249 Letnik 43 (2020), št. 1 Ar hi visti P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Go - rici smo ar hi v sk e »cv etk e« v ar hi v skih f ondih in zbir k ah »nabir ali« že dalj časa. Med obdelo v a - njem ar hi v sk eg a gr adi v a smo namr eč tu pa tam nalet eli na dok ument e, ob k at erih smo se hudo - mušno namuznili, pritajeno zahihitali, v časih pa so nas dok umenti nasmejali do solz. Piscem do - k ument o v se t o vrstna t ematik a v erjetno ni zdela tak o zaba vna, k ot se r azode v a danes nam, saj je k ar nek aj od njih nastalo k ot odr az stisk e ali ne - v ednosti, v k at eri so se znašli, v nek at erih dok u - mentih zaznamo iskrico klj ubo v alnosti ozir oma upor a pr oti t edanji oblasti, spet tr etji so v erna podoba časa, v k at er em so bili ustv arjeni. K er smo si že nek aj časa prizade v ali, da bi t o vrstno ar hi v sk o gr adi v o pr edsta vili ja vnosti, smo v okviru Dne v o v e vr opsk e k ulturne dedišči - ne in T edna k ulturne dediš čine, ki so lani nosili podnaslo v: De diščina # umetnost # r azv edrilo, pripr a vili r azs ta v o, na k at eri smo r azsta vili do - k ument e, ki se na zaba v en način dotik ajo na - šeg a v sak dana. T ak o nas dok umenti popeljejo sk ozi obdobja ži v ljenja v sak eg a člo v ek a. Najpr ej se pomudimo v otr oštvu, ki nek oč ni bilo samo br ezskr bno in prijetno, nat o v st opimo v mlado - stna leta, k o si pošiljamo ljubezensk a spor očila in »str ogo r esno« odidemo na služenje v ojašk eg a r ok a, k asneje začnemo spozna v ati r azlične zna - čaje v družbi t er tr do pristanemo na tleh, k o tr či - mo ob »v semogočno r ok o oblasti«. Na k oncu pa se sr ečamo še z v ečnim vpr ašanjem s v oje minlji - v osti. R azsta v a je bila od k onca se pt embr a 2019 do začetk a f ebruarja 2020 posta v ljena na og led v pritličnih pr os t orih P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici, nat o je bila pr esta v ljena v pr ost or e Gori - šk e knjižnice F r anceta Be v k a, kjer je nalet ela na poziti v en odz i v publik e, zat o ostaja tam r azsta - v ljena do nadaljnjeg a. dr . T anja Mart elanc Razstava in katalog »Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja«, Zgodovinski arhiv na Ptuju, 20. junij 2019–januar 2020 Ptuj: Zgodo vinski ar hi v na Ptuju, 2019, str . 45. Ob pr azno v anju prv e pisne omembe Ptu - ja – P oet o via (T acit , anno 69) v antičnih pisnih virih (Hist oriae) smo se želeli mestu in njego vim pr ebi v alcem ob pomembni obletnici pokloniti 250 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions s prik azom črno-belih f ot ogr afij mesta Ptuj, posnetih iz r azličnih perspekti v v šest desetih in sedemdeseti h letih 20. st oletja. Njiho v a vt or je ug ledni ptujski meščan, no vinar , f ot or eport er in publicist Jože V r abl (19 13–1982), čig ar bog at o f ot ogr af sk o zapuščino hr animo v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju. Bil je poln spo - št o v anja do lj udi, nar a v e, s v ojeg a no vinarsk eg a dela, pr ed v sem pa do s v ojeg a mesta Ptuj. K o je njego v f ot oapar at v estno beležil dogod k e in lok acije iz v sak da - njeg a ži v ljenja Ptujčano v , je s t em poskr bel za izjemno dr agocen dok ument časa. Danes so se podoba mesta Ptuj, medsebojno pozna v anje in po v ezanost ljudi, še posebej pa stik s podeželjem, zelo spr emenili. A vt orica r azsta v e, Katja Z upanič, je z izbor om štirideseti h f ot ogr afij iz f on - da SI _ ZAP/02 89, Jož e V r abl , 1924 –1981, želela prik azati tist e podobe, dele in utrip mesta, ki izginjajo (ali so že izginili) t er ostajajo samo še v spominih po - sameznik o v . Gledalce smo spodbudili k r azmislek u, k ak o čas in pr ost or zazna - mujeta ar hit ekturno podobo, k ak o ar hit ektur a, ki nas obdaja, zaznamuje naše ži v ljenje. R azsta v ljene f ot ogr afije so bile v ečinoma posnet e v obdobju, k o se je naše mest o pripr a v ljalo na pr azno v anje ob njego vi 1900-letnici. V pripr a v ah na jubi - lejno let o 1969 je bilo mest o Ptuj sk ozi let o v elik o delo višče. Na ptujsk em gr adu je bila ur ejena k analizacija, utrjena so bila tla, popr a v ljen zid in sanitarije. Ur e - jena je bila tudi f asada pr oštijsk e cer kv e (S v . Jurij), poslopje minoritsk eg a samo - stana, v eč ces t so moderniz ir ali. V elik a pridobit e v za mest o so bili no v a ja vna r azs v etlja v a, ur ejen par k in otr ošk o igrišče v Ljudsk em vrtu. P oleg star eg a dela mesta Ptuj so se gr adila na v seh str aneh naselja no vih hiš in blok o v , s t em pa je r asla tudi potr eba po v ečjih in sodobnejših tr go vinskih lok alih. Ob t em se je širila tudi ponudba v mestu in spr eminjati se je začel ži v ljenjski slog Ptujčano v . Mest o se je za v edalo pomanjklji v osti g lede ur ejenosti. Čist oča je bila slaba. Mestne oblast i so ugota v ljale, da same ne bodo zmog le zalog aja, da bi lahk o spo - menišk o zaščit enemu delu hist oričneg a Ptuja dale no v o podobo, no v o s v etlobo in tudi občut ek ugodja ljudem, ki v njem stanujejo. Mestne hiše so potr ebo v ale Z otvoritve razstave, 20. junij 2019, galerijski hodnik ZAP , Zgodovinski arhiv na Ptuju 251 Letnik 43 (2020), št. 1 no v e f asade, na št e vilnih notr anjih d v oriščih so v k oliba h in lopah r edili pr ašiče, k ok oši in zajce, isk ala se je r ešit e v za tržnico, ki je nujn o potr ebo v ala str eho in skladišče. V mestu je bilo tu di v elik o ner ešenih pr ometnih t eža v . A vt obusna po - staja, ki se je izpr ed gostilne Beli križ pr emestila pr ed minoritski samostan, je z decembr om 1969 k ončno dobila no v o, stalno lok acijo na Osojnik o vi cesti s cen - tr alno ogr e v ano sta v bo, ki je imela čak alnico, d v a gostinsk a lok ala, t elef onsk o go v orilnico, pr ost or za pr od ajo t obak a in časopiso v , sanitarije, sobo za šof erje in pr ometno pisarno. S t em se je tudi r azbr emenil pr omet po ozkih ulicah mesta. Naj v ečji pr ometni v ozel v mestu sta pr edsta v ljala železniški pr elaz in križišče cest na obeh str aneh. Ohr anjene f ot ogr afije tak o v nas oži v ljajo tr enutk e, ki so minili, obenem pa pr ed sta v lja jo most med nami in našimi pr edniki, za k at erimi je pr ek ohr a - njenih f ot ogr af skih podob ostala edina sled, ki nas po v ezuje. Slednje v elja še posebej za mlajše gener acije. Ob podobah g ledalec ne ostaja ne vtr alen, t em v eč se vži vi v posamezno f ot ogr afijo, ki pri njem v tr enutk u pr ebudi vzpor ednico in primerja v o z današnjim stanjem ali pa spomin na določeno situacijo, zgodbo, ki jo je mor da doži v el ob v sak okr atnem obisk u mesta v obdobju šest desetih, sedemdesetih let 20. st oletja – na nak upo v anje sadja in zelenja v e na tržnici, čak anje na ja vni pr e v oz pod kr ošnjami dr e v es na začasni a vt obusni postaji na Minoritsk em tr gu, v ožnjo s k olesom, a vt omobilom ali pa k ar pešačenje čez dr a - v ski most , na legendarno bencinsk o črpalk o ob mestnem par k u, cestne zast oje in prigode v križišču ob pr ečk anju železniških tir o v v smeri Maribor–Ormož. Spomni se na nak upo v anje moških in ženskih oblek iz prv o vrstneg a k amg arna, blag a, perila, nog a vic, r ok a vic, prstano v in ur , por očnih oblek v v eleblago vnici/ t ek stilni hiši Mer k ur v Mur k o vi ulici, pa na nak up k oz metik e, f ot o mat eriala, spomink o v , šolskih t or bic in drugih izdelk o v v prik upni tr go vini Jasmin v po - slo vni zgr adbi naspr oti hot ela P oet o vio, ki se je ponašal s prijaznim in ur eje - nim ose bjem t er jedilnimi listi v k ar petih jezikih. Spomin na malico prv o vrstno pripr a v ljenih v ampo v , ki jih je bilo mogoče dobiti v Ka v arni, gostilni Z upančič, Gr ajski r esta vr aciji, gostilni Pri R oziki, Pri P ošti, gostilni K or ošec in gostilni Pri sejmišču, pa na sezonski nak up če v lje v v priljubljenih tr go vinah P ek o in Alpina, kjer je bilo mogoče k upiti tudi smučarsk e če v lje, na nak upe v samopostr ežni tr go vini Nama, k opanje na mestnem k opališču, občudo v anje lepo okr ašenih iz - ložb… Pr edsta v ljene f ot ogr afije sledijo zapor edju, k ot bi se pripeljali v mest o čez dr a v ski most iz mariborsk e smeri, napr ej mimo minori tsk eg a samostana pr oti Mestnemu tr gu, po Mur k o vi ulici na vzgor , čez Pr ešerno v o ulico, pa na ptujski gr ad, po R aiče vi ulici, Slomšk o vi ulici, tržnici, P otr če vi cesti, pot pa se zaključi z danes po v sem spr emenjeno podobo Ormošk e cest e. Z r azsta v o in k atalogom smo želeli v Ptujčanih pr ebuditi podobe Ptuja, ki jih iščejo med s v ojimi spomini, in na tak način oži v eti dediščino našeg a mesta. Katja Z upanič