politične- ga vedenja in uradno zdravniškega spričevala o duševno-telesnem zdrav- stvenem stanju prosilke. Darovi za slovensko zasebno gimnazijo v Gorici. — Županstvo v Sovodnjah 20 K. Starešinstvo občine Nabrežina je pa sklenilo v svoji seji z dne 5. t. m. prispevati za slovensko zasebno gimnazijo v Gorici vsako leto po 200 K. Naj bi temu rodoljubnemu vzgledu prej ko prej sledila tudi druga stare- šinstva v naši deželi ! Sestanek udov sodalitatis ss. Cord. Jes. za ločniško dekanijo bode dne 15. t. m. v Vipolžah. Začetek ob 3. pop. Javtto letanje v Gorici. Vodstvo oddelka letalnih strojev aerosekcije je sklenilo tudi z Gorico pogodbo radi pri- reditve javnega letanja. To javno le- tanje v Gorici, ki se bo vršilo dne 26. t. m., priredi tržaški avtomobilni klub sporazumno s celovško aerosekcijo. Javno letanje, ki se ga udeležita oba Wrightova stroja pod vodstvom obeh pilotov inženirjev Heima in Sablattniga, se bo vršilo na velikem vežbališču. V Gorici se je že sestavil odbor, ki z ve- liko vnemo vodi priprave za ta za Go- rico in Primorje senzacijonelni sportski dogodek. Vabilo k javni telovadbi, katero priredi telovadni odsek „Orel" „Slov«. n- skega izobraževalnega društva" vspo- redno z veselico dne 26. junija v Ba- tujah. Vspored javne telovadbt: 1. Ra- jalni pohod. 2. Nove proste vaje. 3. Vaje na orodju (skupine). 4. Moreškj (sab- ljanje). 5. Po javni telovadbi v- c'ica: štiri točke petja, dve deklaniaciji in dva govora. 6. Srečkanje s petnajstimi do- bitki. 7. Prosta zabava, pri kateri bo delovala Šaljiva pošta. Pri telovadbi in veselici svira oddelek vojaške godbe pešp. št. 47. iz Gorice. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstopnina k telovadbi in ve- selici s sedežem: I. razred 2 K, II. 1 K, stojišča 40 v, uniformirani „Orli" 20 v, telovadci vstopnine prosti, otroci 20 v. Veselica se bode vršila ob vsakem vre- menu. K obilni udeležbi najuljudneje vabi izobraževalnega društva telovadni odsek „Orel" za Batuje-Selo. Odbor. Hnda nevlhta v Furlaniji. — V sredo popoludne je razsajala v kormin- ski okolici huda nevihta stočo. Kormin sain ni imel toče. Posebno močno je divjaia nevihta v krajih Corona, Morar, Spessa, Novolä, Medeja in Subida. Toča je napravil.i mnogo škode. Ponekod so bila zrna točt velika kot jajca. Pošta na üobrovenv — Poštni urad, ki se je nahajal sedaj v Biljani v Brdih, je premeščen na Dobrovo; ob- segal bo tudi Medano s frakcijami. Knačba hranllnica In posojilniea pri Sv. LhcUI registrovana zadruga z neomejeno zavezo je na syojem II. red- , nem obCnem zboru dne 28. marca t. 1, da je razsinla svof delokrog tudi na f sosednjo faro Idrijo pri Bači in c. kr. okrožna sodnija v Gorici je vzela to spremembo 1. junija naznanje. Toliko v vednost faranov na Idriji pri Bači, ki imajo sedaj svojo posojilnico pri Sv. Luciji. Okrajna posojilniea v Kanaio, registrovana zadruga z neomejeno za- vezo bode imela po § 33. drustvenih pravil dne 26. junija t. 1. ob 3. uri po- poldne v občinski dvorani v Kanalu svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenje računa za leto 1909. 2. Izvolitev načelstva in nad- zorstva ter pregledovalca računov 3. Morebitni predlogi in nasveti. K obilni vdeležbi vabi Načelstvo. Za kolone. — Komisija za pro- učevanje vladnega načrta za rešitev ko- lonskega vprašanja je imela včeraj zadnjo sejo. Delo je končano. Obširno poročilo se je poslalo na tržaško na- mestništvo. Komisija je izrekla na koncu posebno zahvalo zastopniku visoke vlade, dvornemu svetniku Attemsu, de- želnemu glavarju dr. Pajer-ju in dežel- nemu tajniku dr. Pettarinu. Tudi vladni zastopnik, dvorni svetnik Attems, se je zahvali! komisiji in zlasti deželnemu tajniku dr. Pettarinu za ogromno delo. Želeti bi bilo, da bi se poročilo o zborovanjih te komisije, ki je je sestavil g. dr. Pettarin, v časopisih objavilo. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Prostovoljno gasilno društvo" se sedežem v Cerknem, Toča na gorenjem Krasu. — V četrtek je v Povirju in v Žirjah hudo razsajala toča in vničila ponekod popolnoma ves poljski pridelek. Mesto- ma jo je zaneslo metra in črez. Zapriseženje novega zaderskega nadškofa. — Cesar je četrtek zaprisegel novoimenovanega zaderskega nadškofa dr. Pulišiča. Smrtna nezgoda na el^kališču v Montebellu. — Pri predzadnj.ai dirkanju v tej pomladanski sezoni v sredo se je pripetila težka nezgoda. Najbolj popu- larni in priljubljeni posestnik Konj za dirko in dirkač na tržaškem dirkališču, g. Josip Rossi je padel iz dirkališkega voza (sulky) in si strl zatilnik ter si zelo pretresel možgane. Ob 10. in tri četrt uri zvečer je v bližnjem sanatorju v ul. Eremo izdihnil. Na slovenske Alpe in k solnčni slovanski Adriji! Po zaslugi češke po- družnice S P. D. izda založno društvo „iMaj" v Pragi obsežnega, priročnega vodnika po vseh slovenskih planinah in deželah, pa tudi po Istri in Kvarne- ru. Česka podružnica S. P. D. hoče obr- niti tok čeških turistov.v naše kraje, a obenem emancipirati česko ončinstvo od tujejezičnih vodnikov in knjig o na- ših planinah. Kakor poročajo „Nar. Listy", bode imela knjižica izvanredno bogato vsebino; naštete in opisane bo- do vse prometne zveze in ture na slo- venskem jugu, a tudi vsi dovozi in do- hodi do nas čez nemške Alpe in pla- ninske dežele. Knjigo bodo krasile lepe slike o naših mestih in planinah, dalje panorame in shemata slov. planin. Do- dan bode tudi zemljevid z merilom 1:750.000. Knjižica bode obsegala tudi potopise in članke od naših krajev, ka- tere so napisali gg. prof. dr. Chodoun- sky, dr. Čermak, dr. Franta, K. Hlava in drugi ljubitelji slovenskega juga. Slike pesnlka Antona Kledveda v jako krasni in fini izpeljavi v več bar- vah izdelane na leseni plošči, je ravno- kar preskrbela „Katoliška Buk- v a ma v L j u b 1 j a n i". Cene so sle- deče: za folio - format (brez okvirja) 15 K 60 v, za kabinet - format 5 K 60 v, za vizit-format z okvirjem 3 K 40 v. Nadvojvoda Makslmiljan se na- stane V Pulju. Nadvojvoda Maksimiljan, najmlajši sin nadvojvode Otona se misli po- svetjti mornarstvu ter se stalno nastane v Pulju. Kupil je palačo kneia Avgusta Ko- burškega za 300.000 kron. ma 70 podružnic in vzartuje zs Sol. j Dohodkov je bilo lani 130.000 K, od te- ga so dale vžigalice 25.000 K. Stroškov je bilo 120.000 K. Pod voz je priSla v Četrtek na Travniku v Gorici 6 letna deklicaAma- lija Grapulin. K srečini dobila druge po- škodbe kot lahko rano na desnem bed ru. Protlavstrijske demonstraclje v VIdmu. V Vidmu so se vršile v nedeljo o priliki proslavlianja ...statuta" velike protiavstrijskedemonstracije. Pri obhodu po mestu bila sta zastopana tudi tržaški in goriški mestni grb, obadva ovita s črnim pajčolanom v znak ža- losti, da nista mesti Gorica in Trst še rešeni izpod avstrijskega jarma. V mestnem muzeju pa se je razkazoval načrt spomenika, katerega postavijo Ita- lijani na velikem trgu v Trstu, ko pride Trst pod italijansko vlado. Vse te slav- nosti so se udeležili tudi italijanski častniki. Ušla je zelena papiga v Gorici, ka^r ve, kje da je, naj sporoči našemu upravništvu, dobi nekaj nagrade. Droblinice. Močan potres v Italiji. V sredo zjutraj okolu 3. ure so imeli v Italiji zopet močan potres. Središče potresa je m^sto Calitri, v Avellinski okolici. Ljud- stvo je zbegano zapustilo hiše in se ni upalo več vanje. Hiše so skoro vse podrte. Pogled na mesto nudi tak prizor, kakor nekatera mezta ob velikem po- tresu v Siciliji. Pod razvalinami so koj pričeli iskati ranjence in mrtvece. Delo je težavno, ker pomanjkujejo potrebne moči. Ljudstvo se je utaborilo pod oljkami zunaj mesta. Uprizarjajo se procesije. Izmed drugih mest so Vallata, Calabrito, San Sizio, Sant" Angelo dei Lombardi in Sturno grozno poškodo- vana od potresa. Do sedaj se je iz- vleklo iz razvalin 40 mrtvih. Ranjencev je mnogo več. Na lieu mesta so se podali razni ministri. Popoldan se je tudi kraljeva. dvojica podala na kraj nesreče. OgenJ na avstrijski vojni ladji. — Na vojni ladji „Cesar Fran Josip 1." je nastal v sredo zvečer ob tričetrt na de- vet ogenj, katerega se je pa posrečilo v pol uri pogasiti. Ogenj bi bil lahko po- stal za to veliko ladjo osodepoln, po- sebno še, ker je ta križarka sedaj po- polnoma opremljena z vsem vojnim ma- terijalom, ker se nahaja pred odplovit- vijo zmornaričnimi akad.v inozernstvo. Strela udarila v credo ovac. V ¦— nedeljo popoludne se je zneslo silno neurje tudi nad okolico pazinsko. — Blizu Lindara je strela udarila v credo ovac in ubila njih 19. 50 pa omamila; pastirja je tudi ubila. Pokojnine avstrijskih ministrov. Svota, katero izplačuje avstrijska država na leto kot pokojnino bivšim ministrom znaša 727.000 kron. Največjo pokojnino dobiva Beck v znesku 32.000 K. Körber, Klein in Byland-Reidt dobivajo po 24.000 kron. Šest drugih ministrov ima po 16.000 kron pokojnine. 30 ministrov, ki so izšli iz birokracije dobiva skupno 600.000 kron, Gesmann, Fiedler in Fort dobivajo po 20.000 K. NajmanjŠo to je postavno določeno pokojnino*. dobivata le bivša ministra Začek in Schreiner. Giklon na Sardinlji. — Časopisu „Unione" se poroča naravnost iz Sar- dinije, da je vsled ciklona v Ogliaslri, ki je v torek divjal, izgubilo 500 oseb življenje; med njimi mnogo ribičev, ki jih je vihar presenečil na morju, Velika vstaja Indijancov v Ho- hlki. Iz Yukatana (Mehika) se poroča, da so vsled indijanske vstaje umori in ropi na dnevnem redu. Število mrtvecev znaša Že 300. 5000 Indijancev keraka proti mestu Merida. Tolpe požigajo fn more vse med potjo. Neurje na Eloravskem. V skoraj vseh delih Moravske so bile v zadnjih dneh nevihte s točo, ki so naprayile veliko škodo na polju. V raznih krajih posKoaovaia. Araeriškl JetoviščarJ! v AvstriJL V četrtek je dospel prekomorski parnik „Martha Washington1' iz New-Yorka v Trst Na krovu je imel 110 ameriških letovlščarjev, ki bodo obiskali naše kraje. Dne 8 t. m. je zapustil parnik „Alice" iste paroplovne družbe New- York z na krovu 130 letoviščarjev, tudi namenjenih v Trst. Bivša meksikanska cesarlca Sar- iota, ki živi sedaj na gradu Bouchont blizu Bruselja je izpolnila v torek 70. leto. Cesarici je že leta 1S66 otemnel duh in še danes ne ve, da so jej so- proga. bivšega meksikanskega cesarja Maksimiljana 19, junija lSo7 ustrelili v Queretaru. Gospodarske vesfi. Ali naj krta zatiramo ? — Krta že od nekdaj zatirajo in preganjajo. V časih so ga samo iz različnih predsod- kov. dandanes ga pa tudi kot veliko množino drugih malih Živali zato. ker rabijo njegov -kožuh za izdelovanje modnih predmetov. Kako krt izgleda. to je pač vsa- komur znano : Telo niegovo je primerno življenju pod zemljo. kjer se krt skoraj vedno drži. Živi samotno in se peča samo s pridobivanjem hrane, ki obstoji samo iz živali. predvsem iz črvov. žuž- kov in njihovih ličink, iz stonog in polžev. Včasih pa poje tudi kako miško ali žabico. Yso to hrano pa si lovi s pomočjo svojega izvrstnega voha. Ko rije po zemlji, mu ne uide nič ži- vega. karkoli se nahaja v njegovi bli- žini. Ker je vedno lačen. mora posvojih rovih vedno tekati okrog in si iskati hrane. Ako pa doma ne najde več dovolj, pa se izseli drugam po starem pregovoru: S trebuhom za kruhom. Zato nikjer ni preveč krtov; kjer jih je rnnogo, tam je mnogo tudi krtom pri- merne hrane: črvov, ogrcev itd. S po- skusi se je dognalo, da požre na dan do 120 gr. mrčesa, toraj 1 in pol svoje teže. — Koristi toraj krt s tem. da išče po zemlji, kjer se naseli, vsakovrstni mrčes in da rahlja zemljo. Škoda pa, katero provzroča. je edina ta. da včasih mlade rastline, okoli katerih je krt zemljo preveč raz- rahljal, poginejo. Če so korenine takih rastlin oglodane, tega nikdar ne zakrivi krt, arnpak miši ali mrčes, ki se spre- haja po krtovih rovih. V Časih je pa nadležen vsled napravljanja plitvih ro- vov in pa krtin, tako n. pr. na travni- kih kratko pred košnjo. na tratah, po parkih, na gredicah v vrtu, itd. Vendar ga tudi v takih slučajih ni treba ugo- nobiti, ker ga lahko preženemo. Nikakih zaprek se ne sme staviti krtu na polju in travnikih, ker z zati- ranjem zlasti žuželk opravlja krt delo, katero v toliki meri in tako uspešno ne more opravljati nobena druga stvar. Krtine na travnikih so med košnjo res Priporočamo našim gospodinjam pravi i^J^ J^K^X-OY-* kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. i ä WOO, Y1161,12:9 U.V. nadležne. Toda lahko jih razmečemo nekoliko popreje. Na polju pa naj pohodijo rove otroci in ženske; krtine pa je prav tako najbolje razmetati z lopato inrazgrabiti. Od manjših njiv in gredic se krta zadržuje s tem, da se napravi krog in / krog takega kosa zenilje ozek jarek, napolnjen se steklenimi črepinjami. Če se pa tam že nahaja, ga preženemo. ako napravimo mešanico petroleja in vode (na 200 1. vode eno desetinko 1 petroleja) in če s to mešanico polijemo gredice. Iz tako politega kosa zenilje kot kmalu izbeži. najbrže radi tega. ker zavoljo prevladujočega vonja po petro- leju ne more več loviti žuželk. katere zasleduje samo s pomocjo'svojega voha. KflROL 9N6ELI, trgovec in krojač v Kanalu sprejme dva krojaška pomočnika. NOVA HIŠA je na prodaj v Gorjanskem na Krasu. Iliša je ob cesti in zelo pripravna za krčmo ali trgovini. Xaslov pove upravništvo našega lista. Avstrijska špecijaliteta I. vrste so svetovnoznani Maršner-jevi ŠlifHBCI limonadni bonboni, (maiinski. limonadni, jagodčui, črešnji in prvenški okus) za napravo izvrtne nealkoholične Ijudske pijače. Pristni samo pod to znamko Dobivajo se povsod, kjer so lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Xa leto se porabi več kot 60 mil. komadov. L u - S i a profuniira dihanje. K 1 a i r o n najfinejša delikatesa sveta. Boucheesäla Reine. — Peppermint-Lozen. Vsake vrste lnlečne in ku. injske čokolade najboljše vrste priporoča prva "češka delniška družba orijontalskih sladkornih in eo- koladnih tvornic v Kraljevih Vinogra- dih poprej A. MARŠNER. Glavna z^loga na Dunaju : J. Katz. VI. Theobaldgasse 4. Zahvala. Ob smrti preljubega očeta oziroma tasta in starega očeta gospoda ANTONA MAURI-JÄ izkazalo se nam je toliko sočutja v teh bridkih trenotkih, da se moramo vsem zahvaliti za zadnjo cast, katero so izkazali blagemu pokojniku, kar nam je bilo v nekoliko tolažbo. Posebno se pa še zahvalimo prečastiti duhovščini, vele- rodnim gospodom uradnikom, gospodu poslancu in županu s slavnim občinskim starašinstvom, gg. orožnikom, gg. finančnim stražnikom, gg. pevcem za ginljivo petje, dragim sosedom in vsem sorodnikom in znancem. — Bog povrni! V CERKNEM, dne 6. juniia 1910. Družine: Maurl \t\ Ravnlkar. Cenj. dame in gospodje — pozor! Imate že Šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepri- Čanja, pa ostane -Original" vedno le najboljši. Original Victoria siroj» delaio šh po 10 letni uporabi brezšumno. Original Victoria stroj i so neprekosljivi za lomačo rabo in obrtne namene. Original Victoria stroj! so najpnpravnejši '.a umetno vezenje (rek amiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje orez- plačno Original Victoria stroji so najDtHjSi uüei»-i' «/seh do- sedaj ohstuječih tovaren Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nij^du na] ne zaniucli pnlihu .;gledat si pred nakuponi „O r i gin a 1- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original- Vi c torja" strojev in drugih šiv alnih strojev, dvokoles ,Puch " orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševan^& ^uk ~_6orica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Prtjoi#i( Spominjajte se ob vsaki nUjClKI. priiiiji „šolskega Doma,, Jitsko ädanta pspöarska zaärnaa" T DnlravM n Mlm ima v kleteh zadružnih kmetov v Do- bravljah, Skriljah, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in drugih vasi veliko množino izbornega vipavskega vina. Priporočase cenj. gostilničarjem in drugim konsu- mentom. Dobi se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah. Odbor. Velika za- loga dvo- koles od K 30-300; ši- j val. stro- A jev od K I 30-250; | liramofo- nov od K 15 - 1500; plošče od K 1-4 ; vsako- vrstnih kmetijskih stro- jev, orkestrijonov i. t. v. Mehaiiična delavnica pri B A T J E L-Ti GO RICA, Stolna ulica 3-4. ^¦^ " ^^^ Prodaja tudi namcsečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za go- stilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosto. Najnovejše acetilcn svetilke zu gostilniearje in društva od 8 kron naprej. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- rici Gospodska ulica St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, St. 1. Jakob Miklus mizar in lesni trgovec s™ v Podgori s=- lid vUy,lU ZüiüLllid&.GU.u lUUdla (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Tffgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstne^a trde- ga in mekhega le«a dumačega In tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinnkih poHod, HtiKkalnic itd. Ne kupujte cerkvene oprave dokler se niste prepričali o kakoyosti mašnili plaščev, pluvija- lov, dalmatik, zastav, bander, nefoes (baldakinov), kovinskih iz- delkov in eerkvenega perila pri prvi slowancki tovarni cerkvene -= oprave in zastav = Jožef Meškudla, Olonuic. Pošiljatve «a izbero, stroškovni proračuni in ceniki brezplačno. Cene so radi cenih delavnih moči na deželi in radi velike prodaje za 25°i0 nižje, kakor druga konkurenčna podjetja. Posebne delavnice za cerkveno opravo, za vezenje in za cerkvena umetna dela. i/Vrime Tib vaniiiv nacili poliujajo. ~*K Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavcar liska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)