VIII. LETNIK SNOPIČ 2 izdaja ZGODOVINSKO DRUŠTVO v MARIBORU. UREJUJE prof. fr. kovačič MARIBOR, 1923, CIRILOVA TISKARNA. HMT3Ž mm I. Razprave. »t.:' .. ..V,'\v:. ;.:■." . ;H£' ; ■ S;-?; ■ & J?remr015;M., Nekaj. dokumentov o glagolici na Slovenskem f,,.;... , , ^ 1 on * r a r. j o Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v pred Mj marčni dobi.................. K o v a č i d Fi'-, Problemi ob zori naše zgodov-ine . ... ... , . 1 „,« II. Izvestja. dr. p., I, korespondence pn^dr. K, štrena........ ^"^ZTšrKrvav,ca :::::•: G. J., „Kratko popiianje shivlenja fv. Alfonza Marije od Liguori" . . F. K., SI oren ska protestantska knjiga v Rusiji......... Redna udnina „Zg. dr.", oziroma naročnina za „Časopis" • 1923 j< 20 dm. * Rokopisi ter tiskovine v zampno in oceno se pošiljajo na „ZgodO' vinsko društvo" v Mariboru. f 1 Sklep uredništva 11. avgusta. "maM »F^V »a • ■■. > f "41'jv .»"jasifcw; iM'fSBWWwii Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem. Iz vatikanskega in veroplodničnega arhiva priobčil M. Premrou. Rim. (Konec.) Glagoljanju, ki je bilo tesno amalgamirano z rimskim obredom, so prizadjali prvi udarec ustanovitelji kranjsko-slovenske književnosti — protestantje, ki so po ponesrečenem poskusu, vpeljati nemške pismenke, uveljavili latinico in kranjščino, gotovo ne samo radi uboštva in turške sile, ampak tudi radi razlikovanja in ločitve od rimske cerkve, s katere obredom sta glagolica in staroslovenščina tesno spojeni, pojav, ki ga zapazimo že v 9. stoletju, ko (so pregnani Metodijevi učenci začeli služiti ■se — cirilice, opustivši glagolico. Pa če so protestantje vsekali glagoljanju nevaren udarec, zadela jo je smrtno protireformacijska doba. V tem oziru so složno delovali na uničenju glagoljanja • nemški in italijanski vladike, dasi se poslednjim ne more predbacivati one krute brezobzirnosti, ki jo opažamo pri raznih nemških vladikah. Načelo italijanskih vladik je bilo najbolje izraženo na oglejskem koncilu 1. 1596. V knjigi: Concilium provincial aquilejense primum ce-lebratum a. d. 1596. Utini 1598 pg. 15 b) in 14 a) se čita, naj vladike ilirskih pokrajin, koder se rabi brevijar in misal v ilirskem jeziku, skrbe, da se te knjige popravijo. Želeti je pa vendar, da se po prizadevanju ilirskih vladik polagoma uvede rimski brevijar, misal in obrednik, kar .za njih pobožnost in modrost ne bo pretežavno doseči, če se mlajši kleriki, izbrani po nadarjenosti in marljivosti iz seminarskih šol, začnejo polagoma vaditi v tem, a izvršitev tega se ne more predpisovati. Dovolj je, če se uverijo, kar često izkusimo pri čitanju latinskih in italijanskih knjig, da imajo one (ilirske) knjige vse polno pomot, veliko več ko v naših (latinskih), katere mnogi čitajo in popravljajo, one pa le malo njih in še ti neuki, ki niso sposobni, da bi jih popravljali. Kar pa določujemo zastran brevijara, misala in rituala, ne velja za rimski katekizem, ki je po zapovedi Gregorija XIII. (kakor se nam poroča) preveden na ilirski jezik, nasprotno: želimo, da ga ilirska duhovščina često rabi in čita .. A 1 „Qui Illyricam oram colunt, Episcopi, in qua Breviarium et Missale lingua tllyrica in usu habentur, curent, ut ilia . . . eraendentur. O p t a n d u m tamen esset, ut Episcopi Illyricorum diligentia sensim Romani Breviarii usus cum Messali item Romano et Rituali Sacramentorum induce retur; quod efficere pro eorum pietate, ac prudentia non erit summopere difficile, si juniores clericos, et ex seminarli scholis scelectos, qui studio et ingenio magis proficiunt, exercere sensim c^perunt . . . executio praescribi non potest. . . Satis erit, si sibi persuaserint, quod passim ex-perimur in librorum latinorum et Italicorum lectione, illos libros mendis scatere, multo vero plures probabili conjectura errores esse in illis, quam in nostris, quos 5 In po tem principu so se ravnali vladike, kakor smo že videli iz poslanice zagrebškega vladike dd. Zagreb 1639 3/2. in kakor vidimo iz nižje navedenih prič. Kako je postopal Tomaž Hren, vladika ljubljanski, ni treba posebej povdarjati, ker je njegovo delovanje itak znano zlasti iz Dimitz-eve kranjske zgodovine. Nič bolje kakor severni vladike niso postopali istrski in dalmatinski vladike. Naj navedem tu le par primerov. Tržaški vladika Rajmund Skrlič, ki je vladikoval v Trstu od 5. jul. 1621 do 12. nov. 1630, ko je bil premeščen na ljubljansko stolico, kjer je tudi umrl, je pisal 24. maja 1626 graškemu nunciju velezanimivo pismo, iz katerega se vidi ne le njegovo mišljenje o staroslovenskem bogoslužju, nego moremo tudi konstatirati uspeh protiglagolskega gibanja na Kranjskem. To vrlo zanimivo pismo slove doslovno tak6-le: Trieste, 1626. 24. V. Rinaldo Vescovo di Trieste al nuncio apostolico in Graz. Al desederio della s. C. de P. F.,1 et al comandamento di V. S. I.'-io sodisfo con la presente in quanto posso, e percio le dico che la consue-tudine di celebrar le messe e li divini officii in lingua illirica vive nelP Istria, Dalmatia, Schiavonia, Bulgaria, Bosna, e nelli paesi del Turco dove sono christiani, ma in qual provincia di queste sia piu exercitata io non F ho potuto sapere per la distanza loro, ne meno se si vada abrogando, ne posso venir a particolar informatione. Solo che delli vescovati di Segna, di Vegi i a etArbe, che sono nella provincia di Dalmatia ne'quali'sequita la lingua, ne s'officia in altra maniera. Qui nella provincia dell'Istria i sacerdoti nel vescovato di Pola sono buona parte, di Parenzo un terzo, di Citta nova Ta mita, di Capodistria un terzo, e nel mio quasi un terzo che ofiiciano e celebrano in quella lingua. Nella Croatia e nella Carniola si leggono 1'epistole et i vangeli Schiavi, e perche gli habitant! sono Schiavi si predica anco in quella lingua. Questo e quanto io posso dare d' informatione a Vostra Signoria Illma. in questo particolare con aggiunta che nelli vescovati dell'Istria pian piano si vail e van do, e mentre li prego ecc. Trieste li 24 di Maggio 1626. Devotissimo . . . Rinaldo vescovo di Trieste. Non ordinando io mai sacerdote Illirico pian piano me li faccio Latini. quamplurimi legunt, et iidem emendant: illos autem pauci, et illiterati, qui corrigendo diiudicare non norunt. Quae autem de Breviario, Missali et Rituali sacramentorum statuimus, in earn volumus partem accipi ut non comprehendant Catechismum Romanum in Illyricam linguam Gregqrij XIII. jussu (quod est ad nos per certos homines allatum) conver-sum: quem cupimus a Clero Illyrico frequenter tractari et legi ..." 1 Sacra Congregazione de propaganda fide.. — 1 Vossignoria illustrissima. (a tergo.) Die 13. Augusti 1626. Cong. 62. — Dovrebbe esser seve-ramente ripreso detto vescovo perche non ordini sacerdoti Illirici. Skrlič torej spričuje, da se je za njegovega časa opravljala služba božja v „ilirskem" jeziku v Istri, Dalmaciji, Slavoniji, Bolgariji, Bosni in v zemljah turškega cesarstva, koder so bili kristjani, a v kateri teh dežel je bolj v navadi in ali se kje odpravlja, radi krajevne oddaljenosti ne more zvedeti. V vladikovinah senjski, krški in rabski, se sploh ne opravlja drugače služba božja. "V Istri, v vladikovini puljski opravlja službo božjo ilirski velik del duhovščine (buona parte), v poreški tretjina, v vladikovini Citta nuova - polovica, v koperski tretjina in v tržaški blizu tretjina. Na Hrvatskem in Kranjskem se čitajo listi in evangeliji slovenski in se tudi pridiguje v tem jeziku. Dostavlja pa, da se ta običaj v Istri polagoma odpravlja in on sam polagoma uvaja v svoji vladikovini latinske duhovnike s tem, da ilirskih t. j. glagoljašev sploh, ne ordinira. Iz pripisane opazke, da se naj da temu vladiki strog ukor, ker ne ordinira ilirskih duhovnikov, je razvidno, da veroplodnični zbor ni soglašal s proti-glagolskim rigorizmom tržaškega vladike. Zadarski nadvladika Bernard (1642—1656; cf. Farlati Illyr. Sac. V. 163) piše v svojem pismu na veroplodnični zbor v Rimu dd. Zara, 1643. 24. VII: da hoče uvesti latinščino med ilirske svečenike in je zato 'izdal naredbo, da se noben klerik ne sme pripustiti k sprejemu sv. redov, če ne zna vsaj citati latinskih črk, ... in to je imelo dober uspeh1. Dubrovniški nadvladika Anton pa piše v pismu dd. Ragusa, 1635. 1. 1., da je od svojega prihoda pritiskal in pritiska, da se duhovščina uči in poslužuje latinskega jezika2. Na 5. šibeniški sinodi 1. 1618 je potrdil vladika svoje dne 20. III. 1617 izdano določilo, da se kleriki ilirskega jezika, ki se imenujejo glagoljaši, ne pripuste k višjim redom, če sc ne izkažejo s spričevalom, da so vsaj tri leta vtem ali kakem drugem mestu s pohvalnim uspehom pohajali šole3. In te šole so bile — latinske, kakor povsod, ker so pred vsem tiščali na to, da se iztepe nevednost Slovenom s tem, da se jih prisili učiti se latinščine. 1 Vorrci introdure la cognitione del carattere latino tra li pretti Illirici, perche sarcbbe di gran giovamento, onde ho fatto un ordinatione che non vogliosiano adm^ssi alli ordini sacri, senonsano legere al meno il caratere latino . . .ho veduto essersi fatto buon profitto . . (A.PF. Lett. Antiche 61 f. 117 v.) 3 „Nell mio medesimo arrivo alia Chiesa ho' premuto e premo che il elero študij e si approiiti nella lingua latina . . (APE. Lett. Ant. 152. f. 9.) s De clericis Illyricae linguae qui Stagolitae (!) nuneupantur, ad ordines majo-res non promovendis, nisi per triennium in hac ijostra urbe vel alia studijs et bonis moribus operam laudabilem navaverunt, navataeque operae tes'timoniales idoneas lit-teras ab co magistro apud quem profecerint, exhibuerint..(Farlati lllyr. Sac. IV. 491.) Toda te šole so bile redke in zlasti med Slovenci slovenski mladini težko dostopne, kar nam izpričuje goriška deželna sinoda, ki se je pričela 15.' oktobra 1768 (cf. Morelli C.: Istoria . . di Gorizia III. 216.) Zapisnik te sinode hrani vatikanska knjižnica sub. Cod. Vat. Lat. 8433. Naslov mu je: In Synodum provincialem Goritiensem. Na f. 124 je dubium LXVIII, ki odkriva žalostno sliko, da so se pripuščale šole le v trgih in mestih. Otroci revnih slovenskih delavcev in kmetov so bili izključeni iz teh šol. Izključeni so bili od šolskega pouka celo najbolj nadarjeni dečki, ki so bili rojeni na kmetih, četudi so jih stariši poslali v mesto1. Nič manj ugodno ni bilo na iztočni strani Slovencev — med ogrskimi Slovehci. Kardinal Peter Pa z m an, ostrogonski nadvladika, piše decembra 1625 papežu Urbanu VIII, da v celem ogrskem kraljestvu s te strani Donave ni nobene katoliške šole (In toto enim isto vastissimo Regno Hungariac Cis-Danubianae tractu, nulla est schola catholica -). Na Štirskem, Koroškem in Kranjskem siccr zasledimo v 17. stol. nekaj šol tudi na deželi, vendar razmere Slovencev so bile več ali manj povsod enako tlačanske. 0 tem tlačanskem ravnanju nam podaje mala sliko pismo graškega nuncija, pisano kardinalu Borghese v Rim iz Gradca 1607. 2. VII., v katerem pripoveduje, da so v Gradcu • na sv. Petra dan prijeli dvojico, ki jih je ljudstvo dolžilo, da sta zažgala Radgono (Rochsburg) in sv. Flor- 1 jan in, dostavlja nuncij, govore, da sta revna potepača in so jima djali na noge železje, kakor je v teh krajih običaj delati s Slovenci (poveri vagabondi e percio hanno ordinato che gli si mettano ferri alle gambe come si usa in queste parti di far a Schiavi e stiano a fosso a lavorare 3). Narod je bil potisnjen na niv6 sužnja; njegov jezik, sicer sprejet med svete jezike, nekdaj spoštovan v državi in na dvoru (vstoličevanje 1 Scholae non permittuntur, sive non tollerantur nisi in civitatibus et oppidis, absolute atque excluduntur ab addiscendis litteris quotquot infortunio nascuntur ■in pagis, villis, et Castris ... Mi seri d e i n d e op i f i c u m et rusticorum f i 1 i i perpetuo ab scholi.s abesse et exulare jubentur, etsi ad civitates et oppida a paren-tibus mittantnr. Quamquam enim excipiantur pueri ingenii acumine et indolis' prae-stantia praediti, ii tamen nunquam privilegia addiscendi litteras uti poterunt, quia non ante vel acuminis sui, vel indolis specimen dare valebunt, quam Magistrorum exercitationibus, eorumque judicio probentur. Probari autem nunquam poterunt, quia nunquam scholarum limina eis attingere licebit ob natalium sortem, adeoque exclusi semper erunt a ludis litterariis quia non eis permissum erit experimenta de ingenio et indole sua praebere . . . Certe equidem non interdicuntur scholae christianae in hoc Goritiensi decreto, solis interdicuntur opificum et rusticorum catholicorum tiliis ut et hoc interdictionis genus laedere quedammodo videtur humanitatis legem, ut pro-inde magis deceat laicum Principeni, quam ccclesiasticum legislatorem . . ," 1 APF. Lett.' Antiche. 66. f. 4. — 5 A. Vat., Fondo Borghese II 197/8 f. 330. \ekaj dokumentov o glagolici n;i Slovenskem. 69 " ~~ \ ■ -.....^ v karant. vojvodov!), v rabi med plemstvom (Lichtenstein!), izginja, zatiran, iz javnosti, ter je le še „patois" zaničevanega naroda. Kaj čuda, da so ga začeli pehati tudi izpred oltarja, ko je izginil iz svetne javnosti, ki je padla v roke tujerodcem, kakor so tudi cerkvena dostojanstva bila pridržana njim, ki ali sploh niso niti umeli ljudskega jezika, ali pa tako malo, da se niso mogli razumeti; posamezni slučaji izjeme le potrjujejo pravilo. Zaradi tega je tudi razumljivo, da se niso okoristili prelepe prilike, ki se je nudila z ustanovitvijo veroplodničnega zbora v Rimu in obstoječih razmer v podkrepitev slovenske cerkve (chiesa Illirica) in —- z čzi-rom na ostala slovanska plemena — za utemeljitev slovenske, odnosno splošno slovanske kulture, zakaj skupnost cerkvenega jezika takisto vplivala na mlada slovanska plemena kakor je latinščina na ustvaritev latinske — zahodne kulture. Pa poleg tujerodnih ali potujčenih vladik moramo tudi vpoštevati dejstvo, da so v tem kritičnem času bili tudi samostani v tujih rokah, zlasti italijanskih, tako, da je celo graški nuncij sam posredoval, da se ta nedostatek odpravi. 19. avgusta 1607 piše iz Gradca v Rim, da je vedenje teh redovnikov tako, da se v resnici pohujšujejo katoličani, krivovercem pa se daje prilika za njihove psovke. Ni drugega sredstva, kakor da se odpokličejo ti Italijani in nekateri Nemci ter nadomestijo z drugimi Končno je odgovoril kard. Borghese 8. marca 1608, da se lahko odpomore pohujšanju, ki ga dajejo v teh krajih italijanski redovniki brez prejudica za cerkveno prostost. Nadvojvoda Maks Ernest se naj previdno opozorj, da bi prepoved, pošiljati italijanske redovnike v te kraje, značila vmešavanje v zadeve, ki spadajo pod oblast papeževo. Dal se bo ukaz,, da se odstranijo pohujšljivci in pošljejo drugi dobri redovniki. S tem sredstvom se bo več doseglo kakor z onim neprimernim2. Vendar ta „inconveniente" je bil v Rimu že zdavna znan, zakaj že v instrukciji od junija 1573, dani možniškemu opatu Jeronimu Porciji, 1 „Le attioni de questi frati parlo di tutte le Religioni sono tali che veramente scandalizzano i catholici e tanto piu danno occasione di malignare agli Heretici, ne vi sarebbe a mio giuditio altro remedio che richiamar questi ltaliani e qual-chi Tedeschi aneora e mandar qualchi al tri." (Arch. Vat. Fondo Borghese II. 197/8 f. 372 v.) * Si pui> rimediare a lo scandalo che danno in coteste parti i religiosi ltaliani' col mal governo, senza far pregiuditio alcuno i\ la liberta ecclesiastica . con 1' arciduca Massimiliano Ernesto dovra V. S. passar ragionamento e mostrar Ch.il prohibire che non si mandino in cotesto stato ltaliani a la cura de Monasterij & un metter mano in quel che spetta a 1' autorita di Nostro Signore: effetto contrario alia sua pieta. Si dara ordine qui che sara inteso, che si levino li scandalosoti et si mandino frati di buon talento, et di vita esemplare, et piu si giovera con questo mezo che un altro non conveniente, et infruttuoso." (Arch. Vat. Germania 21 f. 184.) \ določenemu vizitatorju za pglejsko patrijarhovino mu sv. stolica naroča:' „Sono in Stiria, Carinthia, et Carniola molti Monasterij di Conventuali, Do-minicani, et Franciscani, li quali tutti hanno buone entrate, ma perehe sono senipre mandati dali Generali, piu per smorbare altri monasterij d' Italia, chc per provedere quelli mai eondotti luoghi, ne conseguitano ogni inconvenienti . . . et vincono hormai la patientia del buon arciduea . . . il Nuntio mostri a S. Altezza che Nostra Signore sa, tutto questo et de-sedera . . . di fare quello, che stimiera esser servitio di Dio, et edificio de Popoli." (Arch. Vat. Miscell. II. 130. f. 94.)' Od teh tujcev tudi ne moremo pričakovati, da bi si želeli slovenskega bogoslužja. Pod pritiskom posvetne in cerkvene oblasti je pač klonilo tudi nižje svečenstvo in ž njim je padlo tudi — slovensko bogoslužje med- Slovenci, a to tako korenito, da je do naših dni izginil celo spomin nanj ! In ako konečno omenimo tudi antiglagoljaško delovanje jezuitov, dobimo sklepno sliko vseh činiteljev-grobarjev staroslovenskega bogoslužja2. Literarni odnošaji med štajerskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi. m. i Iz pisem v literarni zapuščini K. G. Puffa. Pisma D. Trstenjaka. (Konec.) Priobčil dr. J. Glonar, Ljubljana. 13. Hochverehrter Freund! N e s c i t homo finem s u u m, sed sicut pisce s capiuntur Jiamo, et sicut aves laqueo comprehenduntur, sic capiuntur homines in tempore malo. Liber Ecclesiastes, Cap. IX. v. 12. Et ita ego captus. — Sie werden staunen, lachčn, bedauren, — wo ich hingegen mit der phlegmatischsten Zufriedenheit taglich meine 1 Glede Franievcev se je posrečilo M. Ferkicu 1. 1625, da je na general, kapitolu .v Rimu bil sprejet njegov predlog, vsled katerega se podeli provincijam češki, avstrijski in štirski pravo, da same od svojih članov izberejo provinc, starešino, cf. Miloševič: Život i djela Fr. M. Ferkiča. — Rad 164 pg. 5. ' cf. Archiv f. slav. Phil. IV. 434: Den letzten Schlag jedoch versetzten der slavischen Liturgie erst die Jezuitcn, wie das Mikoczy (Otia Croatiae p. 222), ein gewesener Jesuit, selbst zugibt: „in dioecesi quoque Zagrabiensi sacerdotes glagolitae non deerant, hi defecerunt postea quam societas lesu Zagrabiae alibi que ludos jitterarios aperuit." lioras bethe und Gott um Glauben bitte. Es ist der Wille Gottes, cujus gratia ego p a s c a m oves et agnos. De us refugium etadjutor in tribulationibus, cantat psalmista. Sie wei'den frej'lich mit mir nicht gleich denken, und so werden unsere Corespondenzen wohl aufhoren miissen. Weltliches eckelt micli an, und ob Sie fiir Piatet Gefiilil und heiligen Ernst haben, weift ich nicht. Ich meines Theils kann fiir Sie nichts thun als bethen. In Iieiligster Begeisterung lese ich den K5nig der Lyriker oder trauere mit Jeremias fiber Jerusalem, und wunderbar hOr ic,h die ehrwiirdigen Cedern rauschen und denke, so rauscht Segen Gottes iiber die Frommen. Pax vobiscum, welche trostreiche Wo"rte, per omnia saecula saeculorum. Wie Engelsfittige glanzt das verklarte Auge und das Herz hupft vor Liebe, wie das Reh am Libanon, die Poesie wird Anbethung, Preis und Jubel. Gloria patri etfilioet spi ritui s an c t o. Durch meinen Ton werde ich Sie vielleicht, was Gott behiithe, in Un-willen bringen, jedoch ist mein Wort nicht mein Wort, sondern der Aus-spruch des Geistes. Ich lese nun keine Romane und Gedichte mehr, ich lese die Genesis als die schonste Epopae, den Jeremias als den grofiten Elegiker, Salamon, den begeistertsten Erotiker. Fiir dieftmal will ich nicht mehr schreiben. Ich hoffe, daft Ilire Seele sicli freundlich an die meinige ,schlieften wird, und wir noch vieles fiir unser Seelenheil werden sprechen konnen. Ich hoffe an eine baldige Aufteming und auf die Antwort und Stimme Ihres Gewissens. Indessen grtifie ich Sie in dem Herrn und ver-bleibe in Gott Ihr Bruder Graz, im Seminar, Terstenjak, 11. 8ber 1840. , Theolog. (Geistesmann:) 14. Ho,chverehrter Freund! Immer beklagten Sie sich noch, daii ich mit meinen Briefen zu karg und iilzig sey, — nun so martern Sie sich hier mit einer langen Plauscherei. Ich schrieb Ihnen einmal, dafi unsere Corespondenzen nun aufhSren werden, .indem ich ein aszetisches Leben begonnen, allein na-turam furca pellas, tamen usque recurret. —■ Man mufi in ly-byschen W-flsteh leben, um ein Aszet zu werden, sich Bart und Haare wachsen lassen und sich dem Raben anvertrauen, der uns .Speise zutragt, — nicht aber in Gesellschaft mit Menschen leben, noch weniger kber ein Dichter seyn. Daft doch die Zeiten der Piatet nicht wieaerkehren wollen, wo frommer Sinn und Einialtigkeit so wohlgefallig auf Gottes Erde herrschten! — Viele meiner Collegen wiinscben sich wieder das gol dene Mittelalter zuriick, das reich an Glauben und frommer Satzungen der Vijlker war, — doch ich bin mit dem jtingsten Saculum zufrieden, und glaube audi, daft Sie es gleichfalls werden. Freilich steckt Ihnen noch immer mein Entschluft im Kopfe, — jedoch dariiber zu sprechen wiir' viel'zu umfassend fur einen gewohnlichen Brief. Thomas Moore meint, wo sich's um Glauben kandelt, da helfe das Wissen nichts, und Fein el on stellt die Alternative »Katholik oder Deist« — und diese zwei. Punkte beruhigten mich hinlanglich, wozu noch ein anderer Gruncl kam,, daft ich namlich meine personliche Existenz sicherstellte. — Nu, ich lebe in Eintracht und St. Paulus meinte schon »ecce quam bonu m et iu-cundum habi tare fratres in unum«. Die Studien des ersten Jahr"-ganges sind interessant, — alte heilige Tone des Koniglichen Sangers, wohlklingende Laute aus Arabiens Wiisten begeistern mich und entzticken in jedem Augenblicke. Nebenbei schreibe und schriftstellere ich fleiftig, schwarme und phantasiere viel, und bette dabei noch taglich die Horae diurnae und singe die Psalmen, — furwahr ein frommes, zufriedenes Leben! — Alles wundert sich tiber den ganz umgewandelten Te'rstenjak, der einst regellos und burschikOs nach eigenem Sinn und Faust lebte, — nun aber jedem Glockenschlag ohne Murren und finsterer Miene zum Ge-bethe folgt, — \\;ir Christen nennen das »Mitwirken mit der gottlichen Gnade«, die Natura — und Materialisten meinen aber, der Mensch . sey und vegitire wie eine Pfianze und hange von Umstanden und Verhaltnissen als. Licht, Boden, Warme, Nahrung u. dgl. ab, — und beyde haben Recht. ( Und wie vegitiren Sie, vej-ehrter Freund? zweifelsohne gesund unci kriiftig, wenigstens haben Sie eine freie Luft, die mir sehr gebricht, haben keine Nervenleiden wie ich, uud sind gewifi kein Hipochondrist, wie ich es bin. Bei solchen Umstanden sehen Sie selbšt, daft ich wirklich veran-dert seyn muli, und daft das Wunder(n) der profanen Leute doch audi eine Ursache habe. Doch ab von dem Thema. Was macht die gottliche Poesie und was die Literatur? Haben Sie in Ihrer Nahe viele gleichfuhlende S'eelen, in so argem Philisterthum lebe.n Sie gewift nicht, wie ich. Hat das Publikum Geschmack, kauft es gerne schongeistige Biicher,. — doch 'llieine Fragen scheinen sonderbar, doch auch die sind gegriindet. Die liebe Steyermark, uriser teures Vaterland, mit ihren viellieben sterztemperamentigen Steyrern, lieftt doch sehr viel und kauft viel Biicher aus England und Nordamerika, Frankreich, Wien und Hamburg, und weift Gott woher? Walter Scott und Arnulf der Schreckenvolle u. dgl.? Unsere hocbgebildete Jugend kennt Georges S a n d und Wienbarg, Gutz-kow und Heine, Jules Janin und Sheridan Knowles, Saphir und Her-mannsthal, Ritzi und Vehovar, Tschabuschnigg und Lewitschnigg, alle Judenliteratoren zu Pesth, Wien und Leipzig vom alten Herloftsohn bis Breyer und Chownic, kauft und lieftt und kritisirt und schriftstellert — doch nemo p rop h eta in patria, soli man den nicht [auch etwas] los — und lesbares zu Hause auf den Markt bringen. Beyspiellos und doch. wahr! Jedes Land hat Schutzengeln: die Hanaken Moravia, die Stock- .9. bolimen die Bohemia, die Polen die, G a 11 i e i a, selbst die Kroaten die Kroatia, Krain eine ia, Karnthen eine — la und die liebe Steiermark soli kein i a haben? Ebert meistert die bohmisehe Dichterschule, Sapliir, Vogel, Grill-parzer die Wienermusenjunger, Hermansthal die Laybacher Apollopriester, und in Steiermark solite keine Dichterschule bestehen? Leitner, Ostfeller, Zusner, Kull, Kafer, Frickard, Prasch, Ziessernigg, Groder, Maver, Veliovar, Schreiber, Ganser, Rossi, Mandl und wie all die aufmerksamen Ritter heifien, sollen niclits zu Stande bringen? Vires unitae agunt. Dampf-poesie! Her den Kessel und auf die Eisenbahn! Doch Spafi bei Seite! Wir haben schon noch Talente und die jungen' Dichter schicken gewift die aufgeputztesten Kinder auf den Markt. Versuchen wir etwas derglei-chen, etwa ein Taschenbuch, oder eine Zeitschrift in ungebundenen, zwangsloseh Heften, oder ein Album zuerst fiir einen Wohlthatigkeitsv.erein, dann fiir eigene Wohlthiitigkeit. Ludewig verlegt alles beyspiellos wohl-feil. Und L'nternehmungsgeist hab' ich, wie Sie, und wie ihn ja der Li-terator haben mufi. Arbeiten bring' ich und Sie zusammen in Menge. Ich will hier nur lauter steirische Talente (Literaten) nennen. Leitner, Ostfeller, Rossi, Prasch, Vehovar, Mayer, Schreiber, Frikard, Kafer, Seidl, Mandl, Junius, Gold, Ganser, Frankenstein, Kull, Rikowitz, Gambsberg, Konig und wie all' die schon heiften. Ein Aufruf in optima forma in litera-rischem bon ton, und alles stromt mit Poesie und Prosa herbei, durch-staubt die Kasten und bringt stets das — Beste, weil es noch keinen Namen hat; und eine Styria ist da, und Leser sind da, und Geld ist da, und Kredit ist da. — Uberlegen Sie, lieber Fre.und, niichtern meinen Vorschlag und schrei-ben Sie mir dariiber. Afflabit Deus et procr'eabitur. Plan und Ten-denz mufi moralisch seyn, und Ebersberg schreibt dariiber die vortheil-hafteste Kritik. Fiir .Ober— und Untersteyrer! Fiir beide lnteresse und Nutzen, fiir Wenden und Deutsche, — doch alles deutsch. Ich mit meiner Truppe besorge dem Debit fiir meine Landsleute, sie mit der Ihrigen den fiir Ihre. Soviel indessen. Erhalt' ich eine Wiirdigung meines Vorschlages — dann ein Weiteres und Ausfiihrlicheres. Griiften Sie mir den Herrn Seidl und Prof. M ally und behalten Sie immerfort in freundschaftlichen Andenken Ihren . aufrichtigen Freund 16/12 40 Davorin Terstenjak, S. Theologiaeauditoretep. Secco-v i e n s i s seminar ii alumnus. 15. Verehrter Freund! Tandem aliquando. Hier iiberschicke ich Ihnen die versprochenen. Beytriige zu lhrem Itinerarium. Der Aufsatz »iiber das poetische und geistige Leben der Sl^wen in Steiermark«, der ein' Auszug aus einem grofieren von mir slawisch geshriebenen Werke unter dem Titel Slovenci v'hiftoričkom geo i e t h n o g r afi č k o m o dno S en ju etc. ist, hab' ich, um etwas zum besseren und richtigeren Verstandniii meines Volkes offentlich sagen zu konnen, anfangs Nov. 1841 der Redaktion der st. Zeit-schrift einge'sendet mit dem Bemerken, dais man ihn 'mir, im Falle er nicht der Tendenz der st. Zeitschrift entspricht, unveržiiglich zuriickstellen solite; was aber bisher noch nicht geschehen ist, also ich auf einen Ab-druck hoffen kann. Er bespricht in Kiirze das Nothwendige, was Sie in lhr Werk aufnehmen konnen und diirfen. Damit wir uns aber nicht kom-promittiren, im Falle lhr 11 in era r i um 8 friiher erscheinen solite, als der Abdruck meines Artikels oder vice versa, so konnen Sie ihn entweder ganz umarbeiten, dfi keine Gleichheit bemerkbar wird, oder das Bewandnifi erklaren. Ich mociite gerne einen eigenen Artikel ftir lhr Werk. schreiben, aber ich kenne weder die Anlage noch den Plan desselben. Auf den zwei b'eyliegenden falben Bogen, auf denen ich schon im Jahre 1837 das obenerwiihnte Werk skizzirte, finden Sie eine kurze Trachtenbeschrei-bung samt der Benamsung der Kleidungsstucke. Aus Mangel an Zeit um eine Abschrift zu machen, mufi ich das kiimerliche Concept scliicken. Sollten Sie aber das Gewtinschte nicht in diesen Artikeln finden, so bitte ich es mir zu berichten, vielleicht hab' ich einm.al Zeit etwas aus meinen ungeordneten Papieren abzuschreiben und zu ordnen. Ich glaube, Sie werden sich in Ihrem Werke mehr mit der Gegenwart be-schaftjgen, 'und daher keine h ist o rise hen Notizen'von mir verlangen. Sonst leb' ičh vielbeschaftigt mit theologisehen Studien und studiere insbesondere die orientales (darunter Arabisch mit Leidenschaft), die Bibel und Patrologie. Die theologische Wissenschaft ist sehr umfangsreich, und in den Kirchenvatern find' ich nicht nur Zeugnifte fur die katholi-sclie Wahrheit, sondern auch eine gesunde und kraftige rhetorische und poetisehe Nahrung. Hatt' 'ich mir dauerhaftere GeSundheit, tausend Hande und frisehere 1 .uft, und ich wiirde eine geistige Industrie aniangen, wie kaum je John C o c k e r i 1 e materielle betrieben. Wie leben Sie? Man erzahlt mir, dfi Sie krankeln. Sorgen Sie fiir Ihre Gesuiiclheit, ich bin pedantiseh auf die meine geworden. Wie gelit 0 Glede tega „itinerarija" prim. ČZN, V, str. 137—138. — Tukaj bmenjeno Trsten-jakovo gradivo je prinesel pod naslovom „Die Sloveiien in Steiermak" Puffov „Marburger faschenbuch fur Geschichte, Landes- und Sagenkunde der Steiermark und der an dieselbe grenzenden Lander. I. Jahrgang, Graz, '1853" na str. 3 - 117. V uvodu navaja Puff kot svoje vire Trstenjaka, Matjašiča, Danjka (gl. Č Z N XII, str. 52-55), Cafa in Sreznjevskega. es in Marburg zu? Was machen lhre Institute, Lese- und Musikverein, Theater u. s. w. Wer bekommt die Professorsstelle ? Veliovar setzt sich in die Wtiste Oasen und traunit mehr als er schlaft. Er soil die Jura fortstudieren, was maclit ein 1'homme de lettres oline Charakter? Die Welt lacht dennoch, obgleich man ihre Schmerzen triigt, unci laftt einen verhungern und zu Grunde gehen, und die Nachwelt hat wie die Mitwelt Launen, und Jenseits werden die Dich-ter doch auch Rechenschaft von Ihrer Haushaltung geben miissen. • Unsere windischen Patrioten tragen gewaltige Gedanken im Kopl'e und mehr als je ist man fiir die Muttersprache begeistert und fiir Hire Erhaltung und Aufbliihung besorgt. Wir miissen retten, was zu retten ist, sonst ergeht es uns, wie den Elsaftern, die weder Deutsche noch Franzosen, doch mehr schon letzteres sind. Uber Slawismus, literiirisches und offentliches Leben hab' ich viele Beobachtungen gemacht und er-faliren, vielleicht'kann ich einmal mit Ihnen dariiber manches plauschen. Gott fiihr' nur bald .die Zeit herbei, dft ich mit der Schule fertig bin, dann lioff' ich wirksamer und niitzlicher zu seyn. Indessen Sre)čno. Mit Liebe und Achtung Ihr treuer Freund 22/1 42. Davorin Terstenjak, K1 e r i k e r. 16. , Verehrter Freund! v Sie beklagen sich, dft Sie von mir im vorigen Schuljahre |nur| sehr selten ein Schreiben erh;elten, und daft ich lhrer Bitte nicht willfahren. Die Ursache ist leicht erkliirlich. Der zweite Jahrgang der theologischen Studien ist einer der lastigsten. Die Vorlesungen aus dem neuen Bunde, der Erziehungskunde, Hermeneutik, Exegese und dem • Kirchenrechte rau-ben gerade sechs voile Stunden, die Correpetitions und Studierstunden und die liturgischen Ubungen die iibrige Zeit, und so wird man den gan-zen Tag unendlich geplagt, daft man sich Abends ganz miide und er-schopft wie ein Courierpferd oder alter Postklepper zu Bette legt. Also an eine Nebenbeschiiftigung, Lectiire oder Corespondenz ist bei diesen Lhiistilnden gar nipht zu denken. Wahrlich ein- miihseliges und gepla'gtes Leben im Seminar. Man liraucht wahrlich christliche Uberwindung und Ge-duld, urn bis an's Ende auszuharren. - Gottlob, dft sich das Ende immer mehr und m^hr nahert. — Doch was sag' ich? bisher hab' ich mich [erst] nur mit Vorbereitungswissenschaften der Theologie beschiiftigt, zur \4Shren Theologie komme ich jetzt erst. Dogmatik, Moral, Casuistik, Symbolik, Ascese, Pastoral — das sind ungeheuer ausgebreitete Faoher, — dabei sich noch in der Polemik und Controverse vervollkommnen — sehen Sie also, wie wenig Zeit oder Lust mir zu schriftstellerisclien Arbeiten bleibt. D^r Theolog muft in unserer glaubensarmen Zeit mit alien Waffen ge- riistet seyn, damit er dastehe als feste Saule des Glaubens, for t is sci-eutia et vi rtu te, wie der Apostel schreibt. Hier ficht ihn an der Ge-schichtschreiber, dort wilhlt' aus d tvorb, ki so jih smatrali le kot tlačenje (str. 639). Kot izraz pristno slovanskega tipa smatra Seifert bogom i ls t v o, ki je po njegovih mislih napravilo poraznih ovinkih dolg krogotok: balkansko bogomilstvo je na zapadu rodilo patarene, katare in albižane. Valdenci so ga preko Wiklefa presadili na Češko. Tu se je idejna struja razcepila v dve struji: politična struja vodi preko Žižke in taboritov k Lutru, od Lutra k Hegelu in Marksu, odtod k boljševizmu. Druga, kulturna struja vodi od čeških bratov do šlezijskega misticizma in pietizma, preko Swedenborga in Schellinga vpliva na poljske mesijaniste in ruske slavofile, a končnega in določenega izraza še ta struja ni našla (str. 507 do 508). Bogomilstvo po njem ni pojav propadanja, temveč poskus slovanske realizacije krščanstva, značilno obiležje te realizacije je svetobež-nost in vserazdor (pandestrukcija) t. j. absolutna negacija zapadne kulturne ideje, ki se izrazito kaže v poljskem in ruskem mesijanizmu. Tudi Hauptmann miši i, da se je bogomilstvo prikupilo ljudstvu s svojo negativno, protisocijalno, protidržavno potezo, torej je slovanska duša v svojem bistvu asocijalna, protidržavna. Seifert je storil temeljno zmoto, ker smatra bogomilstvo kot. domač slovanski produkt, v resnici je "pa mešanica azijatskih verskih nazorov, ki je preko Bizanca zašla na Balkan in tu našla tal, ne v pristni in nepokvarjeni slovenski duši, marveč zmedeni po raznih zmotah. Da je ne-/ resnična trditev, ki sklepa iz bogomilstva na asocijalnost slovanske duše, se treba samo spomniti na vstaje nemških kmetov, ki. so si Lutrov nauk o evangeljski svobodi tako tolmačili, da sedaj preneha oblast graščakov. Ker se je torej Lutrov nauk z negativne strani prikupil kmetom, sme li kdo sklepati, da je nemško kmetsko ljudstvo bilo asocijalno? Tisti, ki iz gotovih pojavov izvajajo slovansko anarhičnost in asocijalnost, niti ne čutijo, kak nezmisel je „asocijalno" ljudstvo. Popolnoma asocijalnega, anarhičnega ljudstva sploh ni na svetu, ker je nemogoče. Vsa teorija o asocijalnosti Slovanov sloni na Rousseau-evi pddmeni, ki stavi na početek to, kar se večkrat dogaja na koncu, in primitivni podzavesti pripisuje to, kar lahko izvrši aktualna samosvest rase.. Da je Rousseau-eva teorija zmotna, se dandanes splošno pri/jiava, nasprotno stoji trdno Aristotelov izrek, da je človek po naravi socijalno bitje, ko tako pa mora priznavati tudi.avtoriteto, oziroma podložnost, ker 1 brez teh dveh družabno življenje sploh ni mogoče. Pa ne le Aristotel, ki stoji na realističnem stališču, tudi Solovjev, ki je pač mnogo razmišljal o slovanski duši in glede državne družbe zavzema bolj mistično stališče nalik sv. Avguštinu. Pravi namreč, da kakor božanski element dobiva svoj splošen izraz v Cerkvi (Augustinova saneta civitas Dei), tako človeški element v državi. V državi, pravi Solovjev, se združuje človeštvo v močan jez proti zunanjim elementarnim silam, ki delujejo nanj in proti njemu. Da se postavi tak jez, je potrebna združitev človeških sil, združitev pa predpostavlja — podložnost. Zato zahteva država, ki splošno izraža človpško * samostojnost, hkrati strogo podložnost poedinih sil. Tako je vedno bilo in bo vedno, cela razlika je le v načinu te podložnosti Predkrščanska zgodovina nam podaje dva državna tipa : iztočni, ki temelji na suženstvu, in zapadni grško-rimski, ki ima tudi suženstvo, ali poleg njega še drug oblikujoči faktor: znofranji boj političnih sil. • Vladarska moč v orijentu je bila ali patriarhalnega (rodbinskega I izvora ali osvojevalnega. V obeh slučajih je bila moč vladarjeva in pokorščina podložnikov neomejena in absolutna2. Na zapadu kajpada tudi sodelujeta ti dve okoliščini, toda pridružuje se jima še znotranji boj političnih sil. Orijentalec je po svoji miselnosti kvijetist in fatalist, vsled tega nesposoben, da brani svoje pravice in se upira močnejšemu. Nastane sicer tudi tam boj med mogotci, a ta boj je kratkotrajen, despotje se menjajo, despotizem pa ostane. Na zapadu je država izraz ravnotežja med različnimi, nasprotujočimi si silami. Državni zakon je obrazec za to ravnotežje. Tako se je n. pr. rimska država razvijala med neprestanim bojem patrieijev fn plebejcev in je nosila vedno pečat stroge in natančne zakonodaje. Španski mislec Miquel de Unamuno je izdal zanimivo zgodovinsko-filozofsko knjigo o „kasticizmu" (kasticizem — od besede kasta — po-menja teorijo o čisti rasi), kateri je francoski prevajalec dal naslov „L' Essence de 1'Espagne" (Pariz 1923). Če hočemo spoznati jedro in tip nekega naroda, treba v celokupni njegovi historični tradiciji odkriti in .ločiti intrahistorično, trajno izročilo od zunanjega, ki se pojavlja v hipnih oblikah. Za spoznanje idealnega tipa in bistva nekega naroda ni merodajna celotna njegova tradicija; narod lahko preživlja dolgo dobo globokega spanja ali grozničavih revolucij, vendar ne eno ne drugo ne predstavlja njegovega pravega značaja. Historična zavest je za narod to, kar je za posameznika pomnež in samosvest. Toda prenapeta samosvest vodi do nestrpnega solipsizma in megalomanije, ki človeka spre s celo okolico in privede celo v blaznico, tako, pravi Unamuno „hypertrophia" historične samosvesti nekega naroda lahko vodi do poloma ter je sploh znak propadajočih narodov. Španci sami so to občutili na svojem životu. To izvajanje španskega misleca ima aktualno vrednost tudi za nas. Kdor količkaj zasleduje pisavo našega časopisja in pojave javnega življenja, mora pritrditi sodbi, ki so jo že večkrat izrekli o nas tudi dobro-hoteči tujci, da smo Jugosloveni strastni, se damo voditi bolj čustvom in sentimentalnosti kakor hladni pameti, vsako stvar radi pretiravamo in si tako sami motimo pogled v dejansko realnost. Naša miselnost se le pre-rada suče v skrajnostih. Ali ne opažamo tega celo v sodbi o svoji lastni 1 Solovjev, Die geistigen Grundlagen des Lebens. Iz ruskega prevel Harry Kohler, Stuttgart 1922, str. 1B9. — * Istotam, str. 140. preteklosti? Na eni strani lastni rojaki zaničljivo ponavljajo trditev sovražnih' nam Nemcev, da smo zlasti Slovenci narod, ne, brezoblična masa brez zgodovine, tolpa rojenih sužnjev. Fraza o „suženjslci mentaliteti", ki so jo skovali sovražni tujci, ne iz znanstvenih, marveč čisto drugih motivov, in nekritično sprejeli nekateri naši zgodovinarji, je prešla v našo dnevno politiko in časopisja ter, kakor je pri nas že navada, dobro služi gotovi strankarski, ideologiji. Da li to odgovarja historični resnici in pripomaga k toli potrebni konsolidaciji, je dakako drugo vprašanje. Kako nepremišljeno se operira s to frazo, je najboljši dokaz dr. Hauptmann, ki na str. 120 že navedene Njive" patetično poudarja, da prebivalcem „Raške" „hoja za plugom ni krivila hrbta". Torej hoja za plugom krivi hrbet, fizično res, toda pisec umeva to metaforično: „hoja za plugom" t. j. poljedelstvo vzgaja suženjsko mentaliteto in ker je naš narod pred vsem agrikulturen narod, mu je dakako „hoja za plugom" od pamtiveka „skrivila hrbet". V resnici se mora človek čuditi, kako je zašel ta stavek v članek, ki vendar hoče veljati kot resno znanstven. Mlada inteligenca, ki iz visoke katedre posluša te nauke, se mora hapolniti le s studom in zaničevanjem do take suženjske kmetske mase. Potem se pa čudijo gotovi krogi, da se vedno bolj poglablja prepad med ljudstvom in razumništvom! Ko bi bil dr. H. stvarno pogledal v zgodovino in sedanje življenje, bi ne bil nikdar zapisal tega stavka. Kdo je na Hrvatskem skrivil hrbet, aristokracija in višja inteligenca, ali revni seljalc za svojim plugom? Kdo je Slovencem sploh ohranil narodno individualiteto, kmetje ali morda bogati in inteligentni sloji, ki so trunloma prehajali v tujerodni tabor in postali najpo-nižnejši sluge vladajočih zistemov? Zgodba o skrivljenih hrbtih gre na čisto drug naslov, kakor ga označuje dr. H. Z druge strani pa razni demagogi polnijo ljudstvu ušesa vedno le z neko našo „slavno zgodovino", ki močno diši po megalomaniji historične hipertrofije in se skoraj dobesedno ponavlja znani španski izrek: „če se ime Španije imenuje, se trese ves svet!" Ako se v naši zgodovini oziramo le na zunanje hipne oblike, pridemo lahko (posebno če našfe razmišljenje vodijo gotove apriorne ideje) do trditve, da smo ne le Slovenci, temveč sploh Slovani asocijalen element, brez državotvorne sile, saj mi Slovenci sploh nismo imeli svoje države, drugi pa so si jo uničili, oziroma pripomogli sovražnikom, da so -jim jo uničili. In v neposredni sedanjosti so pri nas pridno na delu razne sile s te in one strani Save, da poderejo, kar je povojna lconstelacija ustvarila! Intrahistorična tradicija nas pa uči drugače. Ali se ne izraža posebej pri nas Slovencih intrahistorična državna zavest v znani povesti o kralju Matjažu? V duši ljudstva tleča ideja se rada oklene konkretnega subjekta, ki je le hipen in postranski pojav. Kralj Matjaž, t. j. tuji, ogrski vladar, je slučajna zunanja oblika imanentne državne ideje, v kateri morda odsvita spomin celo na Samovo državo. Ob enem nam ta tradicija spri-čuje, da ljudska duša našega naroda ni asocijalna, anarhična, marveč svoje vstajenje veže tesno z monarhično idejo velikega kralja. Slično je Kraljevič Marko kot historična oseba postranskega pomena, celo v turški službi, a ljudska domišljija je nanj navezala intrahistorično, trajno veljavno veliko idejo gigantske borbe za osvobojenje od Turkov. Veliko bližje resnici je dr. H., ko spravlja v zvezo našo usodo s prirodno kakovostjo zemlje, v kateri smo se naselili. Na str. 114 namreč piše: „Ob Črnem morju se razteza proti srednji Evropi dolg pas puhlice, prave stepske prsti, a ta se ob Karpatih naenkrat raztrga: en del jih objame od zunaj preko Galicije do Šleske, drugi del od znotraj preko Ogrske do Tullnskega polja na Nižjeavstrijskem. Dve veliki preseki sta torej vodili za slovanskega preseljevanja od Ponta do Češke in vznožja Sude-tov, a to je odločilo našo usodo." Da je zemljepisna lega in kakovost velike važnosti za razvoj historičnih dogodkov, je nedvomno, a s tema presekama nikakor niso izraženi vsi oni geografski momenti, ki so soo41očevali našo usodo, roji raznih barbarov se niso valili le vzdolž teh presek, marveč tudi transverzalno: iz sedanje Rusije in od Donave proti Adriji. Slovenske in gornjehrvatske zemlje so namreč prehod od Podo-navja k Adriji in od Balkana v Alpe. Veliki svetovni progi od Azije in Carigrada proti sredini Evrope, pa od Rima, središča svetovnega imperija, in od Adrije proti Donavi se križata baš na naši zemlji ter sta veliko odločilnejšega pomena, kakor imenovana stepna preseka preko Ogrske, ker sta določevali tudi kulturne struje. Kdor hoče dognati prirodno-kulturne pogoje, ki so določevali našo usodo, mora vpoštevati geografsko-administrativne razmere, kakor so se razvile od Dioklecijana do Teodorika. Nedosegljiv rimski administrativni ženij je združil vse zemlje med Adrijo in Donavo v veliko upravno celoto-Ilirik s središčem v Sirmiju. Ko so pa barbarski navali v naših deželah razrušili kulturno življenje, so se duševni centri pomaknili v varnejše kraje, v Carigrad, Solun in Akvilejo, pozneje v Solnograd, še pozneje na Dunaj. Ob enem se je' v teh krajih že zdavna pred Fotijem ustvarilo duševno ozračje, ki je razklalo stari Ilirik v dvojno področje: Iztok in Zapad. Velika opreka med Iztokom in Zapadom je končno dobila svojo formulo v cerkvenem razkolu. Ta razkol ne izvira iz bistva krščanstva, tudi ne iz bistva slovenske duše. Mi nismo ustvarili te dvojne mentalitete, bili smo enostavno vrženi v nje osredje. Z ene strani je vplival starikavi Bizanc s svojo korupcijo in svojim cesaropapizmom, z druge strani pa je delovalo germanstvo, izrabljajoč krščanstvo za svoje politične cilje, kar je dobilo najbolj izrazito obliko v postopanju proti Metodiju in njegovim učencem. To je v glavnem odločilo našo usodo. Mi smo se nastanili v zemljah brez velikih duševnih centrov, kjer so barbarski navali vničili kulturno življenje, čisto naravno so tedaj naši pradedje postali odvisni od sosednih kulturnih ognjišč, najprej duševno, potem tudi politično. Tu potem ni odločevalo pomanjkanje državotvornosti ali suženjska miselnost, temveč železna sila dejanskih razmer. Očitati Slovencem, da si niso ustanovili lastne države, je ravno tako neumestno, kakor če bi komu očitali, zakaj ni zrastel do višje postave! Tudi Seifert v omenjenem članku (str. 636) povdarja, da so se napadi Madjarov, Tatarov in Turkov ustavili šele ob nemških mejah in torej Slovani po svojih osebnih in zemljepisnih kakovostih sploh niso bili sposobni, ustaviti te navalfc. To je ravno tako, kakor če bi v bodoče kdo trdil, da severni Francozi niso bili sposobni, zaustaviti v svetovni vojni nemškega navala, ki je opustošil severno Francosko, ustavil se pa pred vhodom v južno Francijo. Sicer pa je S. pozabil, da v 13. stol. mongolskega navala ni zaustavila „nemška meja", temveč Hrvati na Gru-bišnem polju. In ko bi leta 1566 ne bil junaškj Zrinjski s trupli syojih junakov pri Sigetu ustavil silnega Sulejmana, J. 1532 pa Jurišič pri Kiseku, bi pač tudi „nemška meja" ne bila vzdržala turške sile.. In ko bi bil 1. 1683 pred Dunajem izostal Jan Sobieski s svojimi Poljaki, bi bilo turško kopito poteptalo tudi nemške zemlje. Tako se s frazami prevračajo historična dejstva in delajo dalekosežne sodbe o značaju in sposobnostih našega naroda! Španija ima za seboj dolgo in slavno zgodovino, vendar pravi Una-muno, da španjolizacija Španije še ni končana. Kastilski pregovor: „Ge-nio y figura hasta la sepultura" pomeni ne samo, da značaj in postava ostaneta nespremenjena, marveč tudi, da se v gotovem oziru določujeta do groba. Tudi narod je vedno na delu, da udejstvuje in obrazuje svoj značaj in svojo individualnost. Tudi naša „genio y figura" se morata še razvijati in določevati, to pa brez zgodovinskega ozadja ni mogoče. Bilo bi blazno početje, če bi kdo hotel s kakim ministerskim odlokom ali parlamentarnim sklepom kratkomalo izbrisati vse, kar je ustvarila tisočletna preteklost, treba le historičnemu toku določiti velike cilje in na podlagi bogate historične izkušnje uravnati delujoče sile po teh smotrih. Unamuno svetuje Špancem, naj odpro okna strujam, ki vejejo z »onstran • Pirenejev", istočasno pa naj posvete vso pažnjo proučevanju svojega ljudstva, naj ne gledajo samo na slavna dela v preteklosti., marveč povse objektivno na dejanske razmere, okoliščine in pogoje, ld dajejo dobre nauke za sedanje življenje. „Zgodovina je učiteljica življenja". Ali naj ta stavek mi Sloveni sploh črtamo in kakor slepci drvimo brezglavno za abstruznimi idejami raznih demagogov ? Nauk naše zgodovine je jasen. Stara srbska država je olajšala delo zunanjim sovražnikom, ker jo je oslabila znotraj neprestana borba med azijatskim despotizmom ž njegovo bizantinsko korupcijo z ene strani, z druge strani pa sredobežnimi tendencami egoističnih potentatov. Slično so Hrvati zapravili svojo državo, kolikor ni tu odločevala železna sila danih historičnih razmer, vsled egoizma svojih velikašev, katerim so plemenski interesi bili le pretveza za njih osebno koristoljubje. In tistim, ki Slovencem svirajo melodijo „popolne neodvisnosti", pravi zgodovina, da je naša zemlja le prehod za sosede in nam torej ne preostaja drugo, kakor živeti skupaj z onimi, ki sede ob spodnji Savi in Donavi, ali pa z alpskimi deželami, kjer izvirajo naše reke, oziroma z Italijo, ki si je iz zgodovine dobro zapomnila, kje so bili nekdaj „fines Italiae". V zadnjih dveh slučajih je naš narodni pogin neizogiben. Tu ne pomaga izgovor, da smo se vkljub tujemu pritisku vendar ohranili 1000 let. Ohranili smo se le v bornih drobcih, nove razmere s svojim velikanskim prometnim aparatom pa so povse drugačne kakor stare, ko je masa ljudstva živela na deželi patriarhalno življenje. V velikanski svetovni tekmi se morejo ohraniti le velike in močne skupine. Razlogi, iz katerih skušajo zgodovinarji-filozofi razložiti našo historično usodo, so le bližnji in delni, pogrešno je iz enega ali drugega izvajati cel naš historičen položaj in narodni značaj. Naravno je, da naš tisočletni položaj ni mogel ostati brez posledic v naši duševnosti in miselnosti, toda bila bi znana metodična pomota „post hoc ergo propter hoc", če bi kdo že na početek stavil to duševno razpoloženje. Avarska sužnost je gotovo bila strašna in kvarna, toda če bi bila ta usužnjenost ' v takem časovnem in krajevnem obsegu, kakor to trdijo zastopniki su-. ženjske teorije, bi morali v našem ljudstvu opažati v obilnejši meri ne-arijsko, avarsko primes v antropološkem in jezikovnem oziru. Sploh kako se je mogel v takih okoliščinah naš jezik razviti do tolike popolnosti, da je pol stoletja po Karolovih zmagah nad Avari ob Ciril-Metodo-vem času bil sposobno orodje za najplemenitejše ideje človeške civilizacije? Geografski, politični, kulturni činitelji so torej skupno proizvedli to, kar imenujemo svojo zgodovino. Zgodovinska filozofija bi morala dakalvfo v svoji sintezi iti še višje, toda na tem mestu se ne moremo spuščati v metafizične in mistične globine, historični realizem nam pa kaže tudi višji cilj, ki bi ga naj Jugosloveni ostvarili in ta cilj je zbližanje Iztoka in Zapada. Razpad med njima je eden glavnih vzrokov naše historične nesreče. S pomočjo razvite občečloveške civilizacije in prave krščanske 7* ljubezni se naj ta prepad zadela. To je naš visoki historični poklic, vreden truda, dela in žrtev. -m* Iz vestja Is korespondence prof. Dr. K. Štreklja. (Ga. Dr. Milica Štrekelj—Strmšek je izročila celotno korespondenco svojega očeta arhivu Zgodovinskega društva.) Jože Pagliaruzzi-Krilan (26. XII. 1878): Kakor vidim, . . . nekdanja veselost te ni še zapustila. To je velik dobiček, če tudi ne v denarjih. Glej, in ravno tega nimam jaz! Doma sem, vsega dovolj, da bi marsikakemu gladnemu dunajskemu študentu nekaj oddal in vendar nisem nič posebno zadovoljen. Kaj hočeš, v tem samotnem pustem kraji (Kobaridu) ni mogoče drugače, saj človek ne živi samo o kruhu! Družbe mi manjka, poštene ■družbe, kakor je bila v Gorici, da bi se mogel v njej prav do dobra razvedriti pri polnem kozarcu. Prav pogosto mislim na Dunaj, kamor bi tako rad šel. Komaj čakam pomladi da sedem na hitri voz in odderdram tja na mogočno Donavo, kder bom zopet enkrat po tako dolgem času med tovariši, kakor si jih jaz tu zastonj želim! Jože Pagliaruzzi-Krilan (26. XII. 1883): Jaz sem, hvala Bogu, precej zdrav, malenkosti manjkajo človeku zmerom, a za tega delj se ne treba ustrašiti. Uradno življenje se mi ni še pristudilo, kakor mi je ta in oni prerokoval, a reči tudi ne morem, da bi mi posebno ugajalo. — Ta poezija mi vsako toliko v glavo zaide, čeprav sem bil trdno sklenil, da se ne bodem z drugim pečal, ko samo s kljukastimi § §. Ali tak sklep se mi je že večkrat porušil in baš zdaj premišljam, kako bi to enkrat za vselej uravnal. — Začel sem pred par meseci z ruščino baviti se a zdaj leži vse v kotu, ker mi urad in rigorozi dajejo obilo dela. To me najbolj jezi, da tolikokrat začnem, a potem prisiljen spet vse opuščam in si ne znam pomagati. J. Pagliaruzzi-Krilan (31. 1. 1885.) Po očetovej smrti prešla je pošta v Kobaridu po dolgem čakanju na me, kar je seveda prava sreča bila, ker je to precej pridna služba. A jaz bivam kakor poprej se sestrama v Gorici. 15! novembra 1. 1. vstopil sem kot odvetniški kocipijent pri Dr. Frapportiju in sedaj sedim dan -na dan po kake tri ure v njegovi pisarni. Plačuje mi za zdaj nič ne; kedaj bo kaj, ne znam, ker sem to zimo malo nadložen ter se ne maram preveč truditi. Hodim v urad kadar in kolikor se mi ljubi in še to mi je kakkrat mučno. Zraven tega moram se priprivljati počasi za rigoroz, koji morda skujem letos . . . Ako prideneš k temu še skrbi, ki mi jih daje pošta, čebele in hiša in družina in vzameš v poštev slabo letošnje zdravlje, se prepričaš, da sem precej v kleščah. M. Valjavec (1. VI. 1882): (Moje) razprave niso izvrstne, vsaj so le »prinos« in jim je podlaga gorenjsko narečje mojega rojstnega kraja, ,in treba mi bo na kraji dodati marsikaj izpravkov — ali žalim, da mi nikdo na prošnjo ne prijavlja kar je naopačnega in kaj je drugod drugačnega. Miklošič (I. 111. 1886.) Der Empfehlung Hirer Abhandlung bei der Akademie stelit nur ein Bedenken entgegen, namlich die nach meinem Dafiir-halten nicht notvvendige Haufung' der bevveisenden Beispiele. Dieses Bedenken ist fiir micli um so malSgebender, als ich vor kurzem bei einer Abhandlung eine betriichtliche Ktirzung in dieser Richtung veranlaftt habe. Dr. J. Škef (7. 111. 1887.) Tukaj dobite vso Vrazovo zbirko, ktero sem bil jaz od Matice naše prejel v pregled. Vseh zveščičev je 21, in so ravno tako uvrščeni v skupine, kakor so se mi bili poslali. Pregledal sem vse zbirke, ali iste vrednosti ni to gradivo, kakor v obče mislijo Slovenci. Jako dobro bi bilo, da bi Matica vse tiskane in netiskane pesni narodne dala zbrane na svetlo, v posameznih lepih zvezkih ter pametno urejene. Ves znanstveni aparat itd. pa bi naj sklepal vso zbirko. Jaz sem sam mislil že na tako delo, ali sedaj sem z nujnejšimi stvarmi prebložen. J. Stritar (II. IX. 1887.) Jako škoda, da mi niste prej že poslali kakih opomb o mojih spisih. Jako hvaležno (-en) Vam bodem, ako mi storite to sedaj kar moči odkritosrčno in obširno. Jaz nimam nobenega človeka, da bi mi kaj svetoval. Petelin (acc.) je Levstikova poprava, prav dobro se spominjanj da sem njega dni pisal petelina. Zdaj sem pa pustil, ker sem menil, da mora tako biti, če tudi se mi je čudno zdelo, »aoto? lipa«! J. Stritar (28. IX. 1902) Hvala lepa za poslana mi spisa, posebno za »kritiko«! Ta&o je prav! Da bi le kaj zaleglo. Poluvedci so se huji kot ničevedci ! Majhen narod — velik križ! Da ste mi zdravi! Vaš stari Stritar, in otio sine dignitate. P. St. Š k r a b e c (6. III. 1892). Spis Uber Sprachrichtigkeit me je seveda interesiral in kar se da obračati na slovenščino sem jaz blizu enakih misli-Skrbeti bi morali, da se razvije kar se le da do največe določnosti; kar se različno izgovarja, bi se moralo tudi različno pisati, da bi se dala vsaka beseda na pervi pogled prav brati. Po pravici smemo likati in bogatiti našo slovenščino po drugih slavenskili jezikih; vender mislim, da ni prav, domače blago prenaglo zmenjavati s tujo, če tudi sslovansko« robo. Jaz n. pr. nisem za inst. brez predloga. Pa, ako ta raba zmaga, potem bi bil za to, da se ne glede na to, kar je po sfari slovenščini prav, temu padežu da oblika, ki ga bo vedno od vsakega drugega razločevala, torej po štajersko -oj za -o, -imi (-ami?) za -i. — Tudi zakoni o dvojnem različnem dolgem naglasu veljajo ne le za pervotno indogermanščino, tudi v naši slovenščini ima n. pr. acc. glavo potisnjen (gestossen) naglas, instr. glavo pa potegnjen (schleifend), ker je tu o skrčen iz ojo. Vi sicer ne verjamete na tak dvojni naglas in jaz vam rad priterdim, da ga je na Gori- škem, zlasti v kraškem narečju, koliker sem ga jaz slišal, težko razločevati. Vendar je goriško in tudi beneško naglaševanje bistveno to kaker kranjsko in jaz, ako pazim, večinoma razločujem tudi tu potisnjeni naglas od potegnjenega. Mogoče sicer da se bo ta reč tu prej tu pozneje zgubila in zrabila kaker podoba in napis na denarju, ali lepši in boljši tak denar ni. Za našo slovenščino bi bila škoda tolikanj veča, ker imamo mnogo besed, ki se le tako razločujejo": dan 1 (dies in datus), vrat (collum in portae), mož (nora. in g. pl.), soseda (Nachbarin in des Nachb.), jeleni (instr. in nom), živino (inst. in acc.), šila (nom. pl. in gen. sg.) noči (g. sg., nom. acc. pl. in g. pl.), mlada (die junge in eine junge), bela (die \v. in .eine w.), kadimo (imp. in praes.), misli (praes. in imp.), sede (sitzend in sie sitzen), gredoč (kmalu in part.) itd. itd. Koliko je še takega! —Škoda, ako v novem slovarju ta reč ne bo, kaker jo zahteva naša slovenščina. P. St. Šk rabec (30. XII. .1892) Popolnoma priterjujem Vašim krepkim besedam v uvodu.'- Stare domače izposojenke zametati, pa s celimi regimenti novih, včasi res barbarskih tujek preplavljati jezik, to je menda nekaj prav posebno »slovenskega«; težko je verjeti, da bi že kateri drugi narod tako delal. P. St. Škrabec (14.11.1897) Prebral sem ga s v naglici. Dosti lepih in gotovih razlag;-jaz bi Vam nekoliko vgovarjal le glede šent — sanctus, mislim namreč, da je naravnost iz italijanščine. Ako bi bilo iz srvn. sente, bi se bil menda ohranil pravi e kaker v šent-hudič, ali go%>ri se, kaker veste gotovo, le š-bnt ali šnt. Tudi bi bil skorajda nemški začetni s prešel v ž: žtjnt'. Dr. A. Mahnič (Krk, 10. VI. 1897). Liturgično vprašanje je tukaj najtrši oreh, ki ga bo treba zgristi. — Nedavno je dal na svitlo neki F. Salata knjižico, v kateri dokazuje, kako neopravičena je. starosl. liturgija na Cresu i Lušinu in nekojih drugih otokih, ki so nekdaj spadali pod osorsko (Auxerum) škofijo. — Prisiljeni smo vprašanje do dna preiskati, da pridemo do neovrgljivih rezultatov. — Sklenila sva z dr. Volaričem vprašanje iznova študirati. Toda virov nimamo; brez knjižnic se ne more nič. Zatorej se obračam do Tebe, da nam nasvetuješ enega ali drugega pisatelja. Prosim te le, da nam pomagaš z dejanjem in dobrim svetom. Meni je pravica nad vse. Ako je/slov. litur. v biskupiji opravičena, moram skrbeti, da se ohrani. Priobčil Dr. P. St. Grad Ojstrica in gora Krvavica. 0 stari ojstriški graščini in o gori Krvavici piše J. A. Janisch, To-pograph.-statist. Lexikon der Steiermark II. (Graz 1885) 7 s. v. Lakdorf: 1 Naglasna znamenja smo prisiljeni izpustiti. * Iz besednega zaklada narodovega. L. M. S. za 1. 1892. 3 Prinos k(poznavanju tujih besed v slovenščini. L. M. S. za 1. 1896, str. 163. »Eine halbe Stunde vom Orte Lakdorf befinden sich die wenigen Ueber-reste der einstigen Burg der Grafen von Cilli, Osterwitz, in welcher die schone Grafin Veronika von Dessenitz auf Befehl ihres Schwiegervaters im Bad ertriinkt worden ist. Hievon und wahrscheinlich ob noch mehrerer hier begangener Graueltaten heiftt der kegelfftrmige Berg, auf dem diese Burg stand, Krvovica (Blutberg).« Zadnji stavek se ponavlja doslovno II. 413 s. v. Osterwitz. Da je stara Ojstrica stala na Krvavici in da ima ta svoje ime baje po grozovitosti iz časov celjskih grofov, trdi, očividno po Janischu, tudi g. Milica Štrekelj v razpravi »Grad Ojstrica v Savinjski dolini« ČZN XIV (1918) 76. 83,- V Janischevem poročilu sta dve netočnosti, ki ju je treba popraviti. Stara ojstriška graščina ni stala na zelo strmi, samo od južne strani dostopni Krvavici, ki ima absolutno višino 906 m, relativno vjšino nad sedanjo Ojstrico 521 m, marveč na mnogo nižjem strmem stožastem hribu, ki se ob severno-zapadnem vznožju Krvavice vzdiguje kakih 200 m nad sedanjo Ojstrico. Ta hrib imenujejo ljudje še danes »Stari grad«. O tem hribu pač velja, kar piše Janisoh II, 7: »Eine halbe Stunde. . ,«( Iz Lok na Krvavico je do malega dve uri. Odkod ime Krvavica? Je li v njem spomin na nasilno smrt Veronike Deseniške in na krvava grozodejstva celjskih grofov? To razlago sem sicer slišal svoje dni v domači ljudski šoli, pa je umetna in ljudstvo je ne pozna. (~>ora je dobila ime od rdeče navpične skalne stene na zapadni strani, ki se od daleč, n. pr. s Črnega vrha, res vidi kakor krvava. Barvo ji daje rdeča glina (»rdeča prst«), kar domačini dobro vedo, ker je je v bližnji okolici mnogo. Edina ljudska pripovedka o rdeči skali na Krvavici, ki sem jo slišal, je ta, da je pečina krvava, ker je vrh nje hudič svojo mater (ali celo staro mater) ubil in jo vrgel v prepad, zato tudi dež ne more sprati krvavih sledov. To mi je pravil pred več ko 25. leti neki starček, ki je imel tedaj nad 70 let; pristavil pa je, da je vse to izmišljeno, ker je skala rdeča od rdeče prsti. Danes je tudi ta pripovedka pozabljena, kakor sem se prepričal, ko sem nedavno pri ljudeh popraševal. Da bi bila nastala pripovedka o hudiču ubijavcu iz spomina na grozodejstva celjskih grofov, ni verjetno. Dr. F. K. L u km an. Levstikov Opomin k veselju. L. Pintar piše prof. Streklju dne 3. avgusta 1901 : ». . . in glejte, celo Levstik, kakor je bil mož strog sodnik drugim nasproti, je bil v tem precej široke vesti; — le primerjajte njegovo »Opomin k veselju« in Hi)lty-jevo «Aufmunterung zur Freude« — na to sled sem bil prišel po slovarjih — v Sandersu sem naletel enkrat citat: »Gebet den Harm u. Grillen-fang, gebet ihn den Winden«, Levstik pa pravi: »Dajte vetrovom tugo in žalost« itd to me je napotilo, da sem Jsel brat H5lty-ja. —Notiral sem si več. pri Prešernu se nahajajočih reminiscenc iz drugih pesnikov; —pa to je vse kaj druzega, kar sem našel pri Levstiku, vsporednost se čuti od kitice do kitice — to ni samo kaka posamezna rečenica, prispodoba, figura itd. posneta, ampak cela pesem. — O isti stvari piše Pintar tudi v Zborniku S. M. IV. na str. 148: »Podobnosti vsporednih mest seveda zamorejo biti različnega obsega, včasih se ujemajo večje celote, včasih samo posamezne točke in poteze; tukaj teko misli cele ' pesmi vsporedno 's predlogo, po kateri je pesem ponarejena, tam zopet le poedine fraze spominjajo podobnih mest pri drugih pesnikih, kjer se nahajajo v enakih slikah isti tropi, iste figure. Take osamljene podobnosti krajšega obsega vzbujajo našo pozornost izjemoma samo tedaj, če s posebno nenavadnostjo bodejo v oči. Če vzamemo n. pr. v Levstikovi pesmi »Opomin k veselju« samo stavek »Dajte vetrovom tugo in žalost«, pa ga primerjamo s Hora-cevim stavkom: »Musis amicus tristitiam et met us T rad am protervis in mare Cre- ticum Portare vpntis«, ali z Anahreontovim: eij.wv (ppsvcbv jj.ev aopat? rpepstv e'Stoxa Xbnaq, ali s Holty-jem: »Gebet den Harm und Grillenfang, "gebet ihn den Winden« : — tedaj zamoremo konstatirati samo ponavljanje iste fraze, iste podobe. Če pa vsporedimo omenjeno Levstikovo pesem v celoti s Holty-jevo »Aufmunte-rung zur Freude«, tedaj pa skoraj ne moremo drugače, nego da priznamo, da je po Holty-jevi ponarejena.« — Nemški pesnik Ludewig Heinrich Christoph HSlty (1748 — 1776) ima res pesem: jAufmunterung zur Freude«, ki jo radi lažje presoje vsporedimo z Levstikovim »Opominom k veselju« : Levstik: Opomin k veselju. Veseli bodimo, bratje, veseli! Vetrovom skrbi grozeče Oddajmo, tugo i žalost, Oddajmo kesanje ! Se sveti na nebu luna srebrna, Povrača se vsa leto Pomlad, povrača zelenje I, cvetje na drevje. Vonja še, zori še trsje po soinčnih Goricah i vince zlato Odganja skrb i bridkosti, Odganja otožnost. Mej travo se bistri vrelec vzigrava Nizdolu po belem pesku, Nad njim v grmiči prepeva Na vejici slavec. „ Holty: Aufmunterung zur Freude. Wer wollte sich mit Grillen plagen, So lang' uns Lenz und Jugend bltihn ? Wer wollt' in seinen Bliitentagen " Die Stirn' in diistre Falten ziehn? Die Freude winkt auf alien Wegen, Die durch dies Pilgerleben gehn; Sie bringt uns selbst den Kranz entgegen, • Waon wir am Scheidewege stehn. Noch riiint und rauscht die Wiesenquelle; Noch ist die Laube kiihl und^griin; Noch scheint der liebe Mond so helle, Wie er durch Adams Baume schien! Noch maclit der Saft der Purpurtraube Des Menschen krankes Herz gesund; Noch schmecket in der Abendlaube Der Kufi auf einenr roten Mund! Prelepa je zemlja, vsa je nebeška, Ko vstaje iz moria zjutraj Spet solncp, v cvetji rosečem . Prepevajo ptice. Na zemlji je raj, na zemljo preseli Nebo se ob "vsakej zarji, Jehovin dih se razliva Po brdih, po dolih. Noch t<"i t der Busch voli Nachtiajallen Dem Jtingling' holie Wonne zu; Noch strOmt, wenn ihre Lieder schallen, Selbst in zerrifine Seelen Ruh'! O wunderschOn ist Gottes lirde, Und wehrt, darauf vergnttgt zu s^in! Drum will ich, bis ich Asche werde, Mich dieser schOnen Erde freun! Laskavi zefiri dihajo drevju V zibljivih vrhovih, kakor Kerubskih gosly, glasove Iz daljne višave. A bratje, v pozemskih tacih nebesih, Ki vredna so dana biti Serafom v dom i svetnikom, Oko bi solzilo ? Dokledar mi prsi dihale bodo, Telo oživljala duša, V veselji solnčnem se hočem, V radosti se greti. Vzemite bridkosti, misli otožne, i Vetrovi! skrbi grozeče, Vzemite žalost iz srca, Vzemite kesanje! Kakor iz pesmi razvidimo, se nahaja poleg enakega naslova še marsikatera podobnost v obeh pesmih, vendar pa citata, na katerem najbolj temelji Pintarjeva sodba, v nemški pesmi ne najdemo. Omenjeni citat se nahaja v Holty-jevi pesmi »Lebenspflichten«, vendar v prav malo sorodni zvezi: Wonne ftihrt die junge Braut Heute zum Altare; Eh die Abendwolke thaut, Ruht sie auf der Bahre. Gebt den- Harm und Grillenfang, Gebet ihn den Winden; Ruht bei hellem Becherklang' Unter griinen Linden. Pintarjeva sodba o Levstiku je na vsak način preostra; Levbtik je Holty-jevo pesem pač poznal, a je ni ponaredil. Moral pa bo svojo sodbo spremeniti tudi Grafenauer, ki piše (Zgodovina novejšega slov. slovstva II. del str. 276): »Ditirambični »Opomin k veselju« je izmed teh (Levstikovih) mladostnih pesmi pač najbolj samosvoja (!) in v svojih dobro odmerjenih ritmih navdušeno hvali lepoto sveta, katere se naj veselimo.« Dr. P. St. *Kratko popifanje shivlenja fvetiga Alfonza Marije od Liguori«. Ko je 1. 1820. Klement Marija Hoffbaner izposloval redu liguorijansk h redem-ptoristov nastanitev na Dunaju, so kmalu postali "liguorijanci v Avstriji »glavni akterji verskega udejstvovanja« (prim. Prijateljevo študijo ^Duševni proiili naših preporoditeljev« v Lj. Zv. 1921, str. 17 in 811). Med Slovence je zanesel novo smer Friderik Baraga, zato ni čudno, da nahajamo med njegovimi prvimi knjigami tudi prevod po svetem Alfonzu Liguorijanskem : poslovenil je 1. 1832. njegovo »Obiskovanje Jesufa Kriftufa v prefvetim refhnjim telčfu, in posdravljenje Marije pre-zliifte devize.» Osem let pozneje je v Mariboru izšel kratek življenjepis svetega Alfonza. Izdal je knjižico samostan redemptoristov, ki so od 1 1833. nadalje oskrbovali tako-zvano slovensko župnijo v Mariboru (sedanji frančiškanski samostan). Ker naslov delca v Simoničevi bibliografiji (str. 403) ni naveden točno, ga podajam tu v celoti: »Kratko popifanje shivlenja fvet'ga ALFONSA Marije od Liguori, nekdanjiga fhkofa 1'vete Agate Gotov, in duhovniga Ozheta sbiraifha nar fvetejihiga Odtefhenika. Spifal en mefhnik sbiraifha nar fvetejihiga Odrefhenika. V' Gradzi. 1840. 'Se dobi v' klofhtri sbiraifha nar fvetejihiga Odrefhenika, v' fiovenfki fari v' Marburgi.« Knjižica je mehko vezana, z zlatom obrezana in obsega v celoti 68 strani; od str. 3. do 57. sega življenjepis, temu sledijo na štirih straneh »Litanije od fvetiga Alfonza«, tem pa (od str. 62. do 68.) »Pefem od fvetiga A fonsa« s 15 kiticami. Dodana je tudi ovalna podoba sv. Alfonza, in sicer pred naslovnim listom. Pisatelj knjižice na naslovni htr&ni ni imenovan in doslej menda vobče ni bil znan; vendar ga je mogoče dognati po začetnicah, s katerimi se je podpisal na koncu življenjepisa (na str. 57,). Tam pitamo pod datumom (»V Marburgi na den S. Lukesha v' leti 1839«) podpis: »J. O. C. SS. R,« Ta »J. O.« je mogel biti samo p. Janez Ojewitz (prim. Puff, Marburg I. 107!). Nemški pisena kronika frančiškanskega samostana v Mariboru poroča na straneh 190—191 o tem redemptoristu sledeče: »P. Johann Ojtwitz . . . war geboren in Graz am 24. Juni 1804, verlebte aber seine Jugend in Laibach, wo er auch das Gymnasium besuchte. Ip die Congregation getreten, wurde er 14. Marž 1832 zum Priester geweiht und kam gleich das nachste Jahr, wie dieses Haus Ubemommen wurde, nach Marburg. Hier war er zu-•erst Kaplan (1833—1842) und Consultor (1833—1839), 1839—1841 zugleicli Katecliet an der Madchenschule, dann zweimal Rector, inzwischen aber Minister, Consultor und Admonitor des Rectors. Nach der AuflOsung der Congregation 1848 blieb er noch ein Jahr als Hilfspriester resp Kaplan hier, bis er am 13. November 1849 die Pfarre Mahrenberg erbielt, wo er zugleicli auch Dechant und Schuldistriktsaufseher "war. Am 1. Mai 1854 resignierte er jedoch und kehrte in seine Congregation zu-rttck.« Pod črto je v kroniki pristavljena še zanimiva pripomba: »Er soli vom Volke »raš sveti kaplan« gtnannt worden sein.« J. G. Slovenska protestantska knjiga v Rusiji. V našem »Časopisu« je •dr. Al. Trstenjak v 1. XVI. (1920.21) str. 118—121 opisal nemški letak luteranskega konzistorija v Moskvi o priliki Lutrove 400 letnice, ki poroča o odgovoru danskega 'kralja Kristijsfia III. ruskemu carju Ivanu Groznemu. Letak pravi, da je kralj poslal carju tudi tri knjige »in slavoniseher Obersetzung (Krainer Mundart)«. G. T. je takrat sklenil svoj članek, da prepušča našim strokovnjakom, naj doženejo v tem vprašanju končno resnico. V I. letn. lista »Slavia« se je g. dr. Kidrič, prvovrsten strokovnjak v poznavanju naše reformacijke dobe, v članku »O sumljivih naslovih knjig v zgodovini južnoslov. pismensva reformacijke dobe« — ozrl tudi na ta letak ter dognal, da tu ne gre za si ivenske (kranjske) knjige. Kako je prišla trditqv o kranjskih knjigah v letak, per-pušča rešitev slavistom in zgodovinarjem v .Moskvi. V »Zentralblatt fiir Bibliothekswesen«, XXXI (1914) je Kurt Tautz priobčil ■članek »Zur Einfiihrung der Buchdruc.kerkunst in Iiussland«, kjer je objavljen tudi deti pisma kralja Kristijana ruskemu carju ter stavi to pismo v 1. 1552; v pismu samem ni govora o knjigah »in slavoniseher Obersetzung« ali o »Krainer Mundart«, torej je to le ponesrečen komentar ali sestavljalca letaka ali koga drugega že pred njim. Kristijan ni poslal Iv. Grozn. slovenskih, marveč nemške ali danske knjige. — Ako je pismo pisano 1. 1552, Kristijan ni mogel poslati carju Trubarjevega Novega testamenta, ki je izšel šele 1. 1557, in ne av^sburške veroizpovedi, ki je izšla 1. 1562, tudi ne Lutrovega malega katekizma, ker ga je Znojlšek prevajal po Bartmannovi izdaji, ki je izšla dobršen čas po 1. 1558. F. K. Slovstvo. Dr. Primus Lessiak: Die kiirntnischen Stationsnamen. Mit einer ausfUhr-lichen Einleitung liber die Karntner Ortsnamenbildung. Carinthia I, 112. letnik (1922). 120 strani. Hoteč podati svojim tojakom nekakšen iilološki kažipot za imena koroških železniških postaj, je zbral Lessiak staro in novo gradivo in ga razvrstil ob razlagi 167 postajnih imen. Petdeset strani uvoda pa skuša pojasniti z višjega stališča nmogo-ličnost koroških krajevnih imen; ta del naj pisatelju prihrani vsakokratno naštevanje in razlaganje stvari, ki se ponavljajo od ene točke do druge. Osebnost avtorjeva, ki zavzema med poznavalci bavarskega narečja pač eno prvih mest, jamči za kakovost razprave; avtor ne obvladuje samo snovi, temveč jo hoče tudi lepo nazorno prikazati. Navzlic svojim osebnim čustvom deli s priznanja vredno objektivnostjo imensko gradivo med narode, ki so in ki še obljudujeyi Koroško. S šegavo doslednostjo imenuje koroško slovensko narečje »windisclu in ga stavlja v nasprotstvo s »slowenisch« »worunter ich spezieli die krainisehe Sclirift-sprach^ verstelie vor allem in Bezug auf den' Wortschatz aber auch die Syntax und Lautentwicklung,« Paul-Braunes Beitrage XXVIII, 4; sicer pa pozna Lessiak zelo dobro slovenščino. Preiskovalec slovensko-nemških kulturnih odnošajev najde tako v tej Lessiakovi študiji, kot tudi v drugih njegovih spisih stvarni poduk in in vzor metodičnega dela. Že v svoji znameniti študiji »Die Mundart von Pernegg, Paul-Braunes Beitrage XXVIII, 1 ss. je pritegnil v najširši meri nemško-slovenske in slovensko-nemške sposojenke (ter krajevna imena) v razlago jezikovnih procesov in v ugQtovitev njih časovne zaporednosti. V uvodu k pričujoči študiji začrta na kratko nemško koroško narečje in poda tudi glede sposojenk obojejezične enačbe. Jezik, ki si sposoja pri kakem drugem jeziku, postavi na mesto glasov t%a tujega jezika iste domače glasove, ako jih ima; če ne, pa substituira na mesto tujega glasu najbližji domači glas. Za stari slovenski palatalni — č imajo Nemci nedihnjeni k; na to relacijo je opozoril že tudi Strekelj ČZN 6, 55; pred njim, a manj določno, Miklošič Denksclir. XXIII, 213. Lessiak je obdelal sedaj sistematsko usodo tega - č, zlasti v sufiksu —ičane (—iče); ta se piše v nemških listinah — ike (—igge); ako stopi gutural v odglasje, potem dobimo po starobavarskem pravilu —ikch, pisano —ich. N. pr. slovensko Krivide »Siedler in der Krummau«, danes Kraig pri Št. Vidu ob reki Wimitz, se piše v listinah Griwiggi, Chriwich, t. j. kchriuikch, z dolgim i, u (w) odpade po Willmanns D. Gr. § 122, 155; po kontrakciji skupine i+i dobimo Chrich, nato (1256) Chreych, danes Krai§. Imamo tudi obliko z eu v Kreugerberg, ki da sklepali na izgovarjavo z oi; njen razvoj bi bil tak: kehri—uikch > kehriu — (i)kch etc. Prim. Miklošič Denkschrift XXI (1.), SturS. B. 176, 6 str. 72, Ramovš Ljublj. Zvon 1919, 190 s.' Istotaki razvoj kot —ičane ( iče) ima tudi -ik; —ičein -i k se lahko tudi nadomestita z nemškim sufiksom —ing, —ling; tako imamo (J)avor-nik: Awernich; Ausrling; Baniče: Vanich (Venich); Faning i. t. d. Skupina — vice kasneje —viče, se preoblikuje v—weg; Rad6viče, Pis6viče, Melviče, Vid6viče se imenujejo; Radweg, Pisweg, Mellweg, Widweg. O razmerju med slov. y < staroslovanskega u in nemškim ti je razpravljal Lessiak že v Anz. f. deutsches Altertum XXXII., 1908, 121 s. oziroma Germ. Rom. Monatsschrift II (1910), 274 s. V teh člankih je obdelan z germanističnega stališča precejšni del slovensko-nemškega in nemško-slovenskega mateiiala, o kojem govori Ramovš v Drobnostih iz slovenske gramatike (Slavia II. 217 s.). Gratija zadevnih slovenskih glasov u, y, i kaže v nemških listinah tri stopnje, a) nemški u = slovenskemu u. Prehod st. slovanskega u > y se je završeval v slovenskem jeziku v 7- 8 st.iletju, ko so prihajali prvi nemški kolonisti. Klasičen primer je podan v krajevnih imenih Raming in tfeifling v Aniški dolini med mestoma Steyr in Hiefling; imeni obeh krajev izvirata iz staroslovenskega Rubinika, a sta ponernčeni v različnih dobah, spodnja (severna) Aniška dolina je bila prej kolonizirana nego spodnja, (južna) dolina. Ime kraja Ram(m)ing se glasi v listinah 1082 Rubinicha, 1140 Roub-nicli. Ime je bilo od Nemcev prevzeto pred nemškim pr. mikom b > p, k > kh; nadaljnji razvoj je * Rupnika, * Roubnik(e) * Rau(b ming; —au postane —a kot v večini srednjebavarskih narečjih pred —m, ki se pri tem večkrat zgeminira. Slovenski suliks ik'a (ika) se je nadomestil < nemškim ing; prion, o tem Nagi, Deutsche Mund-arten 11, 67, Lessiak, Cxrinthia I, 96, 137.* — b) srvn. U = slovensko" y. Nvn. glas. bi bil normalno iiu [prim. Vaeustntz, Koroško 1269]; toda ker postane v narečju au > ai, sovpade končni rezultat z naslednjo stopnjo: c) nemški i, danes ai = slovenski i. Graiija slovanskega y < u nadovezuje v nemških listinah na pisave domačega preglašenega u; kakor je znano, ostane preglas (ki nastopi pred i, j) s prva nezaznamenovan; kasneje, se vdomači za ii pisava iu (ui, ugi). Za transkripcijo slovanskih glasov smemo po' analogiji sklepati, da lahko stoji nemški u s prva za slovanski u, kasneje za slovanski y; potem da se začno vporabljati znaki za nemški, ii (iu, ui, ugi) za slov. y; kot v pristno nemških besedah so se pač tudi pri pisavi slovanskih besed dotična znamenja vporabljala s prva pri onih besedah z y, kojim sledi še kakšen i, j, č;a Izključeno je, da bi grafije slovanskih besed zy(u ' Glede glagolske oblike krigen (z dolgim i), iz katere bi naj izhajalo ime Kraigher, je pripomniti, da ni gorenje nemška. 2 Glede suiiksov —ika, ica trdi Lessiak, da se je razvil slednji pri severnih alpskih Slovenih iz —ik'a tekom 7-8 stoletja. Grafija-icha bi bila reflleks navmesne stopnje - ik'a, dočim je mlajša stopnja-ica ohranjena res kot — itza. Potem takem dobimo dublete prvotno identičnih slovenskih imen: žabinik'a »Sarming« na Zg„ Avstrijskem, nekoč Sabinicha, drugič Saifnitz, pravilno Safnitz, starejše 1203 Seve-nicli, 1260 Seventz. Direktni pr.toki Dunava z južne strani Nižje Avstrijskega imajo-—icha, ing, a stranske vode teh pfitokov, ki so pač postale Nemcem kasneje znane pa sufiks —itza: Topilicha »Doblingj, Sirnicha »Sirning« toda Ybbsitz (k Ipusa 837), Ttirnitz, Gloggnitz. M. Vasmer oporeka v Zs. f. vergl. Sprachf. 1923, str. 45, da bi se iz teh in sličnih dublet smelo sklepati kronologijo razvitka —ika > —ica. Po njem je —icha —iche —>ich nemških tekstov (moderno ng) nastalo iz slovenskega (in—) i ku; toda odkod potem nemški —a? 3 Slov. lokativ v blatčli »in den MOsern« : starejše Fiatach, danes Flattach, gradicč: Graz, Graz. nadovezovale na nemški diftong iu <^eu; pač je pa vredno omeniti, da lahko preide tudi-iu slovanskih besed pred naslednjim i, j, e v nemških tekstih v U (pisano iu), kasneje v au: slov: Koprivnik, 1361 Copraunich (au namesto au), danes Pruning. Kakor imamo na slovanski strani u > y > i tako v nemških listinah u [> U > (jil > Ou > au ]> alt > ai. Slovenski i <^yprepostavlja: omenjeni Reiiiing * (Rybinik'a, Ribinik'a ^ Rivinika . . .). Enako se dajo, mislim, raztolmačiti krajevna imena Reun (Rein) kojih eno je Tal, Dorf, Kloster, nw. Graz, w. Gradwein, Zahn Ortsn. 390. Slovansko * runa, * ryna, sc. zemlja »ausgerodetes Land« ih korenu ru — ry —): 1050 Runa, 1070 Riuna (—iu = ti, ki ga pa iz nemških jezikovnih zakonov ni mogoče pojasniti); 1243 Ravna (av — au nam. au), 1250 Revna, 1263 Ruyna (—oi). — Slovensko nyrmiku nyrinika (—ica) »ponirajoča voda« (Miki. E. W\ 213 nyreti, nreti): prim. Zahn, Ortsnamenbuch 360 NOrning, NOring, NUrning, Gegend sO Kaindcrf: 1255 Nur-ding, 1313 die Nuering, t. j. ii), 1331 NOrnich, 1400 der Erczpach in der Nuering (danes NOrningbach . Istega izvora je rečica na Dolenjskem Mir(i)na, Neuring: 1016 Nirin^, 1028 Nirinae, 1130 Niringe; 1252 Neiringen iz nyrina. — Skupina - rn-—■ se je razvila v — dn. Lessiak navaja, Mua. von Pernegg 144 iz Labudske •doline štedn: stern, iz dolnje dravske doline Fedndorf, namesto Ferndorf; prim, h gorenji obliki: 1255 Nurding še iz Zalina : 1430 Die Nuding, 1500 die Nue-■dling, Nudling, Neuding. Tako si je menda razlagati Neudegg, Neidegg: Mirna (grad in trg oh Mirni) iz * Niirnegg »Vorsprung an der Nurna«. — Ime reke Zilj ena Koroškem je skušal Ramovš nasloniti na romanski" »Vallis Julia«, a paralele pri Lessiaku, ki razpravlja slučajno o tej stvari, te izpeljave ne potrjujejo. Glede imena Virštajnskega potoka, ki je zabilježeno dvakrat (1167 Gyla, 1169 aqua Gila), mi sporoča g. profesor Leskošek — da se imenuje danes Galovski potok, del občine, skoz katero teče, pa Galovšek (po samostanski pristavi Gallenhof?) Celovec (dial. tsiv6uts. je »Cviljovec«, Klagenfurt pa Clilagfln— ali Chlagfmo-vurt. Prim. Arch. XXVII, 412 - 24, XXX11, 183 - 9. Tukaj seznam Lessiakovih razprav in člankov, v kolikor sem jih doznal: Die Mundart von Pernegg (slov. Porniče), Paul — Braunes Beitriige XXVIII, 1 ss. Referat o Schatz, Tirol. Mundart v Anz. f. d. Alt. XXX, 41 ss. Referat o Schatz, Altbair. Grammatik, Anz. f. deutsches Altertum XXXII. 121 ss; o Franck, Altfriink. Gramm Anz. f. d. A. XXXIV, 193 ss.; o Bachmann, Schweizer deutsche Gramm., Anz. f. d. A. XXXVI, 225 ss. — Die Ortsnamen imBereich des VVOrthersees. (Mit eingefloch-tenen Bemerkungen iiber die Karntner Mundart). Ehrenbuch des Kurhauses Velden am WOrthersee, str. 42 — 58. 1907. — Ein Beitrag zur karntnisehen Ortsnamenkunde (Im Anschlufl an Scheiniggs Programmaufsatz: »Die Ortsnamen des Gerichtsbezirkes Ferlach). Carintliia 1, 1906, Nr. 5-6, str. 129 — 53. — Die Mundarten 'in Karaten, Carinthia I. 104, (1911), Nr. 1, str. 2 — 18. — Edling - Kazaze — Ein Beitrag zur Ortsnamenkunde und Siedlungsgeschichte der Ost. Alpenliinder, Carinthia 1913, str. 81 — 91-. — Alpendeutsche und Alpenslawen in ihren sprachlichtn Beziehungen, Germ. Rom. Monatsscln. II. 1906, 274 ss. — Noch einmal Klagenfurt — Celovec, Archiv f. si. Phil XXVII, 4 2. — Zum sechstenmale Klagenfurt — Celovec, Archiv f. slaw. Phil. XXXII, 183 — 9. - Lessiakov prispevek v Kelle-Festschrift, Prager deutsche Studien VIII, st. 251 ; v Zs. f. d. Mundarten 1906, 309. — Die Einheit Kžlrntens im Lichte der Namenkunde und Sprache. 1920. Ljubljana. J. Kelemina. Fr. Erjavec: Slovenci. (6. zvezek Znanstvene knjižnice Jugoslovanske knjigam^ v Ljubljani). 1923. Knjigi je pridejalo založništvo listič, na katerem pravi, da so Erjavčevi »Slovenci« prvi poskus velike slovenske monogralije. Pisatelj sam ime- nuje knjigo: zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in soeijalni pregled; v predgovoru pa pove, da je knjiga namenjena inozemstvu in da je izšla na prigovaijanje prijateljev tudi za slovensko javnost z namenom, vzbuditi v bralcih vsaj nekaj ponosa in samozavesti ter nekaj ljubezni do slovenstva. Znanstvena knjižnica v celoti kakor tudi Erjavčevi Slovenci zahtevajo, da se upoštevajo kot prispevek k naši znanstveni zgradbi. Na prvi pogled pa je jasno, da Erjavčeva knjiga ni izšla iz znanstvenih nagibov, temveč iz precej prozornih političnih motivov. Knjiga hoče dokazati, da je »v vsej svoji preteklosti slovenstvo-tako mogočno dokumentiralo svoje velike notranje sile in zmožnosti«-, da so Slovenci upravičeni zahtevati za-se vse atribute državnosti itd., je torej popolnoma v skladu z nameni in zahtevami nekih političnih strank. Na tem mestu seveda ne moremo s knjigo polemizirati, obžalujemo le, da se je s svojo tendenčnostjo sama izločila iz vrste znanstvenih in uvrstila med politično-agitatorne knjige. Škoda je tem. večja, ker res nimamo Slovenci in še manj tujci doslej nobenega pripomočka, da bi se mogli v kratkem in točnem pregledu in brez prevelike zamude časa nepristransko poučiti o našem zemljepisnem položaju, o statističnih podatkih, o zgodovinskem razvoju in o drugih naših javnih, predvsem kulturnih prilikah. Če je hotel pisatelj sestaviti res nekaj celotnega, preglednega in točnega, potem je bilo njegovo delo že v samem pričetku slabo zasnovano, kajti ni ga našega človeka, ki bi lahko z enako temeljitostjo — in temeljitost je.tudi v takih enciklopedijah, zlasti še, če so namenjene inozemstvu, nujno potrebna — pisal o naših skoraj da dnevnih političnih'vprašanjih, o našem zgodovinskem razvoju, o naši polpreteklosti, pa o jeziku, ,o književnosti, o glasbi, o upodabljajoči umetnosti itd. Tak poskus naravno ne more imeti posebnega uspeha. Pisatelj bi bil storil mnogo bolje, če bi bil naprosil svoje prijatelje in znance, katerim se v predgovoru zahvaljuje za podporo in nasvete, da oni sami sestavijo točne in sedanjemu stanju vede odgovarjajoče preglede, ki bi jih potem g. pisatelj združil v eno celoto in izdal v enako priročni knjigi, kakor je ta, ki leži pred nami. Ni namreč nikakega dvoma, da v predgovoru omenjeni gospodje ne prevzamejo odgovornosti za posamezne trditve, ki jih vsebuje knjiga, ki je v tej svoji obliki pač le kompilacija številnih in raznovrstnih študij, a ima'še to hibo, da navaja vire le skupaj koncem knjige, tako da je nemogofe posamezne podatke kontrolirati. Kar pa moremo in moramo pisatelju priznati, to je njegova pridnost, s katero je nabiral gradivo in dosegel, da je njegova monografija vsaj taka, kakršna je. Dr. P. St. Konstantin Jireček, Istorija Srba, preveo i dopunio Jovan Rado nič. Beograd. I. sveska (do 1. 1371) XIV, 330 s sliko Jirečkovo. 1922. II. sv. (do 1537) VIII, 335. 1922. 111. sv. (kulturna zgod. 1. d.) VIII, 297. 1923. IV. sv. (kulturne zg. 2. d.) izide v poletju 1923.. Cena vsem 4 zvezkom 160 din. Jirečkova epohalna, v zbirki »Allgemeine Staatengeschichte« izdana »Ge-schichte der Serben« je, žal, ostala torso, ker je pisatelj 10. jan. 1918 podlegel svoji srčni hibi. Delo ni dospelo preko 1. dela 2. zv. in sega le do 1. 1537, torej dO konca zadnjih, od Ivana Zapolja in kralja Ferdinanda I. imenovanih srbskih despotov na južnem Ogrskem. Ali tudi s tem zaključkom, s propastjo — izvzemši Črno goro — zadnjih ostankov srbske svobode, tvori delo sklenjeno celoto. Vzporedne) z "Zgodovino Srbov« je Jireček podal v »Denkschriften« dunajske akademije v 4 delih izvrstno sliko sDržave in družbe v srednjeveški Srbiji«, od katere je 4. del izdal po smrti pisateljevi V. Jagič. Kak odmev je našla Jirečkova »Geschichte der Serben«, kaže dejstvo, da je I. zvezek v nemški izdaji in v srbskem prevodu že zdavna razpečan. Prevajalec, znani historik beograjske univerze, dr. J. Rado nič se je tedaj odločil, prevesti tudi 2. zvezek politične zgodovine in vse 4 dele njegove »Države in družbe v srednjeveški Srbiji« ter vse skupaj izdati kot enotno celoto v 4 zvezkih pod naslovom »Istorija Srba«. Ker je »Časopis« že v VIII. letn. (1911) str. 97. objavil obširno poročilo o političnem delu iz peresa dr. Murka, zadostuje, da tukaj opozorimo le na raždelitev in eventualne razlike napram nemški izdaji. Prvi zvezek se krije s 1. delom izdaje v zbirki »Allgemeine Staatengeschichte«, gre torej do 1. 1371, obsega pa od pisatelja samega svoj čas napravljene dodatke, kakor o zavzetju Carigrada po carju Ivanu Paleologu, doslej neznane podrobnosti o zadnjem Nemanjiču Jovanu Urošu i. dr. Poleg tega je prevajalec dodal v opazkah od 1. 1911 izišlo slovstvo. Drugi zv., ki sega do 1. 1537, se je vjema s 1. delom II. zv., nemške izdaje. Tudi tu je prevajalec marsikaj spopolnil, ker mu je bil na razpolago obširnejši Jirečkov rokopis. Temu zvezku je dodan tudi dober register za prva dva zvezka. Tretji in četrti zvezek obsegata kulturno zgodovino in sicer 3. zv. v 1., 2. in deloma v 3. snopiču zbirke - »Staat und Gesellschaft« izišle študije o razmerah za časa Nemanjičev (1171—1371), o državnem pravu in drž. upravi, o vladarju, plemstvu, prebivalstvu, o cerkvi, o mestih, kmetstvu, vojski, dalje o pravu, poljedelstvu, trgovini, financah, o materijalni kulturi: stavbah, narodnih nošah, hrani itd. Četrti zvezek še bo obsegal duševno in družabno življenje za časa Nemanjičev, pa bo tudi orisal razmere za časa srbsko-turških bojev. Ta del, ki ga Jireček ni dovršil, sta spopolnila Jagič in Radonič ter pomnožila za nekaj poglavij. 4. delu bo pri-dejan tudi register za kulturno zgodovinski oddelek. Ker se je Jireček tudi v svoji »Zgodovini Srbov« oziral na kulturne razmere, četudi ne tako obširno, se v srbskem prevodu, v katerem je prevajalec združil v enoto dvoje različnih del, marsikaj ponavlja, kar pa ne moti. Škoda, da se še v prvih dveh zvezkih sklicuje na »Staat und Gesellschaft« in ne kakor bi boljše bilo, na 3. in 4. zv. istega dela. Tisek in oprema sta dobra, cena v primeri z drugimi knjigami ne previsoka. Beograd. Dr. BalduinSaria. V obrambo in odgovor »Času«. »Čas« je v zv. 5. t. 1. na str. 368. smatral za potrebno, s kratko notico obrniti pozornost na fiaš »Časopis«, seveda le negativno. Na naslov g. Premroua, ki je objavil v našem listu »nekaj dokumentov o gls^olici na Slov. iz vat. arhiva«, našteva naslednje pregrehe: 1. da omenja Grudnove razprave šele ob koncu spisa (namreč v 1. št. let. Časopisa), 2. da g. P. »piše kot o posebnem odkritju o korespondenci Iv. Salvago, graškega nuncija«, a je tudi dr. Gruden »mnogo črpal iz vatikanskega arhiva, in sicer prav tam kjer g. P.«, in 3. izreka željo, »da si g. P., ki hoče svoje študije nadaljevati, malo bolje ogleda dr. Grudnove razprave in se informira o tem, kaj je že dr. G. iz vatik. arhiva na raznih mestih obiavil, da ne bode pri sedanji draginji tiska nepotrebnih izdaj«. Ker g. P. biva v tujini in je za objavljanje spisov kolikor toliko odgovoren tudi urednik, prevzame tudi on obrambo proti tem očitkom. Ko bi bil g. pisec te notice ali urednik sam to storil, kar nasvetuje drugim, namreč se najprej natančneje informiral o tem, kaj je pisal dr. Gruden in kaj piše sedaj g. Premrou, bi bila ta notica sploh izostala in bi se bil prihranil res dragocen prostor »Času« in nam. Pač malokdo bo šel primerjat razprav rajnega dr. Gr. s spisom g. Pr. in čitatelji »Časa« bodo imeli prepričanje, da »Časopis« kar pona-tiskuje Grudnove reči in sicer na literarno nehoneten način, da navaja prvotnega pisca šele »v zadnjem stavku«. Na to ugotavljamo: 1. Znanstvena metoda in literarna honetnost zahtevata, da se vir navede tam, kjer se rabi, ali kjer treba navesti natančneje dotično lite— raturo. To pa, kar objavlja g. P. v »Časopisu«, se niti v eni točki ne dotika stvari, kijih je objavil dr. Gr., zatorej ni bilo povoda, navajati v razpravi dr. Gr. Pač pa se je dotaknil P. ob koncu prve razprave vprašanja, ki ga je. obdelal že rajni dr. Gr., namreč, kateri razlogi so pripomogli, da se je glagolica ohranila tako dolgo. Zamenjave »Časa« s »Kat. Obzornikom« ni zakrivil g. P., ki v Rimu ni imel na razpolago teh dveh listov, marveč urednik sam, ki je s soglasjem pisateljevim dodal citacijo, a je na istem listku imel izvlečke iz Gr. spisov v »K. O«, in »Času« ter je pri korekturi prezrl zamenjavo. 2. G. Pr, nikjer ne trdi, da je šele 011 »odkril« Salvagovo poročilo v vat. arhivu. Vsak historik, ki količkaj pozna nuncijska poročila v vat. arhivu, ve tudi za Salvagovo poročilo, ali iz tega, da Gr. »omenja« Salvagovo poročilo in je priobčil eno Salvagovih pisem, ne sledi, da drugi nihče ne bi smel več kaj objavljati iz teh poročil! 3. Pisec »Časove« notice opozarja, da je dr. Gr. pisal o glagolici tudi v Iz-vestjih muzejskega društva za Kr. 1. 1906 in 1907 ler v Carnioli 1 1910. Vse lepo, toda dotične razprave nimajo prav nobenega stika z razpravo g Pr. V Ivz. 1. 1906 poroča Gr. o glag. brevijariju in o fragmentu ščaveta, ki ju je videl v Št. Petru med beneškimi Slovenci ter navaja razne priče (od P. čisto različne) o bogoslužnili razmerah 1. 1592 — 1594. V Izv. 1. 1907 pa polemizira proti V. Steski, ki mu je oporekal, da bi bilo glagoljanje kdaj običajno tudi na Kranjskem. Pr. objava potrjuje, da je imel Gr. prav ne samo glede Kranjske, marveč, da je bila glagolica razširjena (vsaj sporadično), česar Gr. ni slutil, tudi po južnem Štajerskem i Koroškem. Končno je dr. Gr. v Carnioli 1. 1910 priobčil le poročilo o samostanu v Bistri v reformacijski dobi in tu ima kratko poročilce Salvagovo, da so se gospodarske razmere v omenjenem samostanu zboljšale, a to poročilo nima absolutno nobene zveze s Salvagovim pismom, ki ga je objavil g. Pr. Če si bo »Čas« s takimi brezpredmetnimi noticami dvignil znanstveno repu-tacijo, je zelo dvomljivo. Fr. Ko vačič, urednik »Časopisa«. Popravki. V snop. 1. XVIII. letnika tega Časopisa popravi v članku „Nekaj dokumentov o glagolici na Slovenskem" str. 16: Iz Vatikanskega i veroplodničnega arhiva priobčil M. Premrou. Str. 17: nota 1. Helsinski prav Helsinki; nota 2: 1885 prav 1855. Str. 20: nota 5: vernis prav verius; — nota 6: Carsca prav Carsia. Str. 23: nota 3: Mauroečen prav Maurocen; nota 4.: Trnko prav Trinko. Str. 24: V četrti vrsti od zdol gor Ninii prav Ninj. Str, 25: nota 1. priangendo prav piangendo. Str. 29. Razprave dr. Grudna iz 1. 1905 so izšle v#„Katoliškem Obzorniku", ne „Času" ki je zamenjal „K. O." 1. 1907. ft. Ž' V V zalogi „Zg. div" se dobi: »Časopis« 1. XVII. po .0 di,; letniki i, VIII.; XI, XII. n, XIII. zv: 1. .<50 pošli. • XVIII. letnik 20 din. Zgodovinska knjižnica L oddel, I. zv,: Krajevne kroiiikč. Ceha 1 din. ^Ln^Nr (j^. Zgodovinska knjižnica. II. oddel.: Prazgodovinske izkopine. Cena 1 ■'o?:/' ^Sfe^M'llifi^ viMo-v^^t^riiy mmš HHHNdI