PRICE: 2/-YEARLY: 20/-
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart Canberra
Vol. IX. — July 30, 1964 — No. 7
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
Reg. Address: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic.
Advertising: 48-6759 (Dr. J. Koce)
Published by J. Kapušin and Slov. Assoc. Melb. Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
JUGOSLOVANI! Servise in vsa popravila za Vaše avtomobile hitro in po najpovoljnejših cenah!
Delo opravljajo mehaniki — profesionalci!
ESSO SERVICENTER
Cnr. Sydney Rd. & Gaffney St. COBURG, Tel. 35-6354 Lastnik: VEBO STANKOVIČ
Editor: J. Kapušin Assist. Ed.: K. Kodrič
HOČEMO !
ŽIVETI
Dobro poldrugo leto je od tega, kar se je rodil drobcen nebogljenček; imenovali smo ga Slov. vestnik. Seve z otroci je križ. Predno s čvrsto nogo sami zakorakajo v življenje, so potrebni nege, vsestranske pomoči in ljubezni matere. Poznamo pa dobre, skrbne in ljubeznive matere, a tudi take, ki niso vredne tega svetega imena. No, kakšna je mati Slov. vestnika? Vse
prej kot dobra, skrbna, ljubezniva! Sicer, kako bi lahko dopuščala, da njen edini nebogljenec životari v bedi.
Dragi Slovenci in Slovenke! Mati Slov. vestnika ste vi. Mar se svojega poslanstva zavedate?
— Ne! Sicer kako bi mogli dopustiti, da za vaš list garata samo dva družinska Slovenca, delata brezplačno, vi vsi skupaj pa niste voljni poravnati stroškov za list. Mar sva samo midva Slovenca? Poznamo mnogo Slovencev, ki se ba-hajo s svojo denarno težo in tudi vsi ostali žive v relativnem izobilju, za slovenstvo pa niso pripravljeni žrtvovati niti tisto drobtino, ki jim sicer pade na tla, da jo potem s čevljem pomen-drajo. Slovenci, kar sejete, to boste želi v vaših potomcih, ki bodo, prav tako kot vi, jutri raje s čevljem pomendrali drobtino kot pa da bi jo nudili vam, njihovim roditeljem.
Kaj. Slov. vestnik predstavlja
Slovenski vestnik je edini list slovenske narodnostne skupine v Avstraliji, če izvzamemo
slovensko versko revijo "Misli". Nujnost, da tak list, ki je povrhu vsega še nepolitičen, obstoja, je neoporečena, kajti vse druge tukaj živeče narodnostne skupine imajo prav tako svoj list, nekatere narodnosti pa imajo več listov. Zatorej ostajamo Slovenci edina izjema sebičnežev!
Finančne težave
Slov. vestnik izhaja na 8 straneh mesečno. Za tiskarno, pošto, tiskovine in ostalo režijo trošimo približno £1300 na 12 številk. Od tega Slov. vestnik sam krije približno £1000 letno, od reklame ter naročnine. Ostali denar je treba nekako nekje dobiti. Doslej nam je primankljaj krilo nekaj prvotnih plesnih zabav, pozneje pa smo le-te ukinili zaradi enotnosti z društvom in je društvo samo krilo primanjkljaj. Letos je drugače: društvena blagajna je prazna in nam še nekaj mesecev ne bodo mogli pomagati, če po-
novno pričnemo prirejati plese, konkuriramo društvu, se pravi, nismo nič pridobili. Društvo ima obveznost do DOMA (£800 letno). Sicer Dom nam V razširjanju slovenske kulture bore malo ali nič ne koristi, vendar ne gre ga zgubiti. Torej žrtvovati to ali ono?
Ml HOČEMO ŽIVETI,
ker se zavedamo, da je slovenska tiskana beseda edina, povdarjava edina, kulturna drobtina, ki jo našim rojakom lahko nudimo. Po toči zvoniti je prepozno. Zato, danes imamo s Slov. vestni-kom nekaj kulturnega, nekaj, kar nas izpričuje, nekaj, na kar smo lahko nakljub vsemu ponosni, če ta nekaj danes spustimo iz svojih rok, se nam bo jutri pokazal za nepotrebnega, pa če prav bi se lahko dvignili z močnim listom. Nit našega življenja bi bila pretrgana, smrt neizogibna! Končno živeti hočemo, ker vidimo, da list počasi napreduje, da smo prebrodili začetne težave, ko sta se o Slov. vestniku pogovarjala zgolj oba urednika. Danes ljudje prihajajo k Slov. vestniku, stvar je nekako na pol stekla. Za našo narodno idejo velja, če stopi idealist s klobukom v roki med naše rojake.
Prosimo za Vas.
K. Kodrič in J. Kapušin
MED SLOVENCI V SYDNEYU
Pevci, pod vodstvom g. Klakočerja, so imeli 18. julija nastop v Redfern Town Hall. Orkester "Blue Jadran" pa je nastopil na avstralski prireditvi v Paddingtonu (St. Francis Church Hall). Odrezal se je dobro. Nastopil je s štirimi slovenskimi narodnimi in s štirimi — Beatles way. Imeli bodo ponovitev še dvakrat. Tako je Mario Abram postal nič drugega kot — "beatle".
Igralska družina pa se vadi igro, ki jo misli uprizoriti avgusta.
Slovensko društvo Sydney pa je to leto izdalo knjižico namenjeno naši mladini, saj ime knjige že samo pove: Prvi koraki. Uredništvo bi ne moglo o knjigi napisati kaj več, ker nismo bili o njeni izdaji obveščeni in je ne poznamo. Vsekakor pa se je SDS s knjigo močno predstavilo našemu občinstvu in je že sama ideja in izdanje dober dokaz kulturno-prosvetnega dela v Syd-neyu. Dobi se lahko pri društvu, vkolikor je bo društvo poslalo v razprodajo tudi nam, jo bomo drage volje razpečali dosedanjim in bodočim povpraševalcem.	_in
UGODNA PRILIKA ZA SAMCE V ST. KILDI.
Stanovanje, hrana in pranje perila. Dobra zagrebška kuhinja. Pokličite telefonsko številko 51-2853.
JAVNA PROŠNJA SLOV. VESTNIKA
Dragi rojaki in rojakinje!
Slovencem širom Avstralije je več ali manj znano, s kakšnimi težavami se bore narodni delavci v slovenskih ustanovah v Avstraliji. Naši skupnosti smo že večkrat predočili finančne težave, s kakršnim, se bontà v glavnem dva sama urednika Slov. vestnika, da list lahko izhaja. Za nami je dobro poldrugo leto, ko sva pričela izdajati slovenski tiskani list, namenjen vsem Slovencem v Avstrahj, poldrugo leto težav in tudi uspehov. Slovenci, vaš Slov. vestnik je danes v fmancmh težavah Gre se za vzdržati dva do tri mesece, potem se bodo stvari obrnile na bolje. Gre se za življenje ali smrt lista!
"OCbEMO ŽlyETI! Zcf° "odo zavedni slovenski rojaki in rojakinje finančno podprli. Vsak skromen dar za Slov. vestnikov tiskovni sklad nam bo dobrodošel!
Prosim, izrežite in odpošljitc	....................
Uredništvo SLOV. VESTNIKA
103 Fifth Ave, North Altona, Vic.
Rojak-inja naslov
se s svojim prispevkom £	/ /	in naročninom £1/0/0.
pridružujem JAVNI PROŠNJI SLOV. VESTNIKA, da bo list še nadalje izhajal.
S slovenskim pozdravom:
(Opomba: Akcija "JAVNA PROŠNJA SLOV. VESTNIKA» bo trajala tri mesece od dneva objave v Slov. vestniku.)
PONOVLJENA SKUPŠČINA SDM
v nedeljo popoldne, 29. junija, je bila ponovljena skupščina SD Melbourne. Ker je bila
X. Redna Skupščina SDM šibko zastopana, je društvo ponovno apeliralo „a članstvo, da se pol-
nostevilno udeleži ponovljene Skupščine. Odziv članstva je bil rahlo šibkejši kot na X redni Skupščini.
NOVICE IZ DOMOVINE
Slov. vestnik je v svojem poročilu o X. redni Skupščini SDM v motu povzel za F. Prešernom:
"... Skeleča misel, da Slovenec mile ne ljubi matere, vanj upajoče ..."
po vsemu temu, čemur smo bili priča na ponovljeni Skupščini, pa lahko samo še jočemo: Slovencem ni mar slovenstvo!
če naše ljudi povprašamo, čemu taka apatija, ti iz trte izvijejo dva osnovna odgovora: 1) brez tega lahko živim! 2) kaj pa društvo Slovencem predstavlja, kje je avtoriteta, kje so oznanje-valci naših svetinj, naše kulture, naše . . . Poleg teh dveh osnovnih odgovorov pa Slovenci poznamo dober ducat rojakov, ki so in ki še za slovenstvo garajo. Garajo iz idealizma, brezplačno! Morda je res, kaj delajo in kam vlagajo svoje napore. Morda so preveč, vsepreveč osebni Morda . . .
Kaka dva ducata (v Melbournu je kakih 5.000 Slovencev!) rojakov pa se je vendarle sestalo na ponovljeni Skupščini. Bili so različnih nazorov; v preteklosti so bile med njimi izrečene težke besede. To je bilo takrat, ko je bilo slo-
The
American
Tailors ★
MELBOURNE 50 BOURKE ST.,
Tel. 32-2245 ★
VODEČE PODJETJE V MOŠKI MODI!
ŽELITE SODELOVATI V DRAMATSKI SKUPINI ?
Dolgo, dolgo tega, kar je bila zadnja kulturna prireditev v Melbournu. Tudi letošnji odbor SD Melbourne ni uspel imenovati svojega kulturnega referenta, ki bi skrbel, da bi po dolgem času vendarle stopili na deske, da bi kulturno živeli. In vendar lahko Slovenci nekaj pokažemo, če to hočemo. Hočemo! — so doslej rekli g. Modere in njegova gdč. hčerka, gospod in gospa Venier ter g. K. Kodrič. Bi hotel še kdo izmed Slovencev? Namreč potrebovali bi še nekaj ljudi, da bi lahko pričeli misliti na vaje.
Uprava Slov. vestnika naproša vse tiste, ki bi radi sodelovali v dramatski skupini (udeležba je neplačana!), da se pismeno ali kakor koli prijavijo na uredništvu Slov. vestnika, lahko pa se prijavijo tudi pri g. Modercu na 18 Skewes Street, Avondale Heights, Vic.
venstvo deloma še življensko, ko so se kregali, ko so se trgali za to, kdo bo prevzel odbor, kakšni vplivi bodo pri društvu. Srečni časi! Stari delavci so nekako opešali. Bili so preobremenjeni, in razen obljub, jim ni bil nihče v oporo. V poslovnem letu so se najbolj veselili Skupščine, ne da bodo poročali o uspehih in neuspehih, da se bodo razbremenili. Plačilo jim je bilo običajno batina med letom in gorjača na Skupščini. Zato, ker so vse leto garali brezplačno! Morda tudi zato, ker so samo delali, niso pa mislili.
Danes je drugače. Slovenci, povsem drugače! Da bi društvo ob svojem desetletnem jubileju ne propadlo, je vstalo nekaj idealistov, ki so rekli: "Na svoja ramena sprejemamo delo v odboru." Po nazorih so različni. Med vsemi skupinami so idealisti! Pravzaprav je to nekakšen koalicijski odbor, katerega je narekovala nujnost. Bog daj, da bi to nujnost razumeli v različnosti in v potrebi!
Slov. vestnik, če bi v ta namen izdal svoj poseben "editorial", bi brez dvoma izpričal naslednje:
Ustvarite avtoriteto, Skupščina SDM naj postane tribuna Slovencev v Melbournu, naj bo široka, demokratična in nesebična.
živela slovenska enotnost!
URADNE URE SLOV. VESTNIKA
Cenjene naročnike in sodelovalce Slov. vestnika obveščamo, da so uradne ure Slovenskega vestnika kakor sledi:
Vsako sredo od 7. h do 9. zvečer pri g. j Kapu-
šinu — 103 Fifth Ave, North Altona, Vsaki petek od 7. h do 9. h zvečer pri g. K. Ko-driču — 6 Brown St., Avondale Heights.
Uredništvo
Novi UO SDM uvaja spremembe
Večina odbornikov je na svoji zadnji izredni seji UO SDM izglasovala predlog, ki bo prinesel temeljite spremembe v načelu SDM do svojih zabavnih prireditev. Kot prvo novost pri naslednjem plesu uvajajo vstopninski dar £1 na osebo katerega koli spola, ne 10/- kot je bilo doslej. Zaenkrat naprošajo obiskovalce plesne zabave, da pridejo na ples v primerni obleki ter da so med zabavo dostojni. S pijančevanjem je treba prenehati!
Po izjavah vodilnih v odboru pa se lahko zaključuje, da bo odbor v bodoče še radikalneje posegel: na ples lahko prihajajo zgolj pari!
Vse lepo in prav, vendar mi imamo svoje pridržke. Tudi samski fantje so Slovenci, in vsakdo nima možnosti, da bi s seboj pripeljal družico. In končno, vselej je veljalo pravilo, da se na plesih mladina spoznava! Samoljubno bi bilo, če be prezrli ta protipredlog g. J. žužka ter ostalih. Nekaj pa je nakljub temu treba storiti, da zavremo že zakoreninjeno pijančevanje in druge nevšečnosti. Društvo naj razmisli, temeljito razmisli, kako si bo zopet pridobilo zaupanje družin, vendar nikakor ne za ceno, da bodo samske fante popolnoma zapostavili. Vsi smo Slovenci, in naši samski fantje imajo grenko življenje. So sami, in društvo jih ne razume!
Kaj pa če bi društvo uvedlo dve kategoriji plesov?	kk
Sestava novega odbora SDM
Upravni odbor:
Vinko Molan, predsednik; Franc Pongračič podpredsednik; Marjan Peršič in Saša širca, tajnika; Martin Prosenak, blagajnik; Jože žužek, nač. za prireditve; Alojz Ašenberger, gospodar; Maks Hartman, socialni referent in Jože Milič, Stanko Ogulin ter Tone Urbas odborniki.
Nadzorni odbor:
Virgilij Gomizelj, Marjan Lauko in Simon špacapan.
V DOMOVINI STA UMRLA DVA VELIKA MOZA
Umrla sta v Ljubljani dr. inž. Maks Samec in Lojze Potokar
Slovenska javnost se je v tem mesecu za vselej poslovila od akademika dr. inž. M Samca rojaka iz Kamnika.
Predno so pokojnikovo truplo odpeljali iz Ljubljane v rodbinsko grobnico v Kamnik kjer bo poslej počival, se je od pokojnega poslovila na Žalah plejada slovenskih akademikov in inženirjev. Poslovilne besede je spregovoril akademik Anton Kuhelj v imenu Slovenske akademije znanosti m umetnosti, nadalje v imenu ljubij univerze rektor prof. Albert Struna, v imenu jedrskega inštituta "Boris Kidrič" inž. Milivoj Hladnik, ter vrsta drugih akademikov.
Skoraj istočasno je za vselej zatisnil oči tudi renomirani slovenski igralec g. Lojze Potokar. Kateri je bil poznan na odrskih deskah, po vojni pa tudi pri slovenskem filmu. L. Potokar je bil igralec, ki je brez dvoma najbolje poosebljal slovensko kmečko postavo. Pokojnik nas je zapustil v starosti 64. let, potem ko je preživel skoraj petdeset let na slovenskem odru. Bil je tudi drugod: po vsem Balkanu in v Trstu.
- ★ -
Zastrupitve s hrano v Soboti
V ljubljanskom "Delu" z 8. julijem beremo, da je v Soboti prišlo do zastrupitev s hrano, poročilo pa še ne navaja, s kakšno hrano in kdo je za to odgovoren.
Preiskava o tem je sove v teku.
Po prvem časopisnem poročilu ugotavljajo 31 težjih primerov zastrupitve in nekoliko več lažjih. Poročilo tudi ugotavlja, da bo to število znatno večje, ko se bodo vse obolele osebe prijavile m iskale pomoči v bolnišnici. Kot prvi ukrep so zdravstvene ustanove poklicale na pomoč zdravstveno osebje ih zdravila iz Maribora. Takoj pa so prepovedale nadalje uživanje katerekoli hrane, ki je lahko eventualno zastrupljena. Takoj so tudi poskrbeli, da so iz Maribora pripeljali zdravo neokuženo hrano.
Zanimivosti, ki jo mi verjetno ne bomo posnemali
v ljubljanskem tedniku "TT" vidimo sliko treh deklet slovenskega porekla, tretje generacije, na obisku v domovini svojih prednikov. Dekleta so 15 letna Darlene Kristoff, 17 letna Lynn Stick m 16 letna Sandy Polsak. Omeniti je treba, da Sandy Polšak poje v slovenskem pevskem zboru ZARJA.
Zanimivost, ki jo mi zelo verjetno ne bomo posnemali, ker že danes slovenstva skoraj ne poznamo.
- * -
Ekonomska-administrativna šola za Koper
Ekonomsko srednjo šolo so preimenovali v ekonomsko-administrativni šolski center. Sprememba je posledica potreb, zavoljo katerih so že pred dvema letoma ustanovili administrativni oddelek kot nekakšno podružnico Ekonomske
srednje sšole v Novi Gorici.
- ★ -
Koncert srednješolskih zborov v Celovcu
Sredi julija je pet srednjih šol iz Celovca priredilo glasbeno pevski koncert. Dijaki so se predstavili s pestrim sporedom narodnih in umetnih pesmi, z mladinskim orkestrom in godalnim kvartetom ter ljudskimi plesi. Na prireditvi je z uspehom sodelovala tudi slovenska gimnazija.
Drobne vesti	Slovenska revija MOST
Menziesovo potovanje
Koncem meseca junija se je v ZDA mudil premier Avstralije, Sir R. Menzies, kateri je, kot se predvideva, hotel izgladiti nekatere nejasnosti gledišč ZDA v odnosu do Malezije, preden je odpotoval v London na konferenco najvišjih predstavnikov dežel Commonwealtha.
V Beli hiši je Sir R. Menziesa sprejel prezident ZDA Johnson.
Uradni komunike razgovorov voditeljev dveh dežel ne navaja podrobnosti, vendar svetu pove, da sta se voditelja razgovarjala o dveh vprašanjih, ki sta bila doslej nekako nejasna.
Sir R. Menzies je v Washingtonu iskal solidarnostno izjavo in garancijo, da bodo ZDA vojaško intervenirale v primeru odkritega vojnega spopada med Indonezijo in Malezijo, g. Johnson pa je avstralskemu premieru predočil ameriške težave v jugovzhodni Aziji, predvsem v Vietnamu. Kaže, da sta oba državnika oba vprašanja vezala in povezala v eno celoto, Avstralija naj posveča Več pozornosti v jugovzhodni Aziji, kamor naj pošlje še več svojih čet in opreme, ZDA pa garantirajo obstoj Malezije.
Tik predno je avstralski premier prispel v ZDA, velja omeniti, da se je poluradni ameriški tisk razpisal o šibkosti in zastarelosti avstralske armade, uradni krogi pa so često povdarjali potrebo, da Avstralija dejansko poseže v dogodke v Aziji, ker da je sama, baje, najbolj zainteresirana na tem področju. Uradni komunike najvišjih predstavnikov Avstralije in ZDA se ob koncu polaska z izjavo, da Avstralija prispeva vse, kar more, za ohranitev miru v temu delu sveta, medtem ko je Sir R. Menzies, takoj, ko je prispel v London, napovedal, da bo Avstralija v naslednjih dveh ali treh letih skoraj podvojila izdatke za armado, vsa nadaljnja leta pa se bo oboroževala intenzivno v skladu s potrebami.
"Tako je volk sit in koza cela!"
NOV CENTER ZA TEORETIČNO FIZIKO V TRSTU
Na slovenski obali v Miramaru pri Trstu so pričeli z gradnjo centra za teoretično fiziko.
18. junija so v bližini miramarskega parka pri Trstu položili temeljni kamen bodočega mednarodnega centra za atomsko energijo in teoretično fiziko. Agencija za atomsko energijo v miroljubne namene ima svoj center na Dunaju.
Inštitut kot tak bo zajemal poleg raziskovalnih dvoran in prostorov še predavalnice in stanovanjske zgradbe za znanstvenike in študente. Poleg generalnega direktorja atomske agencije Sveda dr. Eklunda ter predstavnika Sveta guvernerjev te agencije prof. Sallavettija, so bili prisotni še drugi sodelavci ter funkcionarji. Trst se je v konkurenci z nekaterimi nordijskimi mesti več let potegoval za častno mesto gostitelja prvega mednarodnega centra za teoretično fiziko.
Sovjetske vojne ladje v Splitu
18. junija je v spremstvu dveh eskortnih ru-šilcev črnomorske flote priplula v Split sovjetska križarka "Mihail Kutuzov", s katero je prispel tudi komandant črnomorske flote vicead-miral Serafim Evgenijevič Cursin. Jugoslovanski tisk komentira ta obisk kot naraven pojav mešane sovjetsko-jugoslovanske pogodbe. Zares, čisto naraven pojav. Najprej kulturne izmenjave, potem spet Titovi obiski v Moskvi in zatem še v Leningradu, trgovinske in ekonomske pogodbe, zdaj vojaške . . . Konec jugoslovanske neodvisnosti od Moskve in konec je tudi tistih simpatij svobodnega sveta, ki jih je Tito žel zaradi svojega "ne", ki se ga je drznil reči Stalinu. Domačo reakcijo pa najbolje ponazurujejo dogodki okrog študentov v Ljubljani!
Prejeli smo drugo številko tromesečne revije MOST, ki izhaja iz dveh zamejskih slovenskih pokrajin: Koroške in Primorske. Revija je registrirana v Trstu, zastopana pa je enako tudi na Koroškem (Lev Detela iz Dunaja je glavni urednik). že površni pogled skozi revijo nas sooči z dejstvom, da pri reviji sodelujejo ljudje različnih nazorov in iz različnih kontinentov, sledijo pa istim demokratičnim ciljem. Revija je strogo literarna. Sam naslov revije pove, čemu je revija namenjena. Je most med starim in novim svetom in je končno most med tujo in domačo literarno umetnostjo. V reviji opazimo, da je bo-
gato zastopana pa sodelavcih in je kulturno politično dozorela času. Iz revije tudi diha prijeten vonj nove generacije, ki je demokratična, polna idealov in pravzaprav edina alternativa okostenelemu sistemu v domovini.
Pravzaprav ni revija namenjena zgolj novi generaciji, ki se šele poraja med Slovenci, marveč je prijetno in poučno branje za vsakogar. Revije toplo priporočamo. Naročite jo lahko preko uredništva Slov. vestnika ali pa direktno na naslovu: Revija MOST, TRST — TRIESTE, Via Donizetti 3. Italia. — Enoletna naročnina: en funt in pol.
f Primerjaj z drugimi naše fotoaparate ' f
s pet let garancije
MAMIYAFLEX C2	£55
S ANIL YD 8 mm 200 mm £58 RETINA 1135 35 mm	£39/10/-
J. EKSELMAN STUDIO
RETINA 1115 35 mm	£30
35 mm FOTOAPARATI OD	£7/10/-
8 mm MOVIE APARATI	£12
MELBOURNE, C.T — Tel. 32-1005 252 Elizabeth St. (zraven Mayerja)
PRIPOROČA SE IN POZDRA VLJA SVOJE KLIENTE IN SLOVENCE
Potuj z veselimi ljudmi —Potuj s Sitmar v Napelj
Obiščite Vam najbližji Potniški urad in vprašajte za vse podatke: za potne cene in rezervacije na štirih enorazrednih popolnoma za Vašo udobnost urejenih Sitmar jevih prekooceankah : "Fairsea", Fair Sky", "Castel Felice", "Fairstar".
SITMAR
Sitmar Line, C.M.L. Building, 330 Collins Street, Melbourne, Vie. 16 Bridge Street, Sydney, N.S.W.
IIIIIIIIIUIIMMIiyillllllllAlllilllWWMIIWIAWIIIII^^
ŠE VEŠ, SKUPNOST, SVOJ DOLG
t m m
Pričujoči reportaži, ki je bila natisnjena v ljubljanskem Delu (edini slovenski dnevnik) dne, 25. junija, mislim, ni potreben nikakršen komentar. Pripominjamo le, da je to odlična slika ne samo kmetov-boreev temveč slovenske vasi. Zakaj ne bi povedali še, koliko mladih starcev se potika po svetu zaradi istih pogojev in zaradi — obnove! Uredništvo upa, da bo reportaža marsikaterega bralca zanimala, zato pričujoči ponatis.
—	Zakaj pa ' ste pravzaprav prišli sem gor, v te hribe?
—	Rad bi napisal za časopis, kako živite!
—	Kdo? Mar jaz? je počasi vprašal Ignac Bončina.
—• Vi, da! In drugi In drugi borci tu okrog, na kmetijah!
Sedela sva pred hišo, dobro uro hoda strmo navkreber, pred majhno hišico njegovega popol brata, v Srednji Kanomlji. Nekaj časa sva molčala. Enainpetdestletni mož se je počasi obrnil k meni:
—	Veste, premišljeval sem, če je vsa ta leta kdo prišel k meni in me vprašal, kako živim. Nikogar ni bilo, vi ste prvi ... V časopisu včasih berem, da smo se borili za lepšo bodočnost in lepše življenje . . . Večina res živi bolje. Jaz pa tako slabo kot pred vojno, nič boljše. Ne vem, če boste to napisali, povedal pa sem vam kljub temu . . . Nič ne rečem, če bi lahko delal. Toda, bil sem trikrat ranjen, zdravniško spričevalo imam, da ne morem delati. In res ne morem . . . Kako pa živim? Kako lahko danes živite, če imate 5000 din invalidnine?
Govoril je tiho, mirno in počasi. Kot da bi vsako besedo premislil.
Intermezzo
Pred dnevi sem poslušal razpravo na občinski konferenci komunistov idrijske občine.
—	Nujno je treba odpraviti težke razmere, v katerih živijo ostareli borci in aktivisti-kmetje. V naši občini živi na 119 kmetijah (98 hribovskih, 21 nižinskih, od tega je malih 71, srednjih — 42 in večjih — 6) 262 ljudi, med njimi 61 borcev. Nujno pomoč v strežbi in negi (zaradi starosti) potrebuje 31, denarno pomoč pa 51 kmetov.
Sedaj pa prejema od tega števila le 5 ljudi denarno podporo v višini od 2000—5000 dinarjev.
Ne, modeloval pa ne bom! Ne morem!
—	Kaj pa vi mislite, me je vprašal Ignac Bončina. Ali sem zaslužil majhno pokojnino ali je nisem? Aktivist sem bil od leta 1942, partizan od januarja 1943. Po vojni sem nekaj časa delal v rudniku. Potem nisem več mogel, zaradi ran . . Res je, imel sem nekaj zemlje, če lahko rečemo zemlja tem strmim hribom. Pa kaj bi z njo, če ne morem delati, kupiti pa je tudi nihče noče, ne mara je tudi zadruga. In prepisal sem jo bratu . .
—	Pa ste vložili že kakšno prošnjo?
—	Sem, pred dvema letoma. Doslej še ni bilo
nič.
—	Zakaj pa večkrat ne greste v Idrijo in povprašate?
—	Kaj bom hodil, saj vsi vedo, kako je z menoj ! Ne, moledoval pa ne bom ! Ne morem . . .
—	Kje pa živite?
—	Sobico imam pri bratu. Kuham in perem si sam. Ne vem, kako bo, če mi bo zdravje še bolj opešalo . . .
»SSSaWJSXSttCXKJCSSXXXXJ^
Vseh vrst najmodernejšega pohištva, TV, Hladilniki, radiogrami, električne svetilke, posteljnino lahko udobno nabavite pri
Warta Home Supplies
206 Barkly Street, Footscray Tel. 68-3991
UGODNI KREDITI	TRADE-INS
Osamljeno življenje pod slamnato streho
Jernej Logar živi v Otaležu, na svoji tri johe veliki bajtariji. Skupaj s ženo; otrok nista imela. Leta so minevala med trdim delom od zore do mraka in med trdim delom sta se postarala ter oslabela. On, star 65 let, je videti precej starejši, kot priča leto rojstva. Stara bajta, pokrita s slamo, je le za silo zakrpana. Z ženo ne moreta več kdovekaj nerediti, drugega pa ni.
Jernej Logar je bil partizan od septembra 1943. Tudi ranjen je bil. Po vojni pa živi na svojih treh johih in redi eno kravo.
—	Vidite, to je svet, ki sem ga podedoval po mami. Pridelam toliko krompirja, da ga z ženo med letom sama pojeva, dva mernika pšenice in tri mernike turšice. Seno za kravo pa moram vedno dokupiti . . . Tako, kakšnih pet do osem "kvintalov".
—	Koliko denarja dobita z ženo na mesec?
—	Koliko? Tri tisoč na mesec od občine. Prej, ko sem še lahko delal, sem šel drugim kmetom pomagat, sedaj pa me več nihče ne mara . . . Veste, lani so tu blizu gradili gozdno cesto, šel sem k tistemu, ki je vodil, pa mi je rekel: "Puslušaj, Logar, toliko mlajših se mi ponuja! Kaj bi s teboj?" Ja, tako je . . . Opešal sem!
—	Ste kdaj prej mislili, kako boste živeli na stara leta?
—	Sem, sem. Mislil sem, da bom lahko s prihranki shajal. Pa kaj ko so skopneli . . .
—	Zakaj pa se niste kje redno zaposlili?
—	Saj bi se! Toda, doma je živela bolna mati . . . Nisem je mogel pustiti same. Ostal sem doma . . .
Nekaj časa je molčal, nato pa rekel:
—	Vidite tisti grm, tam spodaj? Pred dnevi mi je tam lisica požrla dve kokoši!
Sam ne vem, zakaj sem se nasmehnil. On, Jernej Logar, je to opazil:
—	Vi se lahko smehljate . . . Tiste dve grahki pa sta znesli na mesec vsaka po dvajset jajc. štirideset krat petindvajset pa je . . . No, za ta denar pa z ženo nekaj časa jeva . . . Kakšen dinar sva dobila tudi od mleka, sedaj pa čakamo telička, pa tudi mleka ni dosti.
Gledal sem ga. Oblečen je v stare, ponošene in pokrpane hlače, v prav takšno srajco in telovnik, s preznojenim klobukom na glavi.
—	Vidite te čevlje? To so bili dobri čevlji, pred petimi leti novi. Sedaj je konec z njimi . . . Skušal bom prihraniti nekaj denarja, da si bom do zime kupil nove, sicer še iz hiše ne bom mogel. Drugih pa nimam . . .
—	Koliko pa bi potrebovala z ženo, da bi imela, vse kar rabita?
—	Koliko?
Po krajšem poudarku je rekel:
—	Ja, deset tisoč bi bilo kar dovolj. Potem
bi živela kot ljudje!
"Tudi Tine se ni vrnil . . ."
Njen obraz je takšen kot obraz žene, ki je vse življenje trdo delala na zemlji, skoraj tri ure dobre hoje od Spodnje Idrije v hribih, v Srednji Kanomlji. Izsušen obraz, poln gub.
Marija Velikanje je imela osem otrok. Stiri sinove in štiri hčere. En sin je umrl, trije po so padli. Pred dnevi je umrl tudi njen mož, Jerneje. življenje ji ne prizanaša. Ob teh udarcih pa je povrh vsega še na desno oko oslepela, skoraj oglušela, pa tudi zaradi nog bo morala k zdravniku, kot pravi sama, "ko bom lahko hodila!"
Vsi trije sinovi so šli prostovoljno k partizanom.
—	Za Janeza in Pavleta sem vedela, da sta padla . . . Tineta pa sem čakala tudi še po vojni . . . Kolikokrat sem stala na pragu in gledala navzdol, toda, ni ga bilo . . . Tudi njega so ubili . . . Tako dobri fantje so bili vsi trije . . .
Vsa povojna leta je hodila v črnini. Sedaj, ko ji je pred dnevi umrl še njen mož Jerneje, ne nosi črne obleke. Najbrž zato, ker nima denarja, da bi si jo kupila.
živi pri hčerki in zetu. Za svojimi fanti dobi na leto 24.000 din invalidnine. Štirindvajset tisoč na leto! Ni povedala naravnost, toda vsakdo lahko opazi, kako je zagrenjena, ker pač živi — mogoče samo po njenem?! — na stara leta drugim v nadlego. Sedaj, ko ima 82 let. In potem je dejala, mimogrede in komaj slišno: (Dalje str. 5 )
Če hočete res okusiti prvorazredna vina (burgundec, klaret, rizling, Barossa Pearl itd.), obrnite se na tvrdko
ki dobavlja pijače tudi za Slov. društvo.
Telefonirajte in dobavili Vam bomo brez naknadnega doplačila vsa Vaša naročila solidno, poceni in kvalitetno!
TROTMANS
Vogal Moreland & Melville Roads WEST BRUNSWICK, Vic., Tel. 36-6015
ZA VSA POTOVANJA V AVSTRALIJI IN INOZEMSTVU
se obrnite na
"ITALVI AGGI"
31 SWAN ST., RICHMOND, VIC. — TEL. 42-2043, 42-6203
Stavba postaje Richmond — Tram stop št. 8
Kamorkoli — s kakršnimkoli sredstvom in preko vseh problemov pomagamo ♦ Smo opolnomočeni zastopniki emigracijskega urada za vstopne vize v Avstralijo ♦ Vsi potovalni dokumenti BREZPLAČNI + Pomagamo s financiranjem pri potovanju za Vas ali Vaše pri prihodu iz inozemstva ♦ Uslužimo pri obračunu dohodkov (Tax), polnomočij, prevodov itd. ♦ Poslujemo tudi ob sobotah dopoldne.
PRIJATELJEM, ZNANCEM IN SORODNIKOM (BEGUNCEM) LAHKO
POMAGATE PRI PREHODU V AVSTRALIJO IZ ZAHODNIH DEŽEL!
Za vse informacije
se obrnite do Mrs. Mira Sacerdoti Assistant Manager (Zagrebčanka)
ŠE VEŠ, SKUPNOST, SVOJ DOLG . . . ?
(Nadaljevanje s str. 4 )
—	Saj je že vse za menoj, teh nekaj dni bom pa že nekako . . .
"Bojim se obiskati zdravnika! Kako bom plačal?"
Stanko Prebil živi v Straži, blizu Cerknega. Star je 44 let in ima tri otroke. Najmlajši ima štiri leta, najstarejši pa 14 let. Pri partizanih je bil od februarja 1943. Mlada leta je preživel kot vsi bajtarski sinovi, siromašen in večkrat lačen kot sit. Potem si je pridobil kvalifikacijo za zidarja in nabral 7 službenih let, brez; vojnih let . . . Torej ima sedaj približno 11 let službe.
—	Vse bi šlo, če me ne bi pred desetimi leti brcnil konj in mi hudo poškodoval vranico . . . Zdravniki so me komaj rešili, — je pripovedoval Stanko Prebil. Od takrat pa se nisem več popravil in sem težak samo 54 kg. (visok je 171 cm, op. p.) Delati ne morem več in na zemlji se muči žena. Lani sem plačal 30.000 dinarjev davka. Prosil sem za priznavalnino ali za karkoli že, ker se sam ne morem več preživljati. Niti sebe, niti svojih otrok. Pred več kot enim letom sem vložil prošnjo, toda doslej še ni bilo ničesar . . . Veste, bojim se iti k zdravniku! Ne zaradi tega, ker je pregled drag, ampak zato, ker vem, da me bo poslal na zdravljenje in ker vem, da ne bi mogel plačati svojega prispevka . . .
—	Kdaj ste si kupili nazadnje obleko?
—	Leta 1949, ko sem se oženil!
—	Imate kakšne dohodke?
—	Ne, razen kar pridelamo doma! To pa je še za nas premalo!
Govoril je tiho, nekoliko nervozno.
—	Ta negotovost, ta lastna nemoč me zelo muči. Ne vem, kako bo, če ne bom dobil priznavalnine . . .
Bojazen oslabelega in bolnega moža, ki je bil 'včasih močan in zdrav. Bojazen moža, ki je bil med tistimi, ki so se borili za lepše in boljše življenje. Od februarja 1943 dalje . . .
Franc Likar in njegovih 11 otrok
Franc Likar živi v Krnicah. Dve uri in pol dobre hoje v hrib proti zahodu od Spodnje Idrije. V otroših letih je bilo doma pet otrok in ker oče — dninar ni zaslužil za vse, da bi bili vsaj siti, je moral mali Franci od hiše za pastirja, ko je bil star komaj deset let. S štirinajstimi leti je postal "holcar" (hodil je na delo v gozd) in ostal do svojega dvajsetega leta. Potem je moral obleči italijansko vojaško suknjo in služiti svoj rok. Leta 1939 se je oženil, dve leti kasneje pa je moral spet k vojakom. Takoj po razpadu fašistične Italije je šel prostovoljno k partizanom, v Vojkovo brigado. Bil je ranjen in po okrevanju postal borec Gradnikove brigade. Marca 1945 je bil drugič ranjen; drobec od mine nosi še sedaj v hrbtu. Ima enajst otrok, najstarejša hči je stara 24 let, najmlajša pa 4 leta.
—	živim na tem svetu, je pripovedoval. Ta naš hribovski svet meri 30 ha, od tega je orne zemlje hektar in pol. Koliko pridelamo? če se-štejem vse pridelke in njihovo vrednost, potem lahko rečem, da smo vse leto pridelali za 500.000 dinarjev. Starejša hči se je omožila, sin je pri vojakih in s tem denarjem nas živi dvanajst (otroci, žena in mati), šest otrok pa hodi v šolo. Kaj jemo? Krompir, polento in mleko. Vse bi šlo, če bi lahko opravljal tudi težka dela, pa ne morem. Kaže, da bom moral na operacijo (drobec!), kako pa bo potem, ne vem . . .
Nikoli ni med pogovorom niti malo potožil.
—	Mislil sem, da bo kar šlo . . . Ne bojim se dela . . . Toda, nisem računal, da bodo rane hodile za menoj!
Potrebna je stalna denarna pomoč
Ciril Kumar, tehnični sekretar pri občinskem odboru ZB NOV Idrija meni:
—	Vsi, ki smo jih obiskali, brez dvoma nujno potrebujejo stalno denarno pomoč. Pa tudi
mnogo drugih. Naš odbor se s tem strinja in na razne načine skuša doseči zanje priznavalnino. Vse težave pa izvirajo iz dejstva, da občina nima denarja!
Tudi . predsednik občinskega odbora ZB NOV Ivan čuk pravi, da je nujno čimprej odpraviti problem, ki bo vsako leto težji, če ne bomo ničesar naredili. Dejal pa je tudi:
—	Vsekakor pa tega samo v občinskem merilu ne moremo rešiti. Probleme bi morali odpravljati v republiškem okvirju.
mmmw*mmmwmìwwiwiiw — mw«»_- - h •ìrti-win.rwww.........................JIH I
' Darilne pošiljke in letalske ter ladijske' vozovnice
je najbolj naročiti pri tvrdki
Dr. J . KOCE 37 Heidelberg Rd., Clifton Hill, Vic.
TEL. 48-6759 ki je najstarejša, največja in najboljša slovenska tvrdka v Avstraliji.
Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli,
kadarkoli in karkoli. Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam. Za vpoklic deklet (zaročenk) in sorodnikov dajemo najbolj točne informacije!
POSREDUJEMO VAM Z NAJBOLJŠIMI POGOJI VSEH VRST ZAVAROVANJA (ŽIVLJENSKO ZA V AR., HIŠE, AVTE, ITD.)! OBRNITE SE NA NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. V AH, 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378 ZASTOPNIK ZA N.S.W. : Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW — Tel. 32-4806 NAJNOVEJŠA POSEBNOST! Direktno importi-rano štajersko bučno olje! Količina omejena jpohitite! Dobite pri naši tvrdki in pri podjetju ;	HOJNIK.	i
IIIIIIIIIIUUIIIWIIIUMIII*lil«lll*«>«AJII**a
$
* * *
ZA VSE BOLEZNI NA TELESU
VAM LAHKO POMAGA
* *
I
*
Mr. F. G. ROBERTS
*
* *
M *
* *
-K
in njegovo polno kvalificirano osebje
Zdravljenje naravnim potom in z ostepatijo.
289 MALVERN RD., SOUTH YARRA, VIC. TEL.: 24-5508, 24-5887.
F. PREŠEREN:
VIII. SONET SONETNEGA VENCA
Viharjem jeznih mrzle domačije bile pakrajne naše so, kar Samo! tvoj duh je zginil, kar nad tvojo
jamo,
pozabljeno od vnukov, veter brije.
Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužno glavo; od tod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije.
Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso njih budile, omolknili so pesem sladki glasi.
Kar niso jih zatrle časov sile, kar raste rož na mladem nam
Parnasi, izdihljaji, solze so jih rodile.
V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO:
£2/0/0 T. Gržina.
£1/0/0 V. Menart, D. Antičevič, I. Uršič, J. štolfa, A. Brne, Neim., Neim. VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO!
Se seliš, sporoči tudi listu spremembo!
|| Prodajate? Kupujete? jj ■	Hišo? Zemljišče? |
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
CONTINENTAL SMALL GOODS
JOIN HOJNIK
213 ST. GEORGE RD.f NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
ŠPORT
•v.4."' v* ' r■ ■ ■
" "I
IZLET NA SNEG
(Falls Creek — Mt. Buffalo)
Slov. Vestnik prireja tradicionalni Izlet na sneg.
Prijave pošljite na uredništvo do 7. avgusta. Prijavi naj bo priložena kavcija £2/0/0. Kasnejše prijave se ne upoštevajo. Za informacije kličite zvečer J. žužek, 38-1679. Polna cena £4/0/0. Prijavljene! bodo pismeno obveščeni o odhodu.
SLOV. VESTNIK 103 Fifth Ave., North Altona, Vic.
Bo Real Madrid gostoval v Avstraliji ?
Španski Real Madrid je eden najboljših nogometnih klubov v svetu in bo mogoče drugo leto gostoval v Avstraliji. Je tudi eden od najbogatejših in najtalentiranejših klubov v svetu.
Real Madrid je eden izmed sedmih španskih nogometnih klubov, ki je zaprosil avstralsko nogometno federacijo (Australian Soccer Federation), če bi smel gostovati tukaj drugo leto.
Zadnjih deset let je Real Madrid plačal največje sume za svoje najboljše svetovne igralce. Stadium Real Madrida ima prostor za 125.000 gledalcev in ima 50.000 članov, drugih 50.000 pa jih čaka za članstvo.
Australian Soccer Federation še ni naredila proračuna za koliko je Real Madrid priprav-
ljen gostovati tukaj. Samo po sebi je razumljivo, da vsota ne bo znašala manj kot 12.000 funtov. Sekretar ASF, Mr. Bob Clark, je podal polno listo klubov in timov, ki so vprašali za gostovanje v -Avstraliji naslednje leto:
Real Madrid, Barcelona, madridski Athletic, Valencia, Zaragoza, Seville in Biboa iz Španije.
Narodni nogometni tim iz Rusije.
Paynthinaicos iz Grčije.
Montreal Soccer Club iz Canade.
Jednota iz čehoslovaške.
Sam čez Atlantik — v 27 dneh
Drzna avantura francoskega častnika Tabarlyja.
20. jun. so v ameriškem pristanišču New-portu v zvezni državi Rhode Island tulile sirene vseh zasidranih ladij in tudi troblje vseh na obali parkirajočih avtomobilov, ko se je približeval cilju zmagovalec letošnje transatlanske regate z jadrnicami francoski mornariški poročnik Eric Tabarly na svojem 13,5 m dolgem dvojamborniku "Pen Duick II", ki je prebrodil to skoraj neskončno in samotno pot (3000 mor. milj) od Plymoutha v Vel. Britaniji v dobrih 27 dneh (ali natanko še eni uri in 59 minut več). Na bregu ga je pričakovalo več tisoč ljudi. Med njimi je bil tudi francoski generalni konzul iz Bostona Sevelli, ki se mu je s hitro motorko odpeljal še po morju naproti, da mu je kot prvi še od daleč sporočil veselo vest, da ga je predsednik de Gaulle za to drzno športno dejanje imenoval za viteza častne legije.
Ta 32-letni francoski pomorski častnik — najmlajši med vsemi 14 udeleženci (eden se je še vrnil na start, ker se mu je kmalu po odhodu poškodovala jadrnica) med vsemi, je s tem podvigom postavil nov rekord na tej preskušnji, ne glede na to, da je bila prej, izvedena za kakih 1,90 km daljša. Naslednji za njim se je izkrcal prejšnji rekorder in veteran Anglež Francis Chichester, toda šele naslednji dan, v še večjih presledkih pa so se pajavljali v luki drugi — kot tretji avstralski zobozdravnik Howell.
Franzoz je prestal strahoten boj z valovi in vetrovi z neverjetno žilavostjo. Po prvih pripovedovanjih se je moral prebiti skozi tri silne viharje. Osmi dan jadranja ga je zadela pretresljiva nesreča. Zaradi silnega navala valov mu je s krova odneslo avtomatično krmilno napravo, tako da si potem skoraj ni mogel utrgati pravega časa za spanje in odpočitek. Med kratkimi odmori — če je bilo morje spokojno — je bil vselej primoran krmilo trdno privezati, da ni izgubil najkrajše smeri.
Dogodivščina skoraj res presega vse, kar si more izmisliti človeška domišljija v pehanju za avanturami v današnjih časih.
MIRO CERAR DIPLOMIRAL
Skoraj hkrati z osvojitvijo državnega prvenstva 1964 v telovadbi je Miro Cerar tudi diplomiral na pravni fakulteti. Cerarjev uspeh v študiju je vreden poudarka predvsem zato, ker je naš šampion s tem ovrgel trditve nekaterih, da je nemogoče biti hkrati vrhuhski športnik in dober študent. Naš šampion je zaključil študij sredi priprav za olimpijske igre. Prav te priprave pa zanj ne pomenijo le fizičnih naporov, ampak tudi veliko psihično obremenitev, saj bo skušal v izredno močni konkurenci braniti naslov svetovnega prvaka na bradlji in na konju z ročaji.
Ob tem njegovem novem uspehu mu čestitamo tudi mi!
Argentinski nog. igralci v Avstraliji
Dante Moyano je edini Argentinec višje kvalifikacije, ki igra v Melbournu. Drugače v Sydneyu. Zadnje štetje tam nam pove, da igra v Sydneyu štirinajst Argentincev. Deset od njih
je igralo v vodilnih tirnih v Argentini.
★
Novi nogometni igralci
POLONIA pričakuje čez kakšnih štirinajst dni 26 letnega Romana Chilwa, GEORGE CROSS pa je dobil Roy Thurnhama iz Anglije. Thurn-ham, 23, se je priselil sem z družino za stalno. Vsi izgledi in vesti kažejo, da JUST v bodoče ne bo mogel dobiti igralcev iz domovine ali pa zelo težko. Saj tako smo povzeli iz jugoslovanskega športnega časopisja. Je več razlag za razlog. Ne bilo bi pa napak, če bi uprava JUST-a nekoliko resneje in bolj kvalificirano vprašanje tima presmotrila.
ODLIČNA KNJIGOVEZA VA—
NIZKE CENE	l
o
Poročni albumi — albumi vseh vrst —
Popravila knjig itd. vam usluži ceneno, odlično in hitro
Janez Burgar
19 A'Beckett St., Kew, Vic. Tel. 86-8118 ;
Flotta Lauro
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
ZA VSE INFORMACIJE OBRNITE SE NA FLOTA LAURO LINE (G. IVAN GREGORIO
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941
TISK — ZNAK NAŠE KULTURE! je naše geslo.
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV ima na prodajo svoje plošče:
I.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Sinoči je res luštna noč bila;
2.	Pobratimija;
3.	Kaj ti je deklica;
4.	Vinček,
5.	Te, te, te;
6.	Orkester;
7.	Orkester;
8.	Dekle na vrtu;
9.	Briška;
10.	Od Celja do Žalca;
11.	Klic Triglava.
II.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Regiment po cesti gre;
2.	Furmanska;
3.	Kako bom ljubila;
4.	Ne tožim;
5.	Peklenski večer;
6.	Orkester;
7.	Hišča ob cesti stoji;
8.	Gor črez izaro;
9.	Angel j ček varuh moj;
10.	Rasti rožmarin;
11.	Slišala sem ptičko pet;
12.	Orkester.
Cena posamezni plošči je dve funti. Dobite jih pa pri o. Baziliju v Melbournu, pri o. Odilu v Sydneyu, v Slov. domu v Melbournu, na prireditvah PZ Triglav in na uredništvu Slovenskega vestnika. PRIPOROČLJIVO!
Zelo malo ...
Zelo malo je potrebno za odpreti hranilno knjižico za vsakega člana Vaše družine pri E. S. & A. Bank.
Regularno varčevanje je zagotovljena in najboljša pot za pridobitev stvari, ki jih želite zase in za svojo družino.
Ustavi se še danes pri najbližji E. S. & A. banki in videl boš kako enostavno je odpreti hranilni konto.
E. S. & A. SAVINGS BANK LTD.
Prihrani danes za jutri . . .
seveda pri banki E. S. & A.