Kako umirajo hrabri Črnogorci. Trd je boj za Taraboš pni Skadru. Črnogorski junaki pa so ga hoteli vzeti hitro, kolikor mogoče hitro. Pripetilo se je to-le: Ko je po prvih naskokih črrogorski poveljnik zvečer odšel od svojih čet v glavni stan po nova povelja, je krenil uklijanski bataljon proti trdnjavi iz žejle, da jo osvoji. Ko je videl to bataljon lešjanski, evo, šli so tudi ti v boj. Junaki so hoteli preko noči dobiti v svoje roke utrdbo. Ali s pomiočio reflektorjev so jih opazili s turških motorjev na Skadrskem jezeru in tako se je zgodilo, da so začeli streljati na Črnogorce s 3 strani z utrdb., s Taraboša in z motorjev. Iz prve turške utrdbe niso hoteli takoj streljati na nje, marveč so počakali, da so se približali, potem pa so streljali Turki na nje iz mitraljez, kar se ie dalo^ Črnogorci so padali kot snopje. Črnogorci pa hajd krepko kvišku na utrdbo. In vzeli so jo, pognati Turke, ali nad to utrdbo je bila druga in zopet so bili pod turškim ognjem. Da se niso umaknili, do zadnjega bi bili postreljeni. Tako žene Črnogorce v boj navdušenje in srčna žeIja, otresti se Turka enkrat za vselej. Po bolnišnicah ležijo hrabri črnogorski ranjenci. Dr. Martinovič, upravitelj bolnišnic v Podgorici in Cetinju, je povedal vojnim poročevalcem, da je bilo pred dnevi prinešenih v Podgorico med ranjenci kakih deset mož, starih po 75 let. Niso mogli ostati doma, marveč vzeli so puške in hajd v boj na dušmanina. Med ranjenci v Podgorici leži starec, ki je šel v boj s svojimi 4 sinovi; dva sta mrtva, en težko ranjen, en se še bori. Ko je prišla črnogorska kraljica v bolniščnico, je stopila tudi k postelji tega starca ter mu rekla: »Ali hočeš, da pošljemo domov tvojega najmlajšega sina?« Starec je odgovoril: »Rajši naj me tukaj na mestu sesekajo. kot da bi doživel tako sramoto!« V boju je videl oče, da mu je sin v nevarnosti, skočil ie bliže in ga branil. Sin pad>; ranjen v nogo, oče pa, da reši sina, ga je pokril s. svojim telesom pred krogljami, ki so žvižgale okolo njega. Nekoliko trenotkov potem so potegnili ranjenega sina izpod mrtvega očeta. Večina ranjencev ima rane od šrapnelov in mitraljez, rane, iz pušk zadane, so povečini lajše. Gospodje ;.n gospe iz Cetinja pridno strežejo bolnikom, pogostoma pa sta med ranjcnci v tej in oni bolniščniici kralj in kraljica. Kralj Nikita hodi od postelje do postelje, tolaži in govori srčne besede. Ranjenec umira. Kralj Nikita dviigne niegovo glavo, in v rokah svojega kralja umrje črnogorski junak. Solza kralja porosi čclo mrtveca...