Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Spel in afab. poslali II, omppo - I.P.1,70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir Leto XX - N. 21 (423) Udine, 15. decembra 1969 Izhaja vsakih 15 dni Pozdravljeni, emigranti ! Bližata se božič in novo leto, praznika, ki privabljata spet pod rodni krov naše številne izseljence. Če že niso prišli pa bodo prav v teh dneh začeli prihajati domov iz Belgije, Francije, Švice, Nemčije in drugih evropskih dežel, kjer so vse leto trdo garali na stavbiščih, gradbiščih novih cest, železnic in prekopov, v rudnikih in tovarnah. Res je, da bodo prinesli s seboj težko pri-služeni denar, vendar pa je tudi res, da se bodo v domačih vaseh in v domačem okolju tudi spočili od hrupnega delavnika na tujih tleh. Ko tako mislimo na vas, dragi rojaki iz tujine, vam predvsem želimo, da se v domačem okolju najprej dobro spočijete, hkrati pa smo prepričani, da Vam bo domača hiša v domači vasi nudila vso prijetnost in ljubezen materinega doma. Srečan ja z vašimi očeti, materami, ženami, brati, sestrami in drugimi sorodniki bodo vsekakor napolnila vaša srca z vsem tistim, česar ste v tujini, daleč od doma, tako pogrešali v svoji samoti. Ob vašem prihodu ste zagotovo spet opazili, da se gospodarsko in socialno stanje ni bogve kaj spremenilo od vaše prejšnje vrnitve. Res je, da so tu pa tam zgradili nekaj kilometrov novih cest, vendar pa niso storili nobenega koraka na področju industrializacije in napredka v naših krajih, kar bi edino resnično lahko prispevalo k temu, da bi ostali doma in si doma služili svoj vsakdanji kruh. Tako pa vidite, da so prisiljene odhajati v tujino za vami tudi mlade in najmlajše generacije, vaše rodne vasi pa zato ostajajo vsako leto bolj prazne in zapuščene. Te dni poteka v Vidmu deželna konferenca o emigraciji, katere namen ni samo preučiti pojava naše ekonomske emigracije, temveč tudi najti odgovor za rešitev tega vprašanja. Nedvomno je pozitivno, da je deželna vlada končno spoznala, kako težaven in pereč je problem emigracije za našo deželo, saj z njo odtekajo najboljše moči in najboljša ustvarjalnost naših ljudi v tujino, namesto, da bi vse svoje dragocene sile pustili in darovali razvoju in napredku lastne dežele. Na tej konferenci bodo zastopani tudi predstavniki naše ekonomske emigracije po svetu in prepričani smo, da bodo na konferenci povedali vse, kar jim leži na srcu in s tem prispevali k uspehu tega pomembnega zborovanja. KONFERENCA O IZSELJENIŠTVU V VIDMU Naj bi proučili zares vse probleme naših ekonomskih emigrantov in njihovih družin Prvo in najnujnejše je potrebno zaustaviti emigracijo z ustvaritvijo dolovnih mest na domačih tleh - Beneška Slovenija ima vse pogoje, da se ekonomsko postavi na lastne noge, ker ima pridne, delovne, natančne in vztrajne ljudi DELOVNI LJUDJE SO NAJDRAGOCENEJŠI KAPITAL VSAKE DEŽELE! Nedvomno je deželna konferenca o izseijeništvu v Vidmu pomemben dogodek ne samo za Beneško Slovenijo in našo deželo, temveč za vso Italijo. Prvič poteka namreč v Italiji tovrstna konferenca, na kateri obravnavajo samo probleme naših emigrantov in njihovih združenj v tujini in doma. Prav je, da je v ospredju te konference emigrant, oziroma vsi problemi, ki so tesno povezani s pojavom in pojmom ekonomske emigracije. Tu so v prvi vrsti družine ekonomskih emigrantov, ki ostajajo doma, s tem v zvezi pa njihova gospodarska in socialna odvisnost, bodisi od zaslužkov hranilcev v tujini; bodisi od pravic, ki jih imajo kot italijanski državljani v zvezi s socialnim, pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem. Vsekakor je to področje, o katerem bo morala konferenca povedati jasno besedo in sprejeti konkretne zaključke. Konferenca mora odgovoriti tudi na drugo, nič manj tehtno vprašanje: gre namreč za problem vrnitve emigrantov v domače kraje in za zagotovitev novih delovnih mest, ki naj bi jih upravičeno zasedli tisti emigranti, ki hočejo svoje delo in svoje pravice uveljavljati doma. To velja seveda tudi za naše ljudi, ki bi, o tem ni dvoma, rajši delali doma kot pa v tujini. Zato pa mora dežela in država poskrbeti za industrializacijo tudi naših krajev, ker le tako bo mogoče odpreti nova delovna mesta tako za tiste emigrante, ki bi se radi zaposlili doma kot tudi za bodoče, mlajše generacije, katerim tako ne bi bilo usojeno spet odhajati v tujino kot so morali njihovi očetje in starejši bratje. V bistvu bi tako tudi v temelju sploh rešili problem emigracije, ker bi tako našim ljudem ne bi bilo več treba odhajati na tuje s trebuhom za kruhom. Vsi ugovori, ki trdijo, da v Beneški Sloveniji ni pogojev za ekonomski in socialni razvoj, so kaj na trhlih nogah. Res je nasprotno, da ima prav Beneška Slovenija vse pogoje za gospodarski razcvet: začnimo kar pri ljudeh, ki so pridni, delavni, natančni in vztrajni ter predstavljajo najdragocenejšo ekonomsko dobrino in največji kapital. Naši ljudje so cenjeni delavci, specialisti tako pri Fiatu kot pri Renaultu v Franciji, zaupajo jim težavna in odgovorna dela pri gradnji hidrocentral v Švici, poznajo in cenijo jih v belgijskih rudnikih in na grad- biščih Luksemburga, kjer gradijo nova mesta. Prav tako se z njihovim delom ponašajo v Kanadi in Argentini, da ne govorimo o priznanjih, ki so jih deležni naši ljudje v industriji in gospodarstvu Severne Italije. Zakaj bi ti ljudje svojih moči in sposobnosti ne uveljavljali in razdajali našim krajem, saj vendar vemo, da je človeško delo največji kapital. In takšnega kapitala v Beneški Sloveniji nam res ne primanjkuje, samo nočemo ali ne znamo ga izkoristiti. Konferenca o izseijeništvu bo morala vsekakor zavzeti tudi stališča glede varstva družin emigrantov na domačih tleh. Omenili smo že probleme socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varst- va, kjer bo morala država zavzeti jasna stališča in konkretno urediti te probleme. Seveda pa mora tudi dežela s svojimi zakoni in uredbami urediti to problematiko, ki je ustavnega značaja. Na drugi strani pa bo morala konferenca o izseijeništvu obravnavati obrambo pravic naših emigrantov v tujini. Seveda bo omenjene probleme lahko razreševala le država po mednarodnih in diplomatskih poteh, vendar mora konferenca opozoriti in predlagati državi urejanje delavskih pravic in njihove zaščite naših emigrantov v tujih deželah. Da je to potrebno storiti pa nas opozarjajo nekateri stvarni podatki. Kot je na eni strani zanimivo, da je danes Italija na sedmem, oziroma osmem mestu na svetu glede razvitosti industrijskega potenciala, pa je na drugi strani edina dežela v sklopu Evropske gospodarske skupnosti (MEC), ki delovno silo izvaža. Tako smo imeli 1968 leta v Italiji kakih 6 milijonov ekonomskih emigrantov. Istega leta je odšlo v tujino iz Italije 232 tisoč ljudi, ker se doma niso mogli zaposliti. Bilo je 5 tisoč emigrantov več kot prejšnje leto. Podatki za letošnje leto so še bolj značilni, ker kažejo, da bo odliv delovne sile iz Italije še večji kot lansko leto. To vsekakor kaže, da ekonomska emigracija iz Italije vsako leto narašča, kar vsekakor ni v čast in ugled sedmi industrijski sili na svetu. im ihi milimi n imun ninnili m n mi i m n umiti iiiitiiiHUMMiMiiMMiitMiittiM mn n iiimi umni Hum nnnnminni »OPIS IX YVLIKDONA SEZONSKI DELAVEC V ŠVICI Piše: »ino «lei Medico Različni časniki najrazličnejših političnih in verskih smeri pogosto obravnavajo probleme italijan- Vesele božične praznike vsem či tateljem Hn sodelavcem ] . < želita ) $ uredništvo in upravaj I Matajurja ske emigracije v Švici. Bral sem članke posvečene nam, v katerih označujejo sezon-ca kot «ameriškega črnca». Bral sem pa druge vznesene članke, kjer označujejo emigranta za nosilca kulture in naše tisočletne emigracije v tujini. Tretji spet pišejo, da je emigrant skoraj misio-nar, ki prinaša nič manj kot našo nezmotljivo vero med maloverne Švicarje itd. Drugi dnevniki in tedniki pa so večkrat podčrtali gotove socialne probleme, ki zadevajo našo emigracijo, « Posebni vlaki iz raznih držav so te dni pričeli voziti sezonske emigrante, da bodo najlepse praznike leta in si nabrali novih moči za nadaljnje delo v tujini, kamor mesec ali dva v krogu svojih družin preživeli se bodo zopet vrnili čez en vendar vedno na nejasen način, razen seveda v časopisih, ki jih izdajajo sami emigranti. Sicer nisem imel nikoli priložnosti, morda zato, ker ne berem dovolj, brati članke, v katerih obravnavajo dva huda problema, ki jih lahko označimo za nečloveška in zadevajo sezonske delavce. 1. Sezonec ne more imeti pravice do zdravstvenega zavarovanja med svojim prisilnim zimskim bivanjem v Italiji. 2. Sezonec nima pravice (čeprav plačuje) do švicarskega invalidskega zavarovanja. V Švici imajo 876 zasebnih bolniških blagajn od katerih 99% daje svojo bolniško podporo samo na švicarskem ozemlju delavcem, ki so pri njih vazarovani. V večini primerov je sezonec kolektivno zavarovan pri bolniških blagajnah, to pa pomeni, da polovico prispevkov plačuje delodajalec, drugo polovico pa sezonec sam. Toda skoraj vse blagajne uporabljajo isti način: pravico do zdravljenja pridobi mesec dni po vpisu v blagajno, če pa samo enkrat prestopi mejo niso nikoli več slišali za sezon-ca in pisana beseda ostane samo pisana beseda na papirju. V okviru konvencije INAM-FLEL (švicarska in italijanska bolniška blagajna) je pred nekaj leti obstajal zakon, po katerem je delavec, ki je zavaroval družino za vse leto lahko, ko se je enkrat pozimi vrnil domov, užival pravice iz omenjene konvencije. Danes tega ni več. Ustrezne oblasti vedno pojejo isto pesem: preveč izigravanja pravil. Res je, preverjajmo, izigravanja, bodimo strogi, zelo strogi s tistimi, ki so pa vendar maloštevilni nepošteni delavci, saj vendar imamo večino, ki je poštena in ki mora zavoljo tega prenašati vse posledice v primeru hudih bolezni. Na drugi strani pa švicarske zasebne zavarovalne družbe nočejo zavarovati italijanskih delavcev med zimskim obdobjem v Italiji z izgovorom, da jih ne morejo kontrolirati. Strinjamo se s tem, vendar pa lahko še-enkrat sklenejo sporazum med INAM in FLEL saj jih lahko INAM v Italiji le kontrolira. I IZPOD MATAJURJA IZPOD KOLOVRATA Prihodnje leto na Matajurju tudi nov hotel in planinska koča Velika podpora dežele za razvoj turizma na tem področju - Ugodna smuka do pozne pomladi - Ugodni pogoji tudi za poletno letovanje Praznovanje svete Barbare zaščitnice rudarjev Matajur je bil že od nekdaj zelo priljubljena točka za izletnike, kajti od tu se uživa krasen razgled po vsej furlanski ravnini tja do sinjega Jadrana. Zrak je čist in vlada popoln mir, poleg tega so pa tu še odlična smučišča, kjer obleži sneg do pozne pomladi. Matajur, ki ga nekateri imenujejo tudi Baba, je visok 1640 metrov, vas istega imena pa leži nekoliko nižje na pobočju (954 m). Iz Čedada se danes lahko pride po asfaltirani cesti do te najvišje ležeče beneškoslovenske vasi v dobri pol ure, in še malo dalje, pa se pride do dveh vlečnic (skilift), ki omogočata smučarjem hitrejši vzpon do prekrasnih snežnih poljan, ki se razprostirajo tod okoli. Dežela smatra ta predel Nadiške doline s posebnim ozirom na Matajur za eno izmed petih turističnih področij Furlanije - Julijske krajine in ga je zato vključila v načrt za valorizacijo in zato je že in bo še izvedla več gradenj velikega pomena. V ta namen bo za področje Matajurja potrošila okoli pol milijarde lir. Nameravajo namreč zgraditi važno turistično cesto in infrastrukture. Prihodnje leto pa bodo na vrhu Matajurja zgradili planinsko kočo. «La Società sciovie Matajur» bo zgradila verjetno tudi hotel in restavracijo. Ta družba je pred nedavnim zaradi teh načrtov že sklenila, da bo povečala svoj kapital in je tudi povabila vse športnike in gospodarske operatorje, naj kupijo nove delnice, ki so se takoj odzvali in zato se predvideva, da bodo v kratkem dosegli vsoto, ki je potrebna za realizacijo novih del, ki so v načrtu. Deželni organi podpirajo vse te pobude in zato financirajo programacijo in realizacijo infrastruktur na tem področju. Upamo, lahko torej, da ni daleč dan, ko bomo mogli govoriti o Matajurju kot o najbolj privlačnem in zanimivem zimskošportnem srediču naše dežele, saj so prvi koraki že storjeni. iiNiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiMttiiiiiiiiittMttiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TERSKE DOLINE Silen požar v Teru Ogenj uničil dva senika, dva hleva in drvarnico - Poginili sta dve kravi in koza V vasi Ter je prišlo pred dnevi do silnega požara, ki je v parih urah uničil dva senika, dva hleva in drvarnico, poleg tega pa sta poginili tudi dve kravi in ena koza. Ljudje so opazili ogenj ob treh zjutraj, ko so se iz poslopij dvigali že visoki plameni. Prizadeta lastnika sta Julija Lendaro in Tranquillo Cullino Sprva so skušali pogasiti ogenj s pomočjo domačinov, a ker je grozilo, da plameni oplazijo še stanovanjske hiše, so poklicali na pomoč gasilce iz Vidma. Na žalost so rešili le Lendarjevo kravo, dočim sta Cullinovi pogoreli. Do požara je prišlo verjetno zaradi kratkega stika. Računajo, da je ogenj povz- milili minulim iiiiimiiii umu.....umi..umni...Hlinili IZ IDRIJSKE DOLINE §mrtna prometna nesreea sici v našem komunu in sicer Kravoret in Novakovci. Deželno prisedništvo za kmetijstvo je že določilo dva milijona in 237 tisoč lir prispevka za to delo, ki ga bo izvedla ustanova «Ente friulano dell’economia montana». Pretekli teden se je smrtno ponesrečil 21-letni Vladimir Sgiarovello iz Prapot-nega, kjer je živel pri svojih starih stricih, edinih njegovih sorodnikih. Nesreča se je dogodila na cesti, ki vodi iz Osoppa proti Bujam. Iz ustavljene ure domnevajo, da se je nesreča dogodila ponoči, a so jo mimoidoči zapazili šele proti jutru in tako je bil ponesrečenec vso noč na mrazu in brez pomoči. Z avtomobilom se je zaletel v drog in potem strmoglavil v obcestni jarek in dobil tako hude poškodbe, da je še isti dan umrl. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je bil avtomobil ukraden. Kako je prišel Sgiarovello do avtomobila in če je bil še kdo poleg, to sedaj raziskujejo karabinjerji. Domačini pravijo, da je bil dober fant in zato je ta novica vse tem bolj prizadela. Nova javna razsvetljava Te dni bo dal komun v apalt napeljavo nove električne razsvetljave v vaseh Ibana, Bodigoj, Celo in Oborča. Predvidevajo, da bodo ta dela stala okoli 12 milijonov lir, za kar bodo dobili državni prispevek. Telefon tudi v Kravoretu in v Novakovcih Končno bosta dobili telefonsko napeljavo še dve va- ročil za okoli pet milijonov lir škode. HUDA PROMETNA NESREČA Pred dnevi se je na cesti, ki vodi iz Cente v Ter, dogodila zelo huda prometna nesreča, kjer je izgubil življenje 33 letni Lino Biasizzo iz Cente. Do nesreče je prišlo ne daleč od vasi Njivica, kjer sta se zaletela na ovinku nek kamion in avtomobil, ki ga je upravljala Bia-sizzova žena Mirjam Kusič. Pri silnem trčenju je na licu mesta izdihnil Biasizzo, dočim so šoferja kamiona odpeljali v bolnico zelo poškodovanega in je njegovo stanje zelo resno. mi miiiitiiiiiiit it iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii.milnim FOJDA Uredili bodo cesto v Čenebolo Te dni so pričeli urejevat cesto, ki poteka po pobočju Ivanca in ki se pri Tamorah odcepi proti čeneboli. Cesto bodo dobro potlačili in jo posuli s peskom še pred no zapade sneg. če bi bila dobro vzdrževana, ne bi prav nič zaostajala za drugimi turističnimi cestami, saj poteka po lepi okolici in se z nje nudi krasen razgled Letos so upokojeni rudarji, katerih imajo naše vasi kar precej, proslavili kar se da lepo svojo zaščitnico — sveto Barbaro. Že zgodaj zjutraj na dan njenega godu (4. decembra) so se zbrali rudarji iz Sv. Lenarta, Sre-denj, Dreke in Grmeka v Klodiču, da so potem prisostvovali slovesni maši, nato pa so šli vsi skupaj na domače pokopališče, kjer so položili venec pred križ, ki je bil postavljen v spomin umrlim rudarjem, drugi venec pa so položili pred spomenik padlim v vojni. Blagoslovili so tudi svoj novi prapor. Cerimonije so se udeležili tudi nekateri župani iz Nadiške doline in deželni svetovalec Del Gobbo, ki je prisotne pozdravil s priložnostnim govorom, pred njim pa je spregovoril tudi domači župan Lucio Zufferli. Nastopil je tudi pevski zbor iz Ljes, ki je izvajal več narodnih in drugih pesmi. Ob zaključku pa so se vsi podali na slavnostno kosilo v Klodiču, nekateri pa so slavje še podaljšali in se podali na obisk v Idrijo, kjer so znani živosrebrni rudniki in je tam torej tudi dosti rudarjev. Vrnili so se domov šele pozno ponoči v veselem prazničnem razpoloženju. Smrtna kosa K zadnjem počitku na pokopališče v Lesah smo spremili gospo Le tiči j o Rucchin vdovo Zufferli, mamo župana grmeškega komuna. Bil je zares veličasten pogreb, saj so se od rajnke poslovili ne samo številni njeni vaščani in prijatelji iz okoliških krajev, ampak tudi predstavniki komunskih o-blasti. Rajnka Leticija je bila vsem zelo priljubljena, ker je bila skrbna mati in dobrosrčna in delovna žena in zato jo bodo vsi, ki so jo poznali, ohranili v najlepšem spominu. po dolini in ravnini. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REZIJA Mati in hčerka žrtvi prometne nesreče Vso dolino Rezije je zelo pretresla strašna novica, ki se je takoj kot blisk raznesla po vseh vaseh, da sta 39-letna Marija Siega poročena Di Lenardo in njena hčerka 9-letna Dino iz Oso-jan postali žrtvi prometne nesreče v Lombardiji, kamor so se pred parimi leti izselili z družino. Družina r>' «e Di Lenardo je živela prej več let v Trbižu, kjer je bil Silvio, mož rajnke Marije Siega, zaposlen kot zidar in so prišli v okolico Milana šele pred tremi leti. Nesreča se je dogodila, ko je mati peljala v šolo hčerko Dino in eno leto starejšo Nadjo. Nasproti jim je privozil nek avto, ki se je z vso Marija Siega por. Di Lenardo ter njeni hčerki Dina in Nadja. silo zaletel v nek drug avtomobil, ki je treščil na Marijo in Dino. Mati je umrla na licu mesta, dočim je deklica podlegla poškodbam kmalu po prevozu v bolnico, Nadji pa se ni zgodilo ničesar, ker je bila dva koraka naprej. Družina Di Lenardo je zelo poznana v Reziji, saj živijo v Osojanih še vsi sorodniki Silvia in rajnke Marije, katerim izrekamo naše globoko sožalje. Državna pomoč za škodo ki jo je prizadejalo neurje Te dni je prišlo na komun sporočilo, da je notranje ministrstvo dodelilo Reziji en milijon in pol lir prispevka za škodo, ki jo je prizadejalo zadnje neurje. Poškodovanih je namreč več cest, kanalizacija in vodovod. Z deli bodo pričeli čim bo dopuščalo vreme. Umrl je tudi Jožef Klodič, star 73 let iz Grmeka. Bil je zelo poznan daleč na okoli, ker je bil nekaj let spravni sodnik (Giudice conciliato-re) na komunu. Bil je tudi prvi tajnik komunske sekcije direktnih obdelovalcev zemlje. Kako je bil priljubljen med ljudmi, je pokazal veličasten p'ogreb, kate- rega se je udeležila vsa vas in številni njigovi prijatelji iz sosednjih vasi. Ugriznil jo je pes V čedadsko bolnico so morali peljati 58-letno Matildo Jurman iz Dreke, ker jo je ugriznil pes v desno nogo. če ne nastopijo komplikacije, bo Jurmanova ozdravila v dveh tednih. MtitiMMtMttMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii a 1111 nini i imi iiiiiaii i ii a >ii lina im iiiiMiiiiii i m ihiimmi inaiai III111111111111111 IZ NADIŠKE DOLINE Važen sliod 1:metov v Gorenjem Trliilju Pretekli teden je Deželna ustanova za razvoj kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini (Ente regionale per lo sviluppo dell’agricoltura) organizirala v Gorenjem Trbilju važno konferenco, katere se je udeležilo kakšnih sto domačinov, župan, nekateri komunski svetovalci, zastopniki pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo in drugi, da so razpravljali o sedanjem kritičnem stanju tega predela Nadiške doline in kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi se stanje izboljšalo. Iz poročil in številnih intervencij domačinov so prišli dokonkretnihzaključkov. V prvi vrsti bi bilo potrebno radikalno spremeniti sedanji način živinoreje, ki je vedno bila glavni vir dohodkov hribovskih vasi, ki pa na žalost peša. Ljudje namreč goje vedno manj živine, ker ni delovne sile pri hiši in še to tako kot pred sto in več leti. Bilo je govora tudi o emigraciji, tej krvaveči rani naših vasi. Potrebno bi bilo ustvariti na domačih tleh take pogoje, da bi zadržali doma mlado delovno silo, ki se sedaj masovno izseljuje v tujino. Vsako leto odhaja od doma toliko in toliko mladih in ti si v tujini postavijo novo ognjišče in se nikdar več ne povrnejo. Nadalje so razpravljali tudi o drobljenju zemljiške posesti, ki tudi jako slabi lokalno gospodarstvo, o potrebi pogozdovanja neštetih goličav, o pomanjkanju kolovozov, o previsokih davkih in o drugih problemih, ki jih mučijo. V kratkem bo ERSA organizirala še v drugih krajih podobne konference, da bo tako seznanila kmete, kakšne namene ima ta ustanova, za katero še mnogi ne vedo. Dežela ima namreč v načrtu, da bo vložila velike kapitale za izboljšavo in razvoj hribovskega gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini, kamor spadajo tudi naše uboge vasi. Ljudje se morajo zato organizirati in se posvetovati s tehniki, da bodo skupaj proučili, kaj bi bilo potrebno najprej ukreniti, da se čim prej doseže za-željeni cilj. Sagre sv. Andreja Za svetim Martinom, ki ga najbolj praznujejo v Čedadu, kjer se vršti tudi večdnevni «senjen», je v naših krajih tudi zelo priljubljen svetnik Andrej. Tega imajo za patrona v Ahtnu, v Strinici, v Erbeču in v Kravarju. Letos so ga posebno lepo počastili, ker je bilo kar dobro vreme in je prišlo na sagre tudi dosti ljudi iz okoliških vasi. Sem in tja se je vrnil domov tudi že kakšen sezonski delavec in zato je v teh dneh povsod zavladalo veselo razpoloženje, še malo in kmalu bodo med nami zopet nešteti naši dragi, ki celo dolgo leto delajo po svetu in se bodo tale mesec vrnili za zimske počitnice pod rodni krov, da bodo v krogu svoje družine preživeli najlepše praznike leta. PODBONESEC Mali obmejni promet meseca novembra čeravno je bilo meseca novembra dosti slabih dni, je bil mali obmejni promet med Slovenijo in našo deželo izredno živahen, saj so v tem mesecu skozi osem obmejnih prehodov, kolikor jih je v Beneški Sloveniji, zabeležili kar 178978 prehodov. Največ jih je bilo skozi obmejni prehod v Stupici in sicer 174704, dalje so zabeležili v Učeji 837 prehodov, na Mostu čez Nadižo v tipanskem komunu 598 na Mostu Mišček 718, na Mostu Klinec 450, v Polavi pri čeplesiščih 701, v Robedi-ščih 588, v Solarjih pri Dreki pa 382. V RONCU VSI BOLNI Epidemija influence se je neverjetno razširila v Na-diški dolini, posebno pa v hribovskih ronskih zaselkih, kjer je kar 80 odstotkov celotnega prebivalstva v postelji. Na srečo ni bilo do sedaj še nobenega smrtnega primera. Ljudje si pri vsakdanjih hišnih opravilih pomagajo eden drugemu in tako gre na srečo življenje mirno naprej. NENADNA SMRT Vse je zelo užalostila novica, da je na hitro umrl 69 letni Vitorio Milli iz Podbo-nesca, ki je prišel pred nedavnim iz Egipta, kjer se je rodil. Kot ponavadi je prišel popoldne v gostilno «par škofu», da bi popil kozarec vina in tam mu je prišlo slabo in se je zgrudil mrtev na tla. Takoj so ga peljali v čedadsko bolnico, a mu zdravniki niso mogli nič pomagati, ker je umrl zaradi srčne kani. OB OSEMDESETLETNIM SMIITI PETKA ■►ODHEKli! Bil je rodoljub, učitelj in prvi pesnik Beneške Slovenije Prejšnji mesec je minilo osemdeset let, odkar je v Roncu umrl v sedemišestde-setem letu, zadet od kapi, župnik, učitelj, rodoljub in prvi pesnik Beneške Slovenije Peter Podreka. Peter Podreka počiva na pokopališču v Roncu, kjer ima slovensko nagrobno ploščo z naslednjim vklesanim besedilom: Tukaj v miru Gospodovem počiva č.g. PETER PODREKA izgleden duhovnik iskren Slovenec pravi prijatelj ljudstvu ki po njem hvaležno žaluje nečaki so mu ta kamen v hvaležni spomin postavili roj. 1. 1822 - VM.L. 1889 Naj ob tej priložnosti še zapišemo, da je nagrobna plošča Petra Podreke poleg nagrobnika Ivanu Trinku edini nagrobnik v Beneški Sloveniji, na katerem so spominske besede vklesane v slovenščini. Ob stoletnici njegovega rojstva je Ivan Trinko napisal o njem, da je dovršil semenišče v Vidmu leta 1848. ter nato nastopil službo kaplana v Trčmunu, kjer je služboval 8 let. Peter Podreka ni izvrševal samo svojega duhovniškega poklica, temveč je bil vsakomur s celim življenjem in delom za vzgled. Ko je v tistih krajih razsajala kolera, se je popolnoma žrtvoval za ljudstvo, čeprav je s tem postavljal v nevarnost svoje lastno življenje. Obiskoval je bolnike - zdravnikov v tistih krajih takrat ni bilo - jim stregel, dajal zdravniške nasvete, zdrave učil, kako naj se obvarujejo pred boleznijo in tako s svojim delom marsikoga rešil smrti. Leta 1857. je bil na žalost vseh vaščanov imenovan za župnijskega kaplana v Sv. Petru, kjer je ostal 17 let. Bil je med ljudmi silno priljubljen in vsi so ga spoštovali. Dolgo se je pri oblasteh trudil za zidavo župnijske cerkve, toda ni uspel. Prosil je za premestitev v Ronec, kjer je z neiz-premenjeno skrbjo in točnostjo izvrševal svoj poklic in se mnogo brigal tudi za gospodarska vprašanja vasi in za blaginjo zaupanih mu vaščanov. Peter Podreka je bil veselega značaja, prijazen, miroljuben, duhovit in gostoljuben. Posebno rad je imel mladino. Italijanski znanci so ga imenovali «il gentiI' uomo della montagna». V Roncu se je posvetil sadjarstvu in je bil tudi večkrat odlikovan. Svojega znanja in izkušenj pa ni držal samo za- se, temveč jih je dal ljudstvu, ki mu je bilo za njegovo nesebično delo vedno hvaležno. Ivan Trinko je pisal o Podreki, da zasluži, da se ga hvaležno spominja vsak Slovenec, saj lahko trdimo, da je bil prav Podreka tisti, ki se je prvi med beneškimi Slovenci zavedel svoje narodnosti in to zavest tudi zbudil med drugimi Benečani. Leto 1848 je bilo leto splošnega narodnega preporoda in prebujenja narodne zavesti med vsemi slovanskimi narodi, ki so bili vključeni v avstroogr-sko monarhijo. Val novega življenja je prodrl tudi v Soško dolino, v Kobarid in Tolmin. Iz Trčmuna v Jevšček in Livek pelje gorska pot v te kraje. Cesto je Podreka prehodil in se sestajaj s takratnim vikarjem in ravnateljem semenišča dr. Hrastom. Stiki ki jih je imel Podreka s soškimi Slovenci, so vplivali nanj kot na Slovenca in ga napolnili z narodnim čutom. Iskra rodoljuba je v njegovi duši živo zatlela in vzplamtela. Ivan Trinko pravi v življenjepisu o Podreki dalje: Slovenci, ki že od mladih nog živite v svojem okolju, ne morete pojmovati, kako je mlademu, šolanemu človeku, ki se zaveda, da živi v tujem okolju in ne pozna drugega naroda, razen onega, na katerega je priklenjen, čeprav se z njim ne ujema niti v jeziku niti v navadah, z narodom, ki ga zaničuje. Ne morete si predstavljati, kako mu je, če se slučajno, nepričakovano zave, da je na svetu velik narod, ki govori njegov domači jezik, ki ima svojo omiko, svojo književnost, svoje slavne može itd. Zbudi se kakor iz neprijetnih sanj in veselo presenečen spozna kam pripada, kje ima svojce v pravem pomenu, kje ima poleg osebne tudi splošno narodno družino, h kateri se sme, more in tudi mora prištevati. Zdi se mu, da se je prebudil k novemu, že nekoliko zamujenemu življenju, da je našel samega sebe in da hoče z vso silo živeti na novo. Tako se je zgodilo mlademu trčmunskemu kaplanu. Oklenil se je z vso dušo svoje narodnosti. Naročil se je na slovenske liste, nakupil si slovenskih knjig in se začel učiti slovenščine. Obenem pa je vzpodbujal k zavednosti tudi druge ter širil med njimi slovenske knjige. Nazadnje je začel tudi pisati slovenski in skladati pesmi. Pesniške zmožnosti mu ni manjkalo, le jezik mu je v začetku delal preglavice. Vendar je tudi to prebredel in nekaj njegovih pesmi je bilo natisnjenih v «Zgodnji danici» in «Zori». Najbolj znana njegova pesem je «Slavjanska», ki je bila natiskana leta 1874. Ko je prišel nekoč v Kobarid, so mu tamošnje pevke zapele njegovo «Slavjanko», za katero je zložil napev Carli. Najboljša njegova pesem je «Slovenija in njena hčerka na Beneškem», ki je bila objavljena v «Soči» leta 1871. Peter Podreka se je rad družil z dijaki in bogoslovci in jim priporočal slovenske knjige. Posojal jim je iz svoje knjižnice. «Na, na puobič, boš videl, kake bukve imajo Slo- v i n j », in se pri tem dobrodušno smejal. Ko je bil nekoč Ivan Trinko pri njem še kot dijak, mu je Podreka pokazal kot veliko svetinjo Prešernove pesmi v prvi izdaji in krasni vezavi. «Vidiš, vidiš, puobič», mu je rekel, «takih pesmi je malo na sviete. Telih ne dam ven z rok» in jih je skrbno shranil. Tak je bil Peter Podreka, plemenit mož, učitelj ljudi, s katerimi je prišel v stik. Njegovo rodoljubno prizadevanje ni ostalo brezplodno, zato se ga ob obletnici njegove smrti tudi s hvaležnostjo spominjamo. RAZPIS ETNOGRAFSKEGA NATEČAJA SPZ “KAJ SO Ml PRAVILI STARI,, Slovenska prosvetna zveza razpisuje etnografski natečaj z namenom, da zbudi med študirajočo mladino zanimanje za eno izmed pomembnih znanstvenih disciplin, ki pri Slovencih žal še vedno ni tako razvita kot pri drugih evropskih narodih. O pomembnosti takega dela se boste sami lahko prepričali, če se le ozrete okoli sebe in pogledate, s kakšno naglico se pristna domačnost naših vasi umika pred vsemi dosežki sodobne znanosti. Naš namen je vsekakor daleč od tega, da bi hoteli zaustaviti razvoj. Hoteli bi le navaditi mladino na to, da bi ne glede na njeno dovzetnost za novo znala ceniti tudi staro. Slovenska prosvetna zveza razpisuje natečaj za najboljše delo na temo: «Kaj so mi pravili stari». Natečaja se lahko udeležijo: a) dijaki nižjih srednjih šol, b) dijaki višjih srednjih šol, c) akademiki ter absolventi višjih srednjih šol. Za natečaj pridejo v poštev dela z vseh področij ljudske kulture: opisi kmečkega dela in značilnih orodij; spisi s področja živinoreje, čebelarstva, ribolova, lova; opisi obrtniškega dela, predvsem poklicev, ki izumirajo (kammarji, perice, peki, predice); opis ljudskih (narodnih) noš; dela, ki obravnavajo prehrano naših ljudi v starih časih; opisi hiše in drugih poslopij, hišne opreme, življenja na kmečkem domu; opisi značilnih šeg in običajev v teku leta (opasila, romanja, običaji ob raznih praznikih ter važnejših kmečkih delih, raznih likofih); opisi šeg, ki spremljajo važnejše dogodke v življenju (rojstvo, fantovske in dekliške družbe, poroka, smrt); vsa dela s področja duhovne kulture (ljudske pesmi, pravljice in pripovedke, otroške pesmi, uganke in zbodljivke, pregovori, zagovori proti boleznim in drugim nesrečam, ljudski plesi, ljudska glasba, ljudski ornamenti, ljudska verovanja in vraže, ljudsko znanje o naravi in pojavih v njej, vremenske napovedi, ljudsko zdravilstvo). Udeleženci natečaja lahko črpajo gradivo iz vseh krajev, kjer živijo Slovenci v Italiji, podlaga naj jim bo predvsem to, kar so sami slišali od starejših ljudi, kar so z bistrim očesom okoli sebe opazili, o tem spraševali in zabeležili. Če je mogoče, naj bodo dela opremljena tudi z risbami ali fotografijami, seveda če snov sama to zahteva. Glede zahtevnosti bo za a) skupino zadostoval navaden spis na dveh ali treh straneh, nekaj več znanstvenega napora pa lahko pokažejo udeleženci b) in c) skupine. Dela bo ocenjevala posebna komisija, ki jo imenuje Slovenska prosvetna zveza, in sicer se bodo ocenjevala dela vsake skupine posebej. Prvi trije uvrščeni v vsaki skupini prejmejo lepe nagrade tako v obliki knjig in plošč s področja slovenske ljudske kulture kot tudi v obliki tehničnih pripomočkov, brez katerih je danes delo na etnografskem področju precej težavno (magnetofon, fotoaparat itd.). Poleg tega bomo njihova dela objavili v tukajšnjem periodičnem tisku. Objavili bomo tudi nagrajena dela, ki bodo primerna za objavo. Če bo to potrebno, bo dala komisija pred objavo avtorju napotke, kako naj delo popravi ali izpopolni. Poslana dela naj bodo po možnosti natipkana v štirih izvodih, za dijake zadostuje navaden čitljiv rokopis. Označena naj bodo z naslovom in šifro, na vidnem mestu pa mora biti navedeno, v kateri skupini avtor tekmuje. Podatki o avtorju naj bodo v posebni zalepljeni kuverti, na kateri naj bo naveden naslov dela in šifra. Vsakdo lahko sodeluje z več deli, le da mora pri vsakem delu uporabiti drugo šifro. Dela morajo prispeti na SPZ — Slovenska prosvetna zveza Trst, ul. Geppa 9-11. -34132 — do 15. aprila 1970. Rezultate bomo razglasili pred koncem šolskega leta 1969-70. Po razglasitvi rezultatov bo SPZ organizirala za udeležence natečaja izlet v Ljubljano, kjer si bodo udeleženci ogledali ustanove, ki se v Sloveniji bavijo z etnografijo in folkloristiko. Nagrajenci se bodo izleta lahko udeležili zastonj, ostali pa na lastne stroške. ZA VSAK DAN IN OB VSAKEM ČASU : Tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana Vič MARIBOR V Spedtrans Maribor JUGOSLAVIJA mednarodni in tuzemski transporti Maribor, Meljska cesta 16 telefoni: direktor 25-482 vodja komerc,- prometne službe 32 - 555 mednarodni transporti 32-655 tuzemski transporti 32 - 955 Vršimo mednarodne in tuzemske transporte hitro -solidno - poceni! Se priporočamo! ŠPEDTRANS - MARIBOR ICóteksTóòiLf EXPORT — IMPORT Ljubljana — P. p. 415 JUGOSLAVIJA Telefon: centrala 312-211, generalni direktor 311-353 Brzojav: KOTO Ljubljana, Teleprinter 31-298. Poštni p. 415 predmet poslovanja je trgovanje na debelo Import-export, surove in predelane kože, vse vrste usnja, obutve, usnjena galanterija In konfekcija, umetno usnje, ščetine, volna, dlake, gumirana žima, krzna, kožni in usnjeni odpadki, industrijske maščobe, strojila in pomožna sredstva za usnjarsko in čevljarsko industrijo ZASTOPSTVA INOZEMSKIH FIRM Obiščite našo novo trgovino visoke mode BOUTIQUE v poslovni stavbi Ljubljana, Miklošičeva 5 ■iiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Ohranimo stare ljudske običaje Naše vasi, posebno tiste, ki leže visoko v bregeh, so verne vasi, čeprav nimajo vse verouka, pridig in cerkvenega petja v domačem jeziku. Ohranile so zato tudi dosti lepih slovenskih navad, posebno kar se tiče praznikov in sicer največjih cerkvenih praznikov, kot so božič, novo leto, velika noč itd. Za božič se posebno skrbno pripravljajo. O teh pripravah je naslednje sporočilo: «Na dan 16. decembra se začne božična devetica, ki jo uredijo po domače v svojih hišah. Ta je takuò stara, de nobedan na vjè, od kadà je. Višno, de traja že od pamti-veka. V vsaki vasi se zbere devet družin, katerih vsaka muora držat adnò nuoč «sveto družino» par sebe. U izbi napravijo an oltarič, na katerim postavijo podobo sv. Družine, jo lepuo okrasijo z maham an z brjenjovimi vejicami, potem nastaknejo okuole paržgane svječice. Po večerji se hiše spraznejo, vsa vas pride molit; ženč, čeče, puobi, mo- ii»inmiiiNiiii»iiiinnmiiiiiiiiiiiil|,|„||U„,l,l,li|,|||1|||||||||||#(iH|||i|||||||||||M|M|#|j| žje an še otroc’, ki takuò radi zaspijo na klopeh potlej, ko so siti... Po rožarju gospodinja ugasne svječice an sname dol sveto podobo. Tadà usi paržgejo svojè «lumine», ki so jih parnesli s sabo, an gredo u procesijo do druge hiše. Pru ganljiv je nagovor, s katerim ta parva gospodinja izroči «sveto Družino» ti drugi gospodinji an kakuò ta-le jo spa-rjema, ti presune sarcè... U procesiji pujejo litanije al’ kako drugo Marijino pjesam. Od božiča do svječnice «sveta Družina» ostane tà par ti zadnji hiši, ki jo je sparjela; tekrat po litanijah puojejo samuò tole staro pjesam: j’ an snijeh, notre leži ta prav Sin božji. Nobedan nje t'kaj sinil j en biu, de b’ Boga a hišo pustiti. Je muoru tarpjet, j an tajšan mraz, kater je rješu' nas!». O čuj, o čuj sosjedac muoj, kaj jest tebe povjem, Kaj se j' zgodilo nocoj to noč glih sedam ur pred dnem. H menè je paršu edan fant, je mev presvetli, sončni [gvant. Je biu veseu, je Ijepo p jen, mene je gore zbudiu. Mi je ukazu ustat, nič vič zaspat, tje u Betlem se podat. Pred uoslove jaselca uoslič, uolič ga gledata družinca Ježušova... Marija tud' njema t’kaj plenic. de b’ Jezusa povila sadaj. Okuole štalce snijeh leži, skuoze šprance v jet rič brenči. Vas mraz teče Okrog hiše in po sobah vse posnažijo. Celo kuhinjska posoda se mora za praznike lepo svetiti. Gospodarji poskrbe gospodinjam za dobra suha drva. Na božični večer ali na sveto noč se zberejo doma vsi člani družine. Ta večer zelo spoštujejo in ne hodijo v druge hiše, najmanj še v gostilne. Na sveto noč in naslednji «božji dan» nihče nikogar ne vabi v goste na kosilo ali večerjo. O tej neposredni božični pripravi nam poročajo takole: «Vsako lieto Božič dela gospodinjam velike skrbi. Gospodar je Ijen in ne mara pobjeliti hiše, de bi mogle za cajtan oribati podè in ofrigati vso hišno posodo, kjer za sveto nuoč muore bit u hiši vse čisto in svjetlo, pru svje-toče. Gospodar le poskrbi, de ne manjka dobrih in suhih «ščin» (poljen), kjer na sveti večer muore ogenj biti čist, brez kadù (kadiža). Na božično viljo imajo gospodinje puno djela zavojo pripravjanja štrukju, kier štrukji ne smjejo manjkat u nobeni, tudi narbuj ubogi hiši. Gospodinja razširi na mizi EMIGRAZIONE E POTERI PUBBLICI LE FORME Dl INTERVENTO Il testo della Proposta di Legge per l’assunzione nella Amministrazione dello Stato degli emigrati Si è molto parlato come il fatto emigrazione dia luogo a due forme d’intervento pubblico: quello economico, in funzione di una politica dell’emigrazione che costituisce un capitolo particolare della generale politica e-conomica italiana; quello assistenziale, diretto a rendere meno dura la sorte dei lavoratori emigranti in tutti i momenti del loro travaglio. Sul piano assistenzialae Di questo specialmente vogliamo parlare, anzitutto ricordando come lo Stato sia tempestivamente intervenuto con una legislazione speciale a difendere l’emigrante dalla speculazione dei vettori che, quando il massimo flusso migratorio si verifica verso l’America, avevano preso gli emigranti a materia bruta di sfruttamento ignobile, che faceva del lungo viaggio un calvario. Ricordando ancora che, con la costituzione, nel 1900, del Commissariato Generale deH’Emigrazione, questo ha sistematizzato la propria funzione assistenziale affidandola tecnicamente ad alcune istituzioni che con intento suggerito da una esplicita concezione sociale a tale funzione erano particolarmente indicate. L’azione assistenziale così organizzata non ha esaurito il campo sia in Italia sia all’Estero ed altre private istituzioni sono sorte con mezzi vari per andare incontro ai bisogni degli emigranti (familiari, religiosi, ecc.). Una politica assistenziale in questo ampio senso è andata sviluppandosi dopo la liberazione, quando l’emigrazione ha potuto essere ripresa. Il fascismo aveva fatto deH’emigrazione un vero reato. Preoccupato dal dre- Razzismo svizzero n 7 giugno 1970 il popolo svizzero sarà chiamato ad un appuntamento importante: dovrà cioè dire se vuole o no il rimpatrio forzato di 413.000 stranieri, al ritmo di 100.000 all’anno. Dovrà dire in che misura appoggia o respinge l’iniziativa Schwarzenbach « contro l’inforestieramento ». Non è una data lontana, e la campagna, prò o contro, è in sviluppo Di alcuni aspetti di essa ha scritto fra altri, l’inviato del quotidiano « Il Giorno » di Milano, Maurizio Chierici, con quanto qui ci sembra interessante riportare. Non è una data lontana, e la campagna, prò e contro, è in sviluppo. Di alcuni aspetti di essa riferisce L’agenzia pubblicitaria dalla grafica che incantata attende la risposta dei computer. L’inchiesta di mercato ha già ammucchiato le sue schede. Cinquemila: raccolgono pareri sollecitati con pignola precisione. Adesso tocca alle macchine: dividerli, catalogarli, offrire le percentuali. E quando le percentuali arrivano sui tavoli, ecco che scatta la fantasia dei persuasori occulti. Per usare una parola che sta vivendo la sua estate, si cercherà di far « strisciare » il prodotto nelle abitudini di 5 milioni di svizzeri. Perchè gli svizzeri devono continuare ad « usarlo », devono apprezzarlo; e poi il discorso è più rigoroso: non possono permettersi di abbanonarlo. Il « prodotto » sono i lavoratori stranieri, Su 900.000, 600.000 sono italiani: 410.000 che sgobbano, 190.000 che restano a casa, che vanno a scuola, che invecchiano al tavolo dei figli. Donne, bambini, anziani. Soprattutto costoro fanno stizzire le colonne xenofobe del deputato James Schwarzenbach (grande famiglia di Zurigo, editore, tessitorie a Lione e a Manchester), promotore del referendum che vuol gradualmente sfoltire (il rigetto contempla 100.000 lavoratori all’anno) la presenza straniera. Un referendum richiede 50.000 adesioni da presentare alle Camere. Ne sono arrivate 72.000, in un baleno. Dalla Svizzera interna, dai padroni di casa di lingua tedesca, si è pensato. Ma lo spoglio riserva sorprese. Quasi 7.000 firme salgono dal can-ton Ticino (270.000 abitanti); se (1.250.000 abitanti), il resto appena 10 dall’angolo france-dai 20 cantoni tedeschi. Percentualmente il Ticino, dove si parla italiano, dove la cultura italiana alimenta una indipendenza linguistica che redime dalla soggezione economica questa parte sottosviluppata della Confederazione, il Ticino dicevamo, ha risposto con maggiore slancio all’invito razzista di Schwarzenbach. Perchè? Ci spiegano le ragioni. I vecchi hanno memoria buona per le prediche di Mussolini (« terra nostra da sempre, la nostra stessa lingua, ha da essere una provincia lombarda ») che, con le nuvole scure sul cielo d’Europa, devono aver messo i brividi in quei neutrali sereni. Poi l’astio campanilistico che taglia la gente di frontiera, infine un sentimento più sottile: il voler dimostrare agli svizzeri ricchi d'essere con loro « per il bene della nazione », nel momento in cui si deve pesare la convenienza o meno della presenza italiana. Si è discusso, si è polemizzato, ormai ci si avvicina alla stretta finale, Con molta vergogna il 7 giugno del 1970 (fra sei mesi) gli svizzeri saranno chiamati a votare una proposta il cui razzismo non ha in Europa altri esempi, in questo secolo, se non i moduli deliranti della politica hitleriana. naggio demografico che essa determinava e che necessariamente diminuiva quella potenza militare che esso credeva assicurata dal numero delle baionette, ma soprattutto legato ad una concezione autarchica della economia per cui vedeva nella cessione di mano d’opera una diminuzione del potenziale industriale della nazione ,il fascismo credette di risolvere il problema chiudendo l’Italia in un campo chiuso. Ciò che non poteva essere ammesso dal nuovo assesto democratico, che non poteva negare piena libertà di movimento al cittadino. Si è creduto però di impedire gli aspetti negativi di una libertà di movimento che poneva il singolo emigrante alla mercè della propria insufficiente preparazione sia tecnica, sia giuridica, sia culturale, stabilendo un sistema di emigrazione controllata, sulla base di accordi bilaterali con gli Stati di immigrazione. Non è detto che il sistema abbia funzionato e funzioni egregiamente, tanto è vero che l’emigrazione clandestina si è rivelata subito come fenomeno di grande estensione, anche perchè gli strumenti della politica di controllo (commissioni internazionali, centri d’emigrazione, iscrizione nei ruoli, assegnazione di contratti di lavori ecc.) si rivelarono insufficienti, lenti e troppo spesso mezzi di ingiuste discriminazioni. Per quanto riguarda le necessità assistenziali crediamo di sintetizzare la questione nei termini seguenti. L’assistenza interna viene compiuta dal Ministero del Lavoro per quanto attiene agli arruolamenti e i trasferimenti. Presenta notevoli carenze per la pesantezza e la lentezza del suo ordinamento burocratico. Non è preceduta da una sufficiente attività informativa e formativa dell’emigrante, che è oggetto di una preparazione tecnica affrettata e troppo spesso inconcludente. L’assistenza all’estero è affidata ai consolati, che però nè sono dotati di mezzi realmente sufficienti allo svolgimento reale di una azione proficua, nè sono tecnicamente attrezzati alla bisogna. Si aggiunga poi che ogni normale servizio reso all’emigrante all’estero è gravato di tariffe estrema-mente esose, che rappresentano per il lavoratore un ostacolo spesso insormontabile. L’assistenza esercitata da istituzioni private all’estero è di scarso respiro e sempre intonata a particolari tendenze ideologiche, per cui risulta parziale e discrimi-natrice. E’ stata presentata alla Camera dei Deputati, per iniziativa degli onorevoli Bianchi Fortunato, Bianchi Gerardo, Gerbino Giuseppe, Russo Ferdinando e Sinesio Giuseppe una proposta di legge che propugna l’assunzione obbligatoria al lavoro, nelle amministrazioni dello Stato italiano, degli emigranti già occupati alle dipendenze di amministrazioni pubbliche straniere. La proposta, come è detto nella presentazione, «è intesa a consentire alle pubbliche amministrazioni di avvalersi di esperienze professionali, che non potranno non risultare utili anche al funzionamento dei pubblici servizi», e nello stesso tempo a favorire una particolare categoria di reimmigrati, tenendo conto del fatto che «mentre i lavoratori che hanno svolto in altri paesi una attività nel cam- po dell’industria, dell’agricoltura e del commercio, possono trovare un reimpiego nei vari settori di lavoro privato, diversa è la situazione di coloro che hanno disimpegnato una attività alle dipendenze delle pubbliche amministrazioni estere». Dopo aver precisato che l’assunzione dovrebbe aver luogo senza concorso, si specifica che «per garantire la piena funzionalità delle pubbliche amministrazioni, si è stabilito che le assunzioni possono essere effettuate soltanto per le carriere esecutive ed ausiliarie, stante la necessità che per le altre carriere, e cioè per quelle direttive e di concetto, il relativo personale venga assunto attraverso un severo accertamento della capacità, della preparazione, ecc., accertamento che solo un pubblico concorso può assicurare». Tekstilna industrija Ajdovščina “ TEKSTINA „ Edinstveni uspeh v tekstilu je dosegla TEKSTINA iz Ajdovščine s svojim novim proizvodom TEXON. Umetno usnje TEXON se v današnjem času vse bolj uporablja v oblačenju in tapeciranju. TEXON je mehak, zračen, ne propušča vode, se šiva in čisti ter ima vse dobre lastnosti pravega usnja in tekstila. Per rendere meno dura la sorte dei lavoratori emigrati Sul piano assistenziale, al fine di rendere meno dura la sorte dei lavoratori emigranti, l’attenzione di tutti deve orientarsi su cinque punti e precisamente: 1 ) l’informazione. Cioè la costituzione di servizi capillari, dai quali il lavoratore in procinto di emigrare possa essere messo al corrente di quanto lo può interessare andando all’estero a lavorare in tale o tal altro paese; 2) la preparazione professionale, che se fatta in limite deve pur essere fatta con mezzi adeguati perchè non risulti illusoria, e la preparazione civile dell’ emigrante; 3) l’accompagnamento con un funzionamento alle stazioni interne e di confine, di un efficiente servizio di guida; 4) i centri di emigrazione più agili e meglio dotati; 5) all’estero un servizio sociale presso i consolati sufficiente per mezzi personali e finanziari ad un funzionamento che non sia burocratico e asfittico; un servizio sociale non appaltato a singole istituzioni private, ma direttamente gestito dallo Stato a favore di tutti i cittadini emigrati e non di quelli che accettino una determinata etichetta. TITAN KAMNIK J UGOSLAVI J A tovarna kovinskih izdelkov in livarna fitinge črne in pocinkane obešanke navadne in cilindrične gospodinjske strojčke ulitke iz sive in temperne litine. CENJENIM POTROŠNIKOM PRIPOROČAMO NAŠE IZDELKE ............................................................ MM....UIIIIIIIIIIIIIIM.Illlllllllll.«MUH..................... 11111111« pšenično testuò, ga razrježe na koščiče, loži na vsak koščič otrokom ponoči Jezus «prinese», namreč tudi darove, ki jih po adno žlico «gubančanja» (zmljete orjehe an lješnike, zjutraj najdejo pri jaslicah. Zato pa zvečer, na sveto noč suho grozdje) in ga zavije u testuò takuò, de na koncih zavitka ima kaker majhana ušesa. Kr so vsi koščiči zaviti, jih vsuje vse ukupe u vrjelo uadò, jih prevreje in kr se vzdignejo in pridejo vsi na varh, so kuhani. Potle jih posname s kuharinco v veliko skljedo, jih oblije z zacvrto mastjo, potrese nanje cuker in večerja svete noči je nareta... Otroci, ki so ves dan napravljali «jaslice» tam v kotu, že čakajo okuole mize, za katero se zbere vsa družina; tudi strici in tetè, šuolarji, ki za sveto nuoč pridejo domov... Na sveto nuoč je prou, de so vsi ta domà, de vsa družina se zbere pri svetonuočnih štrukjah... Po vasi je vse tiho, puobje ne hodijo okuole; še oštarije so prazne, kier na sveto nuoč nie prou hodit okuole — je sveta nuoč!». Na božični večer že v prvem mraku začno z zvonovi «natukati». Oj tisto divno beneško zvonenje, ko ima vsaka cerkvica tako krasno uglašene zvonove, se prav milo razlega do desete ure v noč. Po družinah postavijo jaslice na zeleni mah. Pridnim otroci prav skrbno silijo mame, naj z njimi «molijo naprej» sv. rožar. Pa tudi zato, ker po molitvi dobe «štrukje» (štruklje), ki jih pred molitvijo nihče ne sme jesti. Na sveto noč fantje ne smejo po vasi prepevati. Vse mora biti tiho. Vsi molijo sv. rožar. Na božični dan pa morajo med veliko mašo vse hiše, gostilne, prodajalne biti zaprte. Ta dan vsi, tudi tisti, ki redko kdaj vidijo cerkev od znotraj, gredo v cerkev «na božji mir» in prineso k darovanju dar ali «ufar» za gospoda «nunca». Med darovanjem okrog oltarja vsa cerkev poje staro koralno slovensko narodno pesem: Ta pesem ima pet zelo lepih kitic. Poje jo v cerkvi staro in mlado. Zanimivo je tudi, da bi bila velika zamera, če bi kdo ta dan ne šel k «ufru» ali darovanju. Šele po kosilu se na «božji dan» sme stopiti v gostilno, vendar ne sme biti kričanja, ne ukan ja. J udi harmonike ne sme nihče vzeti v roke. Take navade so skoraj po vseh naših vaseh. Ponekod je znana tudi kaj zanimiva stara pesem, ki slika rojstvo božje. Pesem se tako glasi: «Ta dan je vsega veselja, Devica je rodila tega Sina božjega, našega Odrešenika, Stvarnika nebeškega in angelskega kralja. Kdo je slišal gl ib ta glas? Devica je rodila Boga, — Devica je ostala. — Je čudo preveliko, je čudo preveliko. «Sveti Jote j in Marija po mestu sta hodila, po mestu Betlehem. Svet Jožef prosi milo, da bi se kdo čezanji usmilu, da bi pri ljudeh biu. Ljudje so trdovratni, čejo, da bi pred vrati stau, pred vrati konc storiu. Svet Jožef se je oglednu, 'no štalco je zaglcdu, 'no štalco razdrto vso. Svet Jožef Mariji pravi: «Marija, le notre se spravi, tje v kotič, tje za se!». Marija je zadremala, ko se je sprebudila, v krilcu našla Jezusa. «O Jezus, dete moje, zdaj je kraljestvo tvoje!». letno ostaja VEČ KOT 10 MILIJARD lir našega denarja neizkoriščenega Ustanovimo si lastno denarno ustanovo Ko neprestano pišemo o ekonomskih in socialnih problemih naših vasi in dolin ter ugotavljamo nazadovanje in ekonomski propad-tega področja, kjer živimo, včasih radi pozabljamo tudi na denarni potencial, ki ga imajo naši ljudje. V mislih imamo denar naših ljudi, predvsem pa naših ekonomskih emigrantov, ki leži naložen po raznih poštah, bankah in ne navsezadnje v nogavicah. Tu gre letno za več kot deset milijard lir, od katerih imajo koristi samo italijanske in druge banke, sami pa nimamo denarne ustanove, ki bi ta denar zbirala in ga investirala ter posojala v smislu naših koristi. Za zgled bi si beneški Slovenci lahko vzeli koroške Slovence iz Avstrije, ki imajo nenavadno široko razvito omrežje svojih hranilnic in posojilnic, le-te, oziroma njihove podružnice, pa lahko danes najdemo skoraj v sleherni večji slovenski vasi na avstrijskem Koroškem. V tem smislu bo torej treba vzbuditi med našimi ljudmi smisel za zadružništvo in organizacijo lastnega denarnega zavoda, ki bi lahko s prihranki in zaslužki naših ljudi, predvsem pa ekonomskih emigrantov, odigral pomembno vlogo v ekonomskem razvoju in napredku našega področja. In tako bi s skupnimi močmi zbran kapital, ki naj bi bil beneškoslovenski kapital, lahko odločilno vplival tudi na italijanski kapital, da bi začel investirati na naše področje, kajti samo čakati na pomoč od zgoraj, na pomoč od dežele, pokrajine in države, je lahko samo varljivo upanje. Da je temu tako kažejo vse dosedanje naložbe in prizadevanje dežele za ekonomski razvoj naših dolin, ki so minimalne, brez pravega učinka in skoraj nimajo vpliva na propadanje in izumiranje naših vasi in dolin. Tako pa bi naš denarni zavod, če bi vanj vložili svoje prihranke in zaslužke naših ljudi, veliko in vzpodbudno pripomogel k našemu ekonomskemu in socialnemu napredku, saj končno letna vsota preko deset milijard lir tudi ni niti tako majhna in niti tako nepomembna za gospodarski razvoj nas vseh. Zato še enkrat, zberimo svoje sile in se zgledujmo pri naših bratih na Koroškem, kjer prav slovenske hranilnice in posojilnice igrajo odločilno vlogo v gospodarstvu koroških Slovencev v Avstriji. Trgovsko izvozno in uvozno podjetje GRUDA Ljubljana, Miklošičeva 10 kupuje in prodaja na domačem in tujem tržišču ter posreduje v mednarodnem in maloobmejnem prometu: — goveda, konje, svinje, perutnino, drobnico, divjačino; — meso in mesne izdelke; — jajca, mleko, sir; — živinsko krmo v celoti (seno, slamo, ribjo moko, oljne pogače, sojino moko, žir, kostanj, lechavit, mleko v prahu i. dr.); — industrijske rastline (mak, sirkovo seme, sladkorne rezance i. dr.) ; — industrijske živilske izdelke (maščobe, konservirano sadje, sadne sokove, melase, slad, hidrirana olja, kavo, domače začimbe i. dr.) Vse finančne posle za nas opravlja: Kreditna banka in hranilnica Ljubljana in Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino v Ljubljani miiiiiiiiimiiHiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiitmimiiiiHiiiiiiiiiMiHimiiiiiMitttiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiimiiHM lil ihmmimimmiiìiimiiiimimiiuiiiiiii Zakaj ne po slovensko Vprašanje slovenščine za naše izseljence, še posebej pa za njihove potomce, je postajalo iz leta v leto bolj pereče in zato ni nič čudnega, če je že pred nekaj leti Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane izdala kratek priročen učbenik za učenje slovenščine v štirih izdajah, ki je bil tudi hitro razprodan. iiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiHiimiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiHtiiiiiiimimmmiiiiimiiiiiMiiitiiiiimmiiiiiiiii INTERPELACIJA DEŽELNIH POSLANCEV Kaj je z odgovorom na spomenico beneških Slovencev? Deželni svetovalci Bara-cetti, Lovriha, Rizzi in De Cecco so poslali skoraj istovetni pismi predsedniku deželne vlade Berzantiju, v katerih zahtevajo od deželne vlade odgovor v zadevi spomenice predstavnikov beneških Slovencev. Kot je znano so predstavniki beneških Slovencev predložili spomenico z natančnimi zahtevami glede uveljavitve njihovih pravic, ki jih jamči republiška ustava in deželni posebni statut. Do sedaj namreč deželna vlada še ni dala nikakršnega odgovora o tej zadevi, čeprav je od predložitve spomenice minilo že nekaj mesecev. Poslansko vprašanje deželni vladi: Zakaj niso povabili naših izseljencev? Poročali smo že, da na deželno konferenco o izšeljeni-štvu v Vidmu organizatorji niso povabili tudi združenja slovenskih izseljencev iz Be- neške Slovenije. V tem smislu je deželni poslanec dr. Drago Štoka interpelirai pri deželni vladi, zakaj le-ta ni povabila na konferenco 13. decembra 1969 v Videm tudi združenja izseljencev iz Beneške Slovenije, medtem ko je povabila na omenjeno konferenco «Ente Friuli nel Mondo», «ALEF», «Pai Friul» in druge. Geološka raziskovanja Vzhodnih Alp Odgovor člana deželne vlade Dulcija : Član deželne vlade Dulci je na vprašanje deželnega poslanca Baracettija, kako je z geološkimi raziskavami « Società mineraria Alpi Orientali» (Družba za geološko razi-skavanja Vzhodnih Alp) in če imajo ti namen ustanoviti v tem smislu državno podjetje za izkoriščanje rudnin v Kar-niji odgovoril, da bo «Società mineraria Alpi Orientali» pripravila poročilo za bližnjo geološko konferenco, ki bo v Cagliari na Sardiniji. Zanimanje za slovenščino med izseljenci je torej zelo veliko in zato se je Slovenska izseljenska matica odločila izdati nov, primernejši učbenik. Dela se je lotil predavatelj na filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Jože Toporišič, ki je tako pripravil učbenik za slovenščino za tujce po najmodernejši metodi, na gramofonskih ploščah in v knjigi. Knjiga in plošče s slovenskimi teksti so primerni za vse, za Slovence ali tujce, za tiste, ki slovensko že znajo, pa bi si hoteli znanje obnoviti, še bolj pa seveda za tiste, ki ne znajo ničesar in bi se je radi naučili. Tečaj slovenščine, ki ga je torej pripravil prof. dr. Jože Toporišič, sestavlja poseben učbenik s komentarji v an- gleščini in šest gramofonskih plošč s slovenskim besedilom. To torej pomeni, da je tečaj prilagojen angleško govorečemu področju zaradi največjega zanimanja med našimi rojaki v Ameriki, pozneje pa ga nameravajo izdati v verzijah za druge važnejše svetovne jezike, predvsem nemško, špansko, francosko morda tudi italijansko. Vsekakor moramo pozdraviti poludo Slovenske izseljenske matice, vendar bi želeli, da bi omenjeni tečaj slovenščine izdala tudi z italijanskim komentarjem, kar bi vsekakor zelo prav prišlo našim ljudem, ki bi se na ta moderen in zanimiv način izpolnili v knjižni slovenščini in spoznali tako bogastvo in žlahtnost slovenskega jezika. Za dobro voljo Oče pozorno opazuje sina, ki odhaja zvečer v mesto. «Marko», vzklikne nenadoma, «ali se motim ali pa sta srajca in kravata, ki ju imaš na sebi, res moji?». «Res je, oče...». «In še pas!» opazi oče. «To je pa preveč! Ali bi lahko zvedel, zakaj si vzel še moj pas?». «Hm, zato, da mi ne bodo padle dol tvoje hlače, oče». k * * «Včeraj ponoči me je zbudil šum. Zgrabil sem za svoj revolver, ko sem videl, da nekdo brska po mojem suknjiču». «In si streljal?». «Ne». «Zakaj pa ne?». «Ker bi bil danes že vdovec». Na nekem nevarnem ovinku je kolesar hudo padel in ves krvav leži na tleh. «Joj, pa menda niste padli?» ga vpraša starejša ženska. «Ne, sploh ne. Tako navadno stopam s kolesa», ji besno odvrne ponesrečenec. LJUBLJANA, Kil ri In iška 10 Specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom Kupuje in prodaja vse vrste gradbenega materiala - Cenjenim kupcem se priporoča °brtni Lmter Koper Cankarjeva št. 6 Telefon 21-233 želi vsem bralcem MATAJURJA srečno in uspešno leto 1970 'teštl/LO-LM.YM2X Beethwnovu Pwrirrrlr rrrlw LJUBLJANA izvoz - uvoz telet'. h.e. 23.915 ZLATA ito -