NOVA POTA
Potem.ko je propadlo toliko poskusov in ko je odpovedala vsa do = bra voljas da bi iz jugoslovanske emigracije ustvarili učinkovito al= ,ternativo jugoslovanskemu komunističnemu režimu, stoji novi rod pred 'neizogibno izbiro. Ali naj namreč v brezkončnost upapolno in potrpež= Ijivo nadaljuje s prigovarjanjem kot je to delal osem let,' ali pa naj pretrga vsako organsko vez s starim svetom in krene na pot,ki mu jo sicer narekuje njegovo spoznanje.
Če bo namreč vztrajal na dosedanji poti, se bo slejkoprej znašel v jalovem slogaštvu brez vsebine. Spoznanje namreč prihaja, da se ta stari svet ni v svojem bistvu nič spremenil. Ne smemo ga soditi po be sedah; poglejmo njegova dejanja, ki predstavljajo en sam formalizem , ki noče dopustiti svobodnega diha novim idejam in novim ljudem. Forma ližem, ki se opaja s programi in miselnostjo pred zgodovinskim preo = kretom,ki je vendar do temeljev pretresel vse človeštvo. .V popolnoma spremenjenih prilikah -more takšna stara miselnost kvečjemu še životariti in ne sme pogledati resnici v oči,ker bi j e s tem sicer bilo kc = nec.
Spoznanje je prišlo, da je s takim svetom kompromis nemogoč.. Zato stoji nova generacij.a pred izbiro za eno ali za 'drugo.'Odgovor je mogoče odlagati, toda odločitev bo vedno težja in bolj boleča.Mož ra je še sicer popolna odpoved, kar pa v'bistvu ni nič drugega kot poraženi umik pred jalovim slogaštvom. To pot 'resignacij.e je“ižbralo in izbira vsak dan desetine emigrantov; s tem pa rahljajo svojo vez 2 domovino in krepijo svoje vtapljanje v tuji svet.
- +
Pre'd to odločitvijo so stali mladi srbski prijatel ji, kakor poro = čarno na naslednjih straneh. S svojo izbiro se se 9 dokončno poslovili od sterilne emigrantske politike, od vseh znanih in neznanih predstav ništev, odborov, političnih sožitij,izjav,komand in vodstev, ki simbo lizirajo dneve vojaške, politične,narodne in kulturne kapitulacije od leta 1941 do 1945’. Istočasno pa so se obrnili proti svojemu narodu v Jugoslaviji. Gamo tam, "na tleh naše nesrečne sedanjosti in gole naše s.tvarnosti, v kateri živi naš trpeči narod'", vidijo rešitev. Kajti ve lesile .same ne bodo prinesle svobodo; one lahko naše lastne sile samo podpirajo ali zavirajo.
Koliko je stvarnosti v takem stališču? "Oslobodjenje" je izhaja= lo iz ugotovitve, da je jugoslovanska komunistična partija na poti svojega notranjega razkrajanja, kar povzročajo številni notranji in sunanji činitelji. Na takšne z.aključke smo zlasti v preteklem letu o= pozarj*aIi tudi v našem listu. In čakati je bilo treba samo dobrih šti 1’inajst dni, da je Djilasov očitni primer potrdil pravilnost ocene, ki jo je na lanski božič v Parizu dala Zveza srbskih zadrug "0svoboj enjdi
Drugi njen zaključek,da jugoslovanska emigracija ne predstavlja nikakšnega kolektivnega političnega faktorja,ne potrebuje posebnih u= temeljitev. Takega činitelja ne predstavlja tudi nobena narodna emi = gracija - slovenska, hrvatska ali pa srbska.
Tretji zaključek, da je zato potreben obrat za 180°- k narodu v domovini, je za emigrantske pojme vsekakor revolucionaren. Gotovo bo= do nek a t'eri; .videli v takem koraku mladostno prenagljenost in nepremiš Ijenost, drugi' pa morda v pozivu "kmetom, delavcem in inteligentom" me galomanijo. Mislimo,da je le treba počakati razvoja in učinkov, da bi take nagle sodbe bile upravičene. Kaj zmorejo sužni narodi, ko preki= pi ftjlhova potrpežljivost, smo brali v zgodovini; in videli smo 17. ju nija 1953 v sovjetski coni Nemčije; danes še zvemo od ge.Gerlandove o uporih in političnem odporu, ki ga dajejo tisoči sužnjev po sovjetski!' prisilnih taboriščih. Na svetu je vse mogoče. Treba je le vedeti, kaj hočeš; in še prej : treba'je •- hoteti.
Trenutno - in najbrž'samo trenutno - stoje mladi Srbi še osamlje ni na tej novi poti. A morda ne bodo čakali dolgo, ko se jim bodo pri družili tudi drugi, posamezniki in skupine, ki so doslej zaman čakali in rotili. Sicer utegne biti takšna borbena grupa majhna v primeri z vso'emigracijo ali pa s komunističnim zmajem. Toda vsaka velika stvar je imela skromne začetke, je imela svoje apostole in mučence. Zakaj , naj bi torej- tu bila izj/ema?
. . . ŠE BO LEPO
P.o dolgem času so nam Tito,Trst. in podobne zadeve vendar dale to liko dihati, da se povrnemo k Slovencem v velikem svetu iz KLICA TRI= GLAVA štev:.12-3,. Takrat smo v uvodniku zapisali:
."Vsekakor je treba ločiti, ali hočemo, da Cerkev vodi našo poli= tiko,. ali pa želimo, da bi se. Cerkev posvetila svojemu pravemu duhov= nemu poslanstvu. Če hočemo, prvo, kar je z.a sedanje čase zastarela mi= selnost in jo tudi cerkveni krogi večkrat sami zavračajo kot škodljivo v modernih časih, potem ne moremo obtoževati Cerkve,-da ne vodi po = litike po naših željah..."
v N.a to misel se je- oglasil ugleden slovenski duhovnik, nsgr.Mati= ja Skerbec, ki se je 'v pismu z dnem 30.septembra 1953. čudil tej uvod ni -misli in vprašal: "Kje pa se Cerkev sploh vsiljuje oziroma kje'za= hteva, da bi .vodila politiko? Kdaj je Cerkev sploh vodila slovensko po litiko? Vsak inteligent mora' vendar ločiti Cerkev od stranke, posamez nega škofa ali duhovnika od celotne Cerkve. Ce ste pod izrazom ’ Ceikev’ mislili morda slovensko duhovščino, bi si dovolil vprašanje: kdaj pa je slovenska duhovščina zahtevala za se vodstvo slovenske politike?" Nato 'častiti gospod obžalujoče ugotovi, da je v-slovenski'zgodovini samo enkia t "en slovenski- škof odločil s svojo avtoriteto neko sploš no narodnopolitično zadevo in prevzel v tem oziru vodstvo", na kar je mislil na škofa dr.Jegliča, ki je ob času majniške deklaracije odklonil šefa Slovenske ljudske stranke dr.Šnšteršiča. Toda "dr.A.B.Jeglič še ni katoliška Cerkev, tudi mod Slovenci ne. Takrat smo imeli Sloven ci še tri druge narodno zavedne škofe: v Mariboru,Trstu inGorici, pa se noben 'škof ni vtikal v to čisto politično zadevo". Msgr.Skerbec po. živa, da se naj vendar "otresemo nekdanjih političnih šlagerjev,ki so žal zastrupili slovensko politično ozračje in pogosto potvorili slo = vensko politično zgodovino-*- Takozvana ’ klerikalna’ stranka S.L.S. .pa je bila vedno avtonomna in neodvisna od Cerkve, kar dokazuje najlepše' spor med škofom dr.Jegličem in S.L.S. pod vodstvom dr.Šušteršiča".Nje gdv zaključek je, da "v slovenski politiki ne obstoja vprašanje, ali bo Cerkev vodila slovensko politiko.Jasno je, da je ne bo, ker je no= čie. Vprašanje je le, če se bo slovenski episkopat in slovenska duhovš čina morala pečati še s politiko ali pa bo morda ta potreba odpadla. Ge-ne bo v slovenskem političnem življenju nobene politične stranke s protikatoliškimi načeli in tendencami,po tem bodo tudi v Sloveniji av= tomatično nastale take strankarsko politične razmere kot so n,pr. v Združenih državah, kjer so škofje in duhovniki poljubno pristaši te
stranke? razen socialistične in komunistične in kjer se đu hovščina v svojem đušnopastirskem delu absolutno nič ne dotika pdli= tike."	,	.
Svoje mnenje, ki smo ga zgoraj navedli, smo objavili kot komen= tar k anketi prof.dr.ing.XYZ, ki je bila objavljena v KLICU TRIGLAVA (št.122,123) pod "Razgledi". Kot smo ponovno povedali, ta rubrika ni ■ predstavljala nujno uredniškega mnenja. Pisci v tej anketi so' zahaja, li v nerodnost, da so v eni sapi dolžili Cerkev vtikanja v politiko, obenem pa zahtevali, naj vodi za Slovence ugodno politiko. Zdelo s-e je, da bi radi imeli Cerkev v politiki in politiko v Cerkvi,kadar jim bo to povšeči, a sicer bi jo kritizirali.
Tako smo umestno postavili vprašanje, ali hočemo Cerkev v poli= tiki ali pa hočemo, da se posveti duhovnemu poslanstvu. Öe hočemo pr vo,^ne moremo zahtevati, da bo modrejša kot vsi smrtniki in ne smemo pričakovati, da ■ bo vedno tako delala, kot bi se posamezniku' zdelo prav. Poudarili smo veliko razliko med Cgrkvijo, nezmotljivo v vpra= sanjih vere in morale, a podvrženo vsem možnim napakam- na drugih po= 1 jih. „ ,
zato smo se zavzeli za drugo stališče, v katerem nas krepko pod pira tudimsgr.Skerbec. Zelo nas veseli, da smo si v tem edini. Toda njegovo pismo, ki bojevito podpira to točko, načenja tudi drugo vpra sanje. To vprašanjeje položaj Cgrkve v slovenski politiki, ki še davno ni raziskano in ki ga pokriva več slojev strnjena plast blata strankarskih preklarij.
Najprej je dobro določiti pojme. Katekizem nas uči,kaj je Sveta katoliška Cerkev. Odgovor ima zelo malo zveze c politiko. Pač pa pod izrazom "Cerkev" večkrat misliu«o tudi cerkveno gosposko, škofe in du. hovnike, duhovščino z vso hierarhijo. V notranji in zunanji politiki imamo Slovenci dokaj opravka s xistim, kar ta pojem "Cerkev" pred = stavlja. Doma smo imeli v preteklosti pred prvo vojno pod pokrovitelj stvom škofov katoliške shode, k:' pa so obravnavali tudi povsem poli = ticna vprašanja« Potem smo imel^ stranko, v kateri so vodilna mesta zavzemali duhovniki. Strankino politično časopisje je bila lastnina "Katoliškega/iskovnega društva';, kjer so sedeli le duhovniki! Nered d so politični tajniki posetili zbrano duhovščino na dekanijskih konferencah in župniki so se kaj radi vtikali v krajevne politične zadeve, kandidirali na listi stranke in potem sedeli v občinskih od= borih.
v V zunanjih zadevah, v odnosih do tujcev, imamo Slovenci nekaj Milostnih.spominov* k&ko so izsilili odstop slovenskegs nadškofs in strpnega italijanskega škofa, da so nastavili naslednike, ki so bfj sprejemljivi surovemu fašističnemu režimu; kako je višja cerkvena go sposka najmanj čudno molčala, ko je oblast prepovedala slovenske mo= Iitve; kako je ordinariat ponovno prepovedal slovenske nagrobne nap-: se. Le bežno smo se dotaknili nekaterih dejstev, ki niso osamljena,
1 so bridka in ki kažejo, kako zmotni so ljudje, četudi so odeti s plaščem visokega cerkvenega do sto j anstvenika.
Duhovniki - državljani
Kdo neki oporeka, temu? Vsak inteligent mora vendar ločiti duhov nike od. celotne Cerkve - bomo slišali. Cisto prav. Enako mora tudi ločiti med napadom na Cerkev in med napadom na politike, ki so obe = nem -tudi slučajno duhovniki. Slovenska politična zgodovina druge po= lovice mJinulega..stoletja postaja počasi jasnejša. V takratnih razme = rah je bilo razumljivo, da so se duhovniki lotevali tudi'politike,ko v so bili skoraj edino izobrazenstvo. Toda v razvoju so marsikdaj baš duhovniki izrabljali nejasnost preprostih duhov glede posameznih duhovnikov in.celotne Cerkve. Ako se vikajo v politiko, potem se ne sme.jo skrivati za plaščem vere in javkati o protiverski gonji, če kdo po njih udari. Daleč bomo prišli, kadar bo splošno zavladalo mnenje, kot ga je izrazil^ angleški župnik: "Mi katoličani smo si edini le v onem, to jev veri in moral?., V vseh ostalih zadevah pa imamo vsak svoje mnenje."
Če 1)0010 sprejeli' tako oioderno stališče, da si nihče ne bo lastil monopola na politično prepričanje zaradi katoličanstva, se'bomo pri= bližali pravemu demokratičnemu pojmovanju. Na tem mestu smo pred ča= šbm odrekli pravico do naziva "slovenska- katoliška skupno st",ker je pojem tako širok, da si ga ne more prilastiti politična skupina, če nima''izrecnega namena, da meša pojme. Precej Save je moralo preteči, predno so spremenili svoj naziv in se prekrstili v- stranko.
Sodimo, da so prevladali vsaj glede tega modrejši duhovi. Msgr, Skerbec nam daje veselo upanje. Če je tako, potem bodo kdaj v lepi
---------------------------------- prihodnosti	odpadle grde strankah
ske mržhje,	kajti stranke ne bodo
KLIC TRIGLAVA	osnovane na	svetovnih nazorih,am=
53*Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja 1. in 3.ponedeljek v mesecu. Naročnina: za celo leto 24/-, za četrt leta 6/- Za inozemstvo odgo varjajoča vsota.
pak bo krščansko pojmovanje preve valo to in ono stranko. Katoliča= ni bodo na vseh straneh dajali do ber zgled.Namesto prepirom se bo= do stranke posvetile izgradnji.E-dino tako bo mogla kdajkoli v do= movini vladati svoboda. Lepo bo.
—= =




NEZADOVCi, NI PARTIJCI (Do"pi"s iz Trsta)
Osebne upravno-politične spremembe v posameznih jugoslovanskih republikah po lanskih novemberskih volitvah, so prinesle preseneče = nja. Kakor smo že brali (KT 133) so bili vsi dotedanji predsedniki ro publiških izvršnih svetov povišani v predsednike ljudskih skupščin, njihova mesta pa je zavzela druga garnitura. Miho Marinko je‘v Slovo niji zamenjal Boris Kraigher, iz novega izvršnega sveta pa so zraven še izpadli nekateri stari partijci,ki so itak sedeli istočasno v vseh mogočih komitej ih,komisijah in upravah.
Teh sprememb v Spoveniji ne smatrajo kot kakšno spremembo osnovne' politične smeri.Sej bo še vedno v vseh šestih primerih funkcija predsednika republiške skupščine zvezan«: s položajem sekretarja par= tij e.Ni pa izključeno,da letošnji republiški partijski kongresi tudi v tem pogledu prinesejo spremembe.
Vse to razlagajo poučeni ljudje kot težnjo po regeneraciji,pre= rodu komunistične stranke Na mesta predsednikov izvršnih svetov,ki so doslej brez izjeme bila pridržai a le prvi garnituri, so prišli pra viloma mlajši komunisti. Ta koncesij stare garde je bila potrebna zaradi kritik v partiji,Češ da so vodstvena mesta pridržana samo ome= j enemu,posvečenemu krogu. Na zunaj pa to označujejo kot "težnjo po na daljnji demokratizaciji" partije.
Dejansko pa se spremenilo ni nič - in kljub temu bo ideološka kriza v partiji ostala še naprej. Zadnje razdeljevanje feudov utegne pomiriti samo zelo omejeno število oblastiželjnih komunistov.
PISMO UREDNIKU
Nacionalizem: G.urednik! Zdi s(' mi, da bi utegnila, biti brezplod na vsakršna debata o nacionaliz mu, dokler ne razčistimo pojme, kaj je nacionalizem, narod, na= rodnost. Sele ko nam bo g. V-A. Farkaš to pojasnil, ko bomo ta= ko spoznali osnovo,na kateri je gradil svoj članek, utegne po = stati razprava o tem vprašanju zanimiva in mogoča.	J.
SOCIALNI SKLAD 29.OKTOBRA
1)	P0moč v vrednosti L 2.10.0 je prejel g.M.E.,Galoway.
2)	V času od l'.2.1952.do 31. 12. 19539je Sklad odposlal 18 pošiljk v vrednosti L 49.0.3;Za poštne stroške pošiljk in dopisovanje je bilo porabi j enih"S 2,3.1. V isti dobi je imel Socialni sklad t 78.10,8 dohodkov in S' 51.3.4 izdatkov.Stanje koncem decembra lani je bilo £ 27.7.4 1/2 .
RESOLUCIJA IN REVOLUCIJA
"Skupina okoli NAŠE REÖI",kakor običajno imenujemo mlajšo srbsko generarij.o» zbrano v "Zvezi srbskih zadrug ’Osvobo jenje* ", se je lani c Božiču zbrala v Parizu; tu naj bi preko svojih odposlancev pregledala delo minulih dveh let in določila pot za bodoči dve.
Ni dvoma, da stoji danes ta srbska Zveza v "prvi liniji" srbske demokratične emigracije - ne zaradi števila svojih članov pa tudi ne zaradi njihovih proslavljenih ali razvpitih imen. Kajti med njimi ni Jovanovičev,Jevtičev,Kneževičev,Gavrilovidev,Po tičev,Puridev,Djujičev pa Jevdjevičev, pa tudi ne Draškovičev. Imena kot Jurišič,Krstič,Ma. =: rinkovid,Radovanovid ali pa Tošid povedo sama po sebi malo ih samo'za radi teh imen ne bi nikogar v emigraciji bolela glava. Le neutrudno €elo in predvsem sveže,zdrave ideje so tej skupini iz skromnih emigra eijskih poskusov tam nekje leta 1947 v nekaj letih dale svoje ime ih svoje mesto. Danes ni malo resnih in starejših ljudi, ki smatrajo to skupino kot najbolj pozitivno v /sej srbski emigraciji.
Dve poročili
Branko Marinkovič je na pariški konferenci ob analizi situacije zozirom na Jugoslavijo ugotovil; da je vprašanje Jugoslavije za vele sile toliko manjšega pomena koli/or večji je problem vodikove bombe , Nemčije in Kitajske. Toda zunanjepolitično Jugoslavija ni odvisna od tega, kar želi ali bi hotel jugoslovanski Politbiro, ampak samo od razvoja odnošajev med Zapadom in Moskvo. V katerokoli smer naj že ta potem krene, v nobenem primeru Tit^v položaj ne bo zavidanja vreden . Tako se vsiljuje vprašanje, če morda tega ne slutijo ali celo že ne vi dijo tudi^sedanji jugoslovanski oblastniki, da jih namreč nekje v bo= dočnosti čaka sodba, proti kateri ne bo priziva.
Vse notranje spremembe v državi niso vodile v liberalizacijo re-zima, ker se ta v svojem bistvu ni prav nič spremenil,ampak so samo o jačale Titovo osebno diktaturo. Postal je tako formalni in dejanski gospodar Jugoslavije. V kolikor pa je partija odmirala, toliko bolj je rastla osebnost Tita kot,diktator ja in uzurpatorja. In prav tä značil na okoliščina nudi demokratičnim revolucionarnim silam posebno možnost za rušenje osovraženega režima.
Tu bi morala emigracija,, izpolniti svojo nalogo.Ta pa ne le da ne predstavlja nobenega kolektivnega političnega činitelja ampak vse hi= treje prehaja v obdobje razpadanja in stvarnega izseljenstva. Le mali del posameznikov, ki se niso izgubili v emigracijski problematiki," je ostal. In Branka Marinkoviča in njegove sodelavce v "Oslobodjenjü" za nimajo samo in izključno le-ti.
Marko Krstič se je v svojem referatu bavil predvsem z metodiko dela in s pogoji, ki jih postavlja sedanjost. Ti^pognji niso niti oni iz leta 1941 in 1939, pa tudi ne od 1918 ali celo leta 1903. Öe kaj smo se od marksizma mogli naučiti,da je treba računati z objektivnimi pngoji.K^ti zemlja se vrti in Jus hiti.. V razvoju Človeškega rodu ni doseženih "pozicij in izpolnjenih stališč, ob katerih se lahko ustavi= mo in tam taborimo do svoje smrti. Ne pozabimo,da smo v gibanju, - mf naša domovina, ves svet, vse kar obstoja. Da bi mogli izpolniti svoje obveznosti do naroda in ostati d/sledni svoji tradiciji, moramo demo= kracijo dojemati dinamično, moramo jo prilagojevati pobojem časa.V tem da sledimo občemu razvoju tako v domovini kot v svetu sploh, vidi Mar ko Krstič revolucionarnost pokreta,ki mu pripada.
Seveda pa je težko biti revolucionar že v mirni dobi in v svoji domovini! Koliko 'težje je potem biti šele sredi tujega sveta in celo v okolju konservativnega emigrantskega in izseljeniškega dremanja!
Krstič odklanja "politično mesečarstvo" voditeljev prve, Jugösla= vije,ki jih je čas pregazil; ne čakajmo vendar od njih kompasa,ko so ga pa že sami zdavnaj zgubili.Iščimo svoj lastni kompas! In z njim po "tem Odprimo svojemu narodu nove vidike.
Dve resoluči,ji
Prva je bila naslovljena na Srbe v svobodnem svetu, druga na "kme te,delavce in inteligente" v sužni domovini.
Resolucija izhaja iz predpostavke,da je borba proti jugoslovanski komunistični diktaturi nemogoča, ako ni predhodne temeljite retrlelje našega stališča do mednarodnih činiteljev in mednarodnega razvoja.Skup nega srbskega ali pa srbsko-hrvatsko-slovenskega programa in akcije no more biti, dokler bodo narodni voditelji čakali, da jih nekakšna usoda vrne na njihove stvarne ali umišljene položaje, na katerih so brez pro 'stanka kapitulirali skozi dobo treh desetletij. Kajti ni povratka na staro, ki je tako ali drugače pravzrok razvoja v letih 1941-1945 in •pravzrok stanju, v katerem se nahaja Jugoslavija že skoro celo deset= letje. Z revizijo stališča do mednarodnega sveta je združen tudi pre = gled zadnjih nekaj desetletij našega lastnega razvoja.
Zveza srbskih zadrug "Oslobodjenje" opozarja, da ni govora o kak£ ni učinkoviti akciji proti režimu Josipa Broza Tita, ako stremi emi = ■gracija za vzpostavitvijo starega stanja, kar ni možno niti na nacio = nalnem niti ne na političnem,socialno-gosp^darskem in tudi ne na kul = turnem področju. Prav tako tudi ni učinkovite akcije proti temu jugo = slovanskemu režimu brez skupne revolucionarne akcije Grbov,Hrvatov in Slovencev - pa naj bo to v domovini ali v inozemstvu.
Ker se preteklost ne more povrniti, zato ne živimo od lepih sporni nov! Ne vdajajmo se utvaram, da moremo po drugi strani karkoli pričako vati od naših tako imenovanih predstavnikov, ki nas že desetletja vodi = jo iz samoprevar v prevare, iz poraza v poraz. Izkoristimo vendar biva nje v svobodnem svetu, svobodni zgradimo nove poglede, ki bodo podreje ni interesom našega naroda in vezani na obči duhovni in materialni raz voj evropskega kontinenta.
Zveza "Osvobojenje" poziva na koncu te resolucije svobodne Srbe k sodelovanju in izjavlja, da je "pripravl j ena...na sodelovanje...z vsa= ko slovensko,hrvatsko in srbsko skupino, ki v dobrem delu" misli enako.
Druga resolucija analizira socialno in tehnično revolucijo,ki sta v teku ali po drugi svetovni vojni zamajali ves svet in napovedovali novi čas, ki že pretresa vse dosedanje sisteme, medtem ko ideologije' in politična gibanja izgubljajo smer in tavajo.
Tako je tudi sovjetski komunizem na razpotju,jugoslovanski pa ce= lo v razkoraku. Kriza poslednjega je popolna. Pred očmi,ki jim je ta poziv srbske Zveze namenjen, se razvija proces razpadanja komunistične ideologije in vodstva, ki brez prenehanja vrši na živih ljudeh nečlo = veške poskuse, pa doslej ni trajno rešilo niti enega osnovnega problc= ma. Tudi v Jugoslaviji se je podobno kot v Rusiji pod 'Stalinom diktatu ra partije sprevrgla v diktaturo enega Človeka. Nato resolucija prika= že v kratkih potezah poraze tega režima "narodnega izdajstva",ki je vsak trenutek pripravljen izdati narodne in državne interese zaradi ohranitve svoje diktatorske oblasti.
Zdaj je na narodu in njegovih borbenih sinovih, da storijo svojem povedejo državo na nova pota. Pa tudi na komunistih in sodelavcih z re žimom,ki od blizu opazujejo vso gnilobo in bedo svojega vodama in vse bolj zapadajo v razočaranje, leži neizmerna odgovornost.Oni naj proži= jo svojo roko demokratom doma in na tujem ter naj se postavijo na strm naroda v tej veliki borbi proti bankrotskemu in izdajalskemu režimu Jo sipa Broza Bita. Takim komunistom, ki nimajo rok omadeževanih s krvjo lastnih sonarodnjakov, bo v svobodni državi vedno dovolj možnosti za delo in napredovanje.
Resolucija končuje, da je v sedanjih pogojih mogoče voditi borbo za svobodo le, če se naslonimo na lastne narodne sile. Za velesile je Jugoslavija manj važnega pomena, zato ne bo osvoboditve brez našega odločnega dela in borbe. Brez žrtev ni svobode, svobodo si je treba prislužiti.
Povzetka obeh referatov in besedilo resolucij je bilo objavljeno v januarski številki NAŠE REČI.____________ (ps)
Na naslednjem listu sledi 6.nadaljevanje "NASTANKA SLOV.POLIT,STRANK"
Levstik je bil pač naš najnapređnejši in najrazboritej= ši kulturni delavec tretje četrtine preteklega stoletja, ki je tudi bolj kot kdorkoli njegovih sodobnikov fcoreninil v sir» venskem ljudstvu, doumeval vso našo narodno problematiko :n kritično usmerjal vso našo duševnost. On je proti konserva = tivni fevdalni orientaciji Bleiweisovega kroga prvi postavil načelo samostojne slovenske politike, izhajajoče iz lastnih sil naroda in prvi zanesel v naše javno življenje duha ostre načelne kritike,- brez katere je vsak napredek nemogoč. V svo jem listu, ki ga je pisal po večini sam, je takoj pogumno r= daril na odločno■slovenske in jugoslovanske strune, oživil zopet idejo zedinjene Slovenije, začel voditi odločno borbo za narodne pravice, kritično motriti vsa dogajanja našega javnega življenja, čistiti, dotlej meglene pojme o osnovnih načelih narodnega uveljavljanja ih tirati narod in njegove voditelje iz primitivnosti na raven'drugih kulturnih narodov. Bleiweisu ta sveži borec seveda ni mogel biti prijeten,glo « bok odmev je pa našel takoj v mlajšem rodu. Toda svojega pio nirskega poslanstva ni mogel dolgo vršiti, kajti že po 76 številkah so."Kaprej" (29•IX.1863.) ubile tiskovne pravde.Ta ko smo ostali Slovenci vnovič brez političnega lista.
Potreba po tem je pa medtem le naraščala, tako da se je niso mogli izogniti več niti prvaki. Toda da'ohranijo "Kovi= canf1 njih monopolni značaj, so prišli na absurdno misel izda jati edini slovenski politični list v - nemščini, češ da se bo doseglo z njim pri Nemcih razumevanje za naše zahteve. Ta namera prvakov je zbudila pri mlajših rodoljubih upravičene ogorčenje. Izbruhnil je pravi očitni boj med starimi,konser= vativnimi in avtokratskimi oportunisti okoli Bleiweisa ter mladimi, naprednimi in radikalnimi rodoljubi, nävzetimi že' Levstikovih idej. Stališče mladih je zastopal dunajski,v slo vanskem^duhu pisani^list "Ost und West" in v tej polemiki so se prvič zaceli po češkem zgledu rabiti tudi izrazi "staro = Slovenci" in "mladoslovenci". Bleiweis je po krivici sumil za pisca teh člankov Levstika, ves njegov srd se je nato o = sredotočil nanj m zabelo se je tisto sramotno starosloven ^ sko osebno preganjanje Levstika, ki ostane trajni madež' na vsem najožjem Bleiweisovem krogu. Seveda ni rodil odpor mla= dih še nobenega uspeha, temveč so začeli stari dne 3.1.1865. res izdajati "Triglav", ki je pa ostal le dolgočasen nemški-posnetek "novlške" politične ideologije.
^Ker so bile "No^ .ce" medtem že tudi močno oslabile svoj odločni boj izza prvih 60-tih let proti nemškutarjem in za narodne pravice in so ^isto zvodeneli tudi nastopi poslancev zanje, je postala zato potreba po slovenskem političnem li = stu že naravnost kričeča, (Čehi so imeli tedaj že 45 listov in avstrijski Italijani,katerih je bilo polovico manj kot nas, so imeli štirikrat več listov kot mi.) Tedaj je ljub =
1 jonsko okorelost vnovič razgibala naša Koroška, kjer je za= cel Einspieler brez vseh hrupnih priprav dne 14.I.1865.izda= jati dvakrat tedensko "Slovenca" z namenom "podučavati in o= mikovati vs-e Slovence v vseh rečeh, ki se tičejo svete Cerkve, politike, narodnosti,svobode in narodnega gospodarstva".
Einspieler je bil eden izmed številčno ne jake Čete du= hovnikov Günther-teithove šole katoliškega liberalizma, iz katere so izšli baš naši najmarkantnejši in najnaprednejši rodoljubni duhovnikivtiste dobe in v katero je spadal na Ko= roškem še Majer, na Štajerskem Trstenjak in Raič, na Kranj = skem pa poznejši.škof Pogačar. Einspieler je bil že 1.1848. naj najaktivnejši in najjasnejši politični delavec z narodno radikalno m kul borno napredno usmerjenostjo, zato je postal njegov "Slovenec" tudi na mah glasilo vsega mlajšega rodu z
Levstikom na čelu, ki se nič več zadovoljeval s strahopetnim "noviškim" polovičarstvom in Jeranovo bornirano reakcionar = no st jo . Slednj emu .. j e vse, kar je presegalo ozke jezikovne za= hteve, slabilo konservatizem in s tem že tudi ogrožalo - vet* ro. V "Slovencu" je razvijal Einspieler državnopravni pro = gram, ki ga je bil zastopal že v prejšnjih "Stimmen", le da mu je dal še mnogo radikalnejši narodni poudarek, obenem je pa dal prostor tudi Levstiku, da je začel v njem svoj boj pro ti zaduhlemu ozračju ljubljanske staroslovenske oligarhije in razvijati vsa tista gesla, ki so ustvarila potem mladoslo vensko miselnost. Povod za to so mu dajale zlasti čitalnice, ki se zaradi Bleiweisove sterilnosti niso razvijale z naglo naraščajočimi potrebami časa, začele že izgubljati značaj na rodnega pionirstva, po staj ati'vse bolj le torišče plehkega veseljačenja in v katerih no govorili med seboj celo prva= Jri več nemško nego slovensko.
Levstikov "Naprej" je izhajal premalo časa in je bila tedanja narodna fronta še tudi prešibka, da bi bil poskušal kakorkoli cepiti narodne vrste, temveč je v njem le jasnejše definiral razne narodno in kulturnopolitične pojme, a ob na= stopu Einspielerjevega "Slovenca" je razvoj že toliko dozo= rel, da so se začeli že jasno pokazovati obrisi dveh taborov - staroslovenskega in mladoslovenskega. Ni šlo tu še za prav nobena verska nasprotja, kajti verskih ali cerkvenih vprašanj se nihče sploh dotikal ni in nihče tudi ni v nobeni obliki o sporaval vse avtoritete Cerkve v kiji turnih vprašanjih, razen kolikor ni Einspieler, sam vzoren duhovnik, izražal ob raz = nih prilikah mimogrede jako naprednih nazorov tudi v nekate= rih cerkvenopolitičnih vprašanjih (odklanjal je n.pr.konkor= .dat iz 1.1855.) v nasprotju z reakcionarnim Jeranovim tabo = rom, ki ga pa ni kril niti episkopat, pač pa ga je iz oportü nističnih razlogov sprejel za svojega Bleiweisov krog. Slo je predvsem za odločnejši poudarek elementarnih nacionalnih zahtev v smeri demokratizma in za globlje razumevanje kultur nih potreb napram polovičarstva in programatiČni nejasnosti "‘avtokratskega Bleiweisovega kroga, ki tudi za kulturne potre be ni imel prav nobenega smisla (do "Matice" smo n.pr.prišli Slovenci šele zadnji izmed vseh slovanskih narodov in še po= 'tem je bila pod Bieiweisovim vodstvom nad eno desetletje kul turno popolnoma sterilna ). Na zunaj se je izražalo to na = sprotje najnazornej še v tem, da staroslovenci niso hoteli ni ti slišati o slovenskem'političnem listu, v katerem bi se' . brusila predvsem narodnopolitična vprašanja ( "Slovenca" so o čitno bojkotirali) in so nosili na svojem ščitu - Koseskega, dočim je imel Levs tik-Einspjeler j ev tabor zapisanega na svojih zastavah že - Prešerna.
Taki so bili vzroki in povodi prvih razpok v tedanjem številčno še dokaj šibkem slovenskem narodnem taboru. Na dnu teh nasprotij so pa podzavestno že tičale razlike v načelnem gledanju narodnega vprašanja sploh. Narodno gibanje se mora izražati v stremljenju po zedinjenju vsega nacionalnega ozem Ija, za katerim so šli n.pr.tedaj zlasti Nemci in Italijani, ter'v stremljenju po političnem osvobojenju, za kntero so se n.pr. tako žilavo borili Poljaki in Srbi. Pri nas staroslo = venci niso imeli za to niti najmanjšega smisla, a mladi so se začeli instinktivno bližati takemu pojmovanju.