slovensko ljudstvo
^BBfelPiiflCiBB&EilaiiUaEilaEiBBIiielliiiillinaCinUn-iJianHunJinniinnUnnUinga
I Cesarjeva zahvala. |
Ciril Bnl Cia CvJBnllnaoiKiC^JlHagiHCTBBTnBai
, ®b smrti slavnega nadvojvoda Albreh-£ so vsi narodje in vsi stanovi pohiteli skazavati presvitlemu cesarju sočutje in udanost. To je cesarja tolažilo v veliki žalosti in ginjen je poslal svojim narodom iskreno zahvalo, katero je zapovedal razglasiti ministerskemu predsedniku knezu Win-discligriitzu. Zahvala se glasi :
Dragi knez Windischgratz! Žalosti polni bili so poslednji dnevi, polni žalosti na nenadomestljivi izgubi, ki je zadela Mojo hišo in ce!o cesarstvo po smrti mojega ljubljenega ujca, nadvojvode Aibrehta Blagodejno tolažbo v veliki boli pa Sem našel v neštevilnih objavah sočutja in udanosti, ki so Ih tem povodom prihajala na vzvišen racin toliko od oseb kolikor od najrazličnejših društev. V kolikor zagotavljajo pokojniku njegove neminljive zasluge v vojski, njegovo plamteče domoljubje, °vzgledna gorečnost v izvrševanju dolžnosti in brezkončna dobrotljivost, slaven in časten spomin na vse veke v vseh deželah in pri vseh slojih prebivalstva, toliko častijo ti kazi odkritosrčne žalosti vse one. ki so se J’h udeležili.
Globoko ginjen nad tem novim dokazom sočutja in udanosti, s katero Moji zvesti narodje vedno spremljajo veselje in žalost v M iji hiši, prisiljen sem. da izrečem s tem vsem Svojo liajprisrčnejšo zahvalo te>' Vam nalagam, da to objavite splošno.
•N« Dunaju, dne 27. februvalja 1895.
Franc Jožef l. r. ^osebno zahvalo je poslal cesar tudi podložnikom v Bosni	in	Hercegovini in	je
l>i i tej priliki izrazil	srčno	veselje, da	se
je Bosna in Hercegovina vže tako tesno Pndružila cesarstvu.	—	C.	kr. vojski	je
y adar izdal proglas, v kojem pravi o po-Pokojnem ntdvojvodu Albrehtu, da je bil . zmagovit vojskovodja dika in ponos vojski. Pešpolk št. 4, dragonski polk št. 9 m kori,i topniški polk št. 5 bodo vedno nosili ime : „fVldmaršal nadvojvoda Albreht11.
Hujskanje narodov	y	Avstriji.
O vsaki občini, bodisi majhna ali velika, velja izpričana resnica, da je edinost ln zloga nje prava moč. Tudi majhna obfti-na upa se veliko, dokler je edina in zložna ; nasproti pa peša tudi največa in najbo-gatejšjj, občina, če je razdvojena in nezložna, v kateri eden drugega pobija in ovira.
r Velja o občini, velja tudi o državi, naj S1 le še tako velika in mogočna. To velja tU(|1 o naši Avstriji, ki je res velika, mogočna in bogata država, postavljena v srce Evrope, pod žezlom neplemenitejše cesar-
ske rodovine. Če je pa res, da država peša, ako se državljani prepirajo in sovražijo, a-ko si eden drugemu dobrega ne privoščijo, ako se mej seboj hujskajo iu dražijo, tedaj obide strah zvestega Avstrijca, ker v Avstriji je zdaj sam prepir. Ni je več deželice mirne, kjei bi se narodje ne sovražili in besno ne napadali ali strastno ne branili. Le začnimo pri nas na jugu. Kako sovraštvo mej Slovenci in Italijani in Nemci, kaka besnost v Istri in Trstu ! Se kozarec vode si ne privoščijo ! Tudi na Kranjskem je sovraštvo mej Nemci in Slovenci, prekrito sicer ali dovelj strastno. Na Koroškem vemo kako je, na Štajerskem so Slovenci zapustili deželni zbor, na Tirolskem se kujejo Italijani, na Dunaju se prepiru j o razne stranke, na Češkem je vedno veče sovraštvo mej narodoma, pa tudi v Sležiji in na Moravskem ni prida bolje, kar bodo pokazale prihodnje volitve. V Galiciji zopet sta si hudo v laseh slovanska rodna brata: Poljak in Ma-lorus, da se ne pogledata in ne pozdravljata v domačem jeziku, marveč rajše v nemškem.
Kjer ni narodnih prepirov, tam so pa dniife strasti, še hujše ko narodne. — V-zemimo avstrijske časopise ! Uboga Avstrija, zadnja si na svetu, komaj imajo za te lepo besedo, ampak vedno le tožbe, da ni v Avstriji nič več dobro, da je vse gnjilo, vse hudobno, krivično i. t. d. Vzemi italijanski časopis, in kaj najdeš ? Iz Italije vedno lepa in prijetna poročila, iz Kima samo slavne zmage, sam napredek, a z Dunaja? Ved
110	le sovraštvo, preganjanje in zatiranje narodnosti, svobode i. t. d
Podobno pišejo nemški listi in žal! tudi nekateri slovanski listi, vsaki v svojem zmi-slu. Odkritosrčno povemo, da skoraj ne moremo vzeti v ruko avstrijskega svobodnega časopisa brez britkosti. kajti na vsaki strani naletimo na zdražbe, psovke, krivične napade, strastne obrambe, nikjer pa ni ljubezni ali navdušenja za cesarstvo in vladarja, ako izvzamemo neke posebne priložnosti. Ali je mogoče, da se občinstvo vtrdi v domoljubju in zvestobi, ako ni nikoli iu nikjer zadovoljno ? Radi ločimo krivično izzivanje in napadanje na eni strani in o-brambo na drugi, toda ne na eni ne na drugi strani ne najdemo hvale in ljubezni naše Avstrije, ampak vedno le grajo, očitanje, nezadovoljnost, sovraštvo. Kaj čuda torej, ako se je zanesla vže skoraj mej vse narode in narodiče veleizdaja. Da, ne varaj se nikedo, povsod imamo vže neko občinstvo, ki obupava nad Avstrijo in zopet drugo, ki Avstrije ne mara in gleda črez mejo. Posebno pa je okužena nemška mladina. Večina nemških visokošolcev nima srca za Avstrijo; v njih dijaških društvih visi podoba kneza Bismarka, zakletega sovražnika Avstrije. Nemci, ki so zvesti in udani cesarju in državi, ved6 to in obsojajo veleiz-
dajo zaslepljenih rojakov — ali storijo pa prav malo proti njim.
Vprašanje je: Kam pridemo po tej poti ? Ne vemo še prav, kam, ali tolike* vže zdaj vemo, da ako bi trajalo dozdanje hujskanje, ne more Avstrija dolgo obstati. In vlada? Vlada se lovi za malenkostnimi vspelii v kakem deželnem zboru brez načet in brez načrta. Vlada pazi na stopinje kakega gorečega mašnika, n. pr. dr. Mahniča in na njegove članke v „Rim.skem Katoli-ku“, a nima zapornic proti rastočim valovom pangeimanskim, panslavističnim in i-redentovskim. Podobna je onemu kralju, ki je na dan pred revolucijo igral žogo z o-troci ali pa sloneč na oknu štel vozove ido-ce mimo dvorca Za rešitev Avstrije je treba več. Treba je narode krščanski vzgoje-vati in narodno zadovoljiti. Alije to še-mogoče ? Dokler nam vlada Franc Jožef E je še mogoče, ali naj bi se ne tratilo časa s polovičarstvom, ker sicer pridemo z dobro voljo — prepozno.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dunaj. Tirolski odposlanci pri cesarju_ Cesar je 28. febr. vsprejel odposlance tirolskega deželnega zbora, ki so mu izročili adreso skleneno v tirolskem deželnem zboru. O tem poročamo na drugem mestu.
Državni zbor. Pri razgovoru o hudodelstvih in prestopkih, ki se godijo pri volitvah in v delokrogu javnih zastopov, je> očital Pacali, da' liberalna stranka nasvetuje take. določbe, da bi se opozicijonalnemiB: časopisju kar usta zamašila. Na to je stavil Pacak nujni predlog, da je vsebino govorov govorjenih v državnem in deželnenit zboru izuzeti sodnosti sodišč. Minister Scli'6n~ boru je pa odgovoril, da govori so vže izvzeti ali kaznjivo je pritrjevanje takim govorom, ki po svoji vsebini kršijo kazenski zakon. Pacakov predlog je padel.
Davek v proračunskem odseka. Dr_ Gregorčič je priporočal v tem odseku, naj, se na Goriškem zmanjša zemljiški davek_ Klun je trdil, da se je na Kranjskem v mnogih slučajih direktni (cesarski) davek neopravičeno zvišal. Kozlovski je opozorit ministra, daje zemljiški davek v Avstriji največi na svetu in da tri četrline dohodkov poljedelcem pobero hipotekarni dolgovi. Zato naj vlada ne prezira nevarnostij,. da s« ne posili mirne poljedelce, ki so bilt zmiraj steber državi, socialističnim hujskačem v roke.
Dvojezične tiskovine. V proračunskem odseku sta Gregorčič in Vošnjak predlagala resolucijo, s katero se zahteva, naj se povsod, kjer bivajo Slovenci, pri poštnil\ in brzojavnih uradih rabijo dvojezične tiskovine.
. „Primoi'ski
laja vsaki prvi, drugi in četrti četrtek V mesecu, ena za celo leto I gl. za pol leta 50 nov. Posamezne številke se prodajajo v šolskih in nunskih ulicah po 4 nov.
Y Gorici, dne 7. marcija 1895.
Uredništvo in upravništvo
mu je v Gorici, Travnik št. 13. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi.
Novi državni poslanec na Kranjskem. Na peetni ponedeljek so Dolenjci izvolili za dižavnega poslanca g. Višnikarja, Iti je že v deželnem zboru pokazal, kamo ima nagneno srce. Toma Zupan, ki se je v svojem idealizmu velTtco žrtvoval za narodno stranko, posebno vse sile posvetil <lružbi sv. Cirila in Metoda, in katerega so naprednjaki kot vzor slovenskega duhovna izigravali proti I. katoliškemu shodu, je propadel, ker so se naprednjaki zedinili s kočevskimi Nemci in nemškutarji za Višnikarja. Menimo, da je gospod Toma Zupan zdaj spoznal, kje so mu pravi prijatelji.
Vuanje države.
Judje na Nemškem. Pijavek nikjer me marajo. V Nemškem državnem zboru so konservativci stavili predlog, naj se judom iz drugih držav prepove priseljevanje v Nemčijo, protisemitje pa so dodali predlog, naj se izženejo iz Nemčije vsi tuji judje. Poslanec Koetter je rekel, da judje škodujejo zaslužkom in dohodkom naroda. Sle parstva pri konkurzih je zapisati na račun judov. Posl. Bindenvald je rekel, da judje povspešujejo nenravnost in pregreho in po sebno pogubno vplivajo po časnikih. Branil je jude socijalni demokrat Vogtherr.
Proti socijalistom. Vojni minister na Nemškem je izdal ukaz, naj se. socijalni de-mokratje odstranijo iz vojaških delavnic. Ta ukaz zadeva tudi tehnike, risarje, pisarje, itd.
Novi ruski minister vnajnih opravil je Lobanov, ki je bil zdaj ruski poslanec na Dunaju.
Kuba se punta. Poroča se, da so v-staši na Kubi premagali 20.000 mož španj-ske vojne.
Raznoterosti.
Kardinal Sclionborn v Rimu. Nobene stvari na svetu se toliko ne veselijo nasprotniki Kristusovi ko needinosti katoliških mož. Pravo razkošje pa je njih hudobnemu srcu, če morejo porabiti kakega ■duhovnika za svoje namene ali celo kakega škofa. Njim ni do sv. naukov, ampak če se jim zdi. da je kak duhovnik in naj si bo še tako daleč od nas, izrekel kak stavek, kateri je njim prav, takoj ga vporabljajo proti katoliškim možem. To smo tudi na Slovenskem vže doživeli. „Slov. Narod“ n. pr. skrbno pazi. da vlovi včasih kako besedo iz ust kakega amerikanskega škofa in jo po svojem zavije ter zabrusi v obraz svojemu nadpastirju in domači duhovščini. Ta-
L J ST EK
A n g e 1 j varuh.
V	hudi zimi smo. Dan na dan mede skoro brez presledka ; zameti nakopičili so ase po nekaterih krajih v silno visočino, da j»o potih in cestah ni mogoče hoditi. Ljudem premanjkuje kurjave, kajti tako hude zime se letos nihče ni nadejal. Ubogi ljudje, koliko mraza morajo pretrpeti*letos po naših hribih!
Pozno popoldne je bilo, ko je prišel do mojega stanovanja cerkovnik podružnice, oddaljene od nas eno uro.
„Treba bo iti, gospod, stara Zalarica je nevarno obolela, bode jo in težko sope, boji se, da ne preživi več nocojšnje noči'*, govoril je prišlec.
rBolezen je nevarna", dem jaz, „za staro ženico, ki lahko čez noč ugasne ko sveča, ko jej zmanjka stenja1*.
Pot je šla navzgor, zametje so prihajali vedno veči. Dostikrat sem stopil nevede v sueg, pod katerim je bil globok jarek in zabrel sem do pasa, „Danes bo pa huda1*, mislil sem sam seboj, „taka pot človeka silno vtrudi“. Sla sva z božjo pomočjo dalje po gozdu. Vrhu. hriba sva bila še precej hitro, ali sed#j se je začel pravi boj ne.se snegom ampak z burjo in od tu naprej, sva imela še slabše ko pod hribom, „Hvala Bogu, vas. je. pred np,a, da bi le še dobil bolnico pri zavesti1*, mislim sam pri sebi.
ko se trudijo zdaj naši judovski liberalci vporabiti škofe proti katoliškim možem, zlasti proti krščanskim socijalistom na Dunaju. Pravijo namreč, da škotje namerjavajo izdati pastirski list, v katerem bodo obsodili Luegerja, Lichtensteina in druge prvo-boritelje krščanskega ljudstva ua Dunaju. Toda — lažejo dalje — za zdaj je šel kardinal Sclionborn v Rim h papežu Leonu XIII., da bi tudi sam papež izrekel pro-kletstvo dobrim in blagoslov hudobnim!!
Vse to je pa zlagano od prvega konca do zadnjega. Papež Leo XIII in škofje dobro poznajo prave prijatelje katoliške cerkve v Avstriji in niso pozabili, da so liberalci vklenili in ponižali kat. cerkev. In pa na koga naj se opirajo in zanašajo škofje, ako ne na odločno katoliške može ? ali morebiti na koalicijo, ki danes je in jutri je morda ne bo ? ali na judovstvo ? ali na konservativni klub, ki bo skoraj skopnel ko sneg spomladi? - Čudna bi bila res taka politika, če bi se branilo sovražnike in pobivalo prijatelje.
BI. g. Ivan Navratil, vrli slovenski pisatelj in domoljub na Dunaju, praznoval je 4. marcija sedemdesetletnico. Dunajski Slovenci so mu o tej priliki priredili slavnostni večer. Mi poznamo in cenimo zasluge g. I. Navratila za slovensko besedo, za slov. visokošolce in za društveno življenje na Dunaju. G. I. Navratil je pa tudi naj bolj priljubljena oseba mej dunajskimi Slovenci in lehko o njem rečemo, danima sovražnikov. Bog: ga žiyi na veselje brezštevilnih prijateljev in v korist' slovenske knjige ! Mnoga leta !
Tirolci pri cesarju. Tirolci so vzbudili veliko pozornost v celi Avstriji. Sklenili so v deželnem zboru prositi presvitlega cesarja, naj bi pvipovedal dvoboj pri vojakih. Našim čitateljem je gotovo znano, da se častniki radi borijo in pretepajo, če se čutijo razžaljene. To pa je kat. cerkev strogo prepovedala, ker noče, da bi se ljudje morili mej seboj. Tod«, častniki se niso zmenili za tako prepoved. Za to so Tirolci prosili cesarja, naj bi on, kot gospodar avstrijske vojske, prepovedal dvoboj c. in kr. častnikom. Presvitli cesar je prav prijazno sprejel odposlance in je zagotovil, da je Njegova resna volja, da se divjaški dvoboj zabrani. — Naj bi ta sramota skoraj poiz-gubila se!
OderuStvo. — Pred kratkim priporočal je „Prim. List“ Raiffeisen-ove posojilnice. Kako potrebne bi res bile posojilnice, dokaži Vam ta-le dogodba. V trg K. prišel je iz okolice neki kmet, ki je zelo potre-
Do hiše prišedši najdem ljudi na pol premrzle; slišali so zvonček in prihiteli so pred hišo, a burja jim je bila v obraz, da jim je bilo lice vse črno. Šel sem v hišo in pripravil bolnico za smrt; sprevidel sem, da v kratkem času izdihne. Molili smo še za srečno zadnjo uro stare Zalarice in priporočil sem Bogu njeno dušo. Mej našo molitvijo je bolnica zaspala za vselej — končala je življenje stara Zalarica. Potolažil sem še domače, naj ne žalujejo preveč, in odšel sem zopet se spremljevalcem proti domu.
Iz hiše stopivši vidim, da je zunaj še hujše kakor poprej. Sedaj je burja zanašala tudi sneg, da si dalje segel nego videl. Bil je ravno pravi čas za večerno zvonenje, ko prideva nazaj grede do cerkvice in cerkovnik me prosi, naj počakam toliko, da odzvoni. Stopil sem pod zvonik v zavetje in mo-
lil	večerni angeljski pozdrav. Odmolim še za dušo pokojne Zalarice, priporočim se augeliu varuhu in hajdi zopet po hribu proti domu. Komaj hodiva dober četrt ure. napravi se noč. Prižgeva luč in korakava, dalje. Toda pot postaja vedno bolj neznana ; stopinje, ki sva jih preje naredila v snegu, bile so že zamedeue. Nakrat pa cerkovniku zmanjka poti, da pade v globok jarek ; sve-tilnica ugasne in bila sva brez luči sredi gozda.
„Ali imaš še kaj ognja, Martin ?“ vprašam mladeniča.
boval 100 gld. Ker se ni vedel kam obrniti, šel je k svojemu prijatelju in ga prosil, naj mu dobi na posodo 100 gld. Ta mil pravi, da drugje jih ne more dobiti, ko v krčmi, da bo pa treba popred krčmarju dati kaj skupiti in potem še mastne obresti plačevati. Mož se ni motil. Kmet je bil zadovoljen, ker drugje si ni upal dobiti, in šla sta v gostilno. Ko sta nekaj časa pila, povpraša eden krčmarico, če bi mogla posoditi 100 gld. Toda hitro je bilo pri roci polno izgovorov, da je že denar drugam posodila, da ni moža doma, in sploh da posoja le takim ljudem, ki ji dajo kaj skupiti ! Prijatelj pravi kmetu: „Vidiš, nisva še dovelj zapila, morava še nekoliko in potem dobiva.•* Pila sta torej in jela in zapravila sta že 3 gld. Tedaj mož še enkrat poprosi 100 gld. In glej, sedaj bila je krčmarica takoj voljna posoditi, samo če ji hoče dajati po 3 gld. na mesec obresti, in če se zaveže, da ne bo šel drugam v gostilno ko k njej. Ker je kmet moral imeti denar, u-daril je, in kupčija bila je sklenenja. Sedaj pa pomisli, drugi čitatelj, ali ni to vnebovpijoče oderuštvo? Mož je moral S gld. zapraviti, 36 gld. bo moral plačati o-bresti od 100 gld. in moral še vedno v isto krčmo hoditi. Spametujte se toraj in vsta-novite si Raiffeisen-ove posojilnice, da se iztrgate oderuhom it krutih rok! —
Nauk o Riiittcisenovili posojilnicah. Dolenjeavstrijski deželni odbor je izdal pred leti navod o imenovanih posojilnicah. Potem je sestavljena knjiga „Anwei-simg zur Errichtuug und Leitung vou Spar-und Darlehenscassen - Vereinen nacli dem System Fr. W. RaitfeinsenV*. O pravilih posojilnic ima popolen nauk druga knjiga : „Die landlichen Spar- und Darlehnskassen-vereine nach Raiffeisen’s Svstetn, bearbei-tet von dr. Martin FaObender.** Obe knjigi Staneti okolo 3 gld. 50 kr. in se najlože naročite pri Kat h. Pressverein’s Buchhand-lung, Brixen, Tirol. Na Tirolskem kina'a ne bo več občine brez posojilnice.
Novi denar in ponarejanje drobiža. Od Kranjske meje na Vipavskem nam piše prijatelj: Ni davno, odkar je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni razglas vsim županstvom v svojem delokrogu in to glede ponarejanja nikeljevega (polo-kovinskega) drobiža po 10 in 20 stotejk ali vinarjev (beličev), da naj skrbno pazijo pri prejemanji drobiža, ker je polno ponarejenega. V zadnjem času se je namreč pomnožilo izdajanje „trdega nikeljevega dro-biža“, zato je treba tim bolj paziti na ponarejanje istega, ter če mogoče, naj se ta-
„Imam, ali kaj pomaga, ko ste v svetilki udrti dve šipi !"
, Bog pomagaj !“, vskliknem zdajci, „kaj počneva zdaj ?•*
Gledam na okoln, ali bi morda mogel razločiti, kod naj hodiva proti domu, da bi ne šla morebiti naravnost na nasprotno stran in se izgubila v gozdu. Tu mi šine v glavo misel, da imam pri verižici svoje žepne ure magnetno iglo, ki bi nama gotovo pokazala strani sveta in bi se lahko po njej ravnala.
.Martin, daj mi žepljenice, poskusim izvedeti, kod naj hodiva.“ Martin seže v žep, ali joj, žep je polu snega in žepljenice vse mokre, nobena za rabo.
Zdaj mi je odrekla zadnja zemeljska pomoč.
„Kaj storiva 'sedaj Martin ?“ rečem cerkovniku, „tu ostati ne moreva., po nama je ; dalje tavati po snegu skoro ne morem več, silno sem vže utrujen.“
„Gospod,‘, odgovori mi,. Bali bi ne. kazalo morda iti nazaj v vas in tam prenočiti?* „Tudi jaz mislim tako, ali po katerej poti iti nazaj? Iver se ne vidi prav nič, zašla bi morebiti še globlje v gozd in gorje nama potem.** .0,zrem se proti nebu iri pro-r sim pomoči božje. Komaj to storim, čuj zasliši se glas zvonji,; domače cerkve. Poslušam in zdajci vem, ,kani nama je iti.
„Ali si slišal zvon, Martin ?“ vprašam cerkovnika. .; M>,	.	>.
koj imenoma naznani oblasti izdajatelj ti-■ stega. Pri tem je pripomniti, da se novi kosi iz čistega nikelja (nicolum — poloko-vina), kovani po 20 in 10 vinarjev, dajo od magneta (na-se) vleči, kar se pa pri ponarejenih novcih nikdar ne godi, vsled česa jih lehko vsakdo od pravih razločuje." Tako se glasi dotični razglas, ki je vreden uvaženja tudi pri nas. — Stari ljudje se spominjajo, kako lep je bil nekdanji srebrni denar, zlasti stari groši in dvojače v primeri se sedajnim nikeljem; kako zvonko se je oglasil, če ti je padel na tla, da si ga gotovo pobral, a sedajni nima nobenega glasnega cvenkaiu se torej ložje zgubi.— Kaj pa zlato ? Ni jih videti zlatih po 10 in 20 kron, ker zlati novci so menda namenjeni le za .izvoljeno judovsko ljudstvo", ki ima od novega denarja ves dobiček, tako da si bode moglo vlivati ne le eno ampak več zlatih telet! Sedajna doba bi se mogla imenovati za naše ljudstvo „uikelje-va doba“, a za „izvoljeno ljudstvo" zlata doba Rothšildova in tovarišev!
Pogozdovanje na Krasu se .bo nadaljevalo na spomlad. V goriškem okraju bodo nasadili mladih drevesec 1,487.000. v gradiščanskem 227 000, v sežanskem 1,278.000. Stroški znašajo 14.000 gld. 12 000 plača država in dežela 2.000 gld. Sčasom bo Kras zopet kras.
bole v Avstro-Ogerskej. V celokupni državi imamo 36.680 ljudskih šol, v katerih je 93.394 učiteljev in okolo 6 milijonov otrok. Učiteljišč je 147 s 1713 učitelji in 14 000 gojenci. Gimnazij in realk je 446; na njih poučuje 6113 profesorjev, u čencev je nad 60 000. Vseučilišč je 11 na Kuna ji, v Pragi (nemško in češko), v Pesti, v Gradci, Lvovu,y Krakovom, Inomostu, Kološu, Zagrebu in Černovcih. Na teh vseučiliščih predaVa 1190 profesorjev, slušateljev pa je vpisanih 19.000. Tehniških šol je 7 : na Dunaji. v Pešti, 2 v Pragi (češka in nemška), v Brnu, G>-adci in Lvovu z 264 profesorji in 3000 učenci. Drugih trgovskih, gozdarskih, pomorskih in obrtnih šol je 1526 z 8193 učenci in 470 učitelji.
„Pop “
Nemarnost. Prijatelj nam piše: Ljudje imajo zdaj v rokah vže več izdaj sv. pisma n. pr. šolsko, dr. Lampeta i. dr., ali radi pozabijo, da je treba spodobno ravnati se sv. knjigo. Včasih se vidi, kako tržejo sv. pismo otroci, kako se valja po pralni, in nedavno sem videl, kako je žival grdega i-mena trgala in osvinjala sv. pismo. Rojaki, to ni lepo, to ni pravo.
nPolitični kapucini". Tako se glasi
>'Ničesar nisem slišal, gospod, tudi ne more biti še čas zvouenja sv. Florijanu", odgovori Martin.
_ „Hodi za menoj, tu mora biti pot proti domu", pravim jaz in hitim z novo moč-J° dalje.
Sla sva četrt ure in že čutiva, da sva 11 a l!ravej poti. Vedno bliže sva prihajala ■■ ,omu ’ Je Pa tudi že zadnji čas, ii-V ,oro so mi odpovedale moči. Še nekoliko korakov in doma sva. Na pol živ ■vsled truduosti moram naravnost v postelj, «a se oddahnem.
šini d’^nf° ZVOn^ nocoJ v drugo ?“ vpra-
. _ n Nihče" bil je odgovor, „v drugo na-coj še 111 zvonilo."
.Pač, jaz sem čul veliki zvon, ko sva bila se sredi gozda; nisem se motil; za glasom sem tudi šel in našel pot do doma", piaviin jaz, »drugače bi naju ne bilo nocoj".
»Res ni zvonil nihče, vsaj mi nismo «hh zvona, ki smo tu uajbljižji."
Umolknil sem, ker spoznal sem, da ni nihče drug zvonil ko moj dobri, angelj va-
a čul sem zvon le jaz sam, da sem resu življenje sebi in Cerkveniku. Tisočkrat « »valil sem dobrega Boga za čudno reši-OV ni nikoli ne pozabim svetopisemskih ■ sen: »Glej, jaz pošljem svojega angelja, "e varuje na tvojih potih."
M. Š.
najnovejša »narodna" psovka v častit obraz slovenske duhovščine. Ker jo je izustil g. Iv. Hribar v deželnem zboru kranjskem kot voditelj »narodne stranke", moramo si misliti, da veže tudi goriške Slovence, ki so »vezani po resolucijah zaupnih mož". Politično pobalinstvo napreduje na Slovenskem, ali ne ?!
m % ¥ i <2 s.
Goriško.
Njega ekscel. grof Fr. Coroniiii je
bil v nedeljo v avdijeci pri cesarju.
Sneg v Gorici. Dne 4. marcija je padel v Gorici in okolici svež sneg in se je tudi dobro prijel. Naj ohladi strasti nestrpnežev.
Pogreb bi. g. dr. Oskarja Soma-ruga je bil vrlo dostojen. Vdeležila se ga je čč. duhovščina (v cerkvi je bil tudi Prevzvišeni nadškof), nadalje okrajni glavar, župan in polno ljudstva. Pokojnik je bil katoliški mož, vnet za cerkveno življenje in za katoliški napredek, ali kakor se godi vsem drugim katoliškim možem v Gorici, godilo se je tudi njemu: zaupanja in spodbuje ni našel. Se le ko je umrl, je bilo slišati povsod en glas : »Škoda, drugega nimamo več!" Tako je videti, da bo Gospod vzel še mnogo mladih mož, ki so hoteli delati, pa se jim ni zaupalo. Posvetnih je Vže tako malo, duhovniki pa umirajo eden za drugim. Prst Božji!
Počastitev grofa Fr. Coronini-ja. Odbor naše velevažne in prekoristne kmetijske družbe je sklenil slovesno počastiti grofa Fr. Coronini-ja, koji obhaja letos petindvajsetletnico kot predsednik družbe. V ta namen so naročili na Dunaju veliko sliko (2 m X 1 m), na kateri je mojsterski naslikano vsakovrstno sadje, koje zori v naši goriški deželi. Sadje jo v naravni velikosti, nekatero v zabojih in koških, nekatero na p'anem in tako naravno, da bi človek kar roko stegnil po njem. Danes ob U. uri je bila slovesna seja na čast prevzvišenemu slavljencu, li koji je došel premilostvivi kne-zo-nadškof, c. kr. namestnik vit. Rinaldini in polno društvenikov. Podpredsednik Bolle je prebral kratko poročilo o delovanju in uspehih družbe v zadnjih 25 letih pod pred-sedništvom grofa Fr. Coronini-ja in je ob sklepu izročil slavljencu krasno podobo v znamenje hvaležnosti in spoštovanja.
Mati go riškega župana Jožefa roj. Lapanja, rodom Slovenka, je umrla 4. t. m.
V	Solkanu umrl je v 76. letu starosti posestnik Andrej Gabrijelčič, izvisten gospodar ter vzgleden kristijan. Pokojni, poštenjak stare korenine, bil je nad 40 let starešina, podžupan in župan solkanske občine, ud krajnega šolskega sveta ter cerkveni ključar. N. v m. p.
Iz llifenberga smo vdobili dopis, ki pravi, da nekateri vganjajo letos pusta v postu. Da bi ga le ugnali in se s pametjo srečali !
S Tolminskega, 5. marca.
Tako
dolge in če hočete tudi hude zime ni pomnil mlajši rod. Pokazala je tudi svojo moč. Blizu Idrskega pri Kobaridu vdrl se je pustni torek plaz na državno cesto in jo je tako zasul, da se je pošta po Soški dolini za več ur zapoznila. In to se ponavlja sko-ro vsako zimo. Pa naj reče kdo, da niso imeli prav naši poslanci, ko so zahtevali od dežele 15.000 gld. podpore za zgradbo, oziroma popravo ceste na levem bregu Soče. Ta cesta bi vezala vas z vasjo od Kanala do Kobarida, vožnje po nji ne bi ovirala nobena še tako huda zima, ker jo o-greva soluce in ni nikjer nevarnih plazov.
Kobarjdcem je prinesel letošnji pust veselo' novico. C. kr. okrajno sodišče jim je zagotovljeno. Bili so ga pa tudi potrebni. Kdor pozna Kobarid in okolico njegovo, mora hote ali nehote priznati, da imajo ta-mošnji pravdanji- — in kdo je dandanes brez pravd — predaleč, v Tolmin, 111 da ni prijetno hoditi plačevat davke v oddaljeno gorsko središče.	.	.	....
Ker sem že pri Tolminu, povem Vam še to, da so imeli 2. t. m. v tamošnji farni cerkvi slovesno črno mašo za dušni pokoj preblagega nadvojvode Albrehta.
Predelska železnica, ki je bila bojda že trikrat merjena, zanima našo gorsko stran bolj in bolj. V najnovejšem času v ta namen strokovnjaški pisana knjižica, stvarni članki v raznih domačih in tujili listih in neumorno delovanje tukajšnjih županstev na to stran, to daja prebivalcem Soške doline upanje, da vzamejo to črto v resen prevdarek tudi merodajni krogi.
Kidanje snega na Predelu. Iz pod Babjega zoba se nam piše: Sneg je tukaj glavni pridelek; letos ga je palo tako 0-bilno, da je kar tri ljudi, (Iva moža in mladeniča, podsulo ; drugi so pa bili v nevarnosti. Ker pelje črez Predel državna cesta, trebijo jo ljudje in s tem si veliko zaslužijo. Kolikor več je snega, boljša letina je. A kaj, ljudstvo je začelo delo odpovedovati, ker ima premajhno mezdo. Možje imajo po 60 kr., žene pa po 42 kr. To pa se jim zdi vendar le premalo. Res je to premalo, ako se pomisli, da je Predel skoraj 1200 111. visok. Iz Loga Uo vrha se rabi dobre 2 uri in v slabem vremenu tudi 3 ure. Denimo, da použije delavec le 20 kr , ostane mu le 40 kr. ozir. 22 kr. A za ta denar delati celi dan na takem mrazu, kakor je na Predelu, je ves žalostno. Seveda, kdor je potreben, gre; in takih je tukaj veliko. Vendar sme se vprašati, ali je prav izkoriščati uboštvo ljudstva ? Dolgo časa so osobno prosili povišanje plače, vsaj za 20 kr., a ker ni nič pomagalo, so nehali delati. Nato je vis. namestništvo res povišalo plačo za 20 kr. Črez 3 dni pa je cestni azistent vže razglasil, da vdobe zopet le staro mezdo. Vložili so takoj prošnjo na sl. glavarstvo; a prošnja je menda ostala v Tominu. Ker je Predel zdaj zopet popolnoma zameden, so delavci zopet vstavili dele ter čakajo, da se stvar reši in pojasni, kdo li je kriv, da se ne izplačava tako, kakor je vis. namestništvo dovolilo. Skoraj gotovo ni namestništvo povišalo mezde samo za 3 dni ampak za vselej; kajti na Koroškem imajo delavci po 95-120 kr. in delavke po 70 kr. I11 vendar je ista državna cesta tukaj kakor tam.
Skalovje se je vtrgalo. Iz Kobarida nam pišejo :• Nedavno vtrgalo se je v „Ozkem" nad cesto, ki pelje iz Kobarida v Italijo v visočini kakih 800 111., skalovje. Skale pridrvele so sč strašansko silo na cesto, pretrgale cesto ter drvele naprej po ravnini. Nekatere drvele, so celo črez staro strugo Idrije kakili 50 m. Dva moža, ki sta bila tedaj v hribu, sta se komaj otela.
Tatvina. — V Brecjinju je nekdo 11-kradel 250 gld. Pustne dni namreč je napravil krčmar B. veselico s plesom. Ves denar, kar ga je skupil pri veselici, kakor tudi še nekaj druzega denarja, deval je na nek skrit prostor, tako da je bilo skupaj 250 gld. Ko je pa hotel zjutraj, po veselici, denar pobrati in spraviti, ni ga bilo. Nič se ne ve, kdo je denar ukradel. Moral je biti pač kdo, ki se je z drugimi vred veselil, pa pazil, kam je krčmar spravljal denar. Lep dobiček pustne veselice ! Dosedaj v naših krajih ni bilo slišati o tatvinah — toraj tudi pri nas napredujemo!
Z nabito puško ne igraj! Pred nekaj časom šel je mejni stražnik (financar) S. z Livka v Jevšček patrulirat. Ker je bilo pa precej slabo vreme, ni se mu ljubilo iskati tihotapcev, ampak zavil jo je pri-šedši v Jevšček naravnost v krčmo, Ker je bilo vince dobi o, imel ga je kmalu malo preveč pod kapo; pričel je razne šale uganjati in se tudi z nabito puško igrati. Na peči sedeli so trije možje in pa domači pes grel si je med njimi kosmato kožo. Ko se torej stražnik tako neprevidno igra s pu-> ško, puška poči in zadeue — psa na peči. Ne more se povedati, kako so se prestrašili ljudje v hiši, posebno pa tisti trije, ki so sedeli na peči, ko je kroglja švignila med nje v psa. Ko so. se zavedeii nekolike, od strahu, so Boga zahvalili, da kroglja ni
zadela koga izmed njih, ampak ravno psa. — Ko sem to dogodbo slišal, sem se nehote vprašal : ali ni nikogar, ki hi nadzoroval te ljudi, da [ne bi po krčmah posedali, ampak mejo stražili?: in kdo je varnejši pred njimi, ali tihotapci, ali ’ pošteni ljudje ? ! •— Stražnika so naznanili oblasti in čaka ga zaslužena kazen.
Prepovedano popevanjc. C. kr. gla-varglavarstvo je tudi letos prepoyedalo dohajati k vojaškemu naboru v Gorico dne 15., 36., 18., 20. in 21. marca 1895. s petjem, ropotanjem in se zastavami ali drugimi znamenji. — Prestopniki te prepovedi kaznovali se bodo na podlagi ces. ukaza z dne 20. aprila 1854. — O tej prepovedi nam piše prijatelj iz mesta: C. kr. glavarstvo je petje prepovedalo, ker so fantje včasih izzivali mirno občinstvo in sami sebe, da so se na zadnje pretepali. Naj bolj se te prepovedi veselijo pa oni. ki ne morejo trpeti slovenske pesmi v Gorici. Slovenski fantje naj se te zapovedi držijo, da ne bodo kaznovani, kar ni prijetno in ne častno, zastopniki našega naroda pa se leliko pritožijo proti tej prepovedi pri minister-stvu, ker to ni prav, da ne smejo mladeniči veselo zaukati, ko gredo zastavljati življenje za cesarja. Naše slovensko ljudstvo hi le tedaj hodilo žalostno in molčeče h naboru, če bi moralo prisegati kakemu drugemu vladarju ko habsburškemu, kakor je moralo nekedaj prisegati Francozom in kakor morajo prisegati zdaj Slovenci-Benečani Pijemontežu. — Ob tej priliki naj še dostavimo, da je v obče prepovedano peti po mestu v Gorici bodisi čez dan ali po noči. Tudi to je proti Slovencem naperjeno, kajti ko imajo Goričani ples na Placuti ali v Pod Turnom ali na Gradu, razsajajo in erjovijo celo noč, da ne morejo mirni ljudje počivati, a redarji se ne zganejo. Kaj je več nabor vojakov ali ples ?! Za to poživljamo c. kr. glavarstvo, naj dosledno prepove tudi plese „s petjem, ropotanjem, z zastavami ali drugimi znamenji" in to toliko bolj, ker plesi so v mestu, a nabor vojakov se godi na skrajni meji Pod Turnom, pleše se celo noč, nabor je črez dan, pleše se brez potrebe, nabor je zapovedan.
Za „Slov. Alojzijevišče“ so nadalje darovali: f £• A- -Fabiani volilo 20o gld., č. g. J. Stvancar, kapelan 9 gld. 50 kr., č. g. Iv. Feltrin, vikar 10 gld., č. g. J. Primšar. župnik 2 gld., č. g. St. Mozetič, vik. 5 gld., č. g. .T. Jarec, vikar 14 gld., č. g. J- Šlunder, vik. 4 gld. 50 kr., č. g. V. Pelicon, vik. 4 gld. 50 kr., č. g. Karol Kumar, vik. 45 gld., č. g. Edv. Štrekelj 5 gld , č. g. P. Fabris 30 gld., č. g. Peter Vuga 9 gld. 50 kr., č. g. V. Stubelj 14 gld., izgubljena stava 10 gld , bi. gg. posestniki v Mirnem: Šinigoj A. 4 gld. 50 kr., Vinko Fagauelj 4 gld. 50 kr., Drufovka Ant, 22 gld. 50 kr., Miha Šinigoj 13 gld. 50 kr, Jakil Andrej 9 gld., Lokar Janez 4 gld. 50 kr., občina Rifenberg 36 gld., Bog povrni vsim preblagim dobrotnikom. Njih podpora je letos zavodu prepotrebna, kajti mladi zavod je imel letos veliko stroškov in še bo treba nekoliko potrositi, da se suhota primerno predela in razširi. Častiti dobrotniki naj bodo zagotovljeni, da zavod dobro vspe-va, da so otroci zdravi, vedri in pridni. Suhota je kakor nalašč za zavod; na vetru je sicer, ali dvorišče je prav v zavetju tudi ob naj veči burji.
Za „Daiiicou, slov. akadem. društvo na Dunaju je daroval č. g. J. Primšar, župnik v Podmelcu 2 gld., za slov. šole v Gorici 2 gld. Bog plati!
Društvo za delavke se vstanovi kmalu v Gorici. V nedeljo 3. t. m. so se zbrale gospe v sobani mestnega starešinstva in so izbrale posebni odbor, ki predloži pravila namestništvu. Zbor je pozdravil župan dr. K. Venuti, o pravilih je poročal trgovec J. Ferraiio, v začasni odbor so voljene gospe : Marinelli, Bosizio, Venuti i. t d. „Corriere“ ni zadovoljen z novim društvom, koje po pravilih sprejema le katoliške delavke.
Trst-Istra.
Prevz. škof tržaški dr. J. Glavina, ki vže delj časa boleha, je zdaj nevarno zbolel. Molimo !
Namestnik vit. Rinaldini mudil se je delj časa na Dunaju in je bil v nedeljo pri cesarju. Čitatelji lahko vganejo, kako opravilo je imel.
Pritožba proti Prevz. škofu dr. J. Glavini je ostala brez odgovora in vspeha. To priznava tudi „Piccolo“ in „Corriere“. No, to bi bila morala vže poprej vedeti.
Ljudska šola Ar tržaški okolici. Prebivalci Gropade in Padriča že devet let prosijo za šolo. ker imajo do Bazovice čez 2 kilom. daleč, in ker je šola v Bazovici tako prenapolnjena, da ne more sprejeti v-seh otrok, ki hodijo v šolo. Mestni magistrat odbija to prošnjo dosledno že devet let in jo je zopet v mestni seji 1. t. m. odbil s tem, da je pritrdil predlogu šolskega odseka, naj zbor prestopi preko te prošnje na dveni red. Zagfovorjal je prošnjo iz denarnega ozira dr. Dompieri, Bargstaller pa iz zdravstvenega in človekoljubnega o-zira. Pobijala sta prošnjo dr. Venezian in dr. Piecoli. Uboga slovenska deca.
Potres v Trstu dne 27. p. m. je tra jal tri sekunde, a brez škode.
Katoliško-italijanska stranka v 1-stri. Tržaški list „11 Popolo“ je vže neko-likokrat razvijal misel, naj bi se osnovala kat. stranka mej Italijani v Istri s katoliškimi društvi in listi. To bi bilo res potrebno, ker do zdaj, je bilo vse javno delovanje žalibog liberalno in sovražno kat. cerkvi. Če tudi bi taka stranka našla veliko nasprotnikov in bi od začetka ne imela uspehov, zmagala bi vendar in prav gotovo bi našla podpore pri slovanski duhovščini. Da, katoliška ideja pomeni srečo in mir za tužuo Istro.
^	    v-ij
!! Sto let stara tvrdka v Kropi !!	|
Naj boljše železne verige (ketne)
izdelujeta delavca-mojstra
lii m
o
Domača umetnost, obrt, trgovina-
Veselo znamenje za našo bodočnost je napredek domače umetalnosti, obrti in trgovine. Tudi v Gorici smemo zaznamovati nekaj napredka. V Gorici imamo zdaj izvrstnega fotografa g. Ant. JerkiČ-a, kojega priporočamo slav. občinstvu. Njegova delavnica je na Travniku štev. 11. Z veseljem o-menimo naj tudi slovenskega slikarja g. Ivana Gosarja, ki se je slov občinstvu vže prikupil z raznimi deli. G. I. Gosar prireja slike tudi za naš list. — Tudi trgovina in obrt napreduje, če prav zelo po času, ker jej manjka glavnice. Opozarjamo čita-telje na zadnjo stran našega lista, kjer takoj iz imen spoznajo slovenske trgovce in obrtnike v Gorici.
Zadnjič smo priporočili slavno znano tvrdko bratov Zupanov na Gorenjskem, o-pozarjamo še posebe rojake, zlasti trgovce na deželi, na naznanilo g. Franc-a Cerar-ja (slamniki), gg. Šolarjev v Kropi (železne verige). — G. Samassa, zvonar v Ljubljani nam piše, da je te dni odposlal nov zvon v Indijo na otok Ceylon za neko katoliško cerkev. — Če ni bilo iz Indije v Ljubljano predaleč, naj tudi iz Gorice v Kropo ali v Domžale i. t. d. ne bo predaleč.
„Priloga“ današnje številke priporoča vbožno cerkev v Logeh.	___
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Maru&ifi.
Tiska Hilarijanska tiskarn«.
Prihodnja številka »Primorskega Lista „ izide dne 14. marca.
A.nt. Koren,
trgovec v Gosooski ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Novic Franc,
krojač v ulici sv. Klare št. 6, izvišuje razna naročena dela in prodaja narejeno obleko po jako zmernih cenah.
v Kropi na Kranjskem.
P. 11. odjemniki najdejo pri nas verige za živino, za vozove; brzde, kolca (rinke) i. t. d. vsake vrste in teže.
Cene so jako nizke, ker sta gospodarja
|	sama delavca,
j Sprejme se tudi pošten zastop-? nik (agent).
Pristno, črno istrijansko
vino
prodaja podpisana na debelo od 56 litrov dalje v vsakej množini in jamči za pristnost.
"V elecenjenim gg. odjemnikom pošilja na zahtevanje pokušnjo na dom. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le
Antonija Gosar.
V Gorici, Travnik, št. .13. I.
A.nton Fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
X janeno oljnati
irnes
najboljše vrste prodaja Adolf Hauptmann
tovarna firneža v Ljubljani.
Razpošilja na zahtevanje brezplačno in franka -svoj ilustrovani cenilnik oljnatih barv, firnižev, lakovT suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, dlissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi .še mnogo drugih predmetov za obrtnijo, šole in domačo rabo.
gostilničar
„ALLA COLOMRA“ ob velikej vojašnici, na desnem v^frlu v ti-lico Morelli, toči domača vina ter po.streže tudi z raznimi prav okusnimi jedili.
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini in cerkv. oskrbništvom ter slavnem« občinstvu
pristne garantovane čebelno-voščene
  sveče —-
voščene zvitke, sveže nižjih vrst za stransko> razsvetljavo crkvd in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč.
Za pristnost, sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim z „100 gL ali 200 kr.“
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni,
Z odličnim spoštovanjem
S« iSnig&Čt svečar