GLAS Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev. 28. • Chicago, HI. 7. augusta 1903. Leto II ZiTEDNOST PEI JiCIP NOCI AMZMA. • _ Socializem srnistro zboljšanja gmotnega stanja. V. D.i bi živeli oni po naukih, katere bi morali učiti, naj bi že bilo, četudi bi imeli vsega preveč, a kaj, ko zatnetujejo ravno oni največ božje resnice. Z ostudnim obrekovanjem in z brezobzirno surovostjo gredo v boj proti vsakemu, ki želi, da bi tudi revnejši sloji ljudstva sjHiznali svet v pravi luči. A ne samo laž, obrekovanje itd. so jim sredstva za poneumnenje ljudstva, temveč segajo celo po očitni farbi-riji — farbiriji, ki ima cvet brezmejne hudobije za seboj. Le poglejmo leak "švindel" se godi v Ljubljani s prodajanjem lurške vode. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani je pravi slepar v tej zadevi. V zgled, kaj je že vse dosegel s svojo 1 urško votlo, naj navedemo naslednje pismo, ki ga je pisala pobožna žena z dežele svoji revni sestri v Ljubljano. Glasi se: Ljuba sestra! Nikar ne zameri, da ti letos za god ničesar ne pošljem. Voščim ti božji blagoslov, tebi in celi tvoji družini. Hotela sem ti nekaj poslati, a denar sem dala gospodu kaplanu za uboge misijonarje na Kinezarskcm. S tem je podgano tvoji duši in to je veliko več čredno. kakor če bi ti bila kaj druzega poslala. Sicer, pa, če imaš kake težave in nadloge, kupi si flašico lurške vode. Ta voda pomaga zanesljivo tudi v največjih stiskah. To se je pokazalo ravno zdaj na Kinezarskcm pri tistih dveh kranjskih frančiškanih, ki sta. tph za misijonarja. Gospod kaplan so nam o ten* tako-Ie pravili: Naša rojaka frančiškana misijonarita na Kinezar-skem in sicer v neki deželi, kjer so ljudje strašni sovražniki kristjanov. Uboga misijonarja morata trpeti lakoto in žejo in dostikrat nimata prenočišča. Navadno morata jesti koreninice ali kak gozdni sad. • Na svojem potovanju sta prišla tudi v mesto, v katero je vsakemu kristijanu vstop prepovedan. Šla sta pa vse eno v mesto, da bi tam oznanjaja pravo vero. Ali biriči so ju zgrabili in ju vrgli v globoko ječo,,kjer »ta bila tri dni in tri noči zaprta. Četrti dan sta bila peljana pred sodnika. Najprej jih je hotel ob glavo deti, a ker nista v mestu z nikomur govorila, jima je priza-nesel in ju obsodil, da dobita vsak 25 z volovsko žilo. " Žalostna sta se vrnila v ječo. Od žejt in oil lakote sta bila tako oslab ljena, da sta mislila: če nama odštejejo prisojenih ^5, potem je konec najinega življenja. Imela sta pa pri sebi flašico lurške vode. Nakrat jima je prišlo na misel, da se s to lurško votlo na-mažeta po vsepi životu, češ, morda nama, pomaga. In tako sta storila in potem-vdano pričakovala, kaj da bo. Peljali so j^u na dvorišče. Tam so že stali biriči in vihteli volovske žile. Tudi klop je bila pripravljena, MSnezarski sodnik pa je hodil gori in doli in se režal veselja, da bo prelival kristijansko kri. Pa je ni prelival. Lurška votla je pomagala! Hiriči so zgrabili prvega misijonarja in ga vrgli na klop. Hitro je bilo Vle pripravljeno . . . Birič je pristopil, in dvignil volovsko žilo — a roka mu je omahnila — nakrat je pokleknil in poljubil misijonarja tja, kamor ga je hotel udariti, Sodnik je začel grozovito vpiti in preklinjati biriča. Priskočil je h klopi, na katero je bil privezan misijonar — a komaj je [»ogledal na svojo žtfev. že je snel svoj klobuk s vtrcmi pavovimi peresi, pokleknil in poljubil misijonarja.kamor naj bi ga bila zadela volovska žila. Lurška voda je pomagala. Mi1 sijotiarja sta se bila z lurško vodo namazala in vsled tega je na čezna-toren način na njih životu nastala podoba kinezarskega svetnika, sv. Cefideljna* ki je patron tistega mesta. kjer so misijonarja prijeli h obsodili. Ta podoba je rešila misijonarja, Kinezarji spoštujejo svetega Cefideljna posebno visoko iti je pri njih navada, da poljubijo njegovo po dobo, kqder jo vidijo. Tako, ljuba sestra, so nam pra vili gos poti kaplan o čudoviti moči lurške votle in zato sem jim daro vala, kar je bilo tebi namenjeno za got!. Kupi si flašico lurške votle in prepričana bodi, da ti bo pomagano v vseh stiskah. Lepo te pozdravlja Tvoja sestra Marjana Ocvirk Komentara pač ni treba. Živel« lurška voda. Zadnji Obrenovič. Bivši srbski ministrski predsed nik dr. Vladati Gjorgjevič je priobčil v "Zeit" velezanimiv članek, v katerem popisuje tragično zgodovino srbskega naroda od njegovega osvobojenja, zgodovino neštevilnih revolucij na dvoru, državnih prevratov, dinastičnih bojev in stran-karstva> Potem podaja grozno sliko strahovlade kralja Aleksandra ':> pravi, da Evropa po krivici zalite v "aj se kaznujejo zarotniki, ki se hi pravzaprav morali slaviti kot junaki. "Jaz sem bil-ministrski predsednik kralja Aleksandra" pravi dalje pisatelj, "in jaz. Vladati Gjorgjevič, ki stojim na robu groba, pričam tukaj pred celo Evropo, cia je kralj Aleksander najel morilca. ki naj bi umoril njegovega lastnega očeta Milana. Kralj Aleksander in njegova metresa in poznejša soproga Draga sta najela morilca Knezjeviča, kateri naj bi z?hrbtno umoril Milana, ustanovitelja novega srbskega kraljestva Kralj Milan je slutil, da se namerava Aleksander poročiti z Drago in se je izrazil, tla sam nastopi proti temu sramotnemu početju, Na to je streljal morilec Knezcvic na Milana, ne da bi ga znatno poškodoval. Kaj je bilo storiti, da se odvrne sum od pravih provzroči-teljev? Da, morilca je treba pomiriti in pregovoriti, tla izpove neresnico i,i radikalce obdolžiti, da so oni pro-vzročili zaroto. In glej posrečilo se je! Knezeviča, ki se je še na 1110-rišču smehljal, upajoč na pomilo-ščenje in mastno plačilo, so naglo spravili na oni svet in prefekta Andjeliča, ki je tudi o tem vedel, so skrivnostno zadavili. In kaj je I očel Aleksander ? še istega dne, ko st je izvršil atentat, je |x>k1ical ministre ,k sebi in ukazal, naj puste aretirati Vse radikalne vodje. Takoj 11a to je bil jioklican polkovnik Koustantinovič v dvorano in tega it kralj vpričo ministrov tako nagovoril: "In če ti ukaženi izdajice, ki so zaznamovani v tem zapisniku, sito noo,postreliti, me lx>5 ubogal?" Polkovnik in ministri so bili ]x> teli besedah ostipnjeni. Da bi preprečili strahovito klanje, privolili so v kraljevo zahtevo. Zdaj ko so imeli ladikaloe, treba je bilo le korak dalje iti in jih radikalno odstraniti. Aleksander je sklenil proglasiti obsedno stanje in preki sod. Ko so pa ministri in Milan protivili temu in kralja svarili, dejal je slednji: "Poti takimi okoliščinami nočem niti trenutek več vladati" in izročil lastnoročno spisano odpoved vojnemu ministru Vukoviču. To je imelo uspeh! Kralj je bil ne|>oro-čen, dežela ni imela prestolonaslednika in Milan sam se je izrazil, da bi ne prevzel vlade, če bi slučajno Aleksander zgodaj umrl. Da bi obvarovali deželo državljanskih vojsk in drugih zmed, podpisali so s težkim srcem proglasitev obsednega stanja in preke^tf* soda z dostav-kom, da se morajVj sodniki skrbno zbrati, da bi justiciy sama ne zakrivila kakega umora/ Ali tudi to jih je varalo. Kraljeve spletke so segale tudi v sodno dvorano. Da je bi! samo morilec ustnrčeij, a nedolžni radikald zaprti, se ima Srbija zahvaliti le cesarju .pratiu Josipu, ki je [K) vojaškem zastopuiku kralju izrazil svoje mnenje kratko in je-dernato. I11 danes, • ko sem pri je! za pero, da varujem svoj zatiran •larod preti krivično sodbo ostalega sveta, danes rečem in prisegam, t h mi je kralj Milan, ki je v mojem naročju na Dunaju umrl, malo pre 1 I smrtjo rekel: "Zadnji atentat na mojo osobo je bilo delo onega, ka-j terega sem edino ljubil, bilo je I delo mo jega sina, radi katerega sem pozabil, da sem bil kralj in kateremu Sem s teboj vred služil zvxsto in pošteno. ■ Provzročitelja tega atentata sta bila Aleksander in Draga." ("SI. N.") Kako umirajo papeži! Tri tetine se je boril papež Leon XIII.rs smrtjo. Kar ločiti se ni mogel od življenja — strah ga je bilo pred smrtjo. Dokler je mogel, se je bavil s svojim zdravjem. Zahteval je časopise, da vidi, kaj pišejo in če mu zdravniki in cerkveni dostojanstveniki niso kaj prikrili — in cerkveni gospodje so za papeža dali napraviti posebno izdajo z neresničnimi poročili. Nalagali so papeža iz dobrega namena, ker so vedeli, da se je papež vselej bal smrti. Ta strah je moral biti velik, saj so papežu prikrili, da je umrl višji uradnik-duhovnik njegovega dvora in celo zvonovi cerkve sv. Petra niso smeli zvoniti temu uradniku duhovniku, da bi papež ne vprašal, kdo da je umrl, da bi se ne razburil. Se tragiČncjša pa je bila zapnščenost na smrtni postelji ležečega Leona. Samo duhovniki, samo premeteni prelatje in kardinali so smeli k pa|>eževi smrtni |xiste1ji. In prepirali so se že takrat, kdo da postane Leonov naslednik, kdo 110 užival moč in sijaj rimskega papeža, kdo 1k> užival bogate dohodke. Katoliški svet je bil in je še ravnodušen; Ijcoiu je oboževal, kakor njegove prednike in kakor bo oboževal njegove naslednike, naj bodo že dobri ali slabi ali pravega iz ljubezni izvirajočega sočutja ni. 111 tudi svojcev ni imel pri sebi ranjki papež. Kmetski fajmošter ima v zadnji uri. pri sebi vsaj. bitje, ki 11111 je bila /ena in dekla — papež pa ni imel nikogar, na katerega bi >e naslonil, nikogar, ki bi mu z lju-t>eznijo olajšal slovo od tega sveta. Samo enkrat je bil pri njem njegov netjak, ki se tako veseli, tla bo |k>-dedoval 20 milijonov, njegov netjak, ki se je že takrat veselil podedovanih m milijonov, s kojo svoto je jtostal eden najbogatejših plemeni* tašev cele Italije, Pač-žalostno je bito to umiranje. Ko bi se kak drugi človek tako U>ril s smrtjo, kaj bi vse vedele povedati razne de-vičarice in razni (levičarji . . . Leon XIII. se. je |>o izreku zdravnikov z vso silo oklepal življenja in kar ni mogel se mirno udati v svojo osodo. Ne samo znanost, toliko zaničevano znanost so poklicali na ]>omoč. tudi najsmešnejše prazno-verstvo so uganjali, da bi se papeža rešilo. Malo pred smrtjo so škofovsko kapo nekega svetega Janu-varija privlekli na dan in jo dali papežu poljubiti. Ta škofovska kapa je neki provzročila že čudeže in mislili so, da se zgodi tudi sedaj čudež. I11 ker ta škofovska kapica ni ničesar pomagala, so vzeli, svileno čepico, drgniji ž njo glavo že toliko stoletij mrtvega sv. Janu-varija in jo nesli papežu, ki jo je vroče poljubil in potem dal Ha svojo glavo — da bi mu podaljšala življenje. Ti dogodki so pač morali na ljudstvo napraviti čuden utis. Navadno umirajo ljudje možato in udani v božjo voljo, tu pa smo opazovali (^letnega starčka, ki kar ni in ni hotel pred tistega, ki ga je na zemlji zastopal. Italijanska vlada. Leon XIII.rje bil neizprosen nasprotnik' narodnega edinstva Italijanov. % Sicer je skrivaj skušal biti kraljevsko rodbino v dobrem razmerju, 'a to le iz političnih nagibov, sicer pa ni ljubil ne Italije, ne njenih kraljev. A kako je vračala t-» Italija? Plemenito! Kralj je bil pozabil, tla je bil papež edini vlada", ki ga ni priznal, di je papež prepovedal moliti molitvico, ki jo je zl 1-žita kraljica Margerita za umorjenega kralja Cmberta — in je iz ozirov na papeža odložil svoj obisk Parizu, ker se ni hotel veseliti, ko je ležal njegov največji nasprotnik na smrtni postelji. Italijansko. « Rim, 4. augusta. — V konklavu le je doslej že petkrat glasovalo brez vspeha. Trije toki se opazujejo v tej borbi za tiaro in sicer: jezujitski kandidatje ali neepravni, na čelu jim Rampolla in Vanutelli; spravna skupina, na čelu ji kardinal f Svatnpo in slednjič kandidatje apostolske smeri, z načelnikom Gotti-jun. Ker smo ravno pri tem, naj opi-kmo dva izmed najbolj imenovanih j\i peskih kandidatov: ta dva sta kampolla in Vanutelli. Kardinal Rampolla marki Tinda-ro je (>o let star. l'o smrti kardinala Jacobinija 1. 1887. je bil ime-lovan kardinalom in državnim tajnikom in od tedaj je vodja cerkvene politike. Kdor je kdaj videl tega ponosnega prelata, ta mrki obraz s temnimi očmi, iz katerih šine zdaj in zdaj nekak blisk prekanjenosti, ta dobi utis. da to ni navaden mož, (ja je to bistroumen politik, ki pa najbrž ne zna več rožnega venca moliti. Kardinal Serafino Vanutelli je tjp rimskega monsignora, eleganten, živahen in zabaven. Vanutelli je bil nuncij v Monakovem, v 15ru-seljtt in na I hmaju. V Rimu je obče znano, da je njegovo stanovanje opremljeno tako luksorijozno, kakor da stanuje v njem kaka prince-zinja in znano je tudi,.da |>otrc-btije Vanutelli dve uri predno je s svojo toiletd gotov, Zenstvo tnit je jako naklonjeno in tudi Vanutelli je vnet čestilcc lepega spola. Podaljšanje borbo za tiaro je povzročilo silno zanimanje v vsili tukajšnjih krogih. Velikanski pro-stjir sv. Petra je vedno natlačeno poln radovednega občinstva. Princi; prineezinje, nadškof je, škofje, dufovhjki, trgovci, delavci, berači gnete- tu sem. vsak želi videti dim, izhajajoč iz sežganih glasovnic. Močan oddelek kavale-rije in 2000 mož pešcev vzdržuje red na trgu, a le malo zamorejo 0-uraviti ti proti ogromni množici, katera skoraj noben dan ne šteje manj od 50,000 glav. Naposled bodi še omenjeno, da pravi Malahijevo prerokovanje, da I jo imel Leon XIII. samo še 10 naslednikov, potem da lx> konec sveta. No, konec sveta tedaj pač še ne (»n. mogoče pa je, da l>o konec pa-jieštva. Iz papeževe rodbine. "Corriede della Sera" poroča, da živi v Parmi umik papeževe sestre grof Silvi j Pecci v najrevnejših razmerah. Ta grof Pecci je izučen pleskar, a ker v tej stroki ni mogel priti naprej, je postal delavec v tovarni za sladkor. Star je 40 let in oče peterih otrok, njegov brat pa jc, ojH-retni pevec v Ameriki. Cela rodbina živi v najrevnejših razmerah. Obrnil se je večkrat do papeža. naj mu kaj pomaga, a nikdar ni dobil ne krajcarja, da, še odgovora ne. — Papežev netjak, grof Dominik Pecci, edini živeči sin papeževega starejšega brata je najel nekega socialno-demokratičnega odvetnika. da reklamira zanj primeren del papeževe zapuščine. PožHr. V vasi ()tok pri Metliki je uničil ( genj |x)sestniku Antonu .Janačtsku gos|>odajrJ»ko jxwlopje in orodje, seno in druge poljske pridelke, io prešičev, vso družinsko upravo in denar za malo prej prodanih par volov. Imenovani nesrečni rojak .in oče pctoricc otrok živi v Ros-? Ivnu, \Vash. (Zdr. države) in jc pravkar zvedel od svoje žene o grozni nesreči, ki ga je zadela, ?J,odo se ceni nad 6000 kron. Pius X. j 1 Tako se imenuje novi papež, dosedanji kardinal Snrto. Somišljeniki naročujte in priporočujte »GLA SVOBODE" Orožna nesreča na železnici. Iz Berlina se poroča z dne 4. au-;it*ta o grozni katastrofi na Železniki progi med Suho in Kalvarijo v avstrijski Sleziji. Na vlaku, obsto-ječiga iz 11 s kamenjem obloženih vozov, se je pretrgala v sredini ne-'.(ga jo milj dolzega klanca svo"i in vlak je drvi! 1. grozno hitrost ' navzdol in spol'i t-čil 1 b osolr;i v' ' ■ 30 oseb c !<-!o ubitih f' ! -anier-ih. Rim, 4. augusta.. — Katoliška cerkev ima od jioldne novega papeža in ta je beneški patrijarh Giuseppe Sarto, eden najmanj imenovanih kandidatov za tiaro, ki pa je v žlic temu, v hipu avanziral za sv. očeta. Sarto si je nadel pridevek Pius X. Ko jc naznanil kardinal Machi na trgu pred sv. Petra cerkvijo nestrpno čakajočemu občinstvu izvolitev novega papeža, je zavladalo nepopisno navdušenje med ljudstvom, prikipelo pa je do vrhunca, kc se je prikazal na balkonu Pius X. in podelil občinstvu papeški blagoslov. Nihče ni pričakoval tako hitrega zaključka in sporazum-ljenja med kardinali, posebno pa za malo znanega Sartoja, kateri je bil le nekaki kompromisni kandidat med Rampollo in Vanutcllijem. Grdo sovraštvo med kardinali jc polnilo vatikanske prostore pred izvolitvijo novega vrhovnega vladarja katoliške cerkve in zdaj jc — vsaj na vides — zopet vse pri starem. Novi papež, Pius X, jc že preoblečen. Svojo rdečo, kardinal-sko čepico je položil na glavo monsignora Merry del Valfallen, v znamenje, da ga bo v kratkim povzdig-' nil v kardinalsko čast. Ceremonija v cerkvi se je pričela s tem, da so po vrsti vsi kardinali poljubili roke in noge pred altarjem sedečemu* novoizvoljencu.' Dva izmed kardinalov sta — vsled jeze ali žalosti, to ne bomo preiskovali — popolnoma .zgubila oblast nad seboj in se ju je moralo šiloma odstraniti. (So pač vsi enaki ti Kristu-H>vi namestniki, o|»omb. stavca!) Giuseppe Sarto se je rodil dne punija 1S35. I. v Riesi. beneški provinci j i in je sedaj let star. 2. junija 1. i8<;3 je bil od papeža Leva XIII. imenovan kardinalom in kot tak si je bil nadel pridevek S. Bernardo delle Terma.' Od i. i8ojav v Vatikanu neke nune, kojo je privel s scIh>j kot kuharco raabski knezoškof in ogrski primas, kardinal Vqszarv. Imenovani je najbogatejši član ko-legijuma. Njegovi letni doliodki-znašajo $400,000. Na vsaki način jr hotel imeti svojo kuharco pri sebi v Vatikanu, ker tun pa je bilo to 1 ratkomalo zahranjeno, pustil si jc kuhati od svoje kuharce izven Vatikana in si prinašati jedila v sik-stinsko kapelo. • Iz delavskih krogov. Denver, Ct>lo., 5. augusta, — Strajk se še vedno nadaljuje in izbruhne mogoče splošna stavka, če se v par dnevih ne doseže jw|)otno sporazumljenje s kapitalisti. Poroča se, da so ti baje brzojavno opominjali syoje subjekte naj ne tirajo stvar do skrajne meje.. Philadelphia, 5. aug. — Prizadevanja "Civic Federation" zaključiti stavko tekstilnih delavcev so izpod-letela. Kapitalisti niso hoteli nič spregledati, od svoje prvotne zalite- j ve, če ravno so bili pripravljeni štrajkarji v marsikaj privoliti. O-koli 60.000 moških, ženskih in otrok jo žc nad 7 tednov na štrajku. Springfield, Mass.. 5. augusta.— Z;, spravo med delavci v Holvoke tovarnah in delodajalci je bila postavljena Helen M. Gould za raz-<:evalko. Na šttaikit je nad 4000 Buffalo, N. >'., 5-. augusta. — Tik "Niagara Elevator" ob reki Ohio je prišlo med italijanskimi delavci na eni in delavci družili narod-r.ostij na drugi strani do resnega spopada. Streljalo se jc z obeh' strani toliko časa, dokler ni prihitela na lice mesta oborožena policija. Nevarno ranjen ni bil nihče. Policija je aretirala 45 sotleležnikov. Napadeni zamorci btanljo svojo kožo. Bili aretirani. V Chicagi, v takozvanem "Ghetto" je prišlo zadnjo nedeljo zvečer med zamorci in Židi do boja, sprožen vsled nekega, prvotno malenkostnega, prepira med Jos. Ernerso-nom in Eduard Hughesom, dvema črnima na eni in Nathan Minskvom in Moritz P.rodskyom, dveoja belima, 11a drugi strani. Pravi vzrok prepiru in |>otem tepežti ni mogoče t.atančno določiti, ker jc bilo vse preveč razburjeno. Samo toliko se je, vsaj deloma, doznalo, da sta bila Žida prava začetnika vsega. V trenutku se jc nabralo okrog 300 oseb okoli pobarvanih dveh, da bi jtl t ventnjclno linčall. Zamorca, vi-devša, da jc skrajni čas rešiti se in vsled strah«, da bi j ti morebiti v istini pobili na tla, kakor sta pozneje trdila pred preiskovalnim sodnikom, sta potegnila, črncem najbolj priljubljeno orožje, britve in maliaje na desno in levo sta si de* ala pot skozi vedno lx>lj naraščajočo množico. Pretrgala sta v istini loveško vez in ttbcžala na Blue Island Ave., kjer jima je zastavila pot-že druga velika množica ljudstva. V najhujši sili' in docela obupana sta skočila na ravno mimo drveč, prazen poulični železniški voz in se' tako rešila pred pretečo nevarnostjo, katera pa ie bila vendar šele jkj-tetn popolnoma odstranjena, ko je dospelo na lice mesta krdelce policistov in odpeljalo oba preganjena na varno. HRVATSKA. Isgredi v Zagorju sc še vedno ponavljajo in sicer v zadnjem času proti Židom, ki so vedno glasovali za vladnega kandidata. Posestniku Kaucrju so s (»žigom zagrozili, če ne bo imel vedno razobešene hrvatske zastave. Rauer je ugodil zahtevi kmetov. — V soboto je napadla četa broječa 16 mož s počrnjenimi obrazi sodnega pristava Cara in ga hudo pretepla. Poletu so pa kmetje izjavihrda so se zmotili in da ni bil Car oni, katerega so pričakovali. I tlavcev, Srbija. Berlin, 5. augusta. — Srbski konzul, imenovan za nameravani konzulat v New Yorku, je odstopil, ker si mu ni mogla dovoliti potrebna svota denarja.. Finance v Srbiji so jako neugodne, celo |>oštne znamke, naročene od kralja Petra v Parizu, niso bile od]k>slane, ker se niso plačale. V informiranih krogih se trdi, da Im> moral kralj Peter v teku enega leta poliegniti iz Srbije. Da bi se vzdržal je skrajno nemogoče, ker je pri vsili strankah nepriljubljen; v samem konaku se je prišlo že več zarotom na sled. Tudi pri Avstro-)prski in Rusiji jc padel v nemilost ker ruje proti bulgarskemu knezu I-crdinandu. Glede zadnjega se jioroča, da je baje zapustil Hulgarsko vsled tega, ker se je zbal enake osode, kakoršna je zadela umorjenega srbskega kralja Aleksandra. Knez Ferdinand !:o baje prosil Avstro-Ogrsko in Rusijo ošabnega varstva. > j.-'. Kupčija s papeževimi slikami še vedno narašča'v našem svetovnem mestu. 1'rav živahno se konkurira s temi "nitiklavži". X konkurenčni boj so stopili celo že židje, 110, in, ni čudo, da je padla cena Leonovim ■-piltkom". Pred par dnevi "a piece" ip in še v katoliško, kje bo dobil več dolarjev. O tem prihodnjič kaj več, kajti naš hajduk, s kojim izrazom je svoječasno pital sam nekega go-spoda iz Aspena, zasluži pač, da se ga od časa do časa prime malce za lase. No, in za danes še k rojakom ! Torej Slovenci, bratje, bodite pametni in oddajte Cirilu nego drnjajc vsak vsaj po $10, boljši $20, potem bodete brez vsega zveličani. Ne bo vam treba hoditi k spovedi, ne k obhajilu in tudi v cerkev ne. Pamet, pamet je boljši kot žan\ct! Pozdrav vsem rojakom širom Amerike, "Gl. Sv." pa obilo novih predplačnikov. ■ M. S. F. ki si neštetokrat niti črnega kruha privoščiti ne morejo. Tak človek, ki vse to neganjen opazuje, pač ne more biti Bogu dopadljiv. O11 neče takih žrtev, sicer bi ne bil neskončno milostljiv, temveč zaščitnik sleparjev in oderuhov. Novi naročnik. Jollct, III. 27. julija. Slavno uredništvo! Prilagam naročnino za Glas Svobode. Povod naročitvi dalo mi je včerajšnje zabavljanje proti Vam in Glasu Svobode v tukajšnji cerkvi sv. Jožefa. Nisem ravno sam slišal, kaj je župnik klestil proti listu in Vam, vendar pa mislim, da ga ni, oziroma Vas ni, hvalil. Spominjam se še, kaj so počeli ti srboriti, blagoslovljeni fantje ob času volitve na Kranjskem. Pri spovedi in raz leče so hujskali proti raznim listom in raznim osebam; delali so zdražbo med sorodniki, sta-riši in otroci, da in še več, posegli so celo v, zakon in nahujskali ženo proti možu in nasprotno. In to vse le vsled tega, ker nismo hoteli zavedni rojaki, voliti za njihovo stranko. Prepričan sem docela, da kar hvali far, ni vredno nič, nasprotno pa, kar graja on je najbolje.. To je torej pravi povod, da sem se naročil na "Gl. Sv." Ker sc ravno bavim s pisanjem, naj omenim še, da so imela včeraj 26. julija — če se ne motim — vsa tukajšnja slovenska društva skupen "piknik" z obligatno godbo in s plesom v prid nove cerkve. Kakor slišim bil je aranžer tega veselega dne župnik Suštersič. Da se je vršil piknik ravno včeraj, sploh v teh dnevih je jako značilno. Med tem, ko žalujejo vsi dobri katoličani za svojim vrhovnim poglavarjem, ranjkim papežem v znamenju tihega,. mirnega vedenja, se jolietski svedrci z obersvedrcom na čelu razveseljujejo v javnih zabavali.- Dan je bil vroč, vseeno pa je bilo malo oblačno. Zato pa je namesto sol-nca svetil svitlo rudeče svojim ovči-cam še precej debeli župnikov obraz. Nevem ravno koliki razloček je med ccrkveNo in župnikovo "kaso", zato tudi ne trdim, da je smuknil ves čisti dobiček veselice v bisago zadnjega. Vendar pa je zadovoljni župnikov obraz kazal, da je pregovor resničen, ki pravi: kjer se osel vali, tam dlako pusti. "Gspud" so bili izredno dobre volje in so lepe, mlade deklice kaj radi "pošlatkali" po cvetočih licih in ramah in še celo kaka lapša žena je vjela kakov ljubeznivi pogled. Oh, srečni možje, ki mislijo, da spoštujejo gospodje nunci njihove žene in hčere radi njih. Da, marsikateri mož in oče, bodisi tu ali v stari domovini, je ves srečen, če zahajajo gspud kaplan k njemu 11a dom in govorijo z njegovo ženo ali hčerjo — no, ne kalimo jim veselja, dober tek l Kaj hočemo zahtevati več od »vojih žena in hčer4, kadar že enkrat redno čepe pred spovednico ali v farovžu, kje aa kakem divanu poleg črnega kavča, saj božji blagoslov, v podobi malega fareka-novorojenčka, itak ne izostane. O nravnost, kje sil Kje resna misel našega širšega naroda! Kaj nam je tega treba, da mnogi izmed našega reynega ljudstva verujejo vse do pičice našim pohotnim farjem. Ako bi jim ti trdili, da je mesec štirivoglat, verjeli bi, četudi so prepričani sami, da je okrogel. Kar se pa tiče piknikov in drugih veselic v prid kake cerkve, je očitna lumparija, priviligiran farški humbug. Ne trdim, da cerkve ni |x>treba, ali kdor jo hoče imeti, naj si jo postavi sam in prispevajo naj le oni, ki to prostovoljno store. Za take pa ni treba ne godbe ne plesa in ne druge omamljenosti. Na pikniku pa dajo po največ omamljeni reveži, ki komaj v pol mesecu toliko zaslužijo, kolikor tu v par urah zapravijo. Ali tudi to naj bi že bilo, če bi ne bili izmeti teh mnogi družinski očetje, kojih otroci živ< v stari domovini mnogokrat v silnem pomanjkanju; bosi in raztrgani capljajo za tujo živino, med tem ko njihovi očetje zapravljajo far-v prid in v svojo imajo Ciril pa tak oguljen obraz pn ea nič!...... ----- « Našemu rojaku Martin Kočevar-ju je umrl pred tremi tediti otrok. Kdor pozna g. K., oni ve, da je malo rojakov v Ameriki njemu enakih, kadar' se gre za zagovor svojih principov. In ravno g, K. je eden od onih, kojim je vseeno, če so tudi obkroženi makari od sto1 tero farjev. *■ Kakor se nam poroča iz Pueble, šel je imenovani k farju, naj bi mu pokopal otroka. Ciril se je prvotno izgovarjal, da g. K. ne spada k cerkvi, da ne hodi k maši, da ne zida nič na cerkev itd., ali slabo je naletelo — takrat še kosmato — ma-ziljeno revše. Beseda je dala besedo in Ciril je končno izjavil, da bo storil svojo dolžnost in pokopal otroka — čujte in strmite — brezplačno, kar se je drugi dan tudi v i?tini storilo, a ne safno to — zgodilo se je med tem časom še nekaj povsem nepričakovanega. Kaj pa tacegal — Ciril je odstranil svojo umazano brado in zdaj, seveda ni več kosmatinc, temveč — oguljenec. Navzoče ljudstvo se ni moglo ubraniti glasnemu smehu pri pogledu na oskubljenega dušnega pastirja, to timbolj, ker je mnogokrat — po svoji starii navadi — vzdignil roko, da bi si pogladil brado, a ni je bilo. O, jojmenel Poslano. Spodej podpisani opominjam vse farške priliznjence, naj nikar ne hodijo vedno k sv. Cirilu mene opravljati. Če že nimajo druge poti do njega, naj tudi to opuste. Jaz ne potrebujem nobenih poštarjev, ne malih in ne velikih. Cirilu povem lahko sam, kar mu gre, imponira mi njegova oseba itak ne. Povem mu pa tudi v obraz, da bi moral biti on kot duhovnik ves drugačen človek; sicer pa: kdor lažimojstre posluša je sam lažnjivec, timbolj, če se opravljivce in lažnjivce celo zalaga. Ciril, kar k meni s tvojimi junaki, bodem jih jaz izpovedal. Nikar ne misli, da imaš opraviti s kakim bedakom, f tem bi s« silno motil. Ce si duhovnik, zadrži se kot tak in ne postopaj kot vsakdanja baraba; poštenega duhovnika ne lovijo farmani s kamenjem. Toliko za danes, drugikrat kaj več. Martin Kolnar. 1217 F.ilcr /lit, I'ucblo, Colo,, 17. jut. O ti pro sneti celibat! Naši kardinali — ker imajo dovolj denarja in visoko dostojanstvo Isvoje matrese; inaziljenci od te-hanta do škofa, svoje ljubice; faj-moštri in mlečnati kaplančki, svoje brhke kuharce — tako se rešuje od cerkve postavljeni celibat, koji je tudi nam posvetnjakom v strašno zlo. Mi sicer nismo prav nič zoper to, če se tudi fajmoštri in kaplani zaljubijo v kako dekle, a trn naj ji izdirajo šele takrat, kadar se ž njo poročijo. Ker pa je to vsled tega "prešmcntanega celibata" nedopustno in ker si takorekoč sami nakop-djejo večno devištvo na glavo, naj tudi, kadar si požele kake kuharce, ozrejo po kaki starikasti terci-jalki, a ne po mladih, lepih dekletih. Če že hočepo biti res usmiljenega srca, naj bi se usmilili v prvi vrsti mladih deklet in naj bi jih ne pustili v svojo bližino. Saj bi jih morala že pamet učiti, da dekle, ki je pri kakem nuncu p kuharco, zgubi ves kredit pri fantih, kateri bi si morebiti ravno njo poželeli za družico skoz življenje. In kako vraga naj bi ostalo mlado, lepo dekle, ki je bivalo mogoče leto dnij pod isto streho samo z moškim, ne-dotaknjemo! Kakor mi, tako je I tudi far pod kožo krvav in — bastrf' j Vedno raztreš«n. Ona: "Kaj ne, dragi moj, kadar) timrjem, me pustiš sežgati ?' On:' "če.pa umrješ za menoj, kaj ] naj potem storim?" Preveč oilrno. Gospod: "Jako uljuden novi zobozdravnik hisi." Gospa: "Oh da, kadar tako ponižno pozdravi, se moram vselej sramovati, da imam tako dobre zo- razmer. (Zapiski kranjskega kaf>h':a). Sklenil sem, da sc z}i storjeni greh pokorim. Pred vsem sem se odločil, da se izpovedi. Moj spovednik je bil sosedni župnik, prijazen starček, sicer ne preveč učen, do katerega pa sem imel posebno zaupanje, ker je bil odkritosrčen in priprost. Napravil sem se na pot. Pri srcu mi je bilo nekako tako kakor vojaku, ko gre v bitko, ko čuje nad selioj žvižganje sovražnih krogelj Strah mi je.bilo, kako sodbo da izreče moj spovednik, kajti zdelo se mi je, da imam strašen greh na vesti, da sem svoje telo, ki naj bi liilo tempelj sv. Duha, spremenil v tempelj Belialov. Komaj sem klečal pred spovednikom, premagala me je bolest tako, da sem začel bridko jokati. —- "Sinko 1110,j" je dejal star župniLves začuden, "kaj se Vam je zgodi® da tako jočete?" — Zatajil sem Sion in šel med nabilonce. Grešil sem, strašno grešil." — "Nič ne de, sinko moj." — "Kaj pravite? Ko bi vedeli —" — "NiČ ne de, sinko moj. Naj bo Vaš greh še tako velik, Vaš kes je še večji. Nebeški oče Ima nad enim skesanim grešnikom večje veselje, kakor nad devetindevetdeseti-mi pravičniki in zato pravim: nič ne de." — "Toda — gotovi grehi — so pri duhovniku —" Lahko si je misliti, kako težko mi je bilo, priti z besedo 11a dan. Stari župnik mi je z milo besedo pomagal iz stiske. — "Ali ste se mar pregrešili proti sveti Čistosti ?" — "Da," sem dihnil. — "No, zaradi tega pač še ni treba obupati." — "O, — stvar je jako resna." — "No, no I - Kakšni ste dandanes mladi duhovniki! Vse jemljete tragično. V nobeni stvari ne poznate prave meje. Angclja iz nebes vendar niste zapeljali?" Čutil sem, da je moj spovednik tako govoril, da bi mi dajal poguma. — "Angelja — ne I Ali grešil sem hudo z — omoženo ženo —" — "Vidite, sinko moj," je rekel zdaj starček, "to me pi nič preseno tilo. To je za me stara pesem. Ču-fim se Vam, da ste se mogli toliko časa grehu ogibati. Že večkrat -etii mislil, da iniate dva spovednika, jednega mene namreč, za bolj orfproste, vsakdanje stvari, druzega za — kako bi se izrazil — za specia-litete." — "Kako ste mogli kaj tacega misliti?" — "E, sinko moj, to se dan-' nes dostikrat! primeri." Prijazne besede starega župnika si > mi padale m srcc kakos hladilno olje. Osrčil sem se in izpovedal *v«j greli. V svoje opravičenje ni--em navedel druzega. kakor ,svojo neizkušenost, in dobil sem odvezo. Prcdno sem zapustil spovednico, mi je stari župnik še rekel: — "Vedite, sinko moj, da jaz nisem poseben bogoslovec. Že štirideset let nisem imel v rokah bogoslovne knjige in zato sodim vse samo po svojem srcu in po bogatih svojih izkušnjah. Kar Vam milim povedati, Vas gotovo preseneti; a ne sodite me radi tega na- ično. Kar ste storili — tega ne morem in nečem odobravati. Greli jo greh. Res, da ste grešili v izrednih okolnostih, in Bog. ki vidi na Ino vsacega srca, Vas morda smatra krivim. Toda — Vi ste obljubili čistost in ste hote ali mhote vojo obljubo prelomili. Bili ste čisti — zdaj to niste več. Vaš kes je resničen in Vara dal odvezo. Čudil da ste padli, čudim sc le, da niste padli — že prej. Mladi ste, kacili štiriindvajset let šele štejete. V teh letih vre kri in kar ste duhovnik, so Vas v spovednici grešni ljudje zastrupljali z vsakovrstnimi umaza-uostmi. Nekaj tega strupa ste pa prinesli že seboj iz semenišča. Silili so Vas tam, da ste se na pamet učili spise, ki obsegajo najhujše grdobije in ko je bila Vaša fantazija prepojena z najhujšimi obscenosti«. so Vas posadili v spovednico. Tii, glava ob glavi, usta ob ustih, tu so žene in dekleta, katerim duhovniška suknja daje pravico, da pozabijo na vsako sramožljivost. tu so Vam žene in dekleta razkrivale najintimnejše posamičnosti iz svo-ivnega življenja in celo iz Toda — zato sem se nisem. S^j VABILO. . e. burley, i). 8. spehoeb, o. i' 4 t. a. a. o. p. * 1. a. Salt Lake City, Utah. . Hermanek's Headach Wa- feis (oblati) so najboljši za gla^ vobol, koji prihaja i/, želodičnih bolezni, kakor tudi reumatizma. Ženske ki trpe na imrnečnih dotokih, zndobo neprecenljivo olajšavo, č« rabijo "Headach Wafers". NAVODILO: Namoči oblat v moli kupici vodo in izpij potem vse skupaj. To smeš ponoviti če* eno uro zopet, čo se že prej boljšega 110 počutiš. Dva oblatn naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cena 25o po i>ošti 27 centov. Edini izdelovalec in produjuleo Hermanek, lekarnar 585 CENTRE AVE. Chicago, III. ^ MATIJA Kit KLAVEC, ^ I itn ot. UFJICAGO, ILL. A edini slov. krojač v Chicagi. fse priporoča rojakom v i zde- ST lovanje nove in popravljanjeJ/j stare obleke, katera 1k> izgle- W (T)dala kakor nova. Vso po r^ Q smerno nizkih cenah. (5) Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov i/xlirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zalili s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi B. K. SIMONEK Z Za Ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe saiuo pri Slovencu John Uolob 203 Bbidoe St. JOLIET, ILL. PHIL. BAST LASTNIK, * 535 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL.1 Tu najde vsak posameznik poatrež-bo, kakorano narekuje bratoki socia Veliki 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAUO, ILL. Tel.: Morgon 488. Polili Plut k €0. 314 VICTORIA AVE. PI KLO, COLO. Edina BlovenBka "pekarija" v mestu. Razpolagamo čez vsakovrstno v»ak dan sveže pecivo. Točna, vestna in cena postrežba j vsakemu zajamčena. Bratje Slovani! Z KM "MOJI K SVOJIH" a m priporočamo v obilo od jemanje John Plut & Co. ceno ne povedale svojim materam .ali svojim možem. In človek od mesa in od krvi naj bo kos takim izkušnjavam, naj ostane čist? To je blazno zahtevanje. Vidite,, sinko j moj! Tisti, ki je prvi Izmislil ce- ( libat, j? bil gotovo prepričan, da jc izmislil nekaj znamenitega. In Vendar je provzročil s tem neizmerne nesreče. Že sveti Pavel je učil: "melius est nubere, qtidm uri" — bolje je, se ženiti, kakor goreti, In to je še danes sveta resnica. In zato vam danes prorokujem: padli ste in ves Vaš kes Vam ne.bo nič pomagal, ker padli bodcte zopet iti zopet. Narava se ne da tiranizirati. Gorje tistemu, kdor- to poskusi. Tudi Vi se o tem prepričate. Ce pogledate okrog sebe, vidite lahko vse polno duhovnikov, ki gazijo do kolen v grehu — pa se nič ne ke-sajo. 7.a sedaj nikar preveč ne razmišljajte o mojih besedah, ker bi to ničesar ne koristilo. A v spominu si ohranite moje besede — pride dan, ko porečete: stari »samotar je imel prav. Za pokoro pa molite en Očenaš, naj Bog milostno sodi ono, ki Vam je dala Vaše prvo jabolko." RAZNO. Nov klerikalni panama. Dični prelat Drozd še ni sojen zaradi njegovih velikanskih tatvin pri svetovaclavski posojilnici in že se jc prišlo na sled novemu takemu junaku. V Mvšlovicah pri Oloinu-cu so v klerikalni posojilnici razkrili velike sleparije. To posojilnico je imel v rokah kaplan Iu>veček, pravi klerikalec, ki si je s svojo hinav-ščino znal pridobiti splošno zaupanje, kar je pri svoji posojilnici dobro izkoristil. ^ Za predsednika je postavil mežnarja,.sam je pa bil tajnik in blagajnik. Ko je nekdaj o-bolel, je dal vse posojilnične knjige prinesti v svoje-stanovanje, da bi jih nihče ne mogel pregledati. Pred kratkim je ta poštenjak umrl — pravijo, da se je obesil. Sedaj so knjige pregledali in posojilnični blagajnik kaplan Loveček okradel posojilnico za več kakor četh milijona kron. Denar je zapravil z ženskami. Iz življenja prejšnjih papežev. Papež Pavel IV. je dal napraviti v Rimu najlepše vodomete. Zato ga je imenovalo ljudstvo namesto pontifex maximus — fontifex ma-ximtis. Neki goljuf je prišel k papežu Inocencu X. in mit je hotel povedati, kako se dela zlato. Papež bi rad vedel to skrivnost, ker nje-% gove finance niso bile v prav dobrem stanju. Ko je vprašal goljuf, koliko mu bo plačal, šel je papež v stransko sobo, prinesel velike moš-' njo in mu jo pomolil. "Svetost saj , ni nič notri", rekel je nato izdela r valeč zlata. "Ljubi moj sin," je od- f govoril papež smehljaje, "če znaš res delati zlato, [»tem na tem svetu * ne potrebuješ drtizega, kakor moš-1 njo, v katero boš stavil zlato." Papežu Klementu XIV. poslal je .neki menih svoj govor proti krivover-cem in ga prosil, naj bi govoru pri-dejal priporočilo, ker ga misli dati natisniti. Papež mu je nato odgovoril, da je pripravljen, naložiti kakemu grešniku branje tega govora kot pokoro. Velik škandal. Listi poročajo, da se je pri tržaškem deželnem sodišču začela kazenska preiskava proti nekemu duhovniku iz tržaške okolice zaradi zločinov proti nravnosti. Cuje se, da je ta mož spravil v nesrečo 12 deklic, med katerimi je bila najsta-icjša stara 13 let. Vrhunec farške zlobe. Znano je našim čitateljem, kaj je počel divji biljenski kurat Roje s Savnikovim fantom, katerega je bil oklofutal, ko ga je |>ehal v cerkvi, ter se mu ni dosti hitro premikal naprej. Fanta je bil prav krepko udaril, saj je orjak in posvečeno roko ima. Prišlo je bilo do obravnave. Tam pa so se poravnali. Oče fantov je odpustil kuratu, ki je bil obsojen v troške. Pokazalo se je bilo, da je kurat res udaril fanta, zato je pa tudi slišal v sodni dvorani, kako se morS postopati z mladino. Oče S. je pač predober mož, odpustil je bil kuratu, češ, sedaj bom imel jaz in fant mir pred njimi 'Ali dobrota je sirota, pravi narodni pregovori Dobremu človeku vračajo dobro le preradi z nehvaležno-stjo. Med nehvaležniki pa je tudi divji kurat Roječi No, od tega človeka, kdor ga pozna, tudi ne bo pričakoval nihče nič dobrega. Vsakdo bi paČ mislil, da jc afera z onim S. fantom, ker so se pri obravnavi poravnali, končana. Toda lie l Kurat je tožil fanta, da ga je sunil ter spravljal to v nekako zvezo z motenjem vere. Vsa reč je prišla v roke tukajšnjega okr. glavarstva, kjer so prisodili* fantu 10 dnij zapora I Torej namesto kurata, ki je fanta v cerkvi udaril, da se mu je zabliskalo pred očmi, kar mu je bilo pa odpuščeno, je kaznovan sedaj1 — fant| kurat v svoji zlobi se smeje pa v pest! To je pač vrhunec farške zlobe, to je. delo človeka brez srca, brez vsakega čuta, to je delo divjaka I Proti omenjeni kazni je vložen titok. Kadar izvemo za izid tega, bomo govorih več. '— Fant trdi z vso odločnostjo, da ni udaril kurata, pač pa se je mogoče branil z roko, ko ga je pehal in udaril. "Far nikdar ne odpusti," pravi stari slovenski pregovor. ("Soča''.) Bitka s ciganskimi roparji. 20. tn. m. jc prišla v neko vas blizu Aratla večja tolpa ciganov in se tam utaborila. Ponoči so cigani ulomili v hiši najbogatejših kmetov. S sekirami so pobili oba gosjxxlarja in njiju družini, posle pa obesili. Kočijažu, ki se je branil, so prebili glavo in potem mrliča obesili. Izpraznili so obe hiše, pobrati celo pohištvo in odšli. Naslednje jutro, ko se je izvedelo, kaj se je zgodilo, so orožniki pohiteli za cigani in jih res dosli. Cigani so orožnike sprejeli z revolverji. Uncla se je pravi bitka. Orožniki so ustrelili pet ci-. ganov, petnajst pa jih ranili, šele potem so tolpo premagali in razbojniško druhal uklenili. Škandalozna afera v Parizu. Sodna komisija je aretirala pretekli teden barona Ardouzeta v njegovem stanovanju. Preiskala je tudi stanovanje nekega starega grofa, ki jo je pa še pravočasno od-kuril. Ta dva sta raznanjena, da sta zlorabljala dečke nekega zavoda, v katerega pohajajo samo otroci iz boljših rodbin, v pohotne namene. Dovajala sta kar z avtomobili nedolžne žrtve v svoja stanovanja in prirejala v družbi drugih erotične slavnosti. Razni predmeti, ki so jih rabile te živali v človeški podobi pri svojih orgijah, so se našli pri hišni preiskavi in živo pričajo o poživinjenosti teh ljudi. Pripoveduje se, da so tudi duhovniki zapleteni v to afero. Znanost in vera. * Znanost in vera. Nedavno "umrli kardinal westminstrski,Vaughan, je imel pred leti konflikt z angleškim učenjakom' George Mivar-toni. Mivart je bil prvotno strasten katolik, vsled česar ga jc rimska kurija izvolila za profesorja biologije na katoliški univerzi v Lowe nu. Ko pa je izdal leta 1893 papež Lev XIII. znano encikliko, ki zapoveduje vernikom pripovedovanja sv. pisma verovati dobesedno brez kritike, zdelo se je učenjaku vendar preveč. Pri vsej verski gorečnosti ni mogel priznati pogojno poročil o stvarjenju sveta v 6 dnech, o stvar-jenju Eve, o vesoljnem potopu, o Jonasu v ribi itd. Zato je priobčil leta 1900 članek, v katerem je rekel: "V luči moderne vede je popolnoma nemogoče na čudne insperacije vsake sleherne besede sv. pisma verovati. V sv. pismu je cela vrsta naukov, ki so z znanstvenega stališča napačni. . Dolgo let so svet krivo vodili ter nevednega še dandanes pahnejo v zmoto. , Jasno jc, da je med znanostjo iti dogmami nepremostljiv prepad." Nadalje je tajil obstoj pekla, "člevek ni v. stanu, psa eno uro trpinčiti, kako bi mogli prisoditi Rogu, da bi milijone ljudi celo večnost trpinčil." Mivartovi spisi so prešli na indeks. Kardinal Vaughan je pozval učenjaka, naj ta mesta izčrta h knjige, a Mivart se je uprl. Trikrat je odbil. Vaugha-novo zahtevo, naj bi preklical in priznal stare verske nazore. Dasi je bil na smrt bolan, j>i hotel skleniti takega miru s cerkvijo. Leta 1899 so Mivarta svečano izključili iz cerkve. Takrat je ta.starček pisal : "Bila mi je težka bol, misliti na pouk v klerikalnih šolah. Na srečo smem danes popolnoma svobodno vsa svoja prepričanja izpovedati. Končno sem prost. Mirno lahko pričakujem bodočnosti. Umrl je brez cerkvenih blagoslov i. aprila 1900. Sedaj je umrl tudi njegov nasprotnik kardinal Vaughan ter bil z velikim pompom pokopan. Kateri je pač srečnejši na "onem" svetu? Izumiranje angleškega naroda. Zadnje dni je bilo v angleški gos-podnki zbornici razprava o fizičnih razmerah angleškega naroda. Ta razprava je imela presenetljiv! uspel.. Pokazala je namreč, da je angleški narod začel degenerirati. Riponski škof je dokazal, da mora presedanjih razmerah v 18 letih ponehati i.araščanje naroda. Danes je že 1,100.000 otrok manj, kakor b! jih moralo biti v normalnih raz-, merah. Samo v Londonu je 26000 otrok manj, kakor bi jih moralo biti. Vojvoda Devonshire je ta'dokaz še 'podprl z vsakovrstnimi drugimi podatki. Zanimivo je, da to krčenje števila otrok ni posledica kakega v rodbinah navadnega sistema kakor r.a Francoskem, nego fizične degeneracije naroda, največ vsled alkoholizma. STARA MAMICA. Gospa Ana Hach z Vining, Iowa, jc vže 71 let stara in dolgo časa bo-lehna ženica. Ker vže dalj časa ni mogla nobenega jedila zavžiti, postala je seveda od dne do dne sla-bejša. Razun tega imela je pa še eno roko z tekočo rano, tako da te roke sploh ni zamogla pregibati. Njen sin gospod Peter Hach, vgle-den trgovec v Cedar Rapids, Iowa, poslal ji je Trinerjevega zdravilnega grenkega vina in stara mamica postajala je zmiraj krepkejša; roka je vže tako dobra, da lahko navadno delo poravlja. Ta stara ženica pravi: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za stare ljudi, ker jim podeli zopet novo telesno moč. To zdravilno grenko vino ima prav prijeten okus in kdor trpi na slabem želodcu, breztečnosti, zgubo moči, slabem spanju, najde v Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu ne samo najboljše, ampak edino sigurno zdravilo. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Piicago, Ills. Pilsen Station. Društvene vesti. Društvo sv. Petra in Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 18. v mesecu v dvorani na S. Santa Fo Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO. Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. H, K. J. ima svoje mino bojo vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani nu 502 Sr. Santa Fo Ave. Društveni zdrav, nik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K maogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudne ODBOR. PUEBLO, COLO. SLOTENHKO POIHMHINO IN BRATSKO DRUŠTVO "SOKOL" B©" V CLEVELAND^, O. ima redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvorani', nu Št ClairSt. Društveni zdravnik jo dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj so zglasi pri Jacob Hoievar'Ju St. Clair St. 15S>3 ali pa pri Lous Recher'Ju St Clair St. 1223. Brutje agitirnjte v prid dure tvut ODBOR. Klub slov. socialistov v Chieagi ima svojo redne soje vsak tretji četrtek in vsako ruvo nedeljo v mesecu v dvorani sodruga PhiI. B a b t a 535 Blue Island Ave. Ob oetrtkali začetek soje ob 48. uri zvečer in ob nedeljah ob 2. uri jjojkjI-diie. K obilnem pristopu vabi klnbovni organizator. SLOVENSKO-IIK V. GOSTILNA 427 W. INth St. Chicago, 111. Toči bo vedno sveže "Sclioenho- i ■ fftm" pivo. Biljar in kegljišče na razpolago. V obilen posot se priporoča. J, SRUIECIKJ, HRVAT, , J. Dweyer 679 BLUE ISLAND AVE, CHICAGO, ILL,, priporoča SLOV E NO E M svoj "SALOON". Fina viiia, smodko in rakije po zmerni ceni, Postrož-ba točna. URBAN BRO S »93 W. 18th. St.Chicago,.111. CENA IN DORRA POSTREŽBA. Tako tukajšnjim, kakor tudi skozi ali v Omuho potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON'. Lepe sobe za prenočišče; postrežba točna in cena. Do mene najde vsak lahko Bam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Schweiger, 1002 S. 13thSt. OMARA,NERRASKA. "OBAD ZAORER" jo najstarejši hrvatski "SALOON" na zapodili strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, suiodko in biljard nu razpolago. Slovencem v obilen postit se pri-poroča: ALOIS PAUSE lastnik, 311 \V. 18th St. Chicago, III. w jVazdiir rojaki! 3 Slovencem in drugim bratom Slovanom pri|H>ročum bvoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno svežo pivo in pristno drugo pijačo. Iiaznovntne fine Binodko na razpolago. . Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen {x>s<>l so priporoča MARTIN POTOKA It, 604 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostoru, John KoščU-ka. Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, 'gel vsem. BUDE KADKOVICII, 1-47 S. Santa Fe Avk. Pueulo,Co. SVOJ K SVOJEMU! PRODAJA PAROBRODN1H KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. > ROJAKOM Potujočim in tukaj blvajočim, priporočam svoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim ve<>< 1 ^^ Northern Ave. Gsvtri se v vseh slovanskih Jezikih--PUEBLO, COLOHAOO. rwwnrnfwwwtTfnmrnfim?fnfnfwnf?mtftfn?fnri Pozor Slovenci! Spodaj podpisana naznanjava p. n. občinBtvu da sva na 129 S. Genesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo frodajalnieo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. mava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrste obleke, spadajoče v to stroko, z VELEŠTOVANJEM tSjr KOŠICEK In STEFANIC 129 South Genesee Str.--Waukegaa, Illinois mm ! \ LBERT T UME PO. I DAlIfCTl/A l>eči> postelje in podlage raznih * "IIiO IV" vrst. Preproge, obleke m klobuki razne vrste posod, platna in svile, kramarije in drugo izborile robe itd. itd. Obleke za dečke. Mi te zamoremo založiti od najnišje do najvišje sobe in obleči od nog do glav«. Cene najnižje, kakor nikjer. fj OPOMBA: Kadar prideš v na- (r S So prodajalnico, vprašaj po št. 23 S 1 ZI a t k o Keihin. S Slovenskega naroda sik glakoviti m proslavljeni zdravnik DR. G. IVAN POHEK .sedaj nuatanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th it Walnut St. in N. W Cor, Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejšili zravnikov zaradi svojih sposobnostij se pripo niča slovenskemu občinstvu. Olasoviti In proslavljeni zdravnik.— Ki se je izučil in prejel di plomo na sloveoih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki največjo [»hvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in nnjopasnejše človeške l>olezni Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne nn 1)11. G. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in , nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slulio prebavljen je, bo lesni v mehurju, živčne boleteni, kronično onemoglost, tajne bolezni vsakovrstne rane, izniščenje itd.-Opazka; nko seje kdo zdravil braz vs peha iu videl, da 11111 nihčo več nemore pomagati, naj obišče ali se pis meno v materinem jeziku obrne na svojega rojaku Dni, Ivana Poheka O11 je na STOTINE In STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravi), poseli no pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. Q. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju -:VSI ONI:-' kateri nenioreje osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in novod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravliva. on to po ve dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: SvedoČim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo pripo ročiti. THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kans S tem potrjujem,*da jegosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse kar spula v njegov zdravniški poklic; jo visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za nnjlioljšegn zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vom, da sem vsa zdravila porabil, iu sem popolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let, no želodcu in č revi h in sem mislil, tla ni več pomoči, za mojo bole zen. Vnš udani JOS. ZGANIČ. Hastings, Pa. Spoštovani Dr. Pohek:-Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revina tizmn, vsled katerega sem trpel celih 20 let. J. KELLER Helena, Mont] --NASVETE I»AJ K ZASTONJ.- • No pozabite priložiti znumko za 2o. za odgovor.-Vsa pisma naslovite nn Dr. G. Ivan Pohek, Poet Office Boxes 553 & 5(53. KaiiSSS Citj[, Mo. U. S. A. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE, Izdelujemo slih po ujniijih cenili! i malih napravimo velike. Obiskujete redno Maly's Studio JOHN pETECH r»«:i Tli K OOP ST. PIL8EN STATION CHICAGO, ILLINOIS. Slovensko hrvatski notar (Notary Public). Prodaja zemljišč, hiš in lotov, ter posojevon je denarja. Zavarovanje proti ognju. Posiljevanje denarja v staro domovino po najnižjem kurzu, I/terjatve dedščine in druge zapuščine v stari domovini. Pregledovanje zeuiljiščnih listin in posojevanje denarja iia vknjjlena zemljišča (Mordgage). Prodaja prekomorekih parobrodnih listkov nn vse dele sveta in obratno, od tam sem, po najnižjih cenah. Najltoljša postrežba. Obrnite se zaupno na nas kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lnhko govorite z nami v slovenskem jeziku, a noše Izborilo pivo je p) eviopsko kuhano, tako, da liodete vselej delali dobro kupčije. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS SHEWING CO. & Blue Island Ave. Velika razprodaja obuval. Vse moje zaostalo letno obuvalo, obstoječe iz: moških nizkih iu vi •okili čevljev, ženskih nizkih čevljev, "jNitent leather" čevljev, otročjih črnih, rudečih, modrih čeveljčkov, se bo prodajalo ta mesec po jako nizki ceni. Cene sem znižul le, ker rabim prostor za nove jesenske in prilika priti z malimi se nudi vsukeuiu, le pri-moških "Calf Vici Kid ke od do $1.48; 31.Sft in Sl.fio; čeveljo-2. po 48, 7.5, 8t», U8c. in ročji rudeči iu črni če-do 08c. - Bodite prepti- zimske čevje. Lepa novci do novih čevljev, dite in vprašajte po Oxford" $1.7'»: za deč-za ženske od U8c. do ki za deklice št. do od $1.3» do $1.48. ()t. veljčki št. sd do * po čani. da je to edina prodojalnica, kjer si lahko prihranite lepe novce na obuvalu. Vsak dobi krasno darilo, kdor kupi pri meni tek M. Halsled Ave, med 19. ulico in IS, Place OBVESTILO! Podpisani si usojnm naznanjati p. n. oličinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Murtinčiču v Sumit, lil. Mojt načelo je in bode vselej sprejemati rojake nnjnljudnejše, vsled česar u- ČHim. dus<< liode tudi nlcni izkazovpln tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v obče zagotavljam, do bodo vsak čas jioetreženi točno 7. izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini". Triuerjevim vinmu itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri-jiitelj obiskujte me v prostih urah, vživali bodete vsaj čisti zrak. Na zdarl o o FRANK KOENIO, o-o Summit, lil. ^ Ciganka, ft Spisal A. R. "Živi sc, pa življenja najslaj.š podeli nam ljubezen: da brez 1 ju-hezni životariti more Ic filister. Poljub . . . nebeško! Vi, ki se nazi-vatc filistrom, ne morete me pač u-meti. Za trenotek ljubezni dam vam vse — nebo — pekel. — V'rag naj me vzame, če sc šc vi ne zaljubite; "Pustiva to! In vi, kakošuo ljubite sedaj ? Opišite mi svojo l>o-iico."' "čemu bi jo opisoval, vidite jo lahko sami. Take1 domišljujem si nemške valkire, ko |k> boji iščejo žrtvenik pobitih junakov. Prav take si je mislim, drzne in vitke, z za povedujočini očesom in prostimi lasmi." "Ne govorite v primerah/' dejal sem s smehom. "In to valkiro s pi salom v roci — guvernanto sestric vaših, ljubite jo resno?" , "Jaz ljubfm vedno resno! Zdi se mi, da postajam sentimentalen ali to nič ne de. Glejte, ne morem trpeti teh prokletih Nemcev, a za njo dal bi 'desno roko." .S komolci podprši si glavo, zre sanja je v tla "Eugenio — Eva", doda tiho, "kako lc|K> bi se to skladalo. Ali 011a mi neče verjeti, — pravi, da sem premlad, Po-koja, in čriček je zadremal v svoji luknjici; valovito ziblje se vzduh, napojen s čudovitimi, hladečimi dišavami. Nekje v vasi zalaja zaspan pes, umetno zavijajo; "kvak — kvak" čuje se plašno od leno tekoče vode sem. V prihodnjem tre-notji oglase sc zbori žabji, s svojimi jednakomernimi pesnimi. — Počasi so |K>makne Eugenio bližje do mene in sede v travi. "Čemu bi vas dolgočasil gos|>od Ivan", začne slednjič leno. "Hvala, da ste me toliko časa poslušali. Zaspan sem . . ." Vzdignivši se, odide z brzini korakom proti županovim, kjer je stanoval. Malo pozneje donese mi vzduh na uho glasove piščalkine, napev otožne pesnice italijanske. III Sedel sem drugi |>o|iohidan na skali tik ceste in se dolgočasil. Mislil sem — sam ne vem, na kaj. Morebiti na svojo otroško dotio, morebiti tudi na Eugenija in njegovo valkiro, emancipovano dekle, kdo ve? Po cesti prišlo je kmetsko lekle, nesoče na rami grablje, Dolgi, v kito spleteni lasje mahali so jej |X) hrbtu, lice žarelo je mladostnega ognja. -Opazil sem jo sto-prav, ko je grablje na tla vrgla, in uprši si gole lahte v stran, zasme-jala se. "Kaj pa loviN tu, Ivan? Pa koliko si uže vrastel, odkar se nisva videla", dejala je. Spoznal sem jo takoj in v hipu bil sem pri njej na cesti. Ivizoč mi svoje bele zobe, prijela me je za roko in mi jo stiskala. "Saj res Anka, dolgo liže nisva bila skupaj. Čudno, da me nisi |k>-zabila. In kako lepo dekle si postalo, odkar sem zapustil domačo vas, da pojdem v šole", zavrnil sem ji. Zarudela je in pogledala preko mojega obraza na griček, kjer se je dvigal redek dim njd kolibo. "Ti praviš tako, — tudi drugi mi isto vele — mora uže biti!" prične I K) kratkem molku. "Da moram biti tako — lepa", doda po kratkem molku obotavljaje se. "Prihajal si lomov iz mesta, ali k nam te nt bilo nikoli, in vender sem si tako želela, da bi prišel . . . vsaj jeden-