NASLOV ŠE O POZNI SETVI PŠENICE stran 9 Leto XXXIV Št. 43 Murska Sobota 4. november 1982 CENA 10 DIN VESTNIK PO SVEŽNJU UKREPOV BOLEČA STREZNITEV objektu — kirurškem bloku sedaj gradjjo četrto nadstropje. Dela potekajo zelo uspešno, saj so terminski plani preseženi, gradnja pa je cenejša, kot je bilo predračunsko in pogodbeno predvideno, kar je tudi rezultat zelo uspešnega dela investicijske službe PZC, so ugotovili na petkovi seji osrednjega referendumskega odbora za investicije v zdravstvu. Tako predvidevajo, da bi blok, če bi bilo vreme ugodno, pred zimo spravili pod streho. Največ razprave pa so člani osrednjega referendumskega odbora namenili nadaljnji gradnji kirurškega bloka, saj predvidevajo, da bi lahko prišlo do finančnih težav spomladi prihodnje leto. Bili so mnenja, da je potrebno storiti vse, da bi gradnja potekala v skladu z dogovorjenimi roki. Zato bo potrebno angažirati vsa kvalitetna sredstva v pomurskih občinah, ki zaradi omejitev investicij v negospodarstvu niso v obtoku, kakor tudi kreditna sredstva izvajalca del Slovenija cesta — Tehnika Ljubljana, možna sredstva večjih organizacij združenega dela, skratka poiskati vse možne vire, da bi bila izgradnja kirurškega bloka čimbolj racionalna. Več o izvajanju referendumskega programa za investicije v zdravstvu bomo poročali v naslednji številki. Feri Maučec Z MEDREGIJSKE Maribor Količina zdaj, kakovost sčasoma Na pobudo Centralnega komiteja ZKS so se prejšnji četrtek v Mariboru sešli najodgovornejši komunisti pomurske in podravske regije ter mesta Maribor. N amen posveta je bil strniti odmeve po tretji seji CK ZKS in CK ZKJ ter najnovejšem paketu ukrepov zvezne in republiške vlade. Za iztočnico svoji razpravi je sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje in član predsedstva CK ZKS Geza Bačič postavil tezo, da smo s količino političnega dela v Pomurju lahko zadovoljni, da pa se bo kakovost opravljenega pokazala šele sčasoma. Zgolj v ilustracijo je postregel s podatki, da seje po tretji seji sešlo okrog 80 odstotkov osnovnih organizacij ZK, po svežnju ukrepov pa najmanj 85 odstotkov. V množičnosti podobnih zborovanj in shodovje zdaj dana izjemna teža delovanju in uveljavljanju potrošniških svetov in sploh vseh frontnih delov socialistične zveze, posebej kar zadeva spravilo letine in izvedbo jesenske setve. Doslej smo v Pomurju uspeli pospraviti nad 70 odstotkov koruze, prav toliko sladkorne pese in nad 90 odstotkov grozdja, setveni načrt pa izpolnili krepko nad polovico. Ce se vreme ne bo skujalo in bo dovolj goriva, predvsem pa rezervnih delov. potem ni strahu, da ne bi BO KALORIJ DOLVOLJ IN ZA VSE? stran 5 vsega načrtovanega tudi v resnici opravili. Ugodno devetmesečno poslovanje nosilcev razvoja (Radepske, Mure, Planike, ABC Pomurke), solidna turistična bera, zaposlitvene možnosti v drobnem gospodarstvu ter novozgrajenih objektih Leka, Mure in Konstruktorjevega tozda Pomurje v Lipovcih, kakor tudi predvidene združitve soboških gradbincev, ljutomerskih lesarjev in zadružnikov in radgonskih ko-munalcev — vse to daje, resda ne preveč rožnati podobi sedanjega družbenoekonomskega in političnega trenutka v pokrajini ob Muri, dodatne, svetlejše odtenke. Lahko bi dodali uvedbo internih izvoznih stimulacij v okviru sozda ABC Pomurka, bistveno zmanjšanje izgub v Mesni industriji in vsekakor presežen plan pri odkupu pšenice. Korajžnejša razčiščevanja po nekaterih delovnih kolektivih — denimo zame- Obe strani Mure kot ena Ker je — kot je že znano — izgradnja lendavske rafinerije dokončno padla v vodo in spričo pomanjkanja osnovnih surovin, je nadaljni razvoj petrokemične industrije v Pomurju zelo vprašljiv. Podobna usoda je za to srednjeročno obdobje doletela tovarno kaprolaktama v Ljutomeru, sicer pa bodo nadaljnje študije pokazale ali bo do njene izgradnje sploh prišlo. Obljubljenih nadomestnih programov za rafinerijo tudi ni. Se vedno pa je nekaj upanja, da bi v tej petletki v Lendavi Pomurski dogovor za to petletko zgradili tovarno pentaentiroia, Kjer naj bi Ina-Nafti s sovlaganji priskočila na pomoč delovna organizacija Belinka iz Ljubljane. V Pomurju se čutimo prikrajšane, saj se je v letos sprejetem srednjeročnem programu izvoznih naložb. Slovenije našlo le pet investicij: Murina (izboljšanje tehnologije in pogojev dela v tozdu Ženska oblačila), dve kmetijski (gradnja njava vodstvenih kadrov v ljutomerskem Mizarstvu, lani v lendavskem Gorenje- I Varstroju in soboški Mesni industriji, letos pa dveh “ kmetijskih zadrugah in de- _ setih tozdih, kot tudi ukrepi I družbenega varstva v Var- I Strojevem tozdu Varis in puconski Opekarni — zbu- _ jajo vtis, da gre tokrat za, če I že ne korenite, pa vsaj od- | ločnejše posege in premike. Voz gospodarstva je treba neogibno in kar najhitreje I postaviti na stabilnejše, tr- I dnejše tirnice in v tej luči gre tudi jemati najnovejše ukre- pe zvezne in republiške via- I de. Geza Bačič je pri tem odločno pribil: ne zapiramo _ meja, ne uvajamo admini- I striranja za vsako ceno, | marveč nam mora biti vsem jasno, da samoupravljanje ne pomeni zgolj pravic in ugodnosti, marveč tudi dol- | žnosti in odgovornosti. Če bomo ljudem tako prikazo- vali stanje in razmere, jih v I tem pogledu aktivirali in | mobilizirali, smo lahko prepričani, da bodo razvojni | koraki, ki jih ubiramo v Po- murju. večji in bolj pospe- šeni. _ Branko ŽUNEC hlevov za krave in pitance v KG Rakičan in gradnja silosov za KZ Lendava) in dve gostin-sko-turistični (izgradnja naselja bungalovov in hotela B kategorije v Radencih), vendar slednji še proučujejo. Resnici na ljubo pa tudi v sami regiji vedno ne najdemo skupnega jezika pri združevanju sredstev za naložbe skupnega pomena. Svetla izjema bi v tem pogledu utegnila biti izgradnja grad-beno-industrijskega kompleksa v Lipovcih s predračunsko vrednostjo 207 milijonov dinarjev, ki bo letos novembra nared in katerega investitor je Konstruktorjev tozd Pomurje Murska Sobota. Prišlo je do sprememb v zaporedju tako imenovanih prednostnih nalog. Poslej prednjačijo posegi v kmetijska zemljišča, posodabljanje živinorejskih objektov in kapacitet, obnavljanje sadovnjakov in vinogradov in gradnja kafilerije. V bančništvu bo delež združenih, zbranih in pridobljenih sredstev za razvoj pri Ljubljanski banki Pomurski banki znašal predvidoma nekaj nad 12 tisoč milijonov dinarjev in ne — kot je bilo poprej načrtovano — le 7.600 milijonov dinarjev. Do gradnje glavne telefonske centrale ne bo prišlo, temveč bodo zgolj posodobili in nekoliko razširili obstoječe kapacitete. Ob vseh navedenih nalogah bo tudi kazalo proučiti možnosti za plinifikacijo celotnega območja, izgradnjo elektrarn na Muri, pospešen razvoj Goričkega in dela Slovenskih goric med Ljutomerom, Gornjo Radgono in Lenartom in nenazadnje možnosti za smelejši razmah drobnega gospodarstva. V lani marca podpisanem, družbenem dogovoru o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v tej petletki morajo najti mesto še druga strateško važna vprašanja in smotri (energetika, vodno gospodarstvo, promet in zveze), vendar so zaradi zaostrenih gospodarskih razmer nujne spremembe in dopolnitve. Te so nakazali na zadnji seji pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze v Gornji Radgoni, opravita pa jih naj regijska gospodarska zbornica in poseben odbor podpisnikov dogovora. Hkrati bi veljalo proučiti idejno-politična izhodišča družbenoekonomskega razvoja regije do leta 1985, ki so jih vsi trije medobčinski sveti (ZK, sindikat in SZDL) sprejeli že oktobra 1979. Na omenjeni seji so tudi dali podporo programskim izhodiščem in financiranju Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota v prihodnjem letu. Poleg tega so za novega podpredsednika PMS SZDL izvolili Borisa Prejaca, predsednika OK SZDL Ljutomer. BRANKO ŽUNEC aktualno po svetu Na (hodne« nem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji se je mudil prejšnji teden predsednik izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat. Arafat je obiskal našo državo na povabilo Predsedstva SFRJ. Na fotografiji Mitja Ribičič in Dobrivoje Vidič v razgovoru z Arafatom in njegovimi sodelavci. Nemci iščejo novega kanclerja globus Indija je začela pošiljati uradna vabila za sedmi vrh neuvrščenih, ki bo od 7. do 11. marca v New Delhiju, njeni odposlanci pa se pripravljajo, da bodo že v začetku naslednjega meseca krenili na turnejo po neuvrščenih državah. Pri tem gre za običajna posvetovanja o dokumentih, ki jih bodo dobili -in o katerih bodo razpravljali šefi držav ali vlad udeleženk sestanka na vrhu. Udeleženci konference bodo hkrati z uradnim vabilom prejeli tudi spremno pismo ministrske predsednice Indire Gandhi, v katerem so indijska politična izhodišča za delhijski sestanek neuvrščenih. Vabila bodo dobili najvišji predstavniki vseh 97 članic gibanja neuvrščenih . Tu pričakujejo, da bo vsaj dve tretjini teh držav poslalo na Pred vrhom neuvrščenih sedmi vrh šefe države ali premiere, sestanka pa se bo udeležilo tudi več opazovalcev in drugih uglednih gostov. Sekretar v indijskem ministrstvu za zunajje zadeve Natvar Sing, kije določen za generalnega sekretarja sedmega vrha, bo v začetku prihodnjega meseca odpotoval v Bagdad, potem pa še v Teheran. Njegov obisk državama članicama gibanja ki se že 25 mesecev vojskujeta, bo gotovo tudi za Indijo priložnost, da na kraju samem izve kaj več o tem, kaj državi pričakujeta od sedmega vrha. Gibanje neuvrščenih je doslej že večkrat opozorilo na dejstvo, da bi vsaj prenehanje sovražnosti — ob kolikor toliko očitni želji. da bi Teheran in Bagdad svoj spor rešila na pogajanjih — že izboljšalo vzdušje za začetek sedmega vrha. Tu so napovedali obisk Natvarja Singa v Jugoslaviji, kamor naj bi prišel že v prvi polovici prihodnjega meseca. Sing je dopisniku Tanjuga potrdil namen, ki ga Indija pripisuje posvetovanjem z jugoslovanskimi voditelji. Indijski sekretar za zunanje zadeve je v intervjuju za Tanjug v Delhiju posebej izrazil zaskrbljenost svoje države, pa tudi vsega neuvrščenega gibanja. zaradi poslabševanja mednarodnega političnega in gospodarskega položaja. Opozoril je na vitalnost in dinamičnost gibanja in posebej poudaril svoje pričakovanje, da bodo udeleženci sedmega vrha posvetili največjo pozornost splošnim svetovnim problemom, kakršni so vprašanje ohranitve in okrepitve miru in varnosti v svetu, razorožitev, popuščanje, splošna pogajanja med razvitimi državami in državami v razvoju, izboljšanje medsebojnega sodelovanja držav v razvoju itd. Bivši zahodnonemški kancler Helmut Schmidt je uradno obvestil socialno demokratsko parlamentarno frakcijo, da ne bo več kandidiral za kanclerja na prihodnjih splošnih parlamentarnih volitvah na listi SPD. Kot je slišati, je Schmidt povedal članom prezidija stranke, da ne bo več kandidiral za kanclerja. Schmidt se je tako odločil v nasprotju s soglasnimi pozivi članov parlamentarne frakcije, pred- Indirino spremno pismo, ki ga tu napovedujejo kot svojevrstna politična izhodišča države gostiteljice, o katerih bodo neuvrščeni naslednje mtsece na široko razpravljali, posebej poudarja ravno omenjene splošne svetovne politične in gospodarske probleme Delhijski časopis Natinal Herald, kije blizu vladi, danes v tej zvezi piše, da se od sedmega vrha neuvrščenih — ravno zaradi zaskrbljujočega mednarodnega položaja — pričakuje, da bo pokazal svojo moč in enostnost. Tukajšnji politični opazovalci ugotavljajo, daje Indija medtem, ne da bi čakala na zaključek pošiljanja uradnih vabil, po diplomatskilj kanalih že začela z intenzivnimi posvetovanji z drugimi ne-' uvrščenimi državami. (TANJUG) ' sedstva in prezidja. Morda so ga k temu sklepu — kot ugibajo tukajšnji politični krogi — pripravile napovedi, da bodo po parlamentarnih volitvah. ki naj bi bile marca, spet izbruhnile zdrahe v SPD zaradi zunanjepolitičnih in varnostnih vprašanj. Pravijo tudi, da je bilo pri tem sklepu merodajno Schmidtovo kritično stališče do prizadevanj Willy j a Brandta, da bi nekako spravil dli integriral posamezne, tudi nasprotujoče si skupine v SPD. Kot morebitna naslednika Helmuta Schmidta za kanclersko kandidaturo omenjajo berlinskega opozicijskega voditelja Hansa Jochena Vola in ministrskega predsednika dežele Severno Porenje — Vestfalija Johannesa Raua. Vodstvo stranke si prizadeva, da bi prišlo do »malega kongresa« SPD. ki bo sredi novembra. Kandidat za kanclerja pa bo uradno izvoljen na prvem kongresu stranke 21. januarja v Dortmundu. BRUSELJ — Več tisoč civilnih uslužbencev v sedežu NA TO je začelo stavkati f protest zaradi zniždnja plač- ki ga je napovedal generalni sekretar Joseph Luns. NAIROBI - Pičli dve leti po krvavih spopadih z islamskimi fanatiki v mestu Kanu na nigerijskem severu, ko je bilo ubitih nad 4 tisoč ljudi, so zdaj izbruhnili novi verski neredi v drugem severnem mestu. Maidiguriju. Tokrat je bilo v dvodnevnih neredih ubitih najmanj 15 policajev in večje število civilistov. MADRID — Na španskih voliščih So prejšnji teden zabeležili rekorden obisk volile^' Po vsej državi, navzlic posa\ meznim sabotažam v netnirm Baskiji, so volitve v glavnem potekale mirno. Na volitvah so med političnimi strankami zmagali socialisti. CIUDAD MEXICO -Predsednik salvadorskega parlamenta, voditelj skrajne desne stranke Arena, major Daubussion je kategorično zavrnil predlog uporniške koalicije FDR-FMLN, da bi s pogajanji naredili konec krvavi vojni v Salvadorju. Reke* je, da se »z zločinci nimam0 kaj pogovarjati« in, da se Je salvadorsko ljudstvo že »izreklo« na spomladanskih volti' vah. VEČ DENARJA, I MANJ GORIVA 3 Za jugoslovanske državljane, ki potujejo na Madžarsko, se jepo™?® povečala vsota, ki jo je potrebno menjati ob prestopu meje.- I akoj P° devalvaciji dinarja za 20 odstotkov se je za enak odstotek povečala vsO*3 ki jo morajo menjati naši državljani. Namesto prejšnjih 1.300 dinarjev sej ta kvota tako povečala na 1.500 dinarjev, za kar sedobi ista količina fonm0 — 760. Istočasno se je v enakem razmerju povečala tudi menjava potnike, ki potujejo z maloobmejnimi prepustnicami. Ta menjava znaša?0J za državljane SFRJ 750 dinarjev, kar znese 380 forintov. Seveda p . Jugoslovani namesto dinarjev lahko menjajo tudi ustrezno dmpova!dtcri Naši državljani, ki potujejo na Madžarsko, pa morajo računali težavam: pri oskrbi z gorivom, ki je za nas omejeno. Na obmejnih črpanj točijo v avtomobile z jugoslovansko registracijo te 5 litrov bencin*..-^; črpalkah v notranjosti države pa 10 litrov bencina .. *“V žarišču dogodkov Kaj bi Francija storila v primeru spopada z močnejšim nasprotnikom. Bi se njena vojska vključila v sestav NA TO. Je francoski strateškijedrski dežnijc dovolj velik, da pokrije ambicije po svobodi tudi v najtežjih razmerah. Ali je francoska vojska prilagojena napadu z vzhoda ali zahoda. V Parizu so pred dnevi izjavili, da lahko vsak čas pričnejo s proizvodnjo nevtronske bombe, ki ubija samo živo, nima pa razdiralne moči. IZZIVANJE PO FRANCOSKO Odkar so v Franciji na vladi socialisti si močno prizadevajo, da bi armado okrepili. Ko je bil sedanji premier Pierre Myroy že v opoziciji, je bil jezen nad dejstvom, da je Francija tretji največji izvoznik orožja, sedaj pa trdi, da ta izvoz narekuje tehnološki napredek, ki ugodno vpliva na celotno francosko gospodarstvo. Komunisti, ki so skupaj s socialisti v vladi, uradno sicer nasprotujejo nevtronski bombi, toda svojo kritiko so zadnje čase močno ublažili. In Francozi? V neki anketi se je 72 odstotkov Francozov izreklo za krepitev lastne atomske moči, 15 odstotkov je bilo proti, 13 odstotkov pa o zadevi ni imelo nobenega mnenja. Obrambni minister Charles Hernu trdi, da je napačno govoriti o nevtronski bombi, marveč o nevtronskem sistemu, ki so ga v Franciji sposobni proizvajati, če tako odloči predsednik republi- Francoske oborožene sile so neposreden rezultat francoskega umika iz vojaške strukture NATO in se razvijajo po nacionalnem konceptu. Leta 1964 so izdelali prve strateške bombnike »mirage IV«. Deset let kasneje je francoska vojska razpolagale že z desetimi bombniki »mirage IV«, z 18 atomskimi izstrelki S-2 in s tremi atomskimi podmornicami. Kopenske šile so dobile rakete »pluton«, ki imajo domet 120 kilometrov. Za gradnjo atomskih podmornic so se Francozi odločili leta 1963, prvo pa so začeli graditi leto kasneje. V morje je bila spuščena leta 1967 v Cherbourgu, operativno pa je bila sposobna šele leta 1972. Celih osem let torej so Francozi gradili svojo prvo atomsko podmornico! Drugo so zgradili hitreje. Leta 1986 bo imela francoska mornarica šest atom- skih podmornic. Rakete s teh podmornic imajo domet 3 tisoč kilometrov. Najnovejša podmornica bo v marsičem izpopolnjena, domet njenih raket pa se bo povečal za tisoč kilometrov. Vsaka od teh podmornic ima posadko, ki šteje 120 oficirjevih vojakov, pretežno inženirjev atomske tehnologije. Francosko vojno ladjevje razpolaga tudi z dvema . letalonosilkama. Baterija raket »pluton«. Letala na teh lahko nosijo atomske projektile. Kopenske strateške raketne sile razpolagajo trenutno z 18 projektili, nameščene pa so na planoti d’Albion. Te rakete imajo domet 3 tisoč kilometrov. Skupno štejejo francoske strateške sile 21 tisoč ljudi, od tega odpade na kopenske sile 2800 pripadnikov, na mornarico 5500 in na letalstvo 12 tisoč. Sedaj proučujejo novo balistično raketo SX, ki naj bi zamenjala bombnike tipa »mirage IV«. Obstojajo pa tudi verzije strateških taktičnih projektilov ASMP in rakete »hades«, ki naj bi zamenjala sedanje rakete tipa »pluton«. General Hublot trdi, da je »pluton« supertop, ki na daljavo 120 kilometrov zgreši le 300 metrov, njegova razdiralna moč pa je 25 kiloton. »Pluton« je draga zadeva, ki ima tudi svoje slabosti. Streljati z njim na manjše vojaške enote bi bilo predrago, uničevati z njim oklopna vozila pa ni tako enostavno, ker se cilj, ki se giblje s hitrostjo 20 km na uro, v treh minutah, kolikor je potrebno za ugotovitev cilja in izstrelitev, pomakne nekaj več kot za kilometer. »Plutoni« naj bi bili predvideni tudi za nevtronske bombe, toda pravkar omenjene slabosti »plutona« ne govorijo v prid takšni izvedbi. Torej ostane bržkone nevtronska bomba primerna le za podmornice. Francoski generali računajo, da bi z uporabo nevtronske bombe pridobili čas za politični in strateški manever in kot nekakšno opozorilo nasprotniku, da bo, če nadaljuje z napadom, uporabljena množična strateška obramba. Torej naj bi bila nevtronska bomba nekakšen argument zavračanja. Da pa bi bilo zavračanje prepr*; čljivo, je treba uporabit* atomsko ali nevtronsko bombo, ki bi spremenila značaj spopada. »Nevtron-ka« je verjetno bolj primerna, ker je učinkovita, me za; struplja okolja in je dovoli prepričljiva o resnosti nadaljnjega namena: megatonskih eksplozij nad nasprotnikovim območjem. Vendar, ali bi „bilo takšno opozorilo dovolj za prepričanje, da je vse, kar sledi, na robi* splošnega uničenja? Tako naj bi ob svoji nevtronski bombi mislili fr3!1’ coski generali, ki se oslanjajo na staro trditev, »daje sam neučinkovit vojskovodja prisiljen v bitko ... Sposobnega in močnega nihče n upa napasti«. , <• Ceje tako, potem bi sme.^ biti ob tem francoskem izz*' vu vendarle pomirjeni, c®' prav so takšna razmišljanj in predpostavljanja kO skregana s preprosto pan1 tjo. STRAN 2 VESTNIK, 4. NOVEMBRA aktualno doma KAKO DO BOLJ VARČNE Med ukrepi, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet za varčevanje z elektriko je tudi uvedba tako imenovane blok tarife v gospodinjskem odjemu. To Pomeni, da bi ti odjemalci plačevali določeno količino Porabljene elektrike po nižji eeni, energijo, porabljeno nad dogovorjeno mejo, pa po višji eeni. Kako bomo izpeljali ta nltrep, še ni čisto jasno. V strokovnih krogih tehtajo Prednosti in slabosti takega plačevanja elektrike. Najpogosteje je slišati, da naj bi bila meja med obema tarifama 300 kilovatnih ur na ®esec. Izračuni elektrogospodarstva kažejo, da gospodinjstva z normalnim standardom (z električnimi gospodinjskimi aparati, ki pa ne ogrevajo stanovanj in vode 1 elektriko) porabijo na mesec *00 do 300 kilovatnih ur elektrike. Po lanskih podatkih je v Aveniji 73 odstotkov takih injstev, ki porabijo do kilovatnih ur na mesec. Tista gospodinjstva, ki "Porabljajo elektriko tudi za ogrevanje vode in prostorov, porabijo po izračunih elektrogospodarstva več kot 500 kilovatnih ur na mesec. Takih gospodinjstev je v Sloveniji okoli deset odstotkov. - Iz teh podatkov sklepajo, da bi lahko z uvedbo blok-tarife vsaj delno zmanjšali odjem elektrike pri tistih gospodinjstvih, ki električno energijo uporabljajo predvsem za ogrevanje, in jih tako z višjo ceno elektrike preusmerili na ogrevanje z drvmi in premogom. Prve ocene kažejo, da bi s tem v Sloveniji prihranili od 0,5 do 5 odstotkov električne energije oziroma 43 milijonov kilovatnih ur. Se pa ob tem poraja vrsta pomislekov. Po nižji ceni bi tako plačevali elektriko tudi tista gospodinjstva z najvišjim energetskim standardom, ki ogrevajo stanovanja in vodo iz toplarn ali plinarn in jim zato ni treba za ogrevanje uporabljati elektrike. Po drugi strani pa so nekateri prisiljeni uporabljati električne peči, ker druge kurjave ni dovolj ali pa so tolikšne omejitve pri gretju centralne kurjave (v blokih na primer), da je dodatna kurjava nujno potrebna, stanovanjska stavba pa nima dimnih cevi za ogrevanje s trdimi gorivi. V Sloveniji se utijuje prepričanje, da bi kazalo blok-tarifo vendarle uvesti čimprej, vendar postopno, kar pomeni, da bi bile v začetku razlike v ceni porabljene energije manjše, pozneje pa čedalje višje. S tem skušajo dati porabnikom možnost, da se postopoma preusmerijo na smotrnejša goriva. Kakšna bo cena elektrike, še ni določeno, saj elektrike ne bi podražili v prihodnjih šestih mesecih. Kdaj bitolska elektrarna? Po informacijah iz makedonskega elektrogospodarska naj bi vsak čas pričela delovati nova termoelektrar-na imenovana Bitola L Že v začetku leta j e delavski ^et rudarsko-energetskega kombinata Bitola slovesno Spovedal začetek delovanja Za april. Rok so pozneje pre-d^knili na julij, potem na aygust in nato na september, dktobra pa so napovedali, da ° .elektrarna pričela delati Rkt ponedeljek v novembru. °da tudi to ni valjalo. Ljudje Pravij0, da bi bil graditeljem Potreben še 53. ponedeljek v etu> pa bi začela delovati £rmoelektrama Bitola L ? a’ ki ima sicer grenak pri-kus ob sedanjih rigoroznih n^J'^ah Porabe električne- a v Makedoniji, je po-L norna jasna, nanaša pa se stalno odlaganje rokov za •p^tek delovanja omenjene , rhoelektrarne. Pravijo, da morala biti elektrarna grajena že pred dvema leto- Pomurska industrija mora več izvažati Tudi naši gradijo plinovod Jugoslovanska gradbena ope-rativa je sklenila pogodbo za dela na transevropskem plinovodu, ki m ga pred nedavnim pričeli gra-mti v Sovjetski zvezi. Gre M Nadnjo kompresorske postaje “ardivskaja, dela pa so vredna 24 bilijonov dolarjev. Postajo bodo gradili Kongrap (Beograd), Hi-"melektra (Zagreb), »Djuro Dja-ovič« (Slavonski Brod) in Uni-°n'invest (Sarajevo). Jugoslovanski gradbinci, ki "astopajo združeni preko poslo-enot »Union inženjering« ^o&rad) in Ingra (Zagreb), so že Klenili pogodbo za zgraditev ^eh kompresorskih postaj, kate-tlh skupna vrednost bo 48 mili* Jonov dolarjev. Računajo, da °do naši gradbinci zgradili deset P°staj sovjetskega plinovoda. Tudi pomursko gospodarstvo se je v letošnjem letu znašlo v težavah, kar je logična posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja. Ne le, daje v nekaterih gospodarskih panogah velikokrat primanjkovalo surovin in potrebnega reprodukcijskega materiala, ampak so cene le-teh naraščale znatno hitreje kot izdelanih proizvodov. Poleg tega seje bistveno zmanjšal delež razpoložljivih deviznih sredstev za izvoznike, povečane so bile obresti za kredite in minimalne stopnje amortizacije osnovnih sredstev. Prav tako se je v minulem obdobju dvignila lastna udeležba organizacij združenega dela pri načrtovanih investicijah. Nič kaj rožnata podoba pa ne velja tudi za določene kvalitetne kazalce gospodarjenja; rentabilnost, ekonomičnost in produktivnost, saj je v marsikaterih gospodarskih panogah opaziti celo upadanje. Čeprav se je delež čistega dohodka za poslovni sklad v zadnjem letu sicer povečal, pa je vendarle to povečanje poslovnih sredstev šlo zlasti na račun vlaganj v osnovna sredstva. Pri tem so se v poslovni banki zvrstili številni zahtevki za vrednostno povečanje zalog obratnih sredstev, kar je v znatni meri bremenilo tukajšnje gospodarstvo. Po drugi strani pa je na področju pomurskega izvoza opaziti relativno dobre rezultate, saj se je delež izvoza' v celotnem prihodku povečal od prejšnjih 4 na 6 odstotkov. V isti sapi pa ugotavljamo, da prodaja blaga na tujem trgu še vedno odpade na nekaj velikih organizacij združenega dela, kot so tovarna Mura, ABC Pomurka, turniška Planika, INA-Nafta itd. Zato je izvozna usmerjenost pomurskega gospodarstva še zmeraj prenizka, če želimo uresničiti dokaj smele izvozne načrte. Pri tem je gotovo razveseljivo dejstvo, da v panogah, ki so nosilke razvoja Pomurja", denimo konfekcijska in obutvena industrija ter prodaja brezalkoholnih pijač, vsa svoja prizadevanja usmerjajo k dodatnemu povečanju izvoza. Na dlani je, da bodo morali v ostalih organizacijah združenega dela pripraviti kvalitetne izvozne programe, kaj ti na svetovnem trgu je čutiti vse močnejšo konkurenco. Kot voda na mlin pa je dejstvo, da se v Pomurju za zdaj lahko pohvalijo z usklajenimi programi izvoza, ker v okviru obveznosti, kijih nalaga, samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, izpolnjujejo svoje načrte. V nekaterih izvoznih organizacijah pa so tudi sprejeli še dodatne naloge na področju izvoza, kar bo nedvomno v mno-gočem vplivalo na izravnavanje naše devizno-plačilne bilance. Slej ali prej bo zato potrebno pohiteti z raznimi izvedbenimi ukrepi, ki naj pripomorejo k še večjemu spod-bujevanju izvoza. Predvsem pa se bo moral sedanji delež razpolagalne pravice na deviznem prilivu v prihodnjem letu povečati, da se izvozniki lahko oskrbijo z zadostno količino reprodukcijskega materiala iz uvoza. Da bi lahko tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah organizacije združenega dela iz Pomurja ohranile takšna, na prvi videz ugodna izvozna gibanja, bodo morale še več izvažati na zahod, zmanjševati uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, oziroma ga nadomeščati z domačimi ali uvoženimi s klirinškega območja. Povsod si bodo v teh gospodarskih razmerah morali z vsemi močmi prizadevati zat povečano prodajo na tujem, ki bo posebej privlačna po nedavni devalvaciji dinarja. Ne gre prezreti, da bo večini pomurskih izvoznikov omenjena devalvacija dinarja dobrodošla, saj bodo z izvozom ustvarili večji prihodek. I Brez znanja I | ni akcije | Idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje članov ZK v I občini Lendava je v minuli izobraževalni sezoni, kljub nekaterim — slabostim, prispevalo h krepitvi idejnopolitične usposobljenosti I ter akcijske učinkovitosti članstva. Ob tem velja pripomniti, da se I to izobraževanje še vedno premalo uveljavlja. To je razbrati iz " poročila o realizaciji lanskega programa in iz razprave na seji I občinske konference ZKS Lendava. Največje slabosti v lansko- K B letnem izobraževanju pa so v Gorenje — Varstroju, Primatu in Elmi ter še v treh krajevnih skupnostih, kjer niso realizirali niti ene teme iz obveznega programa izobraževanja, kar sicer ob 55 I osnovnih organizacijah ne bi bilo zaskrbljujoče, če v teh osnovnih organizacijah ne bi bilo kar 190 komunistov kar je 21 odstotkov I vseh v občini. Kje je bila tu odgovornost? Še bolj boleče pa je dejstvo, da se veliko novosprejetih komunistov ni udeležilo se-Bminarja za novosprejete člane. Komaj sprejeti mlad človek seje do svoje prve partijske dolžnosti pokazal neodgovorno. Kakšen I bo njegov odnos do dela v ZK v bodoče? Ni dvoma, da bo potrebno delno spremeniti tudi vsebino idejnopolitičnega izo- braževanja, najti bo potrebno boljše oblike, bolj privačne in I naravnane za današnji čas, a nedvomno je tudi to, da bodo morali komunisti lendavske občine dodobra spremeniti svoj odnos do izobraževanja, saj menda vsi vemo, da ni akcije brez znanja, to pa | mora komunist imeti. Upati je, da bo nova izobraževalna sezona Iv tem oziru plodnejša in komunisti bolj odgovorni. — Jani D. | Izobraževanje | komunistov . Idejnopolitično izobraževanje in marksistično usposablja- | nje je ena temeljnih oblik dela OO ZK in OK ZKS tudi v občini I Ljutomer. Kandidati, novosprejeti člani in komunisti imajo na voljo več vrst usposabljanja in izobraževanja. Tako so pri ob- I činski konferenci ZKS Ljutomer v sezoni 1981/82 opravili te- I meljni program IPUK v osnovnih organizacijah, pripravili se- Iminar ža kandidate za sprejem v ZK (tega seminarja se je — udeležilo 22 kandidatov), seminar za novosprejete člane, ob- I iskalo ga je 17 udeležencev, ter nekatere druge oblike seminarjev, I predvsem za vodstva OO ZK, za določene člane za IPUK ter trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, ki pa je enoten za I Pomurje, organizira pa ga medobčinsko študijsko središče. V sezoni 1981 /82je OK ZKS Ljutomer pripravila tudi dopisno Išolo marksizma za splošni program in posebni program — za komuniste, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. V to šolo seje prijavilo 23 kandidatov. Oblika študija je bila organi- | zirana tako, da so kandidati obravnavali predpisano gradivo Isami, študijsko središče pa je organiziralo štiri posvetovanja, na katerih so slušatelji sproti analizirali svoje delo. Taka oblika H usposabljanja se je izkazala za zelo uspešno, saj je enajst sluša- | teljev opravilo dopisno šolo marksizma. IVse oblike usposabljanja in izobraževanja, ki jih je pripravila I OK ZKS Lj utomer, so bile uspešno izvedene, kar dokazuje dobro organiziranost in seveda veliko zavzetost komunistov v občini. POMURSKA MLADINA - USPEŠNA V soboto so mladi Pomurci ocenili delo MS ZSMS in si začrtali program dela v prihodnjih šestih mesecih. Ocena dela v preteklem mandatnem obdobju je dobra, saj so mladi naredili velik korak naprej pri idejnopolitičnem usposabljanju, mladinskih delovnih brigadah (predvsem pionirska brigada Stefan Kovač Marko), mladi v združenem delu so se aktivno vključili v stabilizacijska prizadevanja (zbiranje odpadnih surovin ...). Nekoliko težje je v kmetijstvu, saj so na problemski konferenci namenjeni temu področju, sprejeli vrsto sklepov, ki pa jih težje uresničujejo. Tudi področje zaposlovanja mladih je še vedno problematično. Iz te ocene dela v preteklem letu pa je nastal program dela za naslednjih šest mesecev. Vse te točke so postale osnova novega programa: idejnopolitično izobraževanje, usklajevanje samoupravnih aktov s statutom ZSMS, ocenjevanje učinkovitosti pri odpravljanju nezaposlenosti mladih, usklajevanje aktivnosti dela pomurskih študentskih klubov z ostalimi DPO v Pomurju. V soboto so razrešili staro vodstvo MS ZSMS za Pomurje in obenem izvolili tudi novo. V prihodnjem mandatnem obdobju bosta mladinsko organizacijo v Pomurju vodila predsednik Stanko Kerčmar in sekretar Stanko Poljanec. D. L. Kdo bo sovlagal v rudnike? Zadnja seja izvršnega sveta skuščine občine Lendava je bila skoraj v celoti namenjena vprašanju preskrbe občanov. V ospredju pa je bila preskrba s premogom, kije čedalje bolj pereča. Premogovniki iz Bosne in Hercegovine so predlagali razširitev svojih zmogljivosti in obnovitev mehanizacije, za kar pogojujejo sovlaganje za tono premoga kakih 300 dinatjev za dobo petih let. Vse to je razumljivo, posebej v današnji energetski krizi, a to pomeni za trgovsko podjetje Univerzal Lendava, ki je nosilec preskrbe občanov, kakoh 9 milijonov dina-ijev V petih letih, teh sredstev pa seveda nimajo. Banka je sicer odobrila kredit v višini okoli 6 milijonov dinarjev s 16-odstotno obrestno mero, toda kako zbrati ostala sredstva? Lendavska občina te-nutno letno porabi kakih 7 tisoč ton premoga, v prihodnjih letih ga bo še več, ker se vsi preusmerjajo na premog. Na seji izvršnega sveta je bilo o tem, kako zbrati sredstva, več predlogov, tudi ta, da o tem razpravljajo na komiteju za energetko SRS, saj gre za občino, ki je manj razvita. Predlogi v Lendavi pa so: sredstva zbirati v organizacijah združenega dela, kar bo težko, ali v ceno premoga všteti tudi znesek za sovlaganje v rudnike, kar menda ne dovoli inšpekcija, ali pa prek sveta potrošnikov skleniti sporazum o sovlaganju, torej 300 dinarjev po toni premoga. s potrošniki premoga. ki se menda s tem strinjajo. toda z zagotovitvijo, da bodo redno preskrbljeni s premogom. Izvršni svet je ocenil tudi preskrbo z drugimi izdelki in ugotovil, da ni opaziti potrošniške mrzlice, vendar pa je pozval vse delovne ljudi in občane, naj se tudi v bodoče obnašajo kot doslej. Pralnega praška bo dovolj, tako tudi olja in sladkorja, če se bomo vsi obnašali varčevalno. Sklenili so tudi, da bo pralni prašek na voljo po 15. uri v trgovinah, ki so odprte ves dan, v drugih pa v dopoldanskem času. Trgovsko podjetje Univerzal pa je omejilo prodajo premoga za gospodinstva na dve toni, da bi do konca letošnjega leta zagotovili vsem vsaj minimalne količine. Ob tem naj zapišemo še to, da bo potrebno upoštevati vrstni red naročil in po seznamu premog tudi deliti. Jani D. Ocena požarne varnosti v lendavski občini Uspehi so, a tudi slabosti Milan Jerše Za dobro požarno varnost smo odgovorni vsi, ne le tistih 1400 gasilcev v 36 gasilskih društvih lendavske občine, je med drugim zapisano v poročilu o stanju požarne varnosti v občini. Gasilci seveda storijo svoje in doslej so storili veliko, saj število požarov upada, pa ne zaradi tega, ker vsi skrbimo za'požarno varnost, ampak zavoljo tega, ker je poskrbljeno tudi za preventivo. Ta požarnovarnostna preventiva se seveda najbolj odraža v požarnovarnostni kulturi med ljudmi, a prav ta po oceni, najbolj odgovornih še ni najboljša. Zakaj? Kljub temu da so delovne organizacije in hišni sveti po zakonu dolžni sami skrbeti za požarno varnost, ob pregledih, analizah in vajah ugotavljajo, da temu ni tako. Katere so slabosti, ki bi jih bilo potrebno v bodoče odpraviti? Lendavska industrijska cona nima urejene hidrantne mreže, niti primernih zajemališč za gasilno vodo. Lendavski vodovod nima primernega pritiska, hidranti pa so neoznačeni in nevzdrževani. Gasilsko društvo v Lendavi je sicer eno najstarejših v Pomurju in ima dokaj sodobno opremo, a kaj vse to pomaga, če ni dovolj gasilcev. V Lendavi bi bilo potrebnih torej več gasilcev, več mladih, saj so tu skorajda vsa industrija in vse delovne organizacije katerih skladišča so prezaložena in tako izpostavljena požarom, delovne organizacije pa nimajo ali pa imajo neprimerne požarnovarnostne načrte. Vprašanje se postavlja tudi glede tega, zakaj takrat, ko gradijo vaške vodovode, ne naredijo hidrantov. Jani D. novembra 1982 STRAN 3 od tedna PRED TEDNOM STAREJŠIH OBČANOV LJUTOMER — Obiinska konferenca ZSMS Ljutomer je v petek na programski seji obravnavala program dela v prihodnjih šestih mesecih. Iz programa, ki je usmerjen predvsem v OO ZSMS, lahko povzamemo, da si je vodstvo zadalo obširno in akcijsko naravnane smernice. Ta program je nastal na podlagi ocene dela v preteklem obdobju in je prilagojen sedanjemu družbenopolitičnemu trenutku. LJUTOMER — Obrtna zadruga Prlekija in OO ZK v tej zadrugi sta v petek pripravili okroglo mizo o problemih drobnega gospodarstva v občini Ljutomer. Na tem sestanku so predočili vse težave, ki tarejo obrtnike — od sedanjih omejitev pri gorivih, do davčne politike in zaposlovanja v občini. Petkovo okroglo mizo — če se bodo rešili vsaj nekateri problemi drobnega gospodarstva — lahko ocenimo kot uspelo. LJUTOMER — Požarna varnost v občini Ljutomer je, vsaj po ocenah iz okrogle mize — dokaj zadovoljiva, kljub visoki požarni ogroženosti. Težave so vsekakor pri opremi posameznih gasilskih društev, saj se le-ta otepajo z zastarelo opremo. To je tudi problem osrednjega — ljutomerskega — gasilskega društva. Čeprav je oprema dotrajala, pa vendar gasilska društva uspešno usposabljajo mladino, ki pozneje vstopa med gasilce. V petek so ugotovili, da pomanjkljivo opremo vsaj za sedaj rešujejo z dokaj dobro usposobljenostjo gasilcev. Vendar pa bo potrebno narediti še nrecej in kot prvo — zamenjati dotrajale avtomobile in brizgalne. Komisija za ohranjanje tradicij NOB pri ZZB NOV Ljutomer je pripravila posvet z učitelji zgodovine. Pripravili so predloge, kako približati zgodovino mladini. Pri komisjji menijo, da bi ljutomerski muzej NOB lahko postal učilnica, v kateri bi šole lahko imele zgodovinske ure ob pomembnejših datumih. Tudi še živeči borci bi lahko dosti pomagali pri ohranjanju zgodovine NOB, predvsem zgodovine posameznega kraja. Na srečanju so tudi povedali, da pripravljajo drugo dopolnjeno izdajo knjige Prlekija med NOB prof. Draga Novaka. LJUTOMER — V petek se je v Ljutomeru sestal izvršni svet SO. Na seji so razgrnili resolucijo za leto 1983. Ta dokument je v celoti prirejen sedanjemu družbenoekonomskemu položaju gospodarstva — osnovni poudarek je na povečevanju izvoza in zmanjševanju uvoza, omejevanju vseh oblik porabe ter budnejšem spremljanju investicijske dejavnosti. Ob tem pa velja poudariti, da so investicije — predvsem tiste negospodarske povsem omejene, prednost pa imajo tiste, katerih rezultati bodo izvozno usmerjeni. D. LAKOŠ — V katerem predelu Dolnjega Lakoša je po urbanističnem načrtu določeno mesto za nove gradnje? To vprašanje so delegati iz vasi postavili na seji občinske skupščine, saj je čedalje več občanov, ki bi radi gradili nove stanovanjske hiše. Stari urbanistični red, sprejet leta 1974, je določil mesta za zazidavo, ta pa so skoraj v celoti zazidana. Počakati bo potrebno na javno razpravo, ki bo potekala v zvezi s sprejemanjem razvrstitve zemljišč kot dopolnitev družbenega plana do leta 1985. LENDAVA — Svet potrošnikov v krajevni skupnosti je najbolj aktiven v občini. Na zadnji seji so razpravljali o preskrbi s prehrambenimi izdelki, o preskrbi s tekstilnimi izdelki, posebej s konfekcijo, in o preskrbi z energetskimi viri. Na seji so sodelovali predstavniki trgovskega podjetja Univerzal, inšpekcijskih služb in sveta krajevne skupnosti. LENDAVA — Na seji predsedstva krajevne konference SZDL, na njej so sodelovali predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, društev in delegacij, so razpravljali o razvoju krajevne skupnosti in krajevne samouprave, dblikovali so tudi začasni statutarni sklep in se dogovorili o kadrovanju v skupščino krajevne skupnosti in njenih teles, kajti sedanjemu vodstvu se izteka mandat. LENDAVA — Na programsko-volilni konferenci zveze kulturnih organizacij so razpravljali o delu v preteklem mandatnem obdobju in o spremembi statuta. Delegati so sprejeti tudi program za leto 1983. Prpgramsko-volilna konferenca je med drugim ugotovila, da se je amaterska dejavnost v občini dobro razyila in da je tudi za kulturni razvoj veliko storjenega, saj lendavsko občino redno obiskujejo priznani gledališki ansambli iz Jugoslavije in z Madžarske. GORNJA RADGONA — Na zadnji seji izvršnega sveta SO je bil v ospredju program, ki so ga pripravili delavci TOZD Mesoizdelki KK Gornja Radgona in bi naj odpravil motnje v poslovanju te mesno predelovalne organizacije. Ob tem pa so obravnavali še dva osnutka in sicer resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in osnutek resolucije družbenoekonomskega razvoja občine za leto 1983. Med kopico ostalih zadev so člani- izvršnega sveta spregovorili še o problematiki delovnega časa v okviru npjnega varčevanja z vsemi vrstami energije. Vp do tedna OBRTNA ZADRUGA „14. OKTOBER" p.o. GORNJA RADGONA, TRG SVOBODE 10 Zadružni svet OZ „14. oktober" RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE ENOTE »SOLARNI SISTEMI s tehnično ekonomskim birojem Pogoji: — višja oz. srednja izobrazba elektrotehnične ali gradbene smeri s strokovnim izpitom in 4 oz. 6 let delovnih izkušenj na samostojnih opravilih — ustrezne moralno-politične kvalitete — predložitev programa razvoja dejavnosti enote Imenovanje delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi velja za 4 leta. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Obrtn^ zadruga ,-,14. oktober" Gornja Radgona, Trg svobode 10. Kandidati bodo obveščeni o. izbiri v 30 dneh po poteku razpisa. Dodajmo življenje letom Pod tem geslom bo v letošnjem mednarodnem letu starostnikov potekal TEDEN STAREJŠIH OBČANOV. ki bo v soboški občini od 14. do 20. novembra 1982. Kot že vrsto let, je tudi tokrat pobudnik »Tedna starejših občanov« občinska skupnost socialnega skrbstva, nosilec pa so krajevne skupnosti. V vseh 41 krajevnih skupnostih soboške občine bodo predhodno sprejeli programe za izvedbo »Tedna starejših občanov«, ki naj ne bi bil le pogostitev ostarelih, temveč bi morali v sleherni krajevni skupnosti obravnavati kompleksno problematiko ostarelih in tudi nakazati rešitve. Več poudarka bo potrebno dati vzgoji prebivalstva za razvijanje medčloveških odnosov, saj vse preveč skrb za ostarelega občana prepuščamo družbi, otroci pa velikokrat stojijo ob strani in se oglasijo šele takrat, ko gre Za dedovanje. Skrb za ostarelega torej mora biti akcija, ki traja skozi vse leto, ne samo v tednu. ki ga izrecno namenjamo njim. Krajevni odbori Rdečega križa in socialno zdravstvene komisije bi morale poskrbeti za sosedsko pomoč in organizirati nego na domu. Pri tem bi zlasti morali vključevati mladino. Poleg kulturnih programov in pogostitev pa bi v »Tednu starejših občanov« morali obiskati vse ostarele, osamele in bolne občane, se z njimi pogovoriti in jim pomagati pri reševanju njihovih problemov. Prav tako ne bi smeli pozabiti tudi tistih, ki živijo v krogu svojih družin in se prav tako ubadajo s 60 let soboške Mesne industrije Letos se izteka 60 let od ustanovitve Mesne industrije. Mesna industrija v Murski Soboti je v obdobju minulih 60 let veliko pripomogla k razvoju živinoreje in sploh napredku kmetijstva v obmurski regiji. S predelavo mesa v kakovostne mesnine je osnovno surovino visoko oplemenjevala in izdelke prodajala po vsej državi. y zadnjih letih pa razen v Evropi, tudi v Severni Ameriki in Aziji. Kakšen gospodarski pomen ima Mesna industrija »POMURKA« za Pomurje in vso Slovenijo priča podatek, da se v vseh planih razvoja severovzhodne Slovenije načrtuje vse večji razmah prireje mesa, predvsem na lastni krmi. V takem okolju je že sedaj Pomurje kot »zibelka« mesne industrije v Sloveniji opravljalo pomembno poslanstvo pri proizvodnji mesa in sodobni industrijski proizvodnji mesne predelave. Prednosti položaja Murske Sobote so že pred desetletji spoznali mnogi trgovci in podjetniki. Tako je zasebni gostilničar in mesar iz vasi Tešanovci Štefan Benko v letu 1913 zgradil obrtno klavnico v Murski Soboti. Za očetom je klavnico prevzel sin Josip Benko, ki jo je dogradil, povečal zmogljivosti klanja in predelovalne obrate znatno posodobil, tako da je leta 1922 Klavnica postala industrijski obrat. Krizno obdobje po I. svetovni vojni je tovarna mesnih izdelkov Josip Benko dobro prebrodila. Zato je poletu 1930 beležila dokaj hitro rast tega podjetja. Tako je bila leta 1936 tovarna Josip Benko eden bolje opremljenih industrijsko urejenih klavniško-predelo-valnih obratov v Jugoslaviji. Istega leta so uvedli še proizvodnjo konzerv, paštete, golaža in preša-ne šunke. Leta 1940 je tovarna Josip Benko v Murski Soboti bila znana po proizvodnji klobas in prekajenega mesa, izvozu telet, svinj in mesa konzerv, svinjske masti in celo umetnega ledu. Zaposlovala je 10 uradnikov, 60 kvalificiranih in 20 nekvalificiranih delavcev, ki so ob 70-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti tedensko zaklali 500 prašičev, 200 telet in 80 goved. 16. aprila 1945 je prešla Tovarna mesnih izdelkov z nacionalizacijo pod državno nadzorstvo. Proizvodnja se je močno povečala šele po letu 1951, tako da stari prostori niso bili kos obsegu proizvodnje, zato so delavci Mesne industrije leta I960 začeli z veliko rekonstrukcijo vseh proizvodnih prostorov. Z obnovo so končali leta 1962. V obdobju od 1959 do 1963 so obnovili tudi proizvodnjo bekonov in jih izvažali v Anglijo. V letih od 1963 pašo veliko klali za potrebet ameriške armade. Februarja 1962 seje Tovarna mesnih izdelkov vključila v novo ustanovljeni Kmetijsko industrijski kombinat »POMURKA«, ki je na področju Pomurja povezoval primarno kmetijsko proizvodnjo in živilsko industrijo in se od takrat imenuje Tovarna mesnih izdelkov »POMURKA«. Nove hladilniške in zamrzovalne prostore ter novo kafilerijo je Tovarna dobila v letih od 1964 do 1966. Po končani rekonstrukciji so kaj hitro uvideli veliko potrebo po lastni trgovski mreži. Z likvidacijo trgovsko-mesarskega podjetja »ROG« v Mariboru 1962 so prevzeli 12 njegovih prodajaln. Leta 1967 so odprli še skladišča ter prodajalne v Ljubljani in Novi Gorici, naslednje leto pa v Splitu. Leta 1970je bilo v »POMURKI« zaposlenih že 653 delavcev v proizvodnji in prodaji. Dve leti pozneje, 26. jun. 1976, ob dnevu samoupravljalcev, so novo mesno industrijo že predah namenu. V novih klavnih prostorih vgrajena tehnično-tehnološka oprema za klanje in hlajenje omogoča, da se na uro zakolje 150 prašičev ali 281.250 prašičev letno, zmogljivost klanja govedi je 30 živali na uro oziroma 56.250 govedi letno. Hkrati z združitvijo KIK Pomurka in sestavljeno organizacijo ABC Ljubljana, seje v novo formirano sestavljeno organizacijo ABC POMURKA vključila tudi Mesna industrija. V Mesni industriji, kjer je zaposlenih 1200 delavcev, so doslej letos že zaklali 30.000 goved in 170.000 prašičev, izdelali 1.300 ton poltrajnih konzerv, 1.500 ton svinjske masti in topljenega loja, 4.420 ton klobas, 2.000 ton suhomesnatih izdelkov, 200 ton raznih delikatesnih proizvodov, 1.800 ton mesne moke in tehnične masti ter 60 ton zaseke. Samo v letošnjem letu pa so izvozili za 7,7 milijonov dolarjev mesa in mesnih izdelkov. Hiter razvoj zavira nevsklaje-nost prodajnih cen mesa s proizvodnimi stroški. Sicer pa zaradi te beležijo vse mesne industrije v Jugoslaviji velike izgube. Soboška mesna industrija beleži na račun določenih prodajnih cen svežega mesa,' katerim je kot osnova za izračun cena, po kateri živine ni moč dobiti že od leta 1976, velike izgube. Te so znašale v letu 1976 20,70 milijonov, v letošnjem letu pa so že doslej na račun disparitete cen med nabavno ceno živine in prodajno ceno mesa zabeležili za 40.470 milijonov dinarjev izgub. Prav izgube so krive, da soboška Mesna industrija v zadnjih letih ni investicijsko sposobna, zato ne nadaljuje z načrtovano kontinuirane) izgradnjo. Zaradi omenjenih težav so se odločili za postopno dograditev obratov, potrebnih za nemoten tehnološki proces proizvodnje višjih oblik predelave mesa. V prvi fazi bodo zgradili predelovalne prostore z osrednjo razsekovalnico, oddelek za proizvodnjo trajnih konzerv, povečali in tehnološko uredili prostore za proizvodnjo pasteriziranih konzerv, oddelek za proizvodnjo seklancev in konfekci-onirano pripravo vseh vrst mesa. Trgovina mesne industrije bo po zastavljenem programu potekala v treh etapah. Pomembno gospodarsko in veterinarsko-sanitarnovprašanje povzroča tudi dotrajana kafilerija. Ker so prognoze za gradnjo nove pesimistične, bodo morali iskati vse poti in načine, da za predelavo klavniških odpadkov v beljakovinske koncentrate čim dlje ohranijo staro kafilerijo. Boris Hegediiš problemi, zlasti tistih, ki so že dalj časa vezani na bolniško posteljo. Precej občanov iz soboške občine je tudi v domu oskrbovancev v Rakičanu. Tudi na te ne bi smeli pozabiti vsaj v »Tednu starejših občanov«, če smo že nanje pozabili med letom. Vedeti je potrebno, da bodo ostareli, kjer koli so, vsakega obiska in lepe besede zelo veseli. »Teden starejših občanov« bo dosegel svoj namen, če se bodo v njegovo izvedbo vključili vsi dejavniki v krajevni skupnosti. Po podatkih, ki so bili zbrani pred dvema letoma, živi v soboški občini 9.782 nad 60 let starih občanov, kar predstavlja blizu 15 odstotkov celotnega prebivalstva v občini. To je glede na Slovenijo, ta ima 9 odstotkov prebivalcev starejših od 60 let veliko. Toje posledica I velike migracije mlajšega | prebivalstva v preteklosti. Po podatkih iz ankete pred I dvema letoma živi v soboški I občini 970 starostnikov ve- I činoma na kmetijah in po- * polnoma samih, od teh pa -385 potrebuje tujo pomoč in I nego. V tem času je imelo le | 33 ostarelih kmetov urejeno nego in varstvo v socialnem g zavodu. Čeprav se je do da- I nes morda stanje že spre- | menilo na bolje, stanje ostarelih še zdaleč ni takšno, da g bi lahko bili z njim zado- I voljni, zato ta problematika | zasluži širšo obravnavo in razumevanje. Najlepša pri- I ložnost za to je prav »Teden I starejših občanov«. Feri Maučec ZDRAVSTVENE POSEBNOSTI V STAROSTI Če smo v prejšnjem prispevku prikazali organizirane oblik zdravstvene skrbi za starostnike, si bomo v današnjem p0’’11 osvetlili nekatere značilnosti telesnih sprememb, s tem pa P vezane nove kvalitete prilagajanja in odzivnosti starega org nizma, ki enemu bolj, drugemu pa manj sprožajo večje manjše težave. V starosti gre namreč večinoma za bolezni stanja z dolgotrajnim potekom, ki imajo svoje specifičnosti zato zahtevajo tudi svojstven pristop in obravnavo. Podoba medicina je tudi v tem primeru kljub izredni trdoživosti UKU bolezni uspela bolezni v starosti ne le preprečevati, pač pa t dokaj uspešno zdraviti. Zdravstvene in druge oblike potn°^ letih starosti so tako odločujoče pripomogle k podaljšanju vljenjske dobe, obenem pa k čvrstejšemu zdravju in vitalnos Čeprav govorimo o nedeljivi medicini, pa ima vendarjak® imenovana geriatrična medicina nekatere posebnosti, ki jmJ tako pri pristopu kot pri načinu zdravljenja nujno upošteva/ Človeški organizem se ob normalnem razvoju starosti P°st^L strukturno spreminja, hitreje in izdatneje pa v procesu bo zenskega staranja. Kombinacija starostnih in različnih bo zenskih stanj pa oblikuje dokaj svojstven kliničen potek bole?: ’ značilen za vsakega posameznika, kar očitno otežkoča ZS° odkrivanje, s tem pa tudi uspešno zdravljenje bolezni. N . poseben zdravstveni problem nastopa tako imenovana mu ( morbidnost ali javljanje več bolezni hkrati. Ker pa je °dzlVILa in prilagoditvena sposobnost ostarelega organizma drugac . kot v drugih starostnih obdobjih, so tudi znaki bolezni m značilni. To je tudi razlog, da imajo bolezni starostne do izrazito dolgotrajen, torej kroničen potek. Sodobno zdravljen dostikrat prepreči smrt, ne vodi pa vedno k popolnemu °za n vljenju in zato govorimo, da so kronične bolezni p°se zdravstveni problem dvajsetega stoletja. Navedene posebnosti zdravljenja v starejših letih jejo ne le zdravnikom pač pa tudi vsakemu posameznik posebej skrajno previdno uporabo zdravil. Splošno je zna n°' j so stari ljudje bolj občutljivi za nekatera zdravila, da jih d različno prenašajo ter da posebno pri kombinaciji ražm -g zdravil prihaja pogosto do vmesnih neugodnih reakcij. vredno prisluhniti znanemu gerontologu, ki svetuje, da naj ’ & starosti pri pojavu novih bolezenskih znakov vestno presod"^ ni slučajno potrebno eno od zdravil izključiti, saj so ra f zdravila ne redko sprožitelj novih težav. Točna presoja vsek spada v okvir preudarne zdravnikove odločitve, katero j uporabljenih zdravil lahko izključi, če se že taka potreba P0^! Leta in še posebno bolezni vodijo v nezadržen bi° proces, ki se konča s starostjo. Ker je staranje zakonit pr dedno pogojen že ob rojstvu, ga ob skladnem fiziološkem a ne moremo preprečevati. S tem pa nočemo zanikati smisel® ' preprečevanja procesa staranja ali tako imenovane ger°Praifi lakse, ki paje usmerjena izključno v problematiko prehitre® neskladnega, toje bolezenskega staranja, kije vedno P°*eLv z boleznijo. Usmetjena je torej k tistim bolezenskim stanje® staranje pojačajo, bolnikovo stanje pa zato kaže znake telesu duševnega in socialnega odpovedovanja. Pri ugotavljanj pogostejših vzrokov fizičnega odpovedovanja so vodeče P^j vsem naslednje dolgotrajne bolezni in stanja: povišan pritisk, podhranjenost ter izrazito pomanjkanje potne®1 vitaminov in mineralov. Od duševnih vzrokov vodij0 bolezensko izražena plašnost, potrtost ter čustvene motnje* $ socialnimi vzroki pa vsi tisti, ki starega človeka izključujte pristne domače sredine, v katero je vživet in na njo prilagoj ?' pa že poznamo, da so v sodobnem svetu vezi med genera J očitno razrahljane, potem ni čudno, da so tovrstni s° problemi v nenehnem porastu. Znanost je pri razreševanju številnih že znanih PgVjin® novih problemov starih ljudi naredila uspešne korake in® premike. Vedno bolj pogosto paje in bo na potezi človeK konkretnim znanstvenim ugotovitkom doda še svoj dele manosti in spoštovanja. dr. Jože Ml. spec- VESTNIK, 4. NOVEMBRA^ STRAN 4 7. SREČANJE NARODNOSTI SOSEDNJIH DEŽEL V CINDORFU NA GRADIŠČANSKEM mala anketa Šola je osnova narodnostnega razvoja Sedmo srečanje narodnosti sosednjih dežel, potekalo je prejšnji teden na Gradiščanskem v Avstriji, je znova potrdilo koristnost in pomen izmenjave izkušenj narodnostnih skupnosti iz štirih dežeKs tremi različnimi družbenimi ureditvami. Tokrat prvič temačno spemlizirana razprava o šolstvu kot enem najvažnejših elementov za razvoj narodnostne skupnosti je pokazala, da je kljub tej različnosti, problematika preej podobna, poti pri njenem razreševanju pa so si zelo blizu. I Predvsem dvoje je bilo moč izluščiti iz njih. Na eni Istrani se šolstvo narodnosti uspešno uveljavlja in pripadniki narodnosti skupaj z večinskim narodom iščejo Se boljše rešitve, po drugi strani pa predvsem narod-Inostne skupnosti v Italiji in Avstriji v tem času zgubljajo Se tisto, kar so pred leti že imele. Razprava je pokaza-Ila, da ni enotnega modela narodnostnega šolstva, ki bi ustrezal vsem narodnostnim skupnostim. Povsod so spe-I cifičnosti, kar vodi do svoj-I skih konkretnih rešitev. Enotno pa je bilo stališče, ki |so ga zapisali tudi v sklepno resolucijo srečanja, da je za °Estoj in razvoj narodnosti (Potrebna ustrezna šola, ki se Pravzaprav začenja že s razprava o izkušnjah dvojezičnega šolstva v Pomurju. Tako organizirano šolstvo seje v dvajsetih letih uspešno uveljavilo in potrdilo, da je na -temeljih dvojezičnosti organizirana šola prava ustvarjalka sožitja. Pri- tem ne trpi strokovnost, rezultati potrjujejo celo nasprotno, prav tako organiziranemu šolstvu pa gre tudi zasluga, da madžarska narodnostna skupnost z ustrezno usposobljenimi kadri ujema korak z razvojem in se na vseh področjih uveljavlja kot subjekt. Veliko naporov, je bilo rečeno, ta čas namenjajo uveljavitvi podobnih principov v srednjem šolstvu. V Lendavi tako zdaj že drugo šolsko leto deluje dvojezična srednja šola, vse več pa je tudi možnosti za usposabljanje kadrov za delo na dvojezičnem območju na višjih in visokih šolah v Ljubljani in Mariboru. Kot nasprotje temu kaže omeniti dogajanje na področju narodnostnega šolstva v Avstriji. Razmere v šolstvu se namreč namesto, da bi se izboljševale, vidno poslabšujejo. V predšolski vzgoji narodnostne skupnosti praktično nimajo nobenih pravic, saj naprimer na Koroškem ni niti enega javnega dvojezičnega vrtca. Učenje materinščine v šoli je odvisno od tega, če starši otroka prijavijo k pouku. Na nivoju srednjega šolstva imajo na Koroškem srednjo šolo humanitarne smeri, torej takšne, ki v avstrijskih razmerah za mladino ni zanimiva, na univerzah pa narodnostne skupnosti nimajo nobenih pravic. Posledica takšnih razmer je, da jezik narodnosti ne more slediti razvoju. Vse bolj ga izpodriva jezik večinskega naroda. Enotna zahteva vseh treh narodnostnih skupnosti iz Avstrije je priznanje in uresničevanje posebnih pravic narodnosti, ker sicer le-te nimajo možnosti ohranitve in razvoja. Ostajajo to, kar je na žalost v.interesu avstrijskih oblasti — folklorna posebnost, čemur pa narodnostne organi zacije odločno nasprotujejo in napovedujejo oster boj asimilaciji, ki je ta trenutek na pohodu. Poudariti kaže še en vidik, na katerega je v uvodni razpravi opozoril dr. Franci Zwitter. Menil je, da sta ekonomska in enakopravnost na jezikovnem in kulturnem področju v tesni medsebojni zvezi. Enega brez drugega ne more biti, kajti z enakopravnostjo na gospodarskem področju še zdavnaj ni zagotovljena tudi enakopravnost na jezikovnem in kulturnem področju, velja pa seveda tudi obratno. Že teh nekaj povzetkov iz bogate razprave na srečanju narodnosti sosednjih dežel potrjuje, da je bila odločitev, da se vsako leto lotijo obravnave specializirane teme, pravilna. Organizatorji — Hrvaško kulturno društvo iz Gradiščanske — so dobro opravili odgovorno nalogo. Ob oceni, da kaže srečanji v takšni obliki nadaljevati tudi v prihodnje, je bil sprejet dogovor, da bo prihodnje leto gostitelj Jugoslavija, o temi, ki naj bi jo obravnavali, pa se bodo dogovorili v koordinacijskem odboru oblikovanem že pred tem zadnjim srečanjem. Irma Benko Bo kalorij dovolj inzavse? Če kdaj, potlej je prav zdaj čas, da — posebej kar zadeva preskrbno s kurivom — spravljivo stopimo pod res hladno prho. Menda se nam obeta še hladnejša, a zavedali se moramo, da je vse bolj ali manj v naših rokah, se pravi v rokah tistih, ki so odgovorni, da bo kalorij na zimo dovolj. Miselnost »znajdi se« se nam že vrača kot bumerang in jalovost filozofije »postrgaj, kar se še da« je več kot očitna. Iz položaja, ko sproti zmanjkuje plina, kakor tudi premoga. nas lahko izvleče zgolj pametna organiziranost in strpnost, če seveda že ni prekasno. Domislica, da bi marsikomu zdaj prišlo še kako prav suhljad iz gozdov, niti ni tako napačna, čeravno je seve ne moremo resno jemati. No. da. na podeželju že. a v mestnih središčih, kjer smo vajeni centralne, termoakumulacijskih peči, oljnih peči in kar je temu podobnega, ni, dp bi na to pomislili. Sicer pa poglejmo, kaj so v anketi dejali o tem naključno izbrani sogovorniki. PETER KOLMANIČ: Sem predsednik hišnega sveta na Titovi 14 in 16 v Murski Soboti. Pri ogrevanju ravnamo dokaj stabilizacijsko. Ne samo člani hišnega sveta, tudi kurjač Štefan Banfi se trudi, da bi bilo ob pravem času povsod primerno toplo. Sedemnajst tisoč litrov goriva imamo, To je v najbolj- šem primeru dovolj za mesec dni, če ne pa za pol meseca. Naročilnica je že na Petrolu. V tem času sem pogosto v zadregi. Nekateri pravijo naj s kurjenjem počakamo, drugi pa. da je za ogrevanje pravi čas. Kar 52 stanovanj, večjih in manjših, Blagovnica Potrošnik, Borovo in Galerija zraven. Vse te prostore je treba ogreti. Pri dogovarjanjih bi morala Galerija bolj sodelovati. Izpostaviti združevanje sredstev IVAN RIHTARIČ: Šola Frana Miklošiča v Ljutomeru sama nima lastnega vira ogrevanja, saj smo že od leta 1975 priključeni na kotlarno v DO Tehnostroj. Kljub temu smo sami uvedli varčevalne ukrepe, saj razredi niso ogreti več kot je dovoljeno in tudi sicer se varčno obnašamo. Ker se je v razredih prej kurilo v lončenih pečeh, smo te peči pustili in jih bomo uporabili v resnično skrajni sili. Tehnostroju Plačujemo čisto porabo energije. Težave pa se bodo pojavile v kratkem, kajti Tehnostroj namerava širiti ogrevanje. Če bo njihova kotlovnica lahko ogrevala, bo v redu, če ne, bomo v težavah. . ospredju nedavne seje tzvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti so bdi bije zelo pomembni razvojni dokumenti. Osnutek resolu-®je o politiki izvajanja družbenega plana murskosoboške občine v letu 1983, o čemer je delovno gradivo za širšo j avno razpravo pripravil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, je na srečo le vaja dobil polno podporo. Ni pa manjkalo tudi pripomb na predloženo besedilo, zlasti v tistem poglavju, kjer je govor o materialnih naložbah. Po mnenju članov murskosoboškega izvršnega sveta bi kazalo znova preveriti realnost določenih investicij v združenem delu, da bi jih dejansko uskladili z objektivnimi možnostmi. Prav tako bo po- merčani, predvsem družbenopolitične organizacije in ostali odgovorni, bi se nad položajem GD Ljutomer morali zamisliti, saj s tako pomanjkljivo opremo resnično ne morejo narediti dosti. V nevarnosti pa so ne samo življenja, ampak tudi družbeno pre- Za družbeno varčevanje Nedolgo po ustanovitvi KO ?a družbeno varčevanje pri OK SZDL Ljutomer, si je ta odbor že zastavil program dela. Njegova osnovna naloga bo, da bo neposredno spodbujal posamične in Skupne aktivnosti, koordiniral, mobiliziral in usmerjal družbenopolitične, družbene organizacije in druge nosilce varčevalnih nalog. Tudi ostale občane bo z vzgojnim pdlitičnim delovanjem in obsežnim informiranjem spodbujal, da bo varčevanje postalo način vsakdanjega življenja In ravnanja. Preko OK ZSMS, DPM, RK, OS ZSS, skupnosti za zaposlovanje in . pionirske organizacije bodo člani KO za družbeno varčevanje spodbujali varčevalne aktivosti v družbenem in privatnem sektorju pri spravilu poljskih pridelkov, obiranju sadja in grozdja, obiranju jagodičevja, čiščenju gozdov in zbiranju odpadnega lesa za kurjavo za oskrbo predvsem socialno šibkih in .trebno natančneje opredeliti nosilce in roke za uresničitev posameznih investicij. V tem smislu bi naj v omenjenem dokumentu še bolj izpostavili nujnost združevanja sredstev. V osnutek resolucije pa bodo vnesli tudi gradnjo plinovoda, kije predvidena za prihodnje leto.' Kot so poudarili v razpravi, je predlog sprememb in do- moženje. Ljutomer je relativno , zelo požarno ogrožen, saj ima le- sarsko in kemično industrijo. Zato bi bilopotrebno v bodoče narediti vse, da se opremljenost ljutomerske operativne enote in operativnega centra čim prej okrepi.« Dušan Loparnik ostarelih gospodinjstev, pogozdovanju ter zbiranju odpadnih surovin: papir, steklo, železo . . . V vse te aktivnosti pa morajo biti seveda vpeta splošna stabilizacijska prizadevanja in vzgojnoizobraže-valni namen. Namen vseh teh akcij je pomagati pri obiranju pridelkov ter neposredna in cenejša preskrba s sadjem ter drugimi pridelki, predvsem vzgojnovarstvenih organizacij, šol, domov za starejše občane ter dijaških domov. V ta program se lepo vključujejo pionirske organizacije, saj v okviru XIII. jugoslovanskih iger ..Pionirji veselo na delo” že tako organizirajo podobne akcije in se tako ustvarjalno vključujejo v vse oblike družbeno koristnega dela. Seveda pa ne smemo mimo tistih, predvsem mladih, ki čakajo na zaposlitve. Njim bi morala biti to polnitev družbenega plana SR Slovenije vsrednjeročnem obdobju 1981 — 1985 dokaj stabilizacijsko naravnan, kar velja še posebej za načrtovano gospodarsko rast, medtem ko je zlasti podčrtan pomen izvoza in krčenja vseh oblik porabe. Prav tako bo šlo za zmanjšanje sredstev za investicije. predvsem na področju negospodarstva. Člani murskosoboškega izvršnega sveta so izrazili pomislek predvsem glede predvidene 3,.5-odsto-tne rasti kmetijske proizvod; nje v naši republiki, če vemo, da bi v občini, ki je največje kmetijsko območje, dosegli 4-odstotno stopnjo rasti. Ko so obravnavali osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v prihodnjem letu, pa so zlasti poudarili njeno izvozno naravnanost. Takšna prizadevanja so sicer enotno podprli. toda v razpravi je prevladalo mnenje, daje 15-od-stotno povečanje izvoza vendarle nekoliko previsoko zastavljen cilj, ki bi ga lahko dosegli le ob močnem omejevanju vseh oblik porabe, kar bo težko izpolniti. Pozornost pa so namenili tudi vprašanju kmetijstva, kjer so se zavzeli, da bi v tekst uvrstili poleg primarne tudi predelovalno kmetijsko proizvodnjo. V mislih so imeli zlasti zaokrožitev določenih proizvodnih' procesov na področju kmetijstva, pri čemer so omenili kafilerijo. Pripombe pa je bilo slišati tudi glede vprašanja zaposlovanja. ki je bojda v besedilu bolj skromno obravnavano in preveč načelno. Na pomanjkljivosti v omenjenem dokumentu pa so opozorili tudi v zvezi s Cenovno politiko v letu 1983. Milan Jerše goriva v tem trenutku VERA FLISAR: V soboških vrtcih je temperatura po standardih in normativih za družbeno vzgojo in varstvo otrok določena tako, da znaša v prostorih namenjenih dnevnemu varstvu otrok 20 stopinj Celzija, pri negi pa mora biti zrak enakomerno segret na 23 stopinj Celzija. V štirinajstih enotah vzgojnovarstvene organizacije imamo različna ogrevanja: tako s centralno kurjavo na tekoča in trda goriva, trajno goreče in termoakumulacijske peči ter drugo. Pri tem so opravljene meritve sajavosti in ekonomičnosti, porabe goriva in pravočasno upoštevanje navodil strokovnjakov; v samih prostorih pa so sobni toplomeri, da se temperatura sprotno regulira « ŠTEFAN RADU H: V bolnišnici v Murski Soboti uporabljamo troje vrst goriv. Premog uporabljamo za kurjavo v kirurškem oddelku in lekarni, kurilno olje na ušesnem oddelku in bivšem internem oddelku, mazut pa v rakičanskem delu bolnišnice. Rezervarje za tekoča goriva (mazut in kurilno olje) imamo skoraj napolnjene, kar bo predvidoma zadoščalo za kurjavo do meseca marca prihodnjega leta. Doslej nismo imeli večjih težav pri oskrbi z gorivom, saj Petrol upošteva bolnišnico kot ustanovo posebnega družbenega pomena. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Oskrba s premogom poteka sproti, zato si večjih zalog ne ustvarjamo. Že pred sprejetjem ukrepov za varčevanje š tekočimi gorivi, smo v bolnišnici sprejeli ustrezne varčevalne ukrepe in računamo. da bomo z njihovim dosedanjim izvajanjem v tej sezoni prihranili okrog 10 odstotkov goriva. FRANJO BOBOVEC: Šolski okoliš osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi je gotovo največji v občini, saj je vanj vključenih kar 12 vasi. Centralna šola v Lendavi, kamor se vozijo učenci, je sicer ogrevana s centralno kurjavo na tekoče gorivo, tako je bila tudi projektirana in bi bil prehod na trda nemogoč. Zato pa smo uredili kurjavo na premog v podružničnih šolah, kjer smo sicer doslej kurili s oljem. Tako je v Peiišovcih, Gaberju in Čentibi. Gotovo je. da bo potrebno tudi v bodoče varčevati z energijo, v naši šoli o tem stalno govorimo, saj se zavedamo. da se da tu privarčevati marsikateri dirtar. NOVEMBRA 1982 STRAW 5 PO SVEŽNJU UKREPOV VESTNIKOVA SOOČANJA BO LEČA STREZNITEV • Prekupčevalcem z devizami bo poslej trda predla. - • Meja z Madžarsko je odprta. • So bili pri bencinskih bonih res preradodami? • Pri soboškem Certusu ne oklevajo s prilagajanjem novemu delovnemu času, čeprav... • V pomurskih sindikatih so odločno proti vsakršnim špekulacijam, manipulacijam in zlorabam vseh vrst, kajti posledice teh bo najprej občutil delavec. • Z 2. novembrom se je začel delovni čas ponekod ob 8. uri. ZA BANKO NI VAŽEN IZVOR DEVIZ Spričo zakong o menjalnih poslih in prometu tujega denatja v Jugoslaviji je prepovedan kakršenkoli nakup ali prodaja tujega denarja na našem ozemlju med organizacijami združenega dela, med našimi občani, pa tudi med našimi občani in tujci. Prepovedana sta tudi nakup in prodaja blaga in storitev za devize, tujo valuto bo možno uporabiti za nakup v konsigna-cijah. Očitneje torej, daje smisel tega zakona vnesti red na to področje in pa, kar je še bolj pomembno, doseči hoče, da bo v naši državi plačilno sredstvo edino dinar, poleg tega pa so lastniki deviz zdaj izenačeni s tistimi, ki imajo samo dinarje. S tole verjetnostno domnevo smo zakoličili nedavno Vestni-kovo okroglo mizo, da bi jo nato zaokrožili v dvoje vprašanj: kakšna bo nadaljnja usoda čr-noborzijanMva z devizami in ali trditev o izenačenosti lahko drži. Milan Bratkovič je pojasnil, da vsaka prekupčevana deviza tako ali drugače pride v banko, na devizni račun: Za banko je tudi vseeno, kdo prinaša devize in pri bančnem okencu občana ne sprašuje za izvor. Devizni račun pa vemo, da imajo lahko le zdomci, ljudje, ki so si prihranili sredstva iz službenih potovanj v tujini ali njihovi ožji sorodniki (oče, mati, sin, hčerka, brat, sestra). Spočetka je bilo treba, da si lahko odprl devizni račun, predložiti potni list, po novem, tako imenovanem malem deviznem zakonu oziroma že dolgo leto, pa v banki tudi tega več ne zahtevajo. Občani in pravne osebe lahko uporabljajo devize z deviznega računa ah hranilne vloge v tisti valuti, ki so jih vložili. Na ob- Geza Bačič: »Z dodatnimi navodili bo marsikaj še bolj jasno.” čanovo zahtevo lahko banka zamenja eno konvertibilno valuto v drugo, če občan potuje v tujino ali mora tam plačati kakšne druge stroške. Na občanovo zahtevo je devizno vlogo moče voditi tudi v dinarski protivrednosti. Na ta način dobi pravico do nakupa katerekoli konvertibilne valute za potovanje v tujino in nekaterih domačih izdelkov v državi. Devize z deviznega računa ali hranilne knjižice je mogoče uporabiti za plačevanje v tujini, če se blago uvaža za osebne potrebe ali potrebe članov njegove družine. Devize je mogoče uporabiti tudi za nakup vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo organizacije združenega dela. Lastniki deviznih računov imajo možnost, da svojo vlogo za stalno vežejo v banki in sicer v obliki darila za humanitarne in druge podobne namene. Jugoslovanski državljani, ki so si devize prislužili'z delom v tujini, lahko na podlagi potrdila o prodaji deviz kupujejo določeno blago brez plačila temeljnega prometnega davka. Po samoupravnem sporazumu združenja bank Jugoslavije je tudi določen nov način razpolaganja občanov z deviznimi sredstvi. Omenjeni sporazum strogo loči med državljani SFRJ v tujini in državljani SFRJ v Jugoslaviji, to pa zato, ker lahko še naprej vsakdo razpolaga s svojimi^ deviznimi sredstvi, s tem, da je omejen iznos oziroma je omejena razpolagalna pravica na mesec dni. (Seveda pa to ne velja Za zdomce, nadalje vse tiste, ki so devjzna sredstva dedovali ali si jih prihranili od službenih potovanj v tujini.) Tako lahko dvignejo mesečno do 250 dolarjev, kar je preračunano v marke 600 mark in v šilinge okrog 4 tisoč do 4300 ši-lingov. Seveda imajo možnost, da jih tudi prodajo banki. Če pa bi radi dvignili več kot 250 do-laijev, imajo na razpolago evročeke ali potovalne čeke, ki pa se kajpada izdajajo do višine občanovih sredstev na deviznem računu ali hranilni knjižici. Dobijo se v petih dneh in so vnovčljivi le v tujini. LE NEZNATNO ŠTEVILO DEPOZITOV Milenko Antonijevič, na katerega smo naslovili nekaj dilem glede prehodov na Madžarsko, je pojasnil, da morajo občani po novem menjati 750 dinarjev. Ker pa je z, že pred meseci sprejetim, zveznim odlokom dovoljen iznos le v znesku 500 dinarjev, je mogoče razliko v višini 250 dinatjev doplačati v devizah in potovati na Madžarsko z maloobmejno propustnico. Taka navodila je carinarnica dobila iz zvezne carinske uprave v Beogradu. Vendar pa mora imeti občan pri plačilu razlike v devizah- potrebno potrdilo od banke. S podatkom, koliko depozitov so doslej plačali naši občani za prehod čez katerega od pomurskih mejnih prehodov, nam ni mogel postreči. Tudi glede tega, da menda nekateri potujejo čez Madžarsko v Avstrijo, ni vedel poveda*ti nič določnejšega. Toliko bolj podrobno pa smo se zadržali pri izjemah, za katere ne velja obveznost plačila pologa. Kar precej jih je, in sicer: — izvzeti so občani, ki so na začasnem delu v tujini ter člani njihovih ožjih družin, ki so z njimi nastanjeni v kraju začasnega bivanja v tujini, — za člane ožje družine občanov, ki so na začasnem delu v tujini, ki odhajajo k njim na obisk, — občane, ki so skladno z mednarodnimi pogodbami o maloobmejnem prometu, ki jih je sklenila SFRJ, zaposleni v tujini ali se tam šolajo, — občane, kt so v tuiini zaposleni preko domačih organizacij združenega dela in njihovih združenj ozirorha preko organov družbenopolitičnih skupnosti, — občane, ki službeno potujejo v tujino, občane, ki so neposredni udeleženci v med narodnem prometu kot tudi za vodiče turfsfičriih agencij, kadar vodijo turiste v tujino organizirano, — občane, ki odhajajo na zdravljenje v tujino po napotilu in odobritvi pristojnih ustanov in — občane v dvolastniškem prometu. Prehodi in promet čez maloobmejne prehode se v tem pogledu ni v ničemer spremenil. Drugi občani v maloobmejnem prometu lahko na leto petkrat prestopijo mejo brez vplačila depozita, kar dokazujejo z izhodnim pečatom danim s strani organov za notranje zadeve. Sicer pa pri izdajanju potnih listin ni nobenih omejitev, zahtevki — Nedavne gneče na bencinskih črpalkah ... — ...so se priselile na avtobusna postajališča. (Foto: A-Abraham) zanje pa so — kot ugotavljajo v vseh štirih pomurskih občinah —V stalnem porastu. Geza Bačič je povedal, daje konec lanskega leta znašalo število imetnikov stalno obmejnih prepustnic 13.855, konec letošnjega septembra pa že 22.180, vse za potovanja v Avstrijo. Imetnikov obmejnih propustnic za potovanja na Madžarsko je bilo konec lanskega leta 3397 in v začetku letošnjega oktobra 4979. Vnovič smo se vrnili k depozitom in deviznemu poslovanju. Naši državljani, ki potujejo v Avstrijo, pri petkratnem zaporednem prehodu v enem letu s stalno obmejno propustnico, torej ne plačajo pologa, iznašajo lahko 500 dinatjev mesečno in Mira Marko: »Za delavce moramo zagotoviti kulturen prevoz.” vnašajo blago za potrebe gospodinjstva v vrednosti do 1200 dinarjev. Devize v neomejenem znesku lahko iznašajo le na podlagi potrdila banke o deviznem računu. »Za turistične delavce so zadnji ukrepi v devizni politiki prava Katastrota,« je dobesedno menil Milan Bratkovič. »V tem primeru, ko so gostinsko-turi-stičnim organizacijam v bistvu odvzeli možnost plačila storitev v devizah, so praktično ostali brez deviznih sredstev. Po drugi strani pa vemo, da so pristojni republiški organi (SISEOT in drugi) sprejemali sklepe, da se morajo krediti, najeti v v tujini, plačevati z ustvarjeno devizo po 67. členu deviznega zakona, združeno devizo po 68. členu deviznega zakona ali pa devizo, kupljenona deviznem trgu, ki pa dejansko ne posluje.« Pri vstopu v SFRJ lahko tujci vnašajo v našo državo 1500 dinarjev — enkrat na leto — in seveda denarna sredstva v svoji valu ti. Bone za bencin pa morajo kupiti pri pooblaščenih menjalnicah za devize. REPUBLIŠKA UREDBA ZA BONE »POPRAVILA” ZVEZNO Z nekoliko izzivalnim vprašanjem, da smo bili — po nekaterih izračunih — očitno prera-dodarni pri delitvi bencinskih bonov, smo spodbudili Gezo Bačiča, da je stvar podrobneje obrazložil. Tako je bilo denimo na območju občine Murska So bota v zasebnem kmetijskem sektoiju (traktorji) letno poprečno porabljenih tri milijone litrov goriva, po kriterijih zvezne uredbe pa bi ta količina zdaj dosegla kar 37 milijonov litrov goriva ali 9-krat več. Republiška uredba to stanje popravlja in se prilagaja našim razmeram. Takojenaprimerza traktoijedo 47 konjskih sil določenih 80 litrov, za traktorje nad 47 konjskih sil pa 100 litrov. Zvezna uredba je v tem pogledu določala za vse enako količino, to je 350 litrov. Ali so možne zlorabe, nas je zanimalo. So, je bil pritrdilen odgovor. Prvo, kar je, bon za nafto se — preprosto rečeno — glasi na prinesitelja, na njem ni zapisane ne registrske številke Milenko Antonijevič: „O depozitih ne vodimo evidence.” ne ime in priimek, torej se lahko bon da drugemu. Pri delitvibo-nov smo šli pri neregistrirani kmetijski mehanizaciji na zaupanje, saj dokazov o lastništvu nismo terjali. To bi namreč celoten postopek delitve le še zavleklo. Vendar bo v tem pogledu opravljala dosledno kontrolo tržna inšpekcija in v primeru, da bo ugotovila zlorabo, bo moral kršitelj plačati po republiški uredbi od 500 do 10 tisoč dina-ijev. Glede kmetijskih proizvajalcev, ki opravljajo določene storitve za ostale kmetijske proizvajalce, ki nimajo lastnih traktoijev, še ni podrobneje razrešeno. Po republiški uredbi pa je dopuščena možnost, da dobijo kooperanti pri kmetijskih organizacijah dodatno ko ličino goriva. Za voznike avtobusov, ki so vezani na prevoze na delovno mesto, bi utegnil veljati 8. člen uredbe, ki pravi, da lahko tisti delavci, ki opravljajo določena dela in naloge v okviru dejavnosti organizacije združenega dela, kjer so zaposleni, dobijo 80 odstotkov količine goriva glede na lansko porabo (v novembru in decembru). Tudi za to bodo prišla še podrobnejša navodila in pojasnila. Pri vsem tem pa mora priti do izraza solidarnost in vzajemnost, je pribila predsednica medobčinskega sindikata Mira Marko. ŠIBAK VOZNI PARK CERTU-SA Direktor Certusovega tozda Avtobusni promet Murska So bota Martin Puhanje rade volje pojasnil, kako se bodo pri njih pridrževali varčevalnih ukrepov. V primestnem prometu glede Varčevanja slabo kaže, saj bo treba spričo delavskih in šolskih prevozov, narediti še nekaj kilometrov več. Kar zadeva medkrajevni in mednarodni promet, pa se problematika rešuje v okviru poslovne skupnosti avtoprevozništva iz Ljubljane in delovne organizacije Certus iz Maribora. Eno progodo Ljubljane bomonajbrž morali ukiniti, če ne bo to urejeno s slovenskim cestnim križem. Zdaj vozijo dnevno do Ljubljane in nazaj štirikrat. Po Milan Bratkovič: ,.Samoupravni sporazum še ni zakon.’’ dobna usoda zna zateči progo do Gradca, medtem ko bo za Dunaj najbrž še ostala. Tudi v Certusu se namreč pozna vsaka deviza, kajti—mimogrede—devizna sredstva morajo združevati s kranjsko Savo za gume, pa za uvožene rezervne dele za vozila znamke mercedes in podobno. Sicer pa so v Avtobusnem prometu v Murski Soboti na opravljanje prevozov po premakljivem delovnem času, čeprav premorejo skromen voznšpark, le 78 avtobusov, od tega le 16 novejših. Jutranjim konicam in konicam v popoldanskem času se potemtakem najbrže še nekaj časa ne bo dalo izogniti. Hkrati, smo — da bi dobili podrobnejši vpogled za natančnejša pojasnila zaprosili Miro Marko. Za Vestnikovo okroglo mizo smo se soočili: Geza Bačič, načelnik sekretariata za^ notranje zadeve skupščine občine Murska Sobota. Milenko Antonijevič, vodja referata za kontrolno-revi-zijske zadeve pri carinarnici Gornja Radgona, Mira Marko, predsednica medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Pomurje, Milan Bratkovič, vodja poslovne enote Ljubljanske ban-' ke Pomurske banke Murska Sobota in Martin Puhan, direktor Certusovega tozda A vtobusni promet v Murski Soboti. Iz uredništva Vestnika sva bila Ludvik Kovač in Branko Žunec, ki je pogovor tudi pripravil za objavo. ZA RACIONALEN, KULTUREN PREVOZ GRE " Povzemamo ga dobesedno. »Delavce najbolj zanima, kako kulturno, pravočasno in sploh priti na delo. To vprašanje moramo reševati skupaj s prevozniki. Namen je, da dosegamo večjo produktivnost, zagotovimo nemoteno proizvodnjo in podobno. Da pa obenem kar najbolj racionalno trošimo vse ostale vrste energije. Sočasno se bomo morali spoprijeti z vprašanji otroškega varstva, prehrane, ki se že lep čas kopičijo. Ne smemo si dovoliti, da bi tu presegli porabo. Konkretno glede premaklji' vega delovnega časa smo se v Martin Puhan: »Certus se Je na prevoze pripravil.” Pomurju poenotili. Zmenili sm° se, da začno vse upravne službe-družbenopolitične organizacije-samoupravne interesne skupnosti in tiste šole, kjer imajo enoizmenski pouk, ž delom ob »• uri. Do podobnega dogovora se bomo morali dokopati tudi v oiganizacijah združenega dela« najkasneje pa do konca tega meseca.« Spričo prostorske omejenost* in zlasti obilice informacij, oo katerih smo prišli za okrog;0 mizo, vseh vprašanj, dilem 10 problemov, v pričujoči zapis m* smo usneli uvrstiti. Zato bomo ° posameznih sklopih tistih °?' jobčutljivejših več poročali m J*_ komentirali v prihodnjih štev1 kah. I Obvezen depozit za dinarje, ki jih imajo občani pravico odnesti iz Jugoslavije, znaša — po posebni uredbi — ob prvem odhodu iz Jugoslavije 5 tisoč dinarjev, ob vsakem naslednjem odhodu v istem letu pa za 2 tisoč dinarjev več, kot znaša depozit, ki je bil položen ob predhodnem odhodu Iiz države. Depozit se položi pri pooblaščeni banki ali poštni hranilnici, ki izda zanj ustrezno potrdilo. Depozita ni mogoče dvi- gniti, preden poteče eno leto od dneva, ko je bil položen. Bencinske bone, ki jih izdaja Avto-moto zveza Jugoslavije, prodajajo tujcem v poslovalnicah Kompasa ^ na vseh večjih mejnih prehodih v naši republiki, prav tako pa si jih lahko priskrbijo pri avtomobilskih klubih v nekaterih drugih državah. A vto-moto zveza Slovenije priporoča tujim voznikom, da si pri prihodu v našo državo bencinske bone priskrbijo že pri svojih avtomobilskih klubih ali v poslovalnicah Kompasa na naših mejnih prehodih. Po zakonu o menjalnih poslih in prometu tujega denarja v Jugoslaviji je prepovedan kakršenkoli nakup ali prodaja tujega denarja na ozemlju države med organizacijami združenega dela, med našimi občani, pa tudi med našimi državljani in tujci. Prepovedana sta tudi nakup in prodaja blaga in storitev za devize. Tujo valuto bo mogoče uporabiti za nakup v konsignacijah. Za kršitelje zakona so predvidene precejšnje kazni. Zakon o spremembi zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino uvaja obvezne zaščitne ukrepe, tako tudi odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za izvedbo deviznih prekrškov v obmejnem prometu. Med drugim to pomeni, da bodo pristojni v prihodnje obvezno odvzeli vsak avto, drugo prevozno sredstvo ali predmet, v katerem bo storilec nezakonito odnašal, dinarje iz Jugoslavije ali jih prinašal v našo državo v večjem znesku od dovoljenega. V veljavi je zakon, ki začasno prepoveduje razpolaganje z delom družbenih sredstev za financiranje gradnje novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlarn na mazut in vse frakcije kurilnih olj. Med drugim bo vplival na porabo kurilnega olja, ker prepoveduje tudi dobavo kotlarn na kurilno olje, ki ga uporabljajo v gospodinjstvu. Hkrati spodbuja nujno zamenjavo kurilnega olja z drugimi gorivi, zlasti s premogom. Po zakonu o z začasni prepoj vedi razpolaganja z delom dru^ benih sredstev za nakup d‘ze' skega goriva in bencina mora družbeni sektor v javnem n0‘r^. njem in mednarodnem cestnem prometu zmanjšati izdatke Z nakup goriva za 15 odstotka Cilj zakona je preusmeriti k° največ prevoza blaga na železf co. Zakon predlaga naj m okviru sozdov dosegli Wf. ustrezne sporazume, s katerim'F treba predvideti, kje je moč nape privarčevati. STRAN 6 VESTNIK, 4. NOVEMBRA kulturna obzorja V OČEH GLEDALCA Kje je ,,ODPIRAČ”? ta Nosnega, skladnega sožitja takorekoč ni in četudi ga tu pa M zaslutimo. prej ali slej doženemo, da gre za vešče stkano po/..0’ v ozadju prikriva zbadanje, zaničevanje, napadanje, p ascanje, razgaljanje samih sebe in zaradi sebe. Ujetost v lastni, e zagledani in zapredeni jaz, ki ga kdaj pa kdaj zamika raz-jal- raz°dtujiti se. daje prostor majhnosti (ali veličini), »biti iz in 'r^a^ lse Pravi. ne ti in ne jaz, marveč oba, eno) — kot Jean acques v grotesko-burleskni predstavi Odpirač Francoza ctorja Lanbuxa — pač preprosto ni mogoče. V poldrugi uri ni odra, ne ^itorija, zgolj konzerva je znamke »To pa žge« — bedna, plehka, a (kakšna banalna prispodoba!) usodna Pločevinka, ki ne pusti na Piano. Kje je odpirač? Kam neki smo ga založili, sta ga Naložila? In ko ga najdemo, ga najdeta, ni konzerv. Do skrajnosti pripeljan obup in ?r°za lastne nemoči nas se. ju Je'prignala, da smo jih, sta jih, zavrgla v smetiščno jamo. Kaj storiti? Kako preživeti? Prvobitnost in preproščina Se večpomensko in mnogo-Plastno ves čas spopadata z intelektualističnim koristo-'ovstvom in nadvlado idej, 'ak je ta svet, vanj smo pahnjeni in ni nam pomoči. Pač, Je v tem, da se prebijamo, da živimo. Jacques, ta mali človek, naravno prebrisan, hoče ^veti tako življenje, ki je vredno človeka. A zato je treba Jesti, če hočeš jesti, moraš 'ineti denar. Če hočeš imeti enar, moraš delati... Jean. ta tipični frazer in napihnjen s.uPeriornež (skrepenela inte-'genca par excellence!) si “Wa pota s komolci, egoistič-9’ brezdušno. Jacquesu pra-'• »Crkni!«, sam pa se baše s olački. Kakšna ironija, ka-^encinizem! Cinizem odrske ene, ki nas, deloma skozi Musical v soboški v galeriji stoma kulturnega sodelovanja med partnerskima me-^°8ovar U - ° Soboto in Ingolstadtom prihaja po dveletnem blišča ^anJu d° realizacije obiska poklicnega nemškega gle-aetn^j pf Penjenega zahodnonemškega mesta. Gostujoči ^htick se bodo z musicalom Romantiki (Die Ro- škega Kuk P° 8*asb' Toma Jonesa predstavili v galeriji soboto ob turnega centra v ponedeljek, 8. novembra. Predstava Romeo i U?’ PpP°ved pa je aluzija na Shakespearovo tragedijo iuje So n Juuja, s tem da romantike dveh ljubimcev ne orrte-kov Matt ’° dve.h družin. Prav obratno: očeta glavnih juna-narnenOma !n Luise inscenirata sovraštvo med družinama z Prepoved ’ • m^ada s tem pritegneta. Kajti menita, da so prav Večja, Zaf1111 Sadpž* najbolj vabljivi in da bo tako težnja po stikih Ujameta 1° ?ed vrt°voma obeh družin zazidata visok zid in ?voio ljubo k Za ugrab'tev’ tako da se mladi mož mora boriti za 'a se ju Pa se zid podre, med zaljubljencema ni več ovir ^iso in odM* Pričeta se prepirati, na kar Matt zapusti Zljubi v p| AV SVet ter spoznava življenje po svoje, Luisa pa se ^Pade. Gala, ki pa ji nekoliko grobo zdravi romantične w U 0.113 VC /a' Njihove i'011,50. sre razgovor po projekcijah pa je po-Satnj o anih fi]m’ pr°8ram letošnje jesensko-zimske sezone so vklju-s^* tehnil ? Osvcl''li Pa 8a bodo tudi s kratkimi uvodnimi razla-^’odn d ^^jenim;1?1^ ra'Tovori. ki bodo sledili projekcijam. sledi| ,OriCrnški film ni ,lln? Je bil v oktobru na sporedu prvi"odlični Odarji ^(^ki fi|m ocevinasti boben. V novembru (12. II. 1982) mu bo V|°8o p 1 je prcjci ljudje z Robertom Redfordom in štirimi spored,, 7P 'z*ckom i. ^Ol cc'ola' za režijo, scenarij in stransko moško ^ntuna v film 'c,a bo v lendavskem kinematografu na filnt a ^doljaka K|klop po romanu Ranka Marinkoviča in v režiji b'edvaj bna piščal p°/Cm (elu Pa bo kot prvi na sporedu Bergmanov ^ntiesa*1 n’adžarski fl ruarla b° v okviru domiselnega kino gledališča 113 so izb’ Prav tako n ^efi>t°, ki je ovenčan z nagrado za scenarij v raH film Kri« JC PrCjcrnnik nagrade mednarodne kritike, za marec lane F-’ Mi otroci s postaje Zoo. - bb 1982 obešenjaško deloma pa blago črno-belo humorno provokativnost. poldrugo uro zbada in prebada. »Zgodba o zasilnem zaklonišču. daleč od vsega, kjer se dva, ki sta lačna, pogovarjata o življenju in smrti in nas spominjata, da je človek človeku volk,« je za Lanouxov Odpirač zapisano v gledališkem listu Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Meni pa se kot preblisk utrinjajo Sartrove domneve iz Gnusa: »Ne da bi bilo to moje življenje bogato ali pomembno ali dragoceno. Vendar se bojim tega, kar se bo zgodilo, kar se me bo polastilo — in me odvleklo kdo ve kam. Ali se bom prebudil čez nekaj mesecev. čez nekaj let, zlomljen, zdelan, razočaran sredi novih razvalin? Rad bi jasno videl vase, preden bi bilo prepozno ...« P. S. Zapis še malo nima ambicij biti nekakšna kritika ali ocena. Je zgolj — kot v nadnaslovu — razmislek enega od gledalcev. Groteska Odpirač je bila ponujena soboški publiki 25. oktobra in — kar je pohvalno — skorajda polno kino dvorano, največje bilo delavcev iz kolektiva Panonije. dobesedno navdušila. Branko Žunec Z razstave študentov ALU in o gledališču ANE MONRO kulturni koledar V Galeriji soboškega kulturnega centra je od preteklega petka na ogled razstava del študentov 3. letnika Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani. S svojimi deli se predstavljajo Ksenija Baraga, Sandi Červek, Črtomir Frelih, Meta Godler, Marjan Gumilar, Mare Kovačič, Silvije Popovič in Brane Sever. Zaradi prazničnih tiskarskih rokov je posnetek, ki je nastal v petek dopoldne, delovni. Mlade likovnike smo zmotili pri postavljanju razstave, zato o njej več v naslednji številki Vestnika. Čeprav bi že po prvih vtisih lahko zapisali, da gre za izvirni in naše okolje dokaj nevsakdanji prikaz ustvarjalnosti študentov kiparstva in slikarstva, o katerih doslej še nismo slišali, prav tako pa so nam bila doslej neodkrita tudi njihova dela. Iz nastopa gledališča Ane Monro (na sliki levo) smo med natisnjenimi pesmimi izbrali tisto o Petru, botru Marjanu, ki je šel na lov. Knjiga — matica kulture in umetnosti Ni naključje, da knjigo imenujemo dobrina z največjim družbenim pomenom, za kakršno jo je označil v svojem otvoritvenem govoru na 27. mednarodnem knjižnem sejmu v Beogradu predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, kije med drugim ob tej priliki tudi dejal, »daje knjiga matica kulture in umetnosti, najpomembnejše sredstvo človeka in človeštva za premagovanje današnje krize civilizacije.« V pričujočem zapisu sicer ne bo beseda o beograjskem sejmu, knjige, kot bi bilo razbrati iz uvoda, citat smo uporabili le za razmišljanje o knjigi v mesecu knjige, z aspekta založnika in prodaje, predvsem pa distribucije knjig v knjižnicah, ki dobivajo vse Ludvik Sočič, urednik Pomurske založbe: ..Knjigi je potrebno namenjali pozornost skozi vse leto, posebej sedaj, ko smo založniki v vedno težji situaciji." pomembnejše mesto, saj je veliko ljubiteljev knjig, ki se v sedanjem gospodarskem trenutku bolj kot Z3 nakup knjig v knjigarnah odločajo za izposojo knjig v knjižnici. Pri tem pa ostajajo skladišča založb vedno bolj polna, zato so založniki, kj jih tarejo tudi problemi akviziterstva v zaostrenih gospodarskih razmerah in po-nanjkanju bencina ter višji avtorski honorarji, v nič kaj zavidljivi situaciji. V domači — Pomurski založbi je prodaja do nedavnega kar cvetela, in tudi skladišče se je sproti praznilo. Prav v zadnjem času pa se stanje spreminja, saj tudi Pomursko, tako; kot ostale založbe, začenjajo pestiti problemi nelikvidnosti. Zato so se založniki dogovorili o ukrepih, med katerimi so v ospredju racionalizacije. ki odpravljajo dosedanje konkurenčnosti in pomenijo nov korak v razreševanju skupnih problemov. Tudi v knjigarnah se pozna padec standarda in bolj kot po beletristični literaturi posegajo kupci le po priročnikih in ostalih potrebnih knjigah, ki so v prodaji: učbenikih na primer. Hodit je čez drn in strn, potlej se je skril v grm, kjer je preždel celo noč tja na jaso budno zroč. Ko se je že belil dan, s je na jaso sedel vran, ki je na ves glas zakrakal: ,, Jaz sem ta, kisi ga čakal. Streljaj vame, Peter moj, moje smrti se ne boj!” Petru se pa čudno zdi, da ta vrana govori. V knjižnicah pa beležijo večjo izposojo knjig, čeprav v nasprotju s pričakovanji v pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti obisk ni narasel. To je lahko pojasniti z novimi centri knjige, kijih ustvanavljajo po posameznih šolah. predvsem v srednješolskih centrih in vedno številčnejših krajevnih knjižnicah ter knjižnicah v organizacijah združenega dela. Kar pomeni, da se odločajo bralci za knjigo tam, kjer jim je najbližja. V mesecu knjige je že običaj, da bolj kot ostale mesece v letu, velja knjigi posebna pozornost v obliki spremljevalnih manifestacij, srečanj z avtorji, posebnimi popusti pri prodaji, razstavami knjig in podobnim. »Letos popustov pri prodaji iz gospodarnih razlogov ni,« je dejala poslovodkinja knjigarne Dobra knjiga Zora Zemljič, kije obenem tudi članica sveta knjigarne in prav zato spomnila na srečanje s pisateljem — rojakom Ferdom Godino, ki je bilo v organizaciji omenjenega sveta knjigarne, Pomurske založbe in občinske zveze združenj borcev, nekak (sicer ne-poudarjeni) uvod v mesec knjige. Prav tako pa je bila v tem času organizirana prodajna razstava knjig v največjem pomurskem delovnem kolektivu — tovarni oblačil in perila Mura. Pomurska založba, po besedah enega njenih Zora Zemljič, poslovodkinja knjigarne Dobra knjiga: ,,Pri prodaji knjig se pozna, da kupci vedno manj posegajo po beletristični literaturi in se odločajo le za priročnike.” urednikov — Ludvika Sočiča skrbi za literarne večere, tiskovne konference ob izdaji posameznih odzivnih knjig in srečanja s pisatelji skozi vse leto, tako da se ne kaže omejevati lena oktober, zato kakšne posebne manifestacije v tem mesecu poleg literarnega večera s FerdonriGodino ni predvidela. V kratkem pa bo pri domači založbi izšel že dolgo obljubljeni medicinski priročnik Telo kot stroj, po katerem je zaradi popu- larnosti avtorja dr. Christiaana Barnarda in njegovega obiska pri nas veliko zanimanja. Seveda pa sprotno izhajajo tudi druge bralne knjige, ki jih bodo, če že posamezniki ne, odkupile knjižnice v okviru načrtovanih sredstev. Tako bodo bolj kot v zasebnih zbirkah, knjige lahko imelo v rokah več bralcev. Obiskovalci knjižnic pa si v mesecu knjige lahko ogledajo tudi zanimivi razstavi: V pokrajinski in študijski knjižnici je na ogled razstava del ob 100-letnici rojstva in 15-letnici smrti Alojza Gradnika, v avli knjižnice v soboškem gradu pa je na ogled razstava knjig iz’ ustvarjalnosti Frana Šaleškega Finžgarja. V Beltincih (verjetno pa tudi v Jože Vugrinec, vodja knjižnične dejavnosti pri soboškem Kulturnem centru: ,,Izposoja knjig v knjižnicah rasle, čeprav v Pokrajinski in študijski knjižnici sicer ne beležimo večjega obiska, ker bralci knjig vedno bolj obiskujejo bližje šolske ali knjižnice v krajevnih skupnostih ter posameznih organizacijah združenega dela.” drugih krajih) pa je z dolgimi večeri. ko je največ časa za branje, pričela ponovno delovati knjižnica kulturnoumetniškega društva. Občani jo lahko obiščejo vse dni v tednu razen ponedeljka in sobote od 17.30 do 19.30 ter v nedeljo med 9.00 in H.00 uro. Poleg izposoje knjige je v čitalnici na voljo tudi nad dvajset različnih časopisov in revij, branje pa bodo po-pestirili tudi z nekaterimi manjšimi večernimi prireditvami. Med popoldanske kulturno obravnanc prireditve, ki so povezane s knjigo, pa sodijo tudi ure pravljic, saj vemo, kako pomembno je. da že pri najmlajših vzbudimo pozornost do tako imenovane »matice kulture in umetnosti.« Ure pravljic potekajo v pionirski knjižnici v Murski Soboti v četrtkovih popoldnevih, s pričetkom ob I6. h. v lendavski knjižnici pa pestrijo otrokom popoldneve ob ponedeljkih. . Brigita Bavčar PONEDELJEK. 8. NOVEMBRA MURSKA SOBOTA — V Galeriji soboškega kulturnega centra bo ob 19. uri gostovalo profesionalno nemško gledališče iz Ingolstadt a z musicalom Romantiki. Razstave MURSKA SOBOTA — V Galeriji soboškega kulturnega centra je na ogled razstava risb študentov 3. letnika A kademije likovnih umetnosti iz Ljubljane. V Pokrajinski in študijski knjižnici so razstavljena dela A loj za Gradnika ob 100-letnici njegovega rojstva in 15-letnici smrti. V avli knjižnice v soboškem gradu je razstavljena zbirka del iz življenja Franca Šaleškega Finžgarja. V razstavišču Ljubljanske — Temeljne pomurske banke so še vedno na ogled likovna dela akademskega slikarja Štefana Galiča iz Lendave. Predstavlja se s štiriinštiride-setimi deli, v glavnem iz cikla Metulji (slika spodaj) in Violine. LEN DA V A — V galeriji Lendava je poleg stalne zbirke likovnih del na ogled tudi muzejska zbirka in zbirka slik Zgodovina Lendave kot jo je upodobil akademski slikar — lendavski rojak Zoltan Gabor. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so DOKTOR avtorja Janeza Vipotnika (založba Borec), KA RPA TSKA RA P SODU A pisatelja Bele lllesa (knjigo v dveh delih je izdala Pomurska Založba) in KONJIČEK MOJSTRA PA CKE Ruda Morica (Mladinska knjiga). Kinematografi Na platna KINA PARK v Murski Soboti prihaja razvpiti spektakel CA LIGU LA, ki bo na sporedu v petek, 5. in nedeljo, 7. novembra. Z nepozabno glasbo, še bolj pa krutimi scenami, omenjeni film iz obdobja rimske zgodovine in carstva neuravnovešenega Kaligule, polni dvorane kinematografov tako pri nas kot v svetu. Verjetno lahko podoben odziv pričakujemo tudi v pomurskem središču, s lem, da občutljive in tenkočutne gledalce že sedaj opozarjamo. naj raje ostanejo doma. STRAN 7 naši kraji in ljudje Kdaj bo konec zdrah med sosedi na Hrašenskem vrhu? Ni še dolgo od tega; kar smo zabeležili življenjski utrinek in delo vaščanov Hrašenskega vrha, vasice v krajevni skupnosti Kapela. Pa smo jih pred kratkim, na željo nekaterih vaščanov, spet obiskali. Le da ni bil ta obisk niti malo prijeten, saj smo bili priča, kako slabi medsosedski odnosi že leta trgajo vezi med sosedi, pa če je vzrok še tako neznaten. V tem primeru gre za služnostno pot. Čeprav nočemo biti razsodnik in tudi ne moremo biti — kot si je eden od sogovornikov želel — pa smo se odločili za zapis predvsem zaradi tega, da bo opozorilo vsem, kako se sporne stvari ne smejo reševati. Saj takšna pot namesto rešitve, le globlje pogreza nesoglasja. IZ ŽIVLJENJA VASI OB MEJI Fikšinci so odmaknjena 'vas na Goričkem, ob avstrijski meji, kamor naključnega potnika pot redko zanese. Tudi zato, ker so cestne povezave slabe in posamezne kmetije težko dosegljive po blatnih kolnikih, posebej to mokro jesen, ki je dodobra razmočila tudi veliko bolj trdne ceste. Domačije so raztresene po hribih, nekakšno središče obmejne vasi pa je cestno križišče pri gasilskem domu, izpred katerega vodijo poti v smeri Cankove, Avstrije, Roeašovec in Pertoče. ALI JE VZROK ZARES POT? Na Hrašenskem vrhu na številki 27 in 28 (ena je še za staro poslopje) živi družina Vogrinec. Gospodar Franc, njegova žena in štirje otroci, ob službi in šolanju še po malem kmetujejo. Malce navkreber domujejo, par sto metrov od krajevne ceste, uporabljajo pa služnostno pot, ki vodi po zemljišču treh sosedov in lastnikov: Jurkovičevih, Stankovih in Žižkovih. In prav ta služnostna pot je jabolko spora, ki se med njimi vleče že v nedogled, občasne epiloge pa dobiva tudi na sodišču. Franc Vogrinec: ,,Teh 200 do 250 metrov je postalo spornih oziroma kamen spotike, ko sem pred kakimi osmimi..leti kupil .avtomobil, kasneje pa še manjši rabljen traktor. Seveda sem jih zato želel gramozirati in jih tudi sem, pa me je tožil Jurkovič. Že dvakrat sem zato plačal obračunavati, ne pusti nas, da bi vozili po poti, ki je naša last. Vsakega enkrat napada.” Franc Vogrinec: ,,Jurkovičevi imajo svojo krajevno cesto, pa vendar uporabljajo pot, urejevati pa je nočejo pomagati.” Ker se spor vedno bolj zaostruje — da bi ne prišlo do hujših posledic, so morali posredovati že tudi organi javne varnosti — ie vse Anica Jurkovič: ,,Sram me je, da sem mu sestra!” Prebivalcev je v Fikšincih dvesto enaindvajset, veliko med njimi, predvsem staroselcev, pa še vedno govori nemški jezik, čeprav so rojeni v naših krajih. Pri tem so zanimivi podatki, ki jih je zbral in posredoval vodja krajevnega urada v Rogašev-cih, Štefan Lainšček. Leta 1921 je bilo v Fikšincih od 381 prebivalcev le 17 Slovencev, preostalih 364 pa je bilo Nemcev. Deset let prej pa je bilo prebivalcev deset več iri so živeli v 67 hišah ter 62 gospodinjstvih. Toliko v številkah, ki jim kaže dodati še sedanje stanje: hišnih številk je 50, tako kakor hiš pa je tudi prebivalcev manj, čeprav je prav v zadnjem času občuten povratek na kmetije. Predvsem mladi, ki so organizirani, se češče odločajo za življenje in delo na kmetijah. S TRAKTORJEM LE NAVZDOL ,,V hriboviti pokrajini ni enostavno kmetovati, predvsem s stroji ne,” pravi predsednik vaškega odbora- Feliks Gomboc. ,,Običaj no gre s strojno obdelavo, točneje traktorji, le navzdol, navkreber pa je potrebno vse obdelati ročno. Zato se bolj kot za obdelavo zemlje odločamo za rejo živine.” Gombočeva kmetija je usmerjena in v novem gospodarskem poslopju je tudi hlev s sedemnajstimi glavami živine, med katero prevladujejo goveda in pitanci. Poleg dela na domači zemlji in y hlevu pa se je delovni gospodar občasno vdinjal kot sezonec tudi pri sosedih — Avstrijcih, da si je tako kot žena Milika prislužil dodatna sredstva za življenje. Prav tako se je češče kot v. šest kilometrov oddaljeno trgovino na Pert oči odpravil v bližnjo avstrijsko in zdaj močno čuti zaprtost meje, saj meni, da je petkrat na leto premalo, da bi obdržal vse prej vzpostavljene stike. Ti so bili še posebej tesni med gasilskima društvoma, zdaj pa bodo verjetno zamrli. Gasilsko društvo v Fikšincih šteje nekaj več kot trideset članov, ki so zelo aktivni, posebej pa ponosni na novi gasilski avto in motorno brizgalno. STIKI MED VAŠČANI IN GRANIČARJI Poleg gasilcev so v vasi še najbolj aktivni mladi, ki so organizirani v svoji mladinski zvezi in se lotevajo vseh vprašanj, prav prijateljske stike pa so vzpostavili z graničarji iz karavle. Ob posebnih priložnostih organizirajo športna in družabna srečanja. Graničarji pa so vaščanom Fikšinec velikokrat priskočili na pomoč v času, ko omenjena obmejna vas še ni imela telefonske zveze s svetom. Zdaj sta v Fikšincih dva telefonska priključka: v gostilni pri Gombočevi Mariji in Holsedlovih. Skorajda javna -sta, saj lahko potrebno pomoč prikliče vsak, ki jo potrebuje ali pa želi kaj sporočiti po najhitrejši žični zvezi. Poleg telefonske pa ima vas ob avstrijski meji tudi ugodno avtobusno zvezo. Poleg šolskega avtobusa, ki dvakrat dnevno prevaža štiriinšestdeset vaških šolarjev, sta avtobusni zvezi v smeri Gerlinec, Cankove in na; prej do Murske Sobote zjutraj ter povratni popoldne, ko se ljudje vračajo z dela. Kar tndej set od vseh vaščanov nam^ združuje delo: največ v tova orodja in opreme v Rogasov' cih, nekaj v Muri in ostalih® Pri Gombocovih v Fikšincih 50 novo gospodarsko poslopje izpodriva s slamo krito domačijo v kateri živi družina predsednika vaškega odbora. Oče Feliks je na sliki z ženo Miliko in eno dveh plavolasih hčera, ki sta se v pogovor ob obisku vključevali s svojim čebljanjem. Foto: Š. Sobočan izključno nemško, čeprav je rol v tej obmejni vasici pri nas. b tili smo jo pri lupljenju kom* iz tistega kar je povedala r. .m da so ostali domači na spravljajo koruzo in ’z*con^)to: redke suhe jesenske dneve. " Š. Celec lovnih organizacijah. Sezon zaenkrat ni, saj gredo jes^ns dela h koncu, do pomladi Pa^ bodo verjetno tisti, ki množično hodili pomagat služit šilinge v sosednjo Avs jo, uredili potrebna potrdi la delo na občini in bodo tako ko mejo prestopili z . loobmejnimi prepustnic več kot petkrat letno. s., Brigita Bav^r dopisniki so zabeležili Franc Vogrinec ,,gazi” po sporni služnostni poti proti domu. prizadete pred kakšnimi tremi tedni obiskala posebna komisija iz krajevne skupnosti. Ogledala si je sporno služnostno pot, se pogovorila z obema prizadetima stranema in o rešitvi bo razpravljala skupščina krajevne skupnosti. Vogrinec predlaga razlastitev (plačal bom, koliko bo potrebno) in status krajevne ceste, ostali trije so proti in vztrajajo na svojem stališču, da pot lahko uporablja, vendar je ne sme gramozirati. Kaj vse nam je zagodlo letošnje vreme! Katarina Ritlop iz. Murske Sobote, Partizanska 7, je k primerkom pese za primerjavo pristavila steklenico. Ni je izpraznil fotoreporter Albert Abraham, ampak nekdo pred njim. Sodelovanje z JLA Proslavili 5-letnico „MURE” Eno izmed najbolj delovnih slovenskih izseljenskih društev v tujini je SLOVENSKO KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO »MURA« iz Vorarlberga, ki ima svoj sedež v Rankweilu. Društvo je oktobra letos praznovalo že svojo 5-letnico delovanja. Ob tej priložnosti se je v Rank- weilu na priložnostni slovesnosti zbralo veliko naših delavcev na začasnem delu v tej avstrijski, pokrajini, na kateri je bil prisoten tudi jugoslovanski konzul iz Feld-kircha dr. Cvetkovič in dva gosta iz pokrajine Vorarlberg. Sedanji predsednik društva »MURA«, tov. Elek Pocak je po pozdravnem nagovoru podal kroniko dela društvu v minulih 5 letih. Poudaril je, da seje društvo predvsem mnogi”" na začetku delovanja srečevalo z m .eJ1 problemi, katere so potem z ve članstva v društvu in s prizadevnim -0 nekaterih članov kmalu odpravili- Z 0| na slovesnosti je spregovoril tudi nas tef dr. Cvetkovič, kije pohvalil delo dru izrazil željo, da naj društvo še ^P^Lič*10 aktivno deluje in skrbi za stike z m .j, domovino J V bogatem kulturnem P . mu je nastopila otroška in mla -je 10 folklora, sledile pa so tudi recltaVj tud1 reklamacije otrok naših delavcev, f(» obiskujejo slovenski dopolnilni P° o|ožf' koncu slovesnosti pa je za veselo razp' iz nje in ples še poskrbel trio »Rob6 Švice. odškodnino, pa še naprej s pomočjo krajevne skupnosti, ki me je pomagala oskrbovati z gramozom, pot urejal. Poglejte, kaj pa so storili sedaj; pot so skoraj podvsem spo-dorali, še peš ne morem skoraj hoditi, ne da bi se vozil. Gramozirati več ne pustijo, zadnje deževje je spralo ves gramoz in do kolen gazimo v blatu. Vsega mi je dovolj, tudi prodal bi in se odselil drugam. Toda kdo bo kupil hišo brez dovozne poti? Cesto moramo imeti!” Pa druga stran: vsi zatrjujejo, da mu uporabljanje poti ne branijo, vendar ne dovoljujejo več gramozira-nja, ki jim uničuje njive. Sicer pa so koreni spora globlji in starejši in med Voginče-vimi in Jurkovičemi segajo že generacijo nazaj. Anica Jurkovič: ,,Sem Vogrinčeva sestra in sram me je. Z nami, pa tudi drugimi, hoče fizično Zdravo pamet v roke! Takšen je lahko samo naš nasvet v tej sporni zadevi. Služnostna pot, ki jo uporabljajo Vogrinčevi, vodi pa čez zemljišče naštetih treh lastnikov, je že dolgo dobra možnost za zabavo ostalim vaščanom. Prizadeti pa, kot da ne želijo, da bi se slednjič vse uredilo. Tožbe se kar vrstijo kot po tekočem traku: zdaj z ene in druge strani. Kdo ve koliko denarja so že zaslužili odvetniki in sodniki, končno rešitev spora pa vedno znova odlagajo. In ne bo je vse dotlej, dokler na obeh straneh ne bo prevladal zdrav razum. In ko se bodo zgradili zdaj povsem neurejeni sosedski odnosi, ko bo sosed spet obiskoval in pomagal sosedu kot nekoč, tudi služnostna pot ne bo več predmet spora. Le več dobre volje je potrebno. V. Paveo Mladi iz Gornje Radgone že leta uspešno sodelujejd z JLA. Ob pomembnih dogodkih in praznikih organizirajo razna srečanja tako s kulturnega kot športnega ih drugih področij. V počastitev 11. kongresa ZSMS v Novem Mestu so priredili srečanje, na katerem so se mladi v košarki pomerili z vojaki — graničarji. Po zanimivem športnem dogodku je ostalo precej časa tudi za sproščene pogovore. Mladinski pevski zbori videmske osnovne šole so se vrsto let trudili, da na nastopih ne bi razočarali — ne samo občinstva, ampak tudi Marije Simonič, ki kot vodja zbora dobremu petju že vrsto let namenja precej delovnega in prostega časa. Kako prijetno zazveni pesem na prostem, ko lahko odložiš dežnik in se ozreš v nebo, ki je skoraj brez oblakov . . . Foto: Janko Stolnik del^ce Društvo »MURA« povezuje naše « na začasnem delu v Avstriji iz 5e|jjz pokrajine Vorarlberg in njen pokro jijiti domovine je SZDL Lendava. Da W ^10 društva kar največkrat srečevali, člani izvršilnega odbora. Kot nam J*-la član tega odbora, tov. Stefan fjre-sicer doma iz Cepinec, so septemb vel*^ dili picnic, katerega se je udeleži* ( naših zdomcev, na njem pa je'stekel z pogovor o uspehih in problemih, s se naši delavci srečujejo v vsak° življenju v Avstriji. Prav tako me Lpr«1’ pripravljajo številna družabna in r srečanja. V septembru so izvedli streljanje z PUŠk°' DRAGOŠ Prostovoljci na obiranju grozdja Gornjeradgonski mladinci-prostovoljci v teritorialni obrambi so se odločili, da kongres ZSMS, ki je potekal v Novem mestu, delovno obeležijo. Šestdeset jih je namreč minulo soboto obiralo grozdje na janževskih vinogradih radgonskega kombinata. Z odzivom na akcijo so mladi še enkrat potrdili svojo prostovoljnost in pokazali razumevanje za gospo- darske razmere. —šaša— ŠŠD PUCONCI Društveni kros Šolsko športno druSt^7.^^ novni šoli v Puconcih J tekmovanje v krosu, . so bili: I. razred —D' pJ'j F: Vidmajer; II. razred '' teršnik, F: Podlesek; — D: Bencik,* F: Bedek.' red — D; Rituper, Fj ,afl, V V. 'razred - D: 0^! Trplan; VI. razred J F: Horvat; VII. razreo Roudi, F: Fartelj; VB1' — D: Novosel, F: Fujs- p. ” STRAN 8 VESTNIK, 4. NOVEM metijska panorama Nekaj o jabolkih Večina potrošnikov, kise vsako jesen oskrbi z . ozimnico, pozna 'ežave, ki so povezane z nabavo pa tudi z njenim shranjevanjem. V ozimnici predstavljajo velik del jabolka, ki jih potrošniki žele ohraniti čez zimo, če je le mogoče do pomladi. Včasih to v dobrih, hladnih in vlažnih kleteh uspe, včasih pa tudi ne. Z vgraditvijo ^trajnega ogrevanja v kletnih prostorih so se možnosti uspe-^ega shranjevanja zelo poslabšale. Kljub temu pa iste sorte v faznih letih, ob podobnih pogodjih shranjevanja precej različno ohranimo. Medtem ko so nekatere stare in manj kakovostne sorte včasih praviloma zdržale do pomladi, npr. bobovec, mošanjcel, krivopecelj pa tudi voščenka in Ontario, so novejše sorte glede Pridelovanja pa tudi hranjenja bolj zahtevne in tudi »muhaste«. Kakovost plodov Ob nakupu jabolk je za ^eno kakovosti odlična sortna značilnost, ki jo nudi zunanji videz (oblika, barva, velikost in poškodbe ali na- Za preskrbljenost plodu s kalcijem namreč še ne zadošča zadostna založenost tal s tem elementom. V določenem obdobju lahko njegov prehod iz zemlje v plod prepreči pre-bujno rast poganjkov proti koncu vegetacije. Lahko pa prepreči tudi nasprotno delovanje nekaterih drugih elementov, ki v presnovi in ZANimALO VAS BO Pake na površini ploda). Šele v drugi vrsti naj bi upoštevali vsebino plodu z njegovim °kusom, napakami v mesu in čvrstostjo ter hranljivostjo. Kot tretjo lastnost kakovos-^ega ploda pa lahko štejemo 'Težnost, ki mora biti sortno značilna tako za hranjenje v ustreznem navadnem skladi-kot tudi v hladilnici. Razvoj hladilne tehnike nam je Ponudil možnost, da potrošnik dobi v daljšem časovnem razdobju tudi sadje manj trpežnih sort in v toplejših legah Podelano sadje. Toda vse to velja le pod pogojem, če smo ^dje pravočasno obrali in je "'‘o fiziološka zdravo. Verje-lno ne bo odveč, če ob tem Poudarimo, da so si nekatera oločila v kakovosti vsaj na-'dezno v medsebojnem pro-l's’ovjn. Tako npr. zlasti pri ekaterih sortah močno iz-J°Pa slaba trpežnost debelih , 'ntenzivno obarvanih plo-^v in obratno, čemur kupci 'j zlasti gospodinje — ob akupu ne posvečajo dovolj Pozornosti. vpliva -^J^trpežnost? b° trnei2V Za neobičajno sla-lahk0 °st plodov je več ter aah, ko r, 3 ^^^nih okolišči-Privedei^ j Seb°jno vplivajo, die. cyk. 0 9s°dnih posle-razlog 1 tr(lili- da je edini Pravoč;tSiabo trpežnost ne-PoznO) ok° (Predvsem pre-Pfenia o Jr^nje’ bi povedali eden od ^ePrav je luhko to ^edtem ,blstvenih razlogov. Lb 'ud?^0 S0 v nekaterih le-Mka šPTPozno obrana ja-drUgih niti°^aj trPežna- pa v "a ne zaont Prav°časno obra-trPežnos?i pričakovane ^ins^Vzrokov je torej jeni jn edsebojno preple-^'o^asno ”ast°Pajo pogosto lršem n ^ O'-enjh letih na tnočju pP '^ovalnem ob-aJ'h !et so iz zad- Mni tako ^d^bojno povedi vzrok? vnebni kot tudi jddelovanii Y .ekstenzivnem hrevja. kan- kjorje slaba rast majhne >okj na? .bn'h P*odov. ti bujših^dV° j>e pripeljejo aem Plant°S-ed*C’ intenzi-Pr*deloVa-Va- Pridelki us°dn,za velik aJalca ‘ ln ugled proiz- Nj~je Slavni vzrok v $|ZporeditevS°Va količina in ^a Za t plodu je odlo-t5alih fakto?^Žn°St’ večina m 'ko, (j Jev pa vpliva le eri Pravočasni' al* manJši časno pnde v plod. zgradbi plodu stopajo na njegovo mesto, v njegovi funkciji, zlasti pri zgradnji celičnih sten plodu pa ga ne morejo nadomestiti. Kakšna obolenja poznamo? Morda še nekaj besed o tem. kakšne fiziološke napake poznamo na plodovih jabolk in kako ravnamo s takšnim sadjem. Najpogostejša taka obolenja so steklovitost, ki včasih med skladiščenjem celo sama izgine, mnogo težja pa je že grenka pikčavost, kateri je močno podvržena predvsem cox oranžna reneta, porjavelost lupine, ki se pojavlja najpogosteje na rdečem deliše-su. jonatanova pikčavost, kije sicer manj neprijetna, a je pogosto znanilka notranjega zloma. Znaka notranjega zloma v začetku na zunaj ne opazimo, le mehkejši plod naznanja pričetek tega obolenja. Nato meso pod lupino porjavi, kar se pokaže tudi navzven in sadež prične propadati. Zdraviti jih sicer ni mogoče . . . Teh in še nekaterih drugih manj pogostih fizioloških obolenj ne moremo zdraviti. Bolezen lahko zavremo le z ustreznimi skladiščnimi pogoji. Predvsem je najbolje, da jabolka, ki prično kazati takšne znake, čim hitreje porabimo. Zlasti debele in močno obarvane plodove, ki so najbolj podvrženi tem obolenjem, je treba porabiti najprej. Preostala jabolka, zlasti manj občutljivih sort, pa skladiščimo ob ustreznih pogojih. Predvsem moramo poskrbeti za čim nižjo temperaturo. ki sicer za daljši čas ne sme pasti na 0 stopinj C. Zato v kleti uporabimo okna, predvsem ponoči. Tudi vlažnost zraka je zelo pomembna za zdržljivost predvsem rjastih plodov (kosmačev, zlatega delišesa itn.), ki hitro iz-hlapevajo skozi porozno povrhnjico. To lahko delno preprečimo z namočeno šoto ali mahom v širokih posodah, z obešanjem namočene jute ali pa kar s polivanjem tal. Tudi vlaganje jabolk v plastične vrečke služi temu namenu in daje dobre rezultate. Ciril za zgled Bilo je sredi prejšnjega tedna, ko sem se proti večeru oglasil na domačiji 32-letnega Cirila Kavaša v Odrancih. Upal sem, da ga bom ob pozni uri našel doma. Ker je večji kmet, ki ima v tem jesenskem obdobju dela čez glavo, sem pravilno sklepal, da je nesmiselno priti sredi dneva. Toda tudi ob 18. uri Cirila še ni bilo. ,,Na njivi je. Pšenico seje,” je pojasnila 61-letna mati Verona. ,,Pridite kdaj drugič ali pa ga počakajte,” je še pristavila. Odločil sem se, da ga počakam. Stopil sem v bližnjo gostilno, kjer sem nehote prisluhnil kmetovalcem, ki so komentirali ukrepe zveznega izvršnega sveta. Tam sem Ciril Kavaš iz Odranec v tem času ne pozna počitka. Tako tudi tale slika (on je v ospredju) ni nastala te dni, ampak tedaj, ko si je lahko privoščil po opravljenem delu klepet s sestrama in svakom. srečal tudi vaškega mojstra, ki popravlja traktorje. Kmetijci so se v glavnem strinjali, da je bil skrajni čas, da omejimo porabo bencina, hkrati pa so pozdravili odločitev, da plinskega olja za traktorje ne bo zmanjšalo. 350 litrov je namreč še kar dovolj. Bolj pa jih skrbi polog za izhod v tujino. Pa ne zaradi onemogočanja zasebnih nakupov, ampak predvsem zaradi potovanj po rezervne dele. Tudi odranski mojster je potožil, da ne ve, kaj bo vstavljal v starejše traktorje, kajti takih rezervnih delov pri nas ni, v sosednji državi pa imajo celo .specializirano trgovino. IZKUŠNJE KMETOVALCEV ,,Prositi bomo morali naše delavce, začasno zaposlene na tujem. Oni nam bodo prinašali rezervne dele,” je pogruntal eden izpred točilne mize. Po klepetu v lokalu, sem znova odšel h Kavaševim. Ciril se je medtem že vrnil domov, vendar motorja na traktorju ni' ugasnil. Ko sem mu predlagal, naj nekaj pove o svojem kmetovanju (nanj so me opozorili v krajevni skupnosti), me sicer ni zavrnil, menil pa je, da zdaj ni časa. „Nazaj na njivo grem. Moram še naložiti pese. Vreme je končno dobro, zato hočem dan kar najbolj izkoristiti.” ,,Saj je zdaj že noč,” sem ga prepričeval. ,,Res je, toda drugače ne gre. Tudi ponoči je treba včasih delati.” ker se tako hudo vendarle ni mudilo, sva se ,,pogodila” in takole boste zvedeli,J v občini ZadmH- Sobota, ki bi imeli vnras-VQ ’n trajneje rešeno oskrbe prebivalcev z Umpc, pitno v°do, je povsem namen'0, Sda tem vprašanjem Prav vse večjo pozornost. ena F Preskrba z vodo tudi log najpomembnejših nail^ srednjeročnega pla-Sobot' vodovod v Murski °kroo' priključenih že skoraj tndividualnih hiš, Upravi;Vsa stanovanja, ki so v« Vanjsk?11^ san>oupravne stano-^anovep ^nosti’ Industrija in Porabniki „°Leg tega lmaJ° večj‘ Jena tud; ode v industriji zgra-vendar j' SV0Ja laslna črpališča, da so V .Zadnjem času opaziti, Premaih Og J’vosti teh črpališč že Drikljnx,06: zato se v veliki meri Vse to !?° na mestni vodovod, boljjj P.a povzroča težave pri CrPafeče ker-ie 8lav'no Jektirano V krnskih mejah proda seknJ\a zmogljivost 50 litrov °bdobjihndK’ zlasti ob sušnih v°de _ ’ ko pada nivo talne v°de nr-™°,omenjene količine Pred štiri^a^de' Tako se je že v°l°«enih oh? A°§aja'°’ da je v kdo vode Tdobj>h celo zmanj-skoraj nri?i j' letošnje leto bi m«eci v ° do tega’ saj so pred maj uspeli napolniti vodni zbiralnik v Murski Soboti. Iz zagate je pomagal vodnjak v Fazaneriji, iz katerega od začetka julija neprenehoma črpajo vodo. Ker znaša sedanja poraba vode ob delavnikih 45 litrov na sekundo, pri čemer črpajo iz črpališča v Črnskih mejah 30 1/sek, v Fazaneriji pa 15 1/sek, je zaenkrat na vodijo dovolj vode. S trenutnim stanjem pa se ne morejo zadovoljiti, ker je nivo talne vode še vedno nizek, suha jesen in zima pa lahko povzročita dodatne probleme. Računati je treba tudi s tem, da se je na mestni vodovod pred kratkim priključilo tudi zravilišče Moravci, v prihodnje pa še celotni stanovanjski kompleks na Lendavski ulici v Murski Soboti. Očitno je torej vode premalo, pri čemer je zanimiv podatek, da je njen največji porabnik mesna industrija, ki potrebuje več vode kot celo mesto skupaj. Zato resno razmišljajo o gradnji lastnih vodnjakov, o čemer se bodo konkretno dogovorili Mesna industrija ABC Pomurka; TOZD Komunala podjetja Sobota in občinska cestno-komunalna skupnost, ki bi naj poiskala najustreznejšo rešitev. Izhod iz nastale situacije, ko si ne bi smeli privoščiti, da bi kdajkoli primanjkovalo vode, vidi komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve v tem, da v preskrbo z vodo vključijo tudi ostala dva vodnjaka v Fazaneriji. Na ta način bi namreč dobili zadostne količine vode, pa čeprav bi se morali soočiti s sušnim obdobjem. Ta vodnjak bi namreč dajala okrog 25 litrov vode na sekundo, vrednost del pa po predračunih ocenjujejo na nekaj čez 924 tisoč dinarjev. Urediti pa bo potrebno tudi varovanje teh nadvse pomembnih objektov, kot je to v Črnskih mejah. Hkrati pa bi naj pospešili izgradnjo novega vodovodnega zajetja v Krogu, ki bo omogočilo zadostne količine vode za trajnejše obdobje. V Krogu zdaj načrtujejo poskusno vrtino s 25-metrsko drenažo, kjer bodo približno eno leto ugotavljali, če so zadostne količine vode tudi kvalitetne. ---LENDAVA Milan Jerše MEJO? Novi ukrepi o prehodih čez mejo so prinesli novosti, ki so več ali manj vsem znane. Med drugim je rečeno, da občani z maloobmejnimi dovolilnicami lahko potujejo prek meje petkrat letno brez depozita. Toda na seji občinske skupščine Lendava ni bilo jasno, kako naši občani to lahko storijo, če lahko nesejo iz države z maloobmejno dovolilnico vsakokrat le 500 dinarjev, na drugi strani meje pa morajo menjati 750 dinarjev. Razliko 150 dinarjev naj torej nesejo v devizah, kar imajo za nesmisel, ob tem da sami rabimo devize. To vprašanje, tako so zahtevali na seji občinske skupščine, naj se postavi tudi na seji republiške skupščine in drugih inštitucijah, seicer bo predpis ostal le na papirju. Jani D. Informiranje Podatki j o invalidnih 1 osebah I I alnega varstva jc postregla s številko 1 , P okrog 2200. Iyntomer je združenih 426 članov, po ocenah pa J J qssv dobiia g nalo ke’ ki sc ze’° razlikujejo. Zato je ze P ° Mevi|u inVa- g ha da “skladi te podatke in poda realno o trebno naj- | kdmh oseb. Toda že na začetku seje zataknilo, sajKl’’’biranje po- " te p°iem inva,idne ose^- epi/ društvo invalidov in — 1 lasm V krajevne skupnosti, SPI . . zbrati, kajti g I odi p"da‘ke. Rezultatov pa še do danes niso m g^. polovica g 1 ai P^ale so predvsem krajevne skupnosti, s J J ni p0. " ”dda'a potrebnih podatkov, tako da evidenca še do «na> zato imajo le približne številke. kot bi z ozirom na šte- g vil.. ,er pa Problematika le ni tako P®rc _15 moških in 1° žen ?r$akovali. Nezaposlenih je le 25 invali • invalidne osebe, g a i k’ ®paziti Pa je, da OZD le stežka zaposlu ejo mva 10c P? • *’” zmanjšujejo. Na občinski skupno* drofjU vključe- g van”^dc^°’ da se bo v prihodnjih letih stanje poslabšalo, saj g se ^'"^dov v usposabljanje in zaposlovanj delavcih zelo g zman ž! ?ki s,0Pni' zaposlovanja P’^P^^A struktura, ki je ze- ta l0 j5uje’ k temu pripomore še kvalifikacij nezadovoljivo — ureiCUgOdna' Materialna in socialna varno* P . denarno po- g I moč v« Sai lc 19 Invalidnih oseb prejema družbeno g * ’‘9 Pa jih nima vira dohodka. .. m stanju znani čez _ mm. xtcr pa bod“ dokončni podatki o resničnem g | p 'bhžno pol leta. Šele takrat bo slika zaokrožena. D L g Družbeni svet za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja pri skupščini občine Lendava je ocenil uresničevanje posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti na področju informiranja. Ugotovitve kažejo, da informiranje najbolj šepa v organizacijah združenega dela, kljub naporom družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah. Dašo informiranje v organizacijah združenega dela ne uresničuje hitreje, je predvsem pripisati pomanjkanju kadrov. V glasilih delovnih organizacij je le redko zaslediti madžarske tekste, samoupravni akti pa še vedno ne vsebujejo določil o dvojezičnem poslovanju. Gradiva za seje organov samoupravljanja niso prevedena, ker ni kadrov, ki bi znali oba jezika. V lendavski občini se bojijo, da bo zaradi težke gospo-. darske situacije informiranje ob-čanov madžarske narodnosti še vedno pomanjkljivo. Kljub vsemu pa družbeni svet ugotavlja, da - je bil na tem področju dosežen napredek, zlasti pri informiranju prek glasila Nepujašg, madžarskega radijskega programa in televizijske oddaje Hidak—Mosto- Ta center izdaja 3850 izvodov Informatorja v madžarskem jeziku oziroma v dvojezični izdaji, tu seveda gre predvsem za glasilo za odločanje na zborih občinske skupščine. V razpravi so posvetili tudi posebno mesto potrebi po izdaji posebne brošure, v kateri naj bi bili objavljeni družboslovni in gospodarski izrazi v madžarskem jeziku. H kulturi jezika pa bo nedvomno doprineslo tudi redno spremljanje madžarskega televizijskega programa, potem ko bo v Lakošu zgrajen TV pretvo-nik» Člani družbenega sveta so na seji med drugim zahtevali tudi čim hitrejšo ureditev radijskega študija v Lendavi in izdajo slovensko madžarskega slovarja. Po mnenju družbenega sveta bo potrebno podrobneje analizirati tudi uresničevanje dvojezičnega po-slovanja v samoupravnih interesnih skupnostih. Jani D. Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje-pogoje: pod 1. KV strugar, dve leti delovnih izkušenj pod 2. KV konstrukcijski ključavničar, eno leto delovnih izkušenj pod 3. KV frizer moške stroke, eno leto delovnih izkušenj pod 4. ekonomski tehnik, eno leto delovnih izkušenj pod 5. tapetniški tehnik ali organizator dela proizvodne smeri, štiri leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje za objavljena dela in naloge se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa objavljena dela in naloge traja poskusno delo 45 dni, ' razen za dela pod točko 5, kjer traja poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovski oddelek podjetja ,,SOBOTA", Murska Sobota, Kopališka ul. 2, v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku roka objave. Na podlagi sklepa delavskega sveta ,,Deloza" TOZD Konfekcija Velika Polana razpisujemo licitacijo za naslednja osnovna sredstva 1. kombi, IMV 1500 D, leto izdelave 1976, neregistriran, vozen, izklicna cena 52.000 din Licitacija bo 10. novembra 1982 s pričetkom ob 10. uri na dvorišču tovarne. Pred pričetkom licitacije je obvezen 10-odstotni garancijski polog za upravičence licitacije. Informacije dobite po telefonu 70-090. WH31 JEKLO STRAN 11 novembra 1982 ne zgodi se vsak dan Zemlja je v svojem mrzlem V zadnjem času se opažajo velike spremembe tako v celotnem zemeljskem vremenu kakor tudi v njeni dolgoletni klimi. Na eni strani so se povečali deževni nalivi v vsakem letnem času, medtem ko se na drugi strani niža temperatura oceanom in sploh vsemu zemeljskemu površju. Nekateri znanstveniki so mnenja, da se pripravlja nova ledena doba. Vsakih 35 do 40 let je višek toplega oziroma mrzlega vremena. Nekako okoli leta 1945 naj bi se pričelo ohlajati, kar bo trajalo do leta Te vremenske spremembe imajo velikanski vpliv na ljudsko življenje. Milijarda ljudi je obsojenih na smrt zaradi suše in mraza. Reid Bryson, direktor inštituta za študij ambienta na ameriški univerzi v Wisconsinu, je mnenja, daje zemeljska klima postala nenavadna in da se v atmosferi ugotavljajo spremembe take dalekosežnosti, ki bodo imele odločilni vpliv na življenje celotnega našega planeta. Tako ne mislijo samo nekateri ljudje, ampak ta dejstva potijuje 15 tisoč meteoroloških postaj, stalnih in gibljivih, raztresenih po vsem svetu, in šest meteoroloških satelitov. Opazovanja v letih 1973-1974 so ta dejstva še bolj potrdila. Taki znaki so: suša, ki se je pred slabim desetletjem pojavila v 18 ameriških državah ter v širokem pasu centralno-severne Afrike od Atlantika do Rdečega morja. Zaradi tega se je puščava Sahara letno pomaknila za 50 kilometrov bolj proti jugu. Nasprotno pa so se v tistem času v Indiji pojavile poplave. Tudi tretjina Bangladeša je bila pod vodo. Pojavil se je predčasni mraz s povečanjem padavin v Italiji, Španiji in Kanadi, na britanskih otokih pa so se padavine zmanjšale. V velikih conah Turčije, Kitajske in Sovjetske zveze je bila takšna suša, ki je ne pomnijo že petdeset let. V Tihem oceanu se je srednja tempe-'atura tako znižala, daje bil na obalah Latinske Amerike ulov sardel nižji kar za 55 odstotkov. Kaj se torej dogaja v klimi Zemlje? Angleški klimatolog Hubert Lamb odgovarja takole: Zemlja je vstopila v eno 2000. od svojih mrzlih obdobij in se približuje neki kratki diluvi-alm dobi. Tudi če ta ne bo trajala dolgo, bomo njene posledice čutili mnogo let. Miniti bodo morala desetletja, preden se bo Atlantski ocean segrel, če se bo prej močno ohladil. Nihanja zemeljske temperature ne prinašajo nič novega. Znanstveniki trdijo, da so taka nihanja bila in da se bodo še vedno ponavljala. Docent za meteorologijo Ezio Rosini na univerzi v Rimu pravi: Tu gre za dolge cikle vročine in mraza, ki lahko trajajo tudi na tisoče let. V te pa se vpletajo bolj kratke periode nasprotne temperature. Po Rosiniju se predpostavlja, da preživlja Zemlja danes neki dolg cikel višje temperature in da se v ta • topli cikel vriva kratka perioda mraza, ki je dosegla najnižjo točko. Po kratkem in ekstremnem mrazu se bo cikel obrnil na toplo, ki pa ga lahko zopet prekine mraz. Eksistenco klimatičnih ciklov sta dokazali dve francoski ekspediciji, ki sta v letih 1970/73 preiskali 10 tisoč plasti ledenika, ki se spušča v Rossovo morje v Antarktiki. Tako so ugotovili, kako se je ponašalo vreme pred nekaj milijoni let pa do današnjih dni. Po preiskovanju starejših in mlajših plasti so znanstveniki ugotovili štiri velike ledene dobe, ki so bile na Zemlji v davnih časih. V zadnji ledeni dobi, kije trajala nekako pd 80 tisoč do 20 tisoč let, seje pojavil tudi človek. Odkrili pašo tudi topli cikel, dolg 13 tisoč let, ki traja še danes. Ta cikel je bil prekinjen po mrzlih periodah vsakih 35 do 40 let. Zadnji naj bi se začel okrog leta 1945. Najvišji vrh te periode naj bi nastopil proti koncu sedanjega stoletja. PRIHODNJIČ: Po letu 1945 vedno hladneje kako vzgojiti povrtnino v vodi (na Japonskem namreč — | primanjkuje zemlje). Postavil je farmo in zelenjava, ki jo vidite na sliki, črpa hranivo za svojo rast iz vode. Kuni- | " hikova največja želja je, da bi nekoč na ta način vzgajal H tudi pšenico, riž in koruzo. KONZERVE, KI SE SAME GREJEJO Novost, ki se je bodo najbolj razveselili planinci, ljubitelji jadranja, ribiči in delavci na velikih gradbiščih, oddaljenih od centrov. Gre za izum Belgijca španskega porekla Ramona Apelaniza, za konzervo, ki se sama greje. Konzervna škatlja ima v svojih stenah posebno snov, ki ob dotiku z vodo začne greti. Juha se ogreje — kot trdi izumitelj — v petih, golaž v desetih minutah. Zadevi se pravi „hotcan” (topla konzerva) in ni veliko dražja ob običajne konzerve. Belgijec trdi, da ima že veliko ponudb za odkup licence. Med najresnejšimi ponudniki je .neka švicarska tvrdka, ki izdeluje opremo za atomska zaklonišča. Zanimanje za novi izum pa so pokazali tudi nekateri generalštabi. Iz izkušenj se namreč ve, kako težko je na vojnih pohodih pogreti hrano, dober vojak pa je le tisti, ki je sit, pravijo. Vojaški strokovnjaki na zahodu ob tem izumu trdijg, da bi se spor med Argentino in Veliko Britanijo za Falklandske otoke najbrž končal v prid Argentini, če ne bi toliko argentinskih vojakov med spopadom umrlo od — gladu. Imeli so namreč cele gore zamrznjenih konzerv. Neki M. Loto najbrž njkoli ne bo čutil pomanjkanja hrane, ki smo je vajeni običajni zemljani. Čisto navadno kolo mu je dovolj za 15 dni. V tem času ga namreč — poje. Leta 1985 naj bi pričeli graditi predor pod gibraltarsko ožino. Dolg naj bi bil 47 kilometrov, od tega 26 pod morjem, rabil pa naj bi za železnjške tire. Predor bosta delala Španija in Maroko. drugje smo prebrali XXX Bolgarski strokovnjaki so skonstruirali stroj za obiranje grozdja. To je nekakšen kombajn, ki nadomesti petdeset ljudi, v eni uri pa pobere grozdje na površini 80 arov. XXX Znanstveniki trdijo, da je od sadja človek najprej začel vzgajati grozdje. XXX Računajo, da se v morjih letno ponesreči okoli 200 tisoč ljudi. XXX Največ padavin v Jugoslaviji beležijo v kraju Crkvice nad Boko Kotorsko v Črni gori. Letna količina padavin znaša okoli 5 tisoč milimetrov — to je nekako pet metrov snega in dežja na kvadratni meter. XXX Neki nemški vojvoda je dal požgati mesto Verdun. Pa se je tega dejanja skesal in je sedem let (1047-1054) pomagal pri obnovi mesta, tako da je skupaj z volom vlačil voz, na katerem je bil gradbeni material. Simbol Prage in krona mesto so prav gotovo Hradčani, kraljevski grad z veličastno katedralo sv. Vida. Velikanski kompleks palač, cerkva in samostana, obzidij in stolpov p nastajal skoraj tisoč let in P° ‘prvi svetovni vojni je njegovo obnovo vodil arhitekt Jazz Plečnik. Po grajskih dvoriščih, kraljevskih dvoranah in P° Uličici alkimistov se drenjajo obiskovalci z vsega svčta, * podzemlje Hradčanov pa n' tako lahko priti. Tukaj so ohranjeni ostanki iz začetnega obdobja nastajanja gradu in ogledati si jih je mogoče k redkim obiskovalcem. Arheologi hočejo, da bi podzemna mikroklima, ki je starine naravno ohranila, ostala nespremenjena. ; Iz tretjega grajskega dvorišča se spustite po strmih stopnicah in kmalu se znajdete ozkem hodniku, ki vas vod\ mimo ostankov obzidja in vodnjaka. Najstarejše kamne so zložili že v 9. stoletju, zgornja plast je nekoliko mlajša. Iz te%a obdobja je tudi obrambni okop iz gline, lesa in skrilavca, j okop velja za najpomembnejšo pričo o starosti praškega gradu, obenem pa tudi omogoča Pomerjava med njegovo prvotn in današnjo velikostjo. , Arheologi so leta 1963 Z sondirali podzemlje tretjeg dvorišča, vendar nameravaj prihodnje leto spet začeti z izkopavanji na tem mestu, da še natančneje ugotovili, ka* so Hradčani začeli nastajat-Predvsem bi radi našli ostan prve cerkve, ki jo je yptanO-knez Borivoj, saj bi tako z gotovostjo ugotovili leto n Stanka gradu. Domnevajo, je to bilo med leti 884 in 894-petdesetih letih je arheolog Borokovsky po obsežnih iz* pavanjih našel ostanke zido za katere je menil, da so te stavbe. Danes pa bi zna stveniki radi to ugotovitev P trdili z najmodernejšimi me dami in odkrili še kaj noveg Doslej so obJahalnišolivV ženskih grobovih našli grozaj: ste uhane, ki so bili v rno konec 9. stoletja. Arheolog^ menijo, da so ti kosi Moravskega, s tem pa je potjl.. kulturni vpliv takratne je komoravske države tudi Češko. stare koprive j najbolj pečejo Kdor visoko leta, nizko pade. Ali naj to pomeni, da tisti, ki nizko leta, visoko pade? Najbolj zaležejo nižki udarci z visokega položaja. Najprej ti slečejo hlače, potem pa ti še rečejo, da moraš zategniti pas. Najprej ti razbijejo zobe, potem pa ti še rečejo, da moraš držati jezik za zobmi. Greh bomo prikrili, grešnika bomo določili. Natanko vemo, kdo pije. Dognati moramo še, kdo bo plačal. V boju prsi ob prsi so mi zabodli nož v hrbet. ,,Vse teče,” je rekel Heraklit, ,,vodovodarja pa ni mogoče dobiti.” Kaj če je bil Sizif plačan po učinku? Ko se karavana ustavi, se psi potuhnejo. AFORISTIČNI VRTILJAK Lahko je biti dirigent, če vsi trobijo v isti rog. Včasih si želim, da bi pisalni stroj zamenjal za strojnico. (Odkrito povedano: zelo me mika.) Med neštevilnimi razpoložljivimi domislicami, vzkliki in vzdihi, definicijami in parolami, ironičnimi vprašanji in sarkastičnimi odgovori, brezpogojnimi razsodbami in dvoumnimi vodili, pregovori hi rečenicami, rekli, reki in izreki, gesli in paradoksi, satiričnimi zapovedmi in humornimi, (ob)sodbami, je tehle 12 petanovskih, naključno napaberkovanih še najblažjih. Sicer pa se vse plete, pleteniči, prepleta in zapleta. Hkrati čedalje bolj spoznavam, da se človek tudi ,.starih kopriv” naveliča, navzame se ga alergija in zato jih kanim kaj kmalu zamrzni ti. Ni hudir, da se ne bi česa osvežilnejšega domislil. Za danes še ostanimo pri aforizmih, vendar ne več profesionalno petanovskih, marveč amatersko poljudnih. Naše gospodarstvo je očitno stopilo na olupek uvožene banane. Naša družbena smetana je vsak dan bolj podobna sirotki. Cez noč se res težko kaj naredi, ko pa spimo. Kdor podmaže, se tudi izmaže. Ce smo premalo ostri, nas bi bilo, torej, dobro nabrusiti. Kdor drugemu jamo koplje, ima gotovo prakso s sodišči združenega dela. Vedno le v imenu ljudstva, kot da smo pozabili na priimke. -brž- SAMOUK — Čuj, povej mi, kdo te je naučil, da s prednostne liste črtaš tiste, ki ti pokažejo pla-vo kuverto? — Samouk sem, plava barva pa mi je izredno všeč! za razvedrilo — Nenvadno! — Veste, če bi se spozna! na šah, tisti najbolj nevaren več ne bi živel. MED PLESOM — Miha, a vi med plesom sploh dihate? — Seveda! — Potem pa dovolite, da GLUHOST — Za vraga, s kom se že ves čas pogovarja tisti moški na drugi strani ceste? — S sabo. — Zakaj pa tako kriči? — Precej naglušen je . . . POZNO SPOZNANJE Zajca so vprašali za zadnjo željo. — Rad bi posta! šahist. tudi jaz vsaj tu in tari1 mem kakšno sapico . • • PRECEJ GLASNO . — Sinoči ste bili P? p tako glasni, da bi najrel6 sred oval. Si se z žen° konca skregal? je — Ne. Na kolenih prosila ... na kolenih prosila naj vendarle Pna izpod postelje. ------------- VESTNIK, 4. NOVEMBRA^ STRAN 12 za vsakogar nekaj TOPLOTNA IZOLACIJA ZIDOV V času nujne ekonomske stabilizacije in varčevanja je pravilno izbrana in izpeljana toplotna izolacija stanovanjskih in industrijskih objektov eden od bistvenih elementov večjega varčevanja z energijo. Materiali, ki jih uporabljamo za toplotno izolacijo, imajo več pozitivnih lastnosti, na primer majhno toplotno prevodnost, veliko poroznost in majhno prostornin-sko težo. Med drugim ima toplotna izolacija fasadnih zidov naslednje naloge: j Pravilno narejena toplotna zolacija preprečuje pozimi izgubo toplote iz objekta, poleti pa zagotavlja prijeten hlad. Po-feg tega so zidovi in konstrukcija zaščiteni pred toplotnim temperaturnim napenjanjem. Da bi v hladnih zimskih dneh v stanovanjskih objektih poskr-Oeli za prijetno bivanje, jih je nujno potrebno segrevati. Ker Pa cene goriv nenehno naraščajo, postaja toplotna zaščita vse bolj aktualna in je pomembna oblika varčevanja. notranjem prostoru in se akumulira v zidni konstrukciji. Če zid ni dovolj toplotno izoliran, se na njegovi notranji površini kondenzirajo vodne pare. Ta pojav povzroča plesen in nezdravo življenjsko ozračje, to pa lahko pri ljudeh pripelje do različni obolenj — astme, različnih alergij in revme. Pravilno izbrana in narejena toplotna izolacija rešuje te probleme in ohranja človekovo zdravje, to pa je vsekakor nadvse važno. V stanovanjskih objektih uide največ toplote skozi zunanje zidove, okna, strop in tla. S pravilno toplotno izolacijo in pravilno zasteklitvijo oken lahko prihranimo tudi do 44 odstotkov toplotne energije v stanovanjskem objektu. Dokazali so, da ljudje v toplotno slabše izoliranih stanovanjskih objektih zaradi vlažnega, hladnega in mikrobiološko onesnaženega zraka pogosteje toplotni izolator suh, torej moramo preprečiti njegov stik z vlago. To lahko dosežemo tako, da ga napravimo odpornega za vodo ali ga zaščitimo s končnim ometom, ki je za vodo nepropusten. Tako tudi tovarna KGK iz Karlovca proizvaja izolacijski material termen-P-1, katerega sestavini sta za vodo nepropustni toplotni omet termon in končni okrasni sloj mineralfasa. Makov posipanec KRI S varčevanje z energijo Danes fasadne zidove toplotno izoliramo z organskimi ali anorganskimi materiali. Od prvih je vsekakor najbolj znan ekspandirani polistiren (stiropor), medtem ko je pri anorganskih eden od najbolj znanih perlit. Naša industrija gradbenega materiala nadvse uspešno uporablja sodobna svetovna dognanja s tega področja. Z njim narejena izolacija omogoča prihranek od 30 do 70 odstotkov energije. Termon je industrijsko pripravljena malta, ki ji pred uporabo na gradbišču dodamo le vodo. Čisto, trdo in očiščeno podlago navlažimo z vodo, zatem se lotimo ometo-vanja objekta z zunanje strani do 6 centimetrov debelo. Za kvadratni meter površine, debele 4 centimetre, potrebujemo 15 kilogramov termona. To pa seveda ni edini proizvod za izolacijo zidov. Na našem tržišču so še druge vrste izolacijskega materiala. Izplača se pozanimati, katere so prednosti posameznih izolacijskih mas, zbrati denar (in pogum) ter toplotno izolirati zidove. Pravijo, da se investicija kmalu povrne. warn KAKO VARČEVATI Z GORIVOM? v . Varčevanje z gorivom se prične že pri načrtovanju novega v 1 a’ Upoštevati je treba: vozne lastnosti, gospodarnost, nost, udobje, zunanjo obliko, prostornost . . . šeMneVmatJke Približno n.Jna m°či motorja gre v PODrPeiu l ' ;.JU za premagovanje non? dne®a odpora. To nip eni’ da Je Pri vozilu sred-nia??.razreda z diagonalnimi t Pri hitrosti 130 jo ^et.rov na uro (le kdo si kntfr . lahko privošči?) za matiJenie štirih pnev-u* 'lk Potrebno 23 kW. Pri Za3?.i. radialnih Peščev se strne'•nj'bove drugačne kon-v0^njp1Je °b istih P°S°j'h kar z -porabi le 17,7 kW, 7°ds"otkoevPOrab° 8°riVa Za nihZUna"ja obHka Pri mest-vPliv ?Zniah ima največji voZi[a p porabo gorivo teža tih ee^' v?žnJah na °dpr-na Ur ab °d 60 kilometrov oblika” Pa .vse Uolj odloča govanje vozila, saj prema-teva J zracnega upora zah-za odno -več energije. Gre Zakoni*^^^ aerodinamične no vloo05?’ kAeiE 'grata glav-8° koeficient zračnega upora prečna površina vozila v smeri vožnje. Danes vse modele preizkušajo v vetrovnikih, kjer jim z raznimi detajli izboljšujejo linijo. Cim ugodnejša je linija vozila, manj goriva porabi pri določeni hitrosti, oziroma manj moči je potrebno za to, da se vozilo giblje z določeno hitrostjo. avtomobilizem Motor in prenos moči Znižanje porabe goriva pri enaki moči motorja oziroma povečanje moči motorja pri enaki porabi goriva je eden glavnih ciljev konstruktorjev motorjev. Pri tem upoštevajo tale izhodišča: — znižanje trenj med premikajočimi se deli v motorju; — povišanje kompresijske-ga razmerja; — povečanje tlaka vstopajočega zraka; — optimalna mešalna razmerja med gorivom in zrakom; — optimalna časovna na-statavitev vžiga; — pravilna izbira končnega prestavnega razmerja« O teh rešitvah odločajo konstruktorji, mi, navadni avtomobilisti pa z vozilom ne ravnamo vselej gospodarno. Nekaj napak: — Preveč olja v motorju povečuje notranje trenje, zato nikoli ne smemo naliti olja prek maksimuma, določenega z zarezo na merilni palčki. Motor deluje brez škode tudi pri spodnjem nivoju olja, ki je odmerjen s spodnjo zarezo, zato olje dolivajmo šele, ko gladina doseže spodnji nivo. — Pri uporabi olja moramo paziti na pravilno izbiro viskoznosti. Posebno pozornost moramo posvetiti olju posebno in sir pa boste morali počakati. Jutri ali pojutrišnjem! RE^SEdNIKOVE stiske SVeta°niknredSedn'k hišne9a službe Ko se vračam iz čem i;i,prez9odaj, ko ho-^dno Se PreP0zn0-°ne9avi n»de kdo' ki me za razvedrilo nHNIKA... ter? a' ^aJ je to kompju- ^e, če k naprava, ki opravi ”7. pravilno naravna- ha. J® sta potem ob °^°g 2 ma™co ^dile ^?ya spričevala na-direndaj? MALO DRUGAČE — Milka, tvoji sestri sem po telefonu jasno in glasno povedal. . . — Si, povedal si ji — ob dvajsetih na tretji klopi v parku. — Hote! sem ti sporočiti, da bi prišla. — Saj sem, vendar sta vidva že sedelal — Nesporazum . . . Nate sem mislil, ko sem telefoniral. CASI . . . ^opo^LT’ č® mi v vaši deset Popravite klicam? h sendvi«ev z tem. ' Posebno in si- KONČNO! - Končno imam mir. Pogosto so me prosili za denar in prevoze . . . - Kaj pa zdaj? — Že štirje so me vprašali, če imam bone. . . Okrog denarja sem se pogosto zlagal, pri bonih pa mi verjamejo. Končno imam mir. ice so zmanjka-Tud^knl8 kruh°m. kruha več ni, na BONI, BONI, BONI . . . ,,Avtomobil, motorna žaga, dva traktorja, moped, freza in ne vem kaj vse sem v naglici za boni napisal in bone tudi dobil, nekam čudno pa so me gledali, ker sem imel na seznamu še brano . . ." GOBE, GOBE — Veseli me, Karči, da si pripravil gobovo omako, vseeno pa me zanima . . . — Se ne vem. Poskusite. Upam, da niso strupene. m ~----—------ NOVEMBRA 1982 pozimi, saj zahteva gostejše olje daljše ogrevanje motorja, med ogrevanjem pa je poraba goriva zelo velika. — Motorji zahtevajo glede na kompresijsko razmerje določeno kvaliteto goriva. Če je motor prirejen za normalno gorivo, je uporaba supra brez smisla. Za motorje, ki zahtevajo gorivo z 91-92 ok-tani, je glede na kvaliteto priporočljivo mešati normalno in super gorivo v razmerju 1:1. Nekaj navodil za vožnjo, ki vplivajo na manjšo porabo goriva: — omejena uporaba prve prestave, ki rabi za pričetek vožnje in ne za pospeševanje. Na sploh se moramo izogibati ostrih startov, — pravočasno prestavljanje v višje prestave brez uporabe visokih vrtljajev, — čim krajši čas vožnje v prvi in drugi prestavi, — izkoriščanje pospeševanja do približno dve tretjini plina in hitro pretikanje navzgor. Izkoriščanje gibalne količine vozila, to je uporaba minimalnega plina, pri čemer se zaviranja izogibljemo, — čim manj obremenjevati hladen motor. Ročni čok takoj vrnemo v začetno lego ter vozimo tako, da se motor čimprej ogreje na delovno temperaturo, — voziti enakomerno čim bolj s srednjimi vrtljaji, najbolje v območju najvišjega navora motorja. Poznamo pa še druge ukrepe, ki pomenijo varčevanje z bencinom: — pravilna izraba potovalne hitrosti in čim manjša odstopanja od nje; — izbira poti in časa vožnje, izogibajmo se voženj v konicah in po prometnih ulicah. Med vsemi omenjenimi ukrepi je najpomembnejše prestavljanje v višjo prestavo. Meritve porabe goriva pri konstantnih hitrostih v različnih prestavah kažejo ogromna odstopanja. Tudi redno in pravilno vzdrževanje avtomobila pripomore k zmanjševanju porabe goriva. Zdaj, ko nam je mesečno dodeljeno le 40 litrov bencina, moramo s tem pogonskim gorivom še posebej varčevati. SESTAVINE: 50 dkg moke, 1 zavitek pecilnega praška, 15 dkg sladkorne moke, 1 zavitek vanilija, 3 jajca, 15 dkg masla ali margarine, 2 dl mleka (okoli 12 žlic). MAKOV NADEV: pol litra mleka, 6 dkg margarine, 12 kdg zdroba, 25 dkg zmletega maka, 1 jajce, 20 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilina, malo limonine lupinice. POSIPANEC: 5 dkg margarine, 5 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilina, 8 dkg moke, 1 noževa konica pecilnega praška, cimet. PRIPRAVA: Maslo penasto umešamo, dodamo sladkor, vanilin, rumenjake in po žlicah še mleko. Primešamo moko s presejanim praškom in trd sneg iz beljakov. Testo namažemo za prst na debelo po pomaščenem in pomokanem pekaču. Po testu enakomerno razdelimo makov nadev in potresemo s posipanceip. Pečemo pri srednji vročini 45 minut. MAKOV NADEV: Mleko in maščobo zavremo, zakuhamo zdrob in kuhamo na pravmajhni vročini 10 minut. Vmes pogosto premešamo. Primešamo mak, jajce, sladkor, vanilin in sesekljano limonovo lupinico. POSIPANEC: Skupno presejemo moko, pecilni prašek, sladkorno moko, cimet in vanilin. Počasi prilivamo stopljeno maščobo in naredimo z vilicami drobno grudasto zmes. IZ »ŽOUŽIJOVOGA PHEVNIKA SESTAVIL MARKO NAPAST ZATOČIŠČE PRED ZASLEDOVALCI BIVŠI GRŠKI PREMIER URADNI RAZGLAS, ODLOK POTOMEC TRDNOST RJAVO RUMENA BARVA FILMSKA IGRALKA TURNER TRON • GUMICA a BRISANJE MAKEDONSKI PRAZNIK PLEMENSKO GOVEDO TALI SOVA ORANŽADA ŠPANSKI VELETOK ČLOVEK Z RAZVITIM ČUTOM ZA LEPOTO VRSTA LOVSKE PUŠKE VRSTA BESEONE UGANKE ŠUMNIK MOŠKO IME ' ŽENSKA ZDRAVILO IZ OPIJA RIMSKI BOG LJOBEZNI OSEBNI ZAIMEK NAŠI RAZGLEDI PRIPADNICA LAPONCEV REKA NA PELOPONEZU LOVSKO TROBILO VRSTA GODALA VOJAŠKO POVELJSTVO VRANJE NIKELJ OSNOVNOŠOLSKO BERILO GLAVNI ŠTEVNIK AZIJSKA DRŽAVA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: skladba, ttotoar, ropanje, ena, kot, PA, lina, t, Tihec, oko, Oti, Manet, imam, VA, celina, Ilirija, Nat, las. STRAN 13 Redni armadi kljub dolgoletnemu naporu ni uspelo streti upornikov. Razvejanost in množica malih otokov ter fanatičnost gverile so glavne ovire. V časopisu so pisali, da se je ameriška administracija ponudila pomagati streti upornike z juga. Pomagali so že prej, toda uspehi so bili jalovi. Pravijo, da če Gadafi in Moskva podpirata eno stran, potem bodo drugo oni. Poleg muslimanov se bori proti Markosovemu režimu še nekaj napredno usmerjenih in zato prepovedanih organizacij. Ena se imenuje CPP (Komunistična partija Filipinov) in NPA (Nova ljudska armada). Notranjepolitični problemi so vzrok za preseljevanje otočanov z najbolj,,vročih” otokov na mirnejše konce. V malezijski provinci Sabah je danes nekaj tisoč Filipi nosov, kot imenujejo tu temnopolte otočane Z južnih filipinskih otokov. Večinoma prihajajo sem iskat delo. So brez potnih listov ali kakšnih drugih dokumentov. Tukajšnja obalna policija zatiska obe očesi in ne evidentira več številnih malih hitrih čolnov, polnih ljudi, ko se sredi noči prikradejo v pristanišča. Vozovnica stane 15 M dolarjev (7 — USA dolarjev) in te prepeljejo brez potnega lista oziroma dovoljenja za delo. Preživljajo se kot priložnostna delovna sila na gradbiščih, pristanišču in restavracijah. Vsekakor so najslabše plačani in izkoriščani. Kdo drug bi jih naj izkoriščal kot pa podjetni Kitajci. Zidarski pomočnik še zasluži dovolj za pošteno življenje, slabše se godi natakarjem in pomivalcem posode v malih kitajskih restavracijah. Za delo od 6. ure zjutraj pa do devetih zvečer dobi okoli 2500 din na mesec. ,< Filipinosi živijo v barakah na obronku mesta. Večina jih zasluži komaj za hrano in pivo, katero mora biti vsak dan. Saj sedaj zaslužijo in si lahko privoščijo, česar si doma niso mogli. V mestu cvete črna borza. Tu lahko kupiš • „ vse”, kar se dobi na Mindanau. Sabah se tod imenuje tudi mali Hong Kong. Cveti trgovina z le- som, katero monopolno drži v rokah nekaj kitajskih družin. Tudi korupcija je tu v polnem razcvetu. Ce se že najde kakšna oseba, kateri se zdi vredno pomisliti na prihodnost Sabaha, potem ko bo večina pragozda posekanega, ima pogostoma zavezane roke. Denar dela svoje. V Sandakan se ne 'splača priti samo Zaradi samega mesta, temveč zaradi štirinajst milj oddaljene Orangutan station. To je naravni rezervat, kjer se redke Živalske vrste lahko svobodno gibajo, poleg tega pa so še pod nadzorstvom. Sipi log je okrog 25 kvadratnih metrov velik rezervat, kjer imajo svoj dom orangutani ter še nekaj drugih opičjih vrst. Kakšni dve milji daleč v džungli je kraj, ka mor nosijo usležbenci vsak dan organgutanom hrano. Okrog enajste ure se je pripodil trop rjavih opic, čisto blizu k nam. Starejši člani tropa so se ustavili malo dlje, dočim so igrivi mladiči prišli k nam in nam z rok vzeli hrano. To so skoraj čisto udomačene opice. Navajajo jih nazaj na divji način življenja, da bi se prilagodile divji naravi. To so mladiči, katere je policiji uspelo zapleniti divjim lovcem in trgovcem Domnevajo, da živi danes več orangutanov v živalskih vrtovih, kot pa v naravi. En vzrok za to je visoka cena mladičev, saj stane eden od 5000—8000 ameriških dolarjev. Da lovec ulovi mladiča, mora ubiti še njegovo samico. Kajti ko pade samica z drevesa na tla, prileze za njo še mladič. Drugi vzrok, da je orangutanov vedno manj, je vedno intenzivnejše izsekavanje pragozdov. Živali so se prisiljene umikati pred gozdnimi barbari in se umikati na višje ležeče lege. Nekatere od njih so se sposobne prilagoditi na novo okolje, druge pa ne. Opica orangutan spada med tiste, ki se ne morejo prilagoditi na višje ležeča območja. Ta opičja vrsta je izključno vegetarijanske narave. Hrani se sanio s sadeži in zelenjem. Večina od njih se s časom uspe privaditi nazaj na divji način in pozabiti na človeka. Poleg črede divjih slonov na centralnem delu otoka so tod še redki nosorogi. Slednjim se slabo piše. Ihanski lovci jih vztrajno zasledujejo in pobijajo. Po džungli jih zasledujejo tedne in tedne. Nosorogov rog je zelo iskan, kajti Kitajci verujejo v njegovo moč in zanje je to afrodiziak. Danes je večer pred poletom iz mesta Tawau na bližnji indonezijski otok Tarakan. Za večerjo sem si privoščil v lončeni posodi dušen „CHIKEN RICE” z ingverjem in sojo, zelenjavno juho s školjkami in kot tretje okusno morsko ribo s praženo čebulo, ingverjem ter zelenjavo. Bilo je najbolj okusno, kar sem kdaj poskusil od azijske kuhinje. Noč sem prespal v bližnji baraki poleg letališča. Poleg neštetih nočnih pevcev sem imel v gosteh tudi komarje, tako da je bila noč bolj prebedena kot pa prespana. Polet z malim desetsedežnim letalom je bil kar zanimiv. Leteli smo zelo nizko, tako, da se je razločno videlo vse, kar se dogaja spodaj. Džungla in nešteto rečnih rokavov ter zavitih rek. Na tem delu so močvirja, kar onemogoča poseke. Tarakan je majhen otok, delno poraščen z džunglo. Tudi tod pridno izsekavajo. Kar malo sem si oddahnil, ko sem končno zapustil Malezijo in prekinil stik s to ,,neumno’ administracijo. Takoj, ko stopiš iz male letališke zgradbe, že začutiš pravo Indonezijo. Sem sodi tudi vsiljivost taksistov in voznikov COLT-ov (malih kombijev). Po prihodu do Losmena Jakarta mi je skoraj zavrela kri, ko sem se kregal z voznikom COLT-a, ki meje prepeljal v mesto. Vedel sem, da me prej ni razumel, ko sva se pogajala za ceno. Strinjal se je z dvema dolarjema, ko pa me je pripeljal, je zahteval višje plačilo. Najraje bi ga mahnil, To so njihove stare in preizkušene ,,finte”, kako se dela s tujci, dokler le-ti ne spoznajo dejanskih tarif. Prva radost v Tarakanu je ta, da so Kitajci precej redki. Ce pa so, imajo le manjše trgovine in igralnice. Ce želiš urediti kakšno zadevo v zvezi s pošto, potem ti to vzame par ur časa. Kantor Posti (pošta), je na enem koncu mesta. Telefonirati se da iz poštne ga urada Tele Kominikosi kakšne dve milji vztran. Telegrami se pa pošiljalo zopet iz pošnega urada na tretjem koncu mesta. Ljudje so prijazni. Povsod slišiš klice „halo mister”, ,,hallo bos” itd. Radi bi se pogovarjali, pa se ne razumemo. Resno na živce mi je šlo stalno hupanje coltov. Postaje imajo vsepovsod, kjer je kakšen potnik. V mestu s 40.000 prebivalcev ni lokalnih avtobusov, To ima svoj vzrok, kajti številni colti (kombiji), nudijo zaposlitev celi armadi ljudi. V losmenu, kjer sem stanoval nekaj dni, sem srečal skupino indonezijskih vojakov. Z njihovim oficirjem sva se zapletla v zanimiv pogovor. Indonezija ima plačano armado, katera sodi med najmočnejše v celi Jugovzhodni Aziji. Vojaški rok traja celih šest let. Kot sem zvedel, obstaja med Kalimantanom in Vzhodno Malezijo še okrog 1500 km ozemlja brez točno določene meje. To je na težko dostopnih krajih, v močvirnati džungli. Do leta 1963 so bili tam še spopadi med državama. Takratni indonezijski premier general Sukamo je imel ozemeljske pretenzije do Vzhodne Malezije. Ko je leta 1967 prišel na krmilo general Suharto, se je delno spremenila tudi politika Indonezije do sosednjih dežel. Na Zahodnem Timorju še danes divjajo boji med lovci za osvo boditev njihove zemlje izpod indonezijske nadvlade. Neupravičeno si lasti pravico nad upravo tega dela Timorja. Prav tako je dvomljivp, koliko realen je bil referendum na Irian Jaya (del Nove Gvineje) po odhodu Holandcev iz Indonezije. Takrat naj bi se previvalci zahodnega dela Nove Gvineje pismeno odločili, kdo je za Indonezijo in kdo proti njej. Vendar obstaja dvom v realnost referenduma. Znano je, da je še danes nepismenost v tem delu od 80 do 90 odstotna. V oddaljenih dolinah blizu meje z Novo Gvinejo še ži-, vijo plemena količkaj nad stopnjo ljudožerstva. Mesto Balkpapan leži na sredini vzhodne obale Kalimantana (Bornea). Letel šem z letalom, ker je bila razlika v ceni med letalsko in ladijsko vozovnico zelo mala. Ladijski prevozi so bili redki in neprikladni, poleg tega bi trajala vožnja z ladjo teden ali celo dlje. Jaz pa sem imel vizo ZA Indonezijo samo za šest tednov. Kakšnih šestdeset kilometrov višje leži ob reki Mahakam drugo večje mesto Sama rinda, od koder sem kasneje nadaljeval pot. Reka Mahakam je največja na otoku. Njeno ustje meri ob izlivu v morje kar tri kilometre. V času deževja lahko priplujejo po njej prekooceanske ladje do štirideset milj v notranjost. Želel sem potovati v notranjost dežele navzgor po reki Mahakam. To mi ni uspelo, ker nisem imel potrebnega dovoljenja za gibanje na območju v bližini meje z Vzhodno Malezijo-Potrebno dovoljenje ti izdajo vojaške oblasti v Jakarti. Nobena podkupnina ni pomagala, da bi ga dobil kar tukaj. Poleg tega bi takšna pot trajala več kot dva meseca. Odločil sem se za drugo varianto. Za potovanje po enem izmed rečnih pritokov reke Mahakam navzgor do vasi Mara Anchalong, kamor sem po dveh dneh počasne plovbe prispel skupaj z domačini. Za nami je ostala široka in lena reka Mahakam. Reka Kadang Kepala se izliva v Mahakam pri kraju Mara Kaman. Po tem pritoku je rečni čoln počasi rezal valove navzgor. (Nadaljevanje prihodnjič) , Na jesenskem potepu Jesen je zelo lep letni čas. Vse je v pisanih barvah. Drevesa odvržejo svoje liste in se pripravijo na zimo. Jesen prinese kmetovalcem veliko dela. Potrgati morajo koruzo, pobrati krompir in njive zorali, da bodo spomladi spet obrodile. Pobrati morajo tudi grozdje in ga stisniti. To je jeseni najbolj veselo delo. Ljudje si morajo pripraviti kurjavo. Mamice pa morajo urediti svoje rože. Otroci pa odidejo po kostanje in jih pečejo ali kuhajo. Jeseni je res prijetno. Ob nedeljah se odpravimo v gozd na sprehod, če pa smo v mestu, pa v park. Jeseni je vreme vedno bolj , slabo in muhasto. Vse se pripravi na zimo, tudi živali. Ko pa bodo padle prve snežinke, bomo vedeli, da je prišla zima. Simon Koren, 4. r OŠ Kapela IZBRANA RISBA: »v gostilni« — Narisala Marjeta Zanjkovič, OŠ Jože Hedžet Šafarsko. JESEN Bil je lep sončen popoldan, ko sem se sprehajala po gozdu, iskala jurčke, kostanje in vdihovala sveži zrak. Nenadoma sem zagledala zelo majhnega jurčka. Nisem ga izpulila, ker se mi je zdel premajhen. Sklonila sem se, pobrala - nekaj listja s pisane gozdne preproge in ga pokrila. Na bližnje drevo pa sem si napravila znamenje. Nekaj časa sem še nabirala jurčke in kostanje, nato sem se odpravila proti avtobusni postaji. Čez nekaj dni smo se spet vsi odpeljali na isti kraj jurčke iskat. Jaz sem seveda vsa nestrpna iskala označeno drevo. Končno sem ga našla, toda o jurčku ni bilo ne duha ne sluha Bilo mi je žal, kajti v mislih sem že videla, kako se bom postavljala z velikim jurčkom. V ušesih mi je zazvenelo: Kdor malega ne ceni, velikega vreden ni! Suzana Sedonja Murska Sobota OŠ E. Kardelj Ob dnevu OZN 24. oktobra 1945. so ustanovili OZN. Tega dne je začela veljali Ustanovna listina Združenih narodov. Podpisalo jo je 50 držav-članic, med njimi je bila tudi Jugoslavija. Prvo radijsko uro v letošnjem šolskem letu smo zato na naši šoli pripravili ob 24. oktobru, dnevu ustanovitve Organizacije združenih narodov. Med dokumentarno gradivo o OZN smo vpletli nekaj deklamacij, ki govorijo o svobodi in miru. Mir je beseda, ki pomeni veliko. Toda miru nekateri ljudje žal še ne poznajo. Izraelci na grd način ubijajo ubogi palestinski narod, žal pa pri tem OZN ne more pomagati. Le vprašamo sc lahko, kdaj bodo veliki možje v OZN postali resnično močni v svojih odločitvah. Iz želje po miru v vsem svetu smo zapeli pesem Malo miru in prebrali tudi besede tovariša Tita. Čeprav nismo velika država, se upamo boriti proti vsakemu sovražniku, kot smo se med NOB. Želimo pa si miru, ki je prepleten z ljubeznijo in razumevanjem med narodi. Toda za mir, za cilje, ki jih hočemo ustvariti, se je treba boriti, žrtvovati. Breda Kerčmar Dvojezična OŠ Prosenjakovci Naša kmetija nekoč in danes Naša kmetija je bila nekoč enkrat večja. Imeli so 4 konje in 15 glav goveje živine ter 20 svinj. Sejali so: pšenico, rž, oves, ajdo, proso, repo, oljno repico ter precej detelje, ker še tedaj ni bilo silaže in je bila glavna krma za živino detelja. Nekoč so bili glavni dohodki na naši kmetiji živina, vino, jabolčnik, pšenica in ajda, mleka takrat niso prodajali. Tudi sedaj je naša kmetija precej velika. Imamo 10 hektarjev obdelovalne zemlje in 5 hektarjev gozdov. V hlevih imamo 24 glav živine in 9 prašičev. Imamo tudi razne kmetijske stroje. Sejemo pšenico, koruzo in sladkorno peso. Pšenico zamenjamo za koruzo. Sladkorno peso pa prodamo v tovarno. Koruzo pa porabimo za domačo živino. Tudi jaz pomagam pri delu. Dragica Štuhec, 4. a OŠ Videm ob Ščavnici ZAKAJ TAKO? Vemo, da starši otroke različno vzgajajo. Čeprav jim želijo le dobro, so v svojih postopkih včasih zelo nerodni ali celo nepravični. Menijo, da je dovolj, če otroka nahranijo in lepo oblečejo. Da bi se z njim lepo pogovarjali ali se celo za trenutek poigrali ž njim, se jim ne zdi pomembno. Bilo je v počitnicah. Sonce je močno pripekalo. Ura je bila dvanajst.Kopalci so se vračali s plaže, da bi se najedli in odpočili. Nekatere družine so imele s sabo tudi otroke. Nekateri niso imeli niti leto dni. Tudi ta fantek, ki sem ga slučajno opazila, Je , s starši na kosilo. Bil je vesel in razigran, zato J skakal po poli sem in tja. Oče ga je nekaj opozoril, naj že vendar neha s svojimi traparij j in sc lepo obnaša, ko mu je naenkrat dve krepki zaušnici. Fantek jc sklonil glavo in o ko zajokal. ' ettl Tudi meni je postalo tesno pri srcu, k0. videla jokajočega otroka. Pospešila sem korak, bi čimprej prispela na kosilo, ki ga je mama ni tem že skuhala. Še ko sem se popoldne spet vra na plažo, mi nikakor ni šlo v glavo, zakaj jem biti ta razigran otrok tepen. Silvija Horvat, 8- OŠ 17. okto.be Beltmc' starejše občane | Poleg bratcev, sestric, očkov in mam>n P imamo šc babice in dedke. To so babice, pletejo nogavice za vnučke in se vedn g smehljajo. To so dedki, ki peljejo svoj vnučke na sprehod in jim pripoveduje I pravljice. To so starejši ljudje. , Vsako leto praznujejo starejši ljudje svoj g praznik. Tudk mi sc jih radi spomnim^ I Učenci osnovne šole Dane šumenjak. I Murske Sobote smo pripravili kratek k J mini program za starejše občane krajev skupnosti Park. Pozdravili so jih g otroškega pevskega zbora. Predstavili so šc člani recitatorskega krožka. Ob koncu s učenke sedmega razreda zaigrale na flav.^ * venček narodnih pesmi. Bili so zelo veseli zadovoljni. Svoje zadovoljstvo so pokaz.a burnim ploskanjem. .e I Tudi mi smo se veselili, saj smo ginP srečne obraze starejših ljudi, zakaj radi imamo. Maleja Novak. ; OŠ Dane šumenj' Človek — človek11 prijatelj V svetu morijo vojne. Ljudje se med se jSw * vražijo in ubijajo. Najstrahovitejša vojna |n Libanonu, kjer Izraelci neusmiljeno ubij J mučijo prebivalstvo, nato pa trdijo, da '’’lanJed1 Seveda ne more biti res, ko pa jih z bul ^rU' zasipajo v zemljo. Razne strahote vladajo »e ^it gih državah. V Iraku in Iranu, kjer noč • iti ropotajo puške in topovi. Kako naj bo prijateljstvo med ljudmi, ko pa se noč 1 v pojavljajo nove žrtve! Kako? Če hočemo, svetu mir, sc moramo med seboj spoštovat', . fc-de na to, če je človek bel ali črn, če je bogat ,cn . . . 6'r Melita OŠ Gornji r«' -------------------------- VESTNIK, 4. NOVEMBRA STRAN 14 Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št: 11 4. NOVEMBER 1982 VSEBINA 11. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - seje zborov občinske skupščine bodo 18. novembra 1982 - osnutek sprememb in dopolnitev občinske resolucije - proučitev razvoja in organiziranosti OZD drobnega gospodarstva v soboški občini - osnutek odloka o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest v meštih in naseljih mestnega značaja v občini M. Sobota komunalna dejavnost PREDSEDNIKI ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE SKLICUJEJO SEJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA. Seje bodo v četrtek, 18. novembra 1982 ob 8. uri v dvorani Skupnosti za požarno varnost (gasilski dom) M. Sobota Cankarjeva 75 STRAN 15 VESTNIK, 4. NOVEMBRA 1982 Predsedniki predlagajo naslednji začasni dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Osnutek resolucije o politiki izvajanja Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1983 4. Osnutek resolucije o politiki izvajanja Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1983 5. Proučitev razvoja in organiziranosti organizacij združenega dela drobnega gospodarstva v občini M. Sobota 6. Informacija o izvedbi MDA GORIČKO 82 UVOD Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota daje v javno razpravo delovnim ljudem in občanom osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1983. O osnutku bodo razpravljali vsi zbori občinske skupščine na seji dne 18.11. 1982. Izvršni svet ugotavlja, da organizacije združenega dela za leto 1983 načrtujejo znatno večji obseg investicij kot je možno (obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti) 7. Osnutek odloka o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja v občini M. Sobota komunalna dejavnost (obravnavata samo Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti) 8. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 9. Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu št. 19, z dne 15. oktobra 1982. Predloge, stališča in mnenja Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota k osnutku republiške resolucija bodo posredovani vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 4., 5. in 7. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 6. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem-konferenc delegacij Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti. glede na pogoje investiranja in materialne možnosti. Zato poziva vse organizacije združenega dela in skupnosti, da ponovno preverijo načrtovane naložbe ter za predlog resolucije predlagajo le tiste, za katere imajo zagotovljena finančna sredstva in bodo v nas’ednjcm letu realizirane oz. katere bo dejansko možno izvesti. Vse pripombe iz javne razprave naj organizacije združenega dela, skupnosti in občani posredujejo najkasneje do 5. 12. 1982 na komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Murska Sobota. 2 - DELEGATSKI VESTNIK OSNUTEK RESOLUCIJE 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981-1985 V LETU 1983 1. Osnovne usmeritve in naloge v družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1983 Izhajajoč iz sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 bo ob upoštevanju zaostrenih gospodarskih razmer in uresničevanja politike ekonomske stabilizacije težišče aktivnosti družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1983 usmerjeno v naslednje: — povečanje izvoza blaga in storitev zlasti na konvertibilna področja za zagotovitev in vzdrževanje zunanje likvidnosti in omogočanje nadaljnje gospodarske rasti. Poglabljalo se bo sodelovanje in izboljševalo razmerje v menjavi z obmejnima državama. Izvoz bo temeljil na višjih oblikah sodelovanja in na izvozu proizvodov višje stopnje predelave; — povečanje proizvodnje hrane za večji izvoz kmetijskih in živilskih proizvodov ter za izboljšanje preskrbe prebivalstva. V primarni kmetijski proizvodnji dati poudarek rastlinski proizvodnji predvsem proizvodnji krušnih žit, sladkorne pese in'kr-mnih rastlin. Kmetijsko proizvodnjo bomo intenzivirali tudi z odkupom novih zemljišč, vključevanjem v proizvodnjo neobdelane površine, boljšo izrabo slabo obdelanih površin ter z nadaljevanjem komasacij in melioracij. Pospeševati vse oblike proizvodnega sodelovanja zasebnih kmetijskih proizvajalcev z združenim delom na osnovi dohodkovne soodvisnosti. Z letnim programom zagotoviti učinkovito in racionalno porabo sredstev za inteivencije v proizvodnji hrane. — učinkovitejše gospodarjenje, prilagajanje proizvodnih programov tržnim razmeram, pospeševanje inovacij in racionalizacije dela, učinkovitejše izrabljanje delovnega časa in zmogljivosti ter boljše povezovanje v proizvodno zaokroženo delovno in poslovno močnejše organizacije oz. poslovne skupnosti. Večje bo varčevanje v proizvodnji in porabi. Zaostrila se bo odgovornost za gospodarjenjež družbenimi sredstvi in za izvajanje dogovorjenih nalog; — uskladitev vseh vrst porabe z dejansko razpoložljivimi sredstvi in blagovnimi skladi ter krepitev akumulativne sposobnosti združenega dela, za zmanjševanje inflacijskih pritiskov in krepitve izvozne ponudbe. 2. Materialni okviri razvoja v letu 1983 Glede na doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja občine Murska Sobota ter zaostrene gospodarske razmere bo v letu 1983 možno z večjo produktivnostjo dela, boljšo organizacijo, boljšim dohodkovnim in proizvodnim povezovanjem, smotrnim gospodarjenjem in bolj odgovornim izvajanjem dogovorjenih nalog doseči v občini rast družbenega proizvoda 2,5 %. Industrijska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 2 %, kar bo moč doseči le ob večji in učinkovitejši izrabi obstoječih kapacitet, vseh razpoložljivih materialnih in kadrovskih zmogljivosti ter smotrnejši rabi energije. V kmetijstvu občine bo dosežena rast proizvodnje za okoli 4 %. V KG Rakičan bo na območju občine Murska Sobota predvidoma dosežena proizvodnja 4.005 ton pšenice, 9319 ton koruze, 15.859 ton sladkorne pese. Od proizvodnih količin poljščin bo poleg sladkorne pese prodano še 3.500 ton pšenice. Zasebni kmetijski proizvajalci organizirani v KZ Panonka bodo proizvedli 24.250 ton pšenice, 38.700 ton koruze, 25.800 ton sladkorne pese. Od proizvedenih količin bo predvidoma odkupljen celoten pridelek sladkorne pese in 8.500 ton pšenice. Živalska proizvodnja v družbenem sektorju bo dosegla v KG Rakičan 1.104 ton goved žive teže, 9.272 ton prašičev in 396.000 litrov mleka. Agromerkur bo. preko kooperacije dosegel proizvodnjo 2.800 ton piščancev. Zasebni kmetijski proizvajalci bodo proizvedli 6.200 ton goved, 5.950 ton prašičev in 42 milijona litrov mleka, bd proizvedenih količin bo odkupljeno 5.600 ton goved, 3.000 ton prašičev in 2,700.000 litrov mleka. Ena osnovnih nalog v letu 1983 bo vsestransko in čim bolj učinkovito prizadevanje za povečan izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje. Izvoz na konvertibilno področje se bo v glo-balu povečal za 10 %, posamezne organizacije združenega dela pa bodo dosegle naslednji izvoz: MURA TOZD Perilo —v 000 din MURA TOZD Oblačila MURA TOZD Ženski plašči MURA TOZD Ženska oblačila , IMP DO Panonija Platana TOZD Ledava ABC Pomurka DO Zunanja trgovina ABC Pomurka DO Mesna industrija ABC Pomurka DO Agromerkur ABC Pomurka KZ Panonka ABC Pomurka DO Gozdno in les. gospodar. ABC Pomurka DO Tovarna mlečnega prahu ABC Pomurka DO Živinorejsko veterinarski zavod ZGEP Pomurski tisk TOZD Kartonaža ZGEP Pomurski tisk TOZD Tiskarna RAŠICA TOZD Beltinka Tekstil TOZD Prosenjakovci Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje INTES TOZD Mlinopek Radenska TOZD Diana Radenska TOZD Zvezda Radenska TOZD Moravske toplice Certus TOZD Avtobusni promet LIV Postojna Rogašovci KROG SOBOTA TOZD Obrtništvo (Številčni podatki bodo vnešeni do predloga po uskladitvi planov OZD v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino). Organizacije združenega dela bodo povečevale izvoz preko uvajanja novih programov, usposabljanja kadrov ter prilagajanja organiziranosti, opremljenosti in organizacije dela zahtevam tujih trgov. V osvajanje proizvodnje izdelkov, ki se uvažajo ter v vključevanje v izvoz morajo tehnološko in dohodkovno vključevati tudi drobno gospodarstvo. Uvoz bo v letu 1983 ostal na nivoju leta 1982. Pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala bodo imele absolutno prednost potrebe proizvodnje za izvoz in za osnovno oskrbo občanov. Možnost uvoza opreme bo dana tistim OZD, ki bodo dosegle največje in hitre neto devizne učinke ter prevzele večje planske obveznosti izvoza in deviznega priliva. Ob počasnejši gospodarski rasti v letu 1983 in zahtevi po racionalnem in produktivnem zaposlovanju se bo število zaposlenih v občini povečalo za 2 %, oz. predvidoma za okoli 350 delavcev. V gospodarstvu se bo zaposlenost povečala za 2,1 % oz. 310 delavcev, v negospodarstvu pa za 1,2 % ali 40 delavcev. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli mladi iskalci, zaposlitve s čimer se bo nadaljevala politika zaposlovanja pripravnikov in kadrovskih štipendistov. Organizacije združenega dela bodo v samoupravnih sporazumih o usklajevanju načrtov zaposlovanja opredelile programe ukrepov za razreševanje problematike zaposlovanja ob predvidenih organizacijskih in tehnoloških spremembah proizvodnje. V letu 1983 je potrebno v večji meri izkoristiti možnosti produktivnega zaposlovanja na področju samostojnega osebnega dela in drobnega gospodarstva ter vsestransko proučiti možnosti zaposlovanja invalidnih oseb in delavcev, ki se bodo vrnili z začasnega dela v tujini. V vseh sredinah je potrebno dosledno omejevati vse oblike dela po pogodbi, zmanjševati dopolnilno delo in omejevati po DELEGATSKI VESTNIK - 3 daljšanje delovnega razmerja delavcev, ki so izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino. Ob večjem uveljavljanju kvalitetnih faktorjev gospodarjenja, ooljšo izrabo delovnega časa in doslednim izvajanjem nagrajevanja po delu in rezultatih dela bo produktivnost predvidoma porasla za 0,5—1 %. Sredstva za osebne dohodke bodo v globalu rasla za polovico počasneje od rasti nominalnega dohodka oz. v skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Raven in rast sredstev za osebne dohodke se bo v posameznih organizacijah združenega dela v gospodarstvu razlikovala glede na dbsežen porast proizvodnje in produktivnosti dela, izvoza na konvertibilno področje, znižanje stroškov poslovanja in boljšega izkoriščanja poslovnih sredstev. Organizacije združenega dela negospodarstva bodo razporejale sredstva za osebne dohodke delavcev v odvisnosti od opra-.vljenih programov dela. V globalu bo zagotovljena rast največ do rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Potrebno bo hitrejše izoblikovanje in izvajanje kriterijev nagrajevanja po delu, z boljšim vrednotenjem proizvodnega in ustvarjalnega dela ter pospešeno odpravljati neopravičene razlike v osebnih dohodkih iz preteklih let. Sredstvaza zadovoljevanje skupnih potreb bodo v letu 1983 v globalu rasla ža polovico počasneje od nominalne rasti dohodka. Rast sredstev bo po dejavnostih različna, glede na dogovorjene planske prioritete. Samoupravne interesne skupnosti so dolžne opraviti v letu 1983 selekcijo med posameznimi programi. glede na materialne možnosti prilagoditi standarde in normative ter racionalno gospodariti z družbenimi sredstvi. Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb bodo rasla nominalno za 12 % oz. za polovico počasneje od nominalne rasti dohodka. Občinski upravni organi bodo kot osnovo za določanje obsega sredstev za njihovo delo uveljavljali kriterije in normative sprejete na podlagi realnejše ocenitve potrebnega obsega dela. Z izboljšanjem kadrovske strukture zaposlenih in drugih pogojev bo možno dosledno ugotavljati davke na dohodke občanov iz vseh virov in doseči njihovo dosledno izterjavo. Politika cen bo naravnana k odpravljanju nesorazmerij med cenami in k neposredni kontroli cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za družbeno reprodukcijo ter osnovno potrošnjo občanov. 3. Materialne naložbe V letu 1983 bomo nadaljevali z izvajanjem investicij načrtovanih s srednjeročnim planom ter spremembami in dopolnitvami srednjeročnega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985. V skladu s politiko omejevanja investicijske porabe bodo naložbe usmerjene pretežno v posodobitev in modernizacijo strojne opreme, razširitev obstoječih kapacitet ter dokončanje začetih investicij. Nove investicije bo možno pričeti le če bodo usmerjene v primarno kmetijsko proizvodnjo, izvoz na konvertibilno tržišče, proizvodnjo, ki sloni na domačem znanju, gospodarsko infrastrukturo, nadomeščanje uvoznih surovin ter v-objekte za zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva. Organizacije združenega dela bodo lahko izvajale le tiste investicije, ki bodo zadovoljile dogovorjenim kriterijem prestrukturiranja in bodo dobile soglasje pristojnih komisij za oceno investicij. Organizacije združenega dela gospodarstva načrtujejo za leto 1983 naslednje naložbe: LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci bo razširila in opremila proizvodne prostore. Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov Puconci bo pristopila h gradnii obrata za proizvodnjo mas in aktivirala nov odkop rudnine v Kuštanovcih. Mura bo nadaljevala z investicijo za prehod na avtomatsko krojenje in pričela z deli na izgradnji centralnega skladišča. Sredstva bo vlagala tudi v širitev trgovske mreže. Tekstil TOZD Pletilstvo Prosenjakovci bo razširila proizvodnjo netkanih tekstilnih izdelkov in nadomestila istrošeno strojno opremo. ZGEP Pomurski tisk bo dopolnil opremo za avtomatsko obdelavo podatkov. Tiskarna bo dogradila proizvodne prostore in nabavila opremo za povečanje proizvodnje reklamnih kock ter kupila ofset stroj. Kartonaža pa bo prav tako dogradila proizvodne prostore ter nabavila ustrezno opremo in ofset stroj. Združeni investitorji v okviru SOŽD ABC Pomurka bodo pristopili h gradnji kafilerije. Mesna industrija bo pristopila h gradnji objekta za potrebe . predelave ter investirala v opremo za proizvodnjo komponen-tnih jedi, trajne in poltrajne konzerve. Agromerkur TOZD Proizvodnja perutninskega mesa bo rekonstruirala klavnico. KZ Panonka bo uredila skladišče v Gančanih, deponije pese in industrijski tir v Lipovcih ter preko Hranilno kreditne službe vlagala v naložbe zasebnega sektorja. KG Rakičan bo nakupil 200 ha zemljišč, melioriral 470 ha površin, uredil namakanje. 195 ha površin, pristopil h gradnji nove m.ešalnice krmil in gradnji govejih hlevov za 1.200 stojišč, obnovil 5 ha vinogradov in 4 ha sadovnjakov ter rekonstruiral goveje hleve/ Gozdno in lesno gospodarstvo bo pristopilo k pripravi dokumentacije za rekonstrukcijo žage v Mačkovcih za katero bo tudi zgradil transformatorsko postajo, vlagal v pogozdovanje ter nabavil potrebno mehanizacijo. Fazan Beltinci bo vlagal v rekonstrukcijo grajenih prostorov za'vzrejo divjadi. Sobota bo povečala površine v TOZD Vrtnarstvo ter investirala'v mehansko delavnico, nabavo nove strojne opreme in specialnih transportnih vozil. Certus TOZD Avtobusni promet bo nabavil 8 novih avtobusov. ABC Pomurka DO Zunanja trgovina bo sovlagala v rekonstrukcijo obrata za razsekovanje divjačine. Veletrgovina Potrošnik bo zgradila trgovine v Rogašovcih, adaptirala 2 trgovini ter vlagala v posodobitev trgovske mreže in transportnih sredstev. Radenska TOZD Diana bo pristopila h gradnji vikend hišic - v Gornjih Petrovcih. Agroservis bo začel z. gradnjo hale za tehnične preglede. Poleg navedenih investicij načrtujejo organizacije združenega dela še številne manjše, ki pa so pretežno usmerjene v nadomeščanje zastarele strojne opreme, posodobitev tehnoloških postopkov in modernizacijo transportnega parka. Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture bodo tudi v letu 1983 znatno omejene materialne možnosti za izvedbo . investicij. Zato bodo samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje poleg rednega vzdrževanja infrastrukturnih objektov izvajale le najnujnejše investicije. Cestnokomunalna skupnost bo nadaljevala z deli na cesti Šdlovci — čepinci. Mladinske delovne brigade bodo v okviru MDA Goričko 83 urejevale cestišče na odseku Šalovci — Dolenci v dolžini 4 km in Sebeborci — Andrejci — Ivanovci v dolžini 4 km. V M. Soboti- se bo nadaljevalo z izgradnjo severnega kanalskega kolektorja, v Krogu bo dograjen raziskovalni vodnjak za vodoskrbo mesta Murska Sobota z okolico, po izvedbi hidravličnih izračunov za obstoječo kanalizacijo v Murski Soboti pa se bo pristopilo k razsteževanju kanalizacije. Za nemoteno uresničevanje zastavljene stanovanjske izgradnje se bo nadaljevalo s pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč. Območna vodna skupnost bo nadaljevala z regulacijo Le-dave z ureditvijo nasipov v odseku Rakičan — Ivanci in'regulacijo K ličnice v odseku Cankova — Fikširici v Gerlincih ter uredila nekatere pritoke Ledave. Do za PTT promet.bo pristopila k razširitvi PTT zgradbe in GATC v Murski Soboti, položila koaksialni kabel na relaciji M. Sobota — Radenci, uredila ATC v Moravcih, gradila prenosni sistem Moravci — M. Sobota, Ljutomer — M. Sobota in Rogašovci — Mačkovci ter zgradila in opremila pošto in ATC v Rogašovcih. Elektro Maribor TOZD Elektro M. Sobota bo nadaljeval z vlaganji v elektrodistribucijske objekte in opremo s pomočjo - katerih bo zagotovljena boljša oskrba z električno energijo. V letu 1983 se bo pristopilo k pripravam za izgradnjo plinovoda na relaciji Križevci — M.'Sobota. V letu 1983 bo dokončana izgradnja stanovanjskega bloka, ob ulici Staneta Rozmana v M. Soboti s 24 stanovanji in III. 4 - DELEGATSKI VESTNIK etapa Lendavske sever, pričele pa se bodo izgradnje stanovanjskih blokov M. Soboti ob Stari ulici s 40 stanovanji in Lendavski sever skupno 106 stanovanj ter v Rogašovcih 6 in v Petrovcih 6 stanovanj. Na področju negospodarstva bo v letu 1983 v teku le nekaj investicij. Nadaljevala se bo izgradnja kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu. Pri osnovni šoli Puconci bo pričeta izgradnja telovadnice. Pristopilo se bo tudi h- gradnji osnovne šole Dolenci, ki je dogovorjena s programo'm B in se bo financirala s sredstvi amortizacije. V Černelavcih se bo začelo z gradnjo vzgojno-varstvenega zavoda s 3 oddelki za organizirano varstvo predšolskih otrok. 4. haloge in ukrepi za uresničevanje resolucije Organizacije .združenega dela bodo z letnimi programi konkretno opredelile ukrepe in naloge varčevanja s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo ter ob tem nadaljevali z nadomeščanjem tekočih goriv z domačimi energetskimi viri. Za dosego načrtovane rasti kmetijske proizvodnje bo potrebno pripraviti program proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin. mleka in mesa, pravočasno zagotoviti potreben reprodukcijski material, v organizirano družbeno proizvodnjo vključiti neobdelane površine ter z agrotehničnimi in drugimi ukrepi intenzivirati porabo vseh razpoložljivih kmetijskih površin. Še naprej bodo OZD v skladu z zakonom o intervencijah v proizvodnji hrane združevale sredstva za vzpodbujanje proizvodnje in odkup. SOZD ABC Pomurka in širša družbeno politična skupnost si bodo še naprej prizadevali za odpravo vzrokov izgube v Mesni industriji in izboljšanje pogojev poslovanja, ki bodo omogočili dosego uspešnejših finančno-poslovnih rezultatov. Organizacije s področja gostinstva in turizma bodo zagotovile usklajeno, celovito in pestro turistično ponudbo, ki bo prispevala k povečanju konvertibilnega deviznega priliva. OZD s področja gradbeništva se bodo z večjim povezovanjem z organizacijami iz drugih dejavnosti v večji meri vključevale v izvajanje del v tujini. V občini se .bodo nadaljevali procesi za ustrezno organiziranost izvajalcev gradbene dejavnosti. Pospeševali bomo tehnološko in dohodkovno vključevanje drobnega gospodarstva v industrijsko proizvodnjo združenega dela. Vse organizacije združenega dela in skupnosti bodo dajale večji poudarek raziskovalnemu delu in vključevanju njihovih dosežkov v prakso. V skladu s srednjeročnim programom oblikovanja občinskih blagovnih rezerv bomo v okviru materialnih možnosti povečevali rezerve živil in drugih proizvodov, pomembnih za delovne ljudi in občane. Nadaljevali bomo z izdelavo razvojnega in. organizacijskega koncepta samoupravne interesne skupnosti za preskrbo kot nosilca preskrbe v občini. Organizacije združenega dela bodo pri pripravi planskih dokumentov za leto 1983 kritično ocenile finančno in materialno poslovanje. Z razporejanjem sredstev bo dosežena hitrejša rast sredstev za razširitev materialne osnove dela, zlasti bodo povečana obratna sredstva. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja so organizacije in skupnosti dolžne sproti analizirati izvajanje sprejetih letnih planov poslovanja in takoj sprejemati ustrezne ukrepe. Na področju družbenih dejavnosti je potre’bno ponovno preveriti vse sprejete programe srednjega usmerjenega izobraževanja in jih v večji meri uskladiti s potrebami združenega dela. Mladino je potrebno s.selektivno štipendijsko politiko usmerjati predvsem v deficitarne poklice. V zdravstvu bomo nadaljevali z uresničevanjem stališč in sklepov sprejetih na skupščini občine. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo tekoče spremljale in usklajevale prispevne stopnje z doseženo rastjo dohodka in resolucijskimi usmeritvami. V skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi usmeritvami razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter potrebami in možnostmi si bomo prizadevali za nadaljnjo krepitev samozaščite, varnostne in obrambne pripravljenosti ter ustrezno usposabljali delovne ljudi in občane. Vse OZD in skupnosti morajo do konca leta 1982 pripraviti svoje dokumente o izvajanju planov v letu 1983 in pri tem upoštevali usmeritve in naloge iz te resolucije in resolucije SR Slovenije. 6. Ostali dokumenti Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih: — usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1983 — usklajeni plani OZD v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino za leto 1983; — - akcijski setveni programi; — programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje; — dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983; — program izvajanja politike cen v občini M. Sobota za leto 1983: — odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1983; — bilanca zaposlovanja. ANALIZA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA UVOD Namen predloženega gradiva je prikazati razvoj drobnega gospodarstva v občini ter nosilce razvoja te dejavnosti in ostale udeležence v združenem delu in samostojnem osebnem delu v zadnjih letih, njihovo organiziranost, povezanost, delovanje in uspešnost poslovanja, prisotne težave in probleme ter uresničevanje zastavljenih ciljev. Na osnovi analize bodo preko javne razprave izoblikovana in sprejeta sredi novembra na zborih skupščine občine stališča in program aktivnosti za izboljšanje položaja drobnega gospodarstva v občini ter za pospešitev razvoja te dejavnosti. Gradivo je bilo pripravljeno na podlagi podatkov komiteja za družbeno planiranje, informacij Službe družbenega knjigovodstva in statističnih podatkov ter ob delni pomoči organizacij združenega dela s področja drobnega gospodarstva. 8. Organiziranost drobnega gospodarstva 1. ZDRUŽENO DELO V drobno gospodarstvo uvrščamo organizacije združenega dela, ki zaposlujejo manjše število delavcev (do 125 delavcev) in ki opravljajo individualno oz. maloserijsko proizvndjo ali proizvodnjo v kooperaciji oz. po specialnem naročilu, kakor tudi vse vrste obrtnih storitev v združenem delu. Največja organizacija združenega dela v občini, ki po dejavnosti spada v obrt je ABC Pomurka, DO Agroservis — servis motornih vozil, ki opravlja dela s področja servisiranja in popravila osebnih in tovornih avtomobilov ter kmetijske mehanizacije; tehnične preglede; gumarske, avtokleparska, ličarska ter avtoelektričarska dela. Zaposluje krog 210 delavcev. Pretežno s proizvodno obrtno dejavnostjo se ukvarja DO Kroj. Z 79 zaposlenimi delavci izdeluje predvsem oblazinjeno pohištvo po naročilu ali v manjših serijah, ter zaščitno delavsko konfekcijo. Vmanjši meri pa opravlja tudi krojaške, šiviljske in tapetniške storitve občanom in organizacijam združenega dela. Urarstvo je samostojna organizacija združenega dela in se ukvarja s popravilom in prodajo ur ter nakita. Zaposluje 6 delavcev. DELEGATSKI VESTNIK — 5 V obrtno dejavnost štejemo tudi servise, ki kot poslovne 'enote večjih proizvajalcev gospodinjskih in ostalih strojev delujejo na območju občine Murska Sobota. To so FINOME-HANIKA Celje, poslovalnica M. Sobota s 3 zaposlenimi; GORENJE — Velenje servisna izpostava M. Sobota, ki zaposluje 8 delavcev; ISKRA Kranj, servis M. Sobota z 2 zaposlenima delavcema: BIROSTROJ Maribor —- tehnični servis M. Sobota, kjer je trenutno zaposlen 1 delavec. Poleg teh organizacij, ki po klasifikaciji dejavnosti spadajo v drobno gospodarstvo imamo v občini še OZD, ki se po dejavnosti ne uvrščajo v drobno gospodarstvo, vendar pa njihove posamezne enote opravljajo dela, kijih lahko štejemo v obrt. Te organizacije so: — TOZD Obrtništvo z enotami: frizerstvo, tapetništvo, Kolarstvo, vrvarstvo, kamnoseštvo in teracerstvo, steklarstvo, pleskarstvo ključavničarstvo, kovaštvo, elektroinštalaterstvo, mizarstvo, vodoinštalaterstvo, ter enota za vzdrževanje stanovanj; — Graditelj Beltinci, Komuna Beltinci in Temelj Cankova kot izvajalci zaključnih del v gradbeništvu ter — Dimnikar Beltinci z dejavnostjo čiščenja in preglejeva-nja dimnikov in kurilnih naprav, preglejevanje novograjenih in adaptiranih kurilnih in dimnih naprav, opravljanje meritev, čiščenja zračnikov idr. Posebnost tako po organiziranosti kot po delu predstavlja v drobnem gospodarstvu splošna obrtna zadruga Prekmurka, ki zaposluje 12 delavcev in ima 158 članov. Skrbi za razvoj kooperacijskih odnosov oz. sodelovanje zasebnega sektorja obrti z združenim delom, tako da organizira delo in sklepa pogodbe z OZD in fizičnimi osebami. Za svoje člane opravlja organizacijska, komercialna, administrativna in prodajno-na-bavna dela. Naloge zadruge je tudi skrb za odpiranje novih obratovalnic. Glavni nosilec razvoja samostojnega osebnega dela v drobnem gospodarstvu v občini je obrtno združenje, ki skrbi za pospeševanje skladnejšega razvoja drobnega gospodarstva, povezuje obrtnike, kijih usmerja pri njihovem delu ter skrbi za povezavo ž OZD. Število zaposlenih v dejavnosti obrt in osebne storitve seje po podatkih SDK v obdobju 1975—1981 postopoma zmanjševalo od 268 na 242 delavcev, ali povprečno letno za 1,7%. Gibanje 'števila zaposlenih v združenem delu drobnega gospodarstva je bilo naslednje: 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Indeks Povprečna 81 —75 letna rast 268 259 273 238 244 237 242 90 — 1,7 Kvalifikacijska struktura zaposlenih se je izboljšala v korist delavcev s srednješolsko izobrazbo in kvalificiranih delavcev, medtem ko se je število visokokvalificiranih in pol-kvalificiranih delavcev zmanjšalo. Neugodno je tudi veliko povečanje števila nekvalificiranih delavcev. V letu 1981 je bilo v skupnem številu zaposlenih 60 % kvalificiranih delavcev. Število zaposlenih v združenem delu obrti po kvalifikacijski strukturi v letih 1978 in 1981 prikazuje naslednja tabela: Leto Vsi Visoka 1978 261 — 1981 280 — Višja Srednja 2 14 2 18 Nižja VKV 13 29 6 28 KV PKV NKV 152 41 10 168 20 38 2. SAMOSTOJNO OSEBNO DELO Samostojno osebno delo v obrtni dejavnosti seje v zadnjih letih močno razvilo. Število vseh obrtnikov je naraslo od 704 v letu 1975 na 894 obrtnikov v letošnjem letu, kar je za 27 %. Število rednih obrtnikov seje v tem obdobju povečalo od 581 na 6o9 obrtnikov, kar je za 15 %, število obrtnikov, ki opravljajo obrtno dejavnost kot postranski poklic pa je naraslo od 123 na 225 obrtnikov oz. za 83 %. Število obrtnikov postranskega poklica se je v zadnjih letih povečevalo hitreje kot število rednih obrtnikov. Vzrok temu je iskanje dopolnilnega zaslužka ob rednem delu v OZD, pa tudi manjše tveganje, saj jim redna obrt pri določenih dejavnostih nebi zagotavljala enakomernega in zadostnega zaslužka. Od leta 1975 do leta 1981 seje število rednih obrtnikov povečalo za 15 % ali za 2,4 % povprečno letno. Najbolj je poraslo število elektrotehničnih obratovalnic, avtoprevoznikov, obratovalnic stavbne dejavnosti in izdelovalcev izdelkov iz plastičnih mas. Močno su upadle obratovalnice v nekovinski dejavnosti, tekstilni in živilski dejavnosti ter opravljanju osebnih storitev. Zlasti upada število obrtnikov tradicionalnih obrti kot so lončarji, mlinarji, kolarji, kovači ipd. . Število in gibanje rednih obrtnikov po vrstah dejavnosti prikazuj e naslednj a tabela: Vrsta dejavnosti 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Ind. 81 75 Pov. • let. rast 76—81 nekovinska 15 14 15 8 7 7 6 40 —12 kovinska 68 68 73 74 74 71 75 110 1,6 elektrotehična 7 7 . 10 16 11 17 18 257 17,0 lesna 28 31 36 35 36 37 38 *135 5,1 tekstilna 32 32 30 26 24 24 22 69 -6 usnje-guma 9 10 10 9 9 8 8 89 —1,9 živilska 38 39 37 31 30 32 33 87 —2,3 raznovrstna 26 26 28 26 32 36 35 135 5,1 stavbna 56 62 61 67 67 73 76 136 5,3 storitvena 130 129 162 143 125 115 107 82 —3,3 SKUPAJ 409 418 462 429 415 420 418 102 0,3 gostinstvo 96 103 104 104 107 109 111 116 2,5 avtoprevozništvo 76 75 80 86 108 129 139 183 10,6 SKUPAJ 581 596 646 619 630 658 668 115 2,4 Obrt kot postranski poklic se je v zadnjih sedmih letih močno razmahnila. Povprečno letno je bila dosežena 8% rast. Najbolj so se povečale obratovalnice v elektrotehnični, raznovrstni (plastika; izdelovanje drobnih predmetov iz kovin, papirja, tekstila; cvetličarstvo ipd.) in storitveni dejavnosti, zmanjšalo pa se je njihovo število v nekovinski dejavnosti in lesni dejavnosti. Število oseb, ki se ukvarjajo z obrtjo kot postranskim poklicem po vrstah v letih 1875—1981 je bilo naslednje: 6 — DELEGATSKI VESTNIK Vrsta dejavnosti 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 Ind. 81 75 pov. let rast 76—81 nekovinska 7 5 6 5 5 4 4 57 —8,9 kovinska 31 33 32 32 28 34 34 109 1,4 elektrotehičn? 4 4 6 6 12 17 17 425 27,3 lesna 25 23 21 20 20 19 20 80 —3,7 tekstilna 16 15 17 21 17 21 17 106 1,0 usnje-guma 2 2 1 2 2 2 2 100 — živilska 14 17 18 19 14 14 16 114 2,2 raznovrstna 5 7 12 10 9 11 13 260 17,3 stavbna 14 13 17 18 15 13 15 107 1,1 storitvena 5 5 5 23 43 49 55 - — SKUPAJ 123 125 135 156 165 184 193 157 7,8 avtoprevozništvo — — — — — 1 1 — gostinstvo — — — — — 2 2 — — SKUPAJ 123 125 135 156 165 187 196 159 8,0 V naslednji tabeli je prikazano število obrtnikov, v občini Murska Sobota po vrstah dejavnosti po stanju dne 1. 10. 1982. Vrsta dejavnosti Redni število % Postranski Skupaj število % število o/o 1. Nekovinska 6 0,9 4 1,7 10 1,1 2. Kovinska A. popravila in vzdrž. 75 11,2 39 17,3 . 114 12,8 cestnih vozil 20 3,0 7 3,1 27 3,0 B. precizna mehanika C. izd. kovin, izdelkov '4 0,6 1 0,5 5 0,6 (ključavničar.) 51 7,6 31 14,8 82 9,2 3. Elektrotehična A. gosp, aparati in elektro- 19 2,8 18 8,0 37 4,1 inštalat. 13 1,9 13 5,8 26 2,9 B. RTV mehnika 6 0,9 5 2,2 11 1,2 4. Lesna 35 5,2 22 9,8 57 6,4 5. Tekstilna 22 3,3 19 8,4 41 4,6 6. Usnje, guma 6 0,9 4 1,8 10 1,1 A. usnje-krzno 5 0,7 4 1,8 9 1,0 B. guma 1 0,2 — — 1 0,1 7. Živilska 31 4,6 17 7,6 48 5,4 A. kruh pecivo 17 2,5 — — 17 1,9 B. meso, mesni izdelki C. ostalo (kaša, pijača, 2 0,3 1 0,5 3 0,3 olje) 12 1,8 16 ' 7,1 28 3,2 8. Raznovrstna 40 6,0 17 7,6 57 6,4 A. plastičarji 24 3,6 2 0,9 26 2,9 B. drugi 16 2,4 15 6,7 31 3,5 9. Stavbna 79 11,8 18 8,0 97 10,8 A. inštalatersko 7 1,1 5 2,2 12 1,3 B. izdar.-fasadersko 32 4,7 1 0,5 33 3,7 C. zaključna dela (ostalo) 40 6,0 12 5,3 52 5,8 10. Storitvena 107 16,0 63 28,0 170 19,0 A. frizerstvo 22 3,3 7 3,1 29 3,2 B. drug, osebne storitve C. štor, z gradb. kmet. 14 2,1 6 2,7 20 2,2 mehanizacijo 71 10,6 50 22,2 121 13,6 Skupaj 1—10 420 62,7 221 98,2 641 17,7 11. Gostinstvo 114 17,1 2 0,9 116 13,0 12. Avtoprevozniki 135 20,2 2 0,9 137 15,3 A. prevoz oseb 16 2,4 1 0,45 17 1,9 B. prevoz blaga 119 17,8 1 0,45 120 13,4 SKUPAJ 1-12 669 100,0 225 100,0 894 100,0 Naj večji delež v skupnem številu obrtnikov zavzema storitvena dejavnost in sicer 19 %, velik je tudi delež avtoprevoznikov 15,3 % in gostincev 13 %. Močno je razvita tudi kovinska obrt z 12,8 %, ter stavbna obrt (zidarji — fasaderji in zaključna dela v gradbeništvu) z 10,8 % udeležbo v strukturi. Najmanj obrtnikov se ukvarja s predelavo usnja in gume ter nekovinsko dejavnostjo (lončarstvo) 1,1 %, slabo pa je zastopana tudi elektrotehnična dejavnost s 4,1 %. Od skupnega števila vseh obrtnikov je‘75 % rednih obrtni- kov in 25 % obrtnikov, ki jim je obrt postranski poklic. Postranskih obrtnikov ni v dejavnosti peka kruha in peciva ter popravila gumarskih izdelkov. Največji delež popoldanskih obrtnikov zasledimo v elektrotehnični obrti 49 %, zelo malo pa jih je med avtoprevozniki, gostinci in zidarji. Samostojno osebno delo v drobnem gospodarstvu je v letu 1981 zaposlovalo povprečno okrog 1260 ljudi. Zaposlenost je napram letu 1980 porasla za 10 %. STRAN 20 VESTNIK, 4. NOVEMBRA 1982 Gibanje zaposlenosti od leta 1977 do 1981 prikazuje naslednja tabela: Leto Lastniki KV Delavci NKV Skupaj Skupaj (lastn. — delavci) 1977 646 228 182 410 1056 1978 619 243 206 449 1068 1979 630 270 232 502 1132 1980 66? 275 210 485 1147 1981 669 350 262 592 1261 Podatki zajemajo redne obrtnike vključno avtoprevoznike in gostince. Kvalifikacijska struktura zaposlenih se je v zadnjih letih stalno izboljševala v korist KV delavcev. Največ delavcev pretežno KV zaposluje stavbna obrt, storitvena obrt, kovinska ter lesna obrt. V vseh ostalih vrstah dejavnosti pa je relativno malo zaposlenih. Obrtne obratovalnice so skoncentrirane v ravninskem predelu občine, v mestu M. Sobota in okolici, kjer je tudi dosti prebivalstva in so potrebe največje. V oddaljenejših krajih-po Goričkem in v obmejnih vaseh pa še vedno primanjkuje obrtnikov, predvsem osebnih storitev (frizerjev, fotografov, kemičnih čistilcev ipd.) ter vzdrževalcev cestno-motomih vozil in mehanikov za popravilo kmetijske mehanizacije. Število obratovalnic zasebne obrti brez gostilničarjev in avtoprevoznikov po Krajevnih skupnostih je bilo po stanju L 1. 1981 naslednje Krajevna skupnost redni Število postr. obratov Skupno število skupaj obratov, na 10.000 preb. 1. Bakovci 6 2 8 54 2. Beltinci 22 3 25 116 3. Bodonci 1 3 4 39 4. Bogojina 6 9 15 92 5. Bratonci 2 1 3 < 42 6. Brezovci 1 1 2 26 7. Cankova 9 3 12 51 8. Čepinci 3 3 6 5 9. Černelavci 9 6 6 167 10. Dokležovje 10 2 12 124 ILGančani 7 2 9 83 12. Gederovci 6 6 12 132 13. G. Petrovci 15 7 22 97 14. Grad 12 8 20 65 15. Ižakovci • 7 5 12 137 16. Hodoš 1 2 3 60 17. Križevci 9 5 14 104 18. Krog 5 8 13 95 19. Kuzma 10 3 13 61 20. Lipa 3 3 6 81 21. Lipovci 2 3 5 51 22. Mačkovci 16 8 24 105 23. Martjanci 13 6 19 77 24. Melinci 2 — 2 21 25. Murska Sobota 146 40 186 154 26. Pertoča 2 1 3 19 27. Prosenjakovci 6 5 11 109 28. Puconci 15 6 21 101 29. Rakičan 7 1 8 60 30. Ratkovci 2 2 4 82 31. Rogašovci 10 10 20 74 32. Selo-Fokovci 2 3 5 80 33. Šalovci 4 — 4 40 34. Tešanovci 5 4 9 72 35. Tišina 17 10 27 78 36. Zenkovci 6 3 9 81 Občina 420 184 604 94 Največ obrtnih obratovalnicje v "KS Murska Sobota 186, v KS Černelavci 36, KS Tišina 27, KS Beltinci 25 in KS Mačkov ci 24. Relativno največ obrtnikov na 10.000 prebivalcev pa je v KS Černelavci in sicer 167. Najmanj obrtnih obratovalnic zasledimo v KS Melinci in KS Brezovci 2, KS Pertbča in KS Hodoš 3 ter KS Ratkdvci, KS , Bodonci in KS Šalovci 4. Glede na število prebivalcev pa je najmanj obrtnikov v KS Pertoča in sicer 19 na 10.000 prebival- cev. 3. POVEZOVANJE MED IZVAJALCI DROBNEGA GOSPODARSTVA IN DROBNEGA GOSPODARSTVA Z INDUSTRIJO Zaradi raznovrstnosti dejavnosti s katerimi se ukvarjajo, se organizacije združenega dela iz obrti medsebojno ne povezujejo. Agroservis, Kroj in Urarstvo se poslovno navezujejo na industrijske OZD. Tako je Agroservis kooperacijsko povezan s Tehnostrojem iz Ljutomera s katerim skupno proizvaja traktorske prikolice in poslovno tehnično sodeluje s Panonijo. Je član Poslovne skupnosti malega gospodarstva Slovenije in gospodarske zbornice Slovenije,- Kroj se od lanskega leta povezuje z Muro. Sodelovanje je glede na uspešnost dokaj različno, saj jim neustrezna oprema pri določenih artiklih ne daje možnosti ustvarjanja višjega dohodka. Za del proizvodnje oblazinjenega pohištva so v teku razgovori o trajnem poslovnem sodelovanju s Šlovenijalesom. Za povezovanje drobnega gospodarstva v samostojnem osebnem delu med seboj in OZD v največji meri skrbi Splošna obrtna zadruga Prekmurka. Ta organizacija združenega dela ima 158 članov, od tega 134 aktivnih kooperantov. Zadruga s svojimi člani sodeluje pri izvajanju najrazličnejših del v privatnem sektorju in za OZD tako v občini kotzunaj njenih meja. Od celotnega prometa odpade na združeno delo kar 70 % proizvodnje in storitev članov zadruge. Največji delež v proizvodnji prispevajo plastičarji, mizarji in ključavničarji, v storitveni dejavnosti pa obrtniki, ki opravljajo zaključna dela v gradbeništvu. Člani zadruge se s svojo proizvodnjo in storitvami poslovno povezujejo s preko 85 organizacijami združenega dela v SR Sloveniji in okoli 40 OZD iz ostalih republik. Preko organizacij se tudi uspešno vključujejo v izvoz. Najpogosteje sodelujejo z OZD v občini, Metalko Ljubljana, Ohisom iz Skopja, Podjetjem za avtomatizacijo prometa Ljubljana, Mizarstvom Maribor, Slovenijalesom, Sateksom iz Sarajeva, Tubo Ljubljana idr. II. Cilji in naloge razvoja drobnega gospodarstva v letih 1981 — 1965 V planskem obdobju 1981 —1985 je dan velik poudarek hitrejšemu in celovitejšemu Razvoju drobnega gospodarstva v občini. Razvoj bo usmerjen zlasti v dopolnjevanje proizvodnih programov OZD s področja industrije in gradbeništva z različnimi oblikami kooperacije ter v pospešitev tržne ponudbe z artikli, ki so tehnološko manj zahtevni, se izdelujejo v manjših serijah in v ve'čji meri nadomeščajo uvoz. Teži se k izboljšanju vseh vrst storitev za vzdrževanje in servisiranje tehničnih izdelkov, stanovanjskega fonda, bele tehnike, strojne opreme in mehanizacije v kmetijstvu ter v boljše zadovoljevanje osebnih in drugih potreb občanov. Zastavljena usmeritev razvoja drobnega gospodarstva bo vzpodbujana z raznimi ekonomskimi in drugimi pogoji, tako v okviru občinske cenovne, davčne in kreditne politike, kot v okviru priprave vseh urbanističnih izvedbenih aktov, kjer se bodo upoštevale potrebe po poslovnih prostorih drobnega gospodarstva. Z uresničevanjem zastavljenih ciljev pri pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva in doslednim produktivnim zaposlovanjem v združenem delu in samostojnem osebnem delu bo v tem planskem obdobju družbeni proizvod obrtne dejavnosti naraščal povprečno letno za 2,7 % oz. hitreje kot V povprečju celotnega gospodarstva občine (2,4 %), 8 — DELEGATSKI VESTNIK III. Poslovni uspeh in aktivnosti nosilcev dejavnosti drobnega gospodarstva 1. ZDRUŽENO DELO V strukturi družbenega proizvoda občine seje delež obrti združenega dela v skupnem DP znižal od 1,9 % (v SRS 2,6 %) v letu 1975na 1,6 %(vSRS3,l %)vletu 1980. Vzrok temu je znatno hitrejši razvoj ostalih dejavnosti gospodarstva občine. V letu 1981 so OZD s področja obrti in osebnih storitev dosegle 271.686.000 din celotnega prihodka ali 1,2 % celotnega prihodka gospodarstva občine (v SRS 2,3 %). Udeležba obrti v celotnem prihodku se v zadnjih sedmih letih ni bistveno spremenila (v letu 1975 je znašala v občini 1,1 %, v SRS 3,2 %) njegova rast pa je bila 33,8 % (v SRS 18,6) povpiečnoletno, kar je za 2,2 (v SRS 7,2) indeksne točke počasneje od dosežene rasti v gospodarstvu. Rast porabljenih sredstev je bila v obrti nekoliko hitrejša i od povprečja v gospodarstvu. V letu 1975—1981 je bila dosežena 39,3 % (v SRS 19,2 %) povprečna rast porabljenih sredstev na leto oz. za 3 ind. točke hitreje (v SRS za 5,4 ind. točk počasneje) od rasti v gospodarstvu. V lanskem letu so OZD iz obrti ustvarile 59,103.000 din dohodka, kar predstavlja 1,3 % (v SRS 3,4 %) dohodka gospodarstva občine. V letu 1976 je znašala ta udeležba 2,1 % (v SRS v letu 1975 6,4 %). Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev je rast dohodka v obrti znatno pod povprečno rastjo gospodarstva. Povprečna rast v zadnjih sedmih letih znaša 21,5 % (v SRS 17,5 %) in je za 12 (v SRS 12,7) indeksnih točk pod povprečjem gospodarstva. Tudi čisti dohodek se je v obrti gibal precej počasneje od rasti v gospodarstvu. Povprečna letna rast 18,9 % je bila za 11 indeksnih točk manjša. Udeležba čistega dohodka v strukturi dohodka gospodarstva pa se je znižala od 2,2 v letu 1976 na samo 1,4 % (v SRS 3,8 %) v lanskem letu. OZD obrti in osebnih storitev so v obdobju 1975—1981 dosegle naslednje poslovne rezultate: — v 000 din — v tekočitcenah Leto Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisti dohodek 1975 47.414 29.047 18.367 — 1976 51.869 30.575 21.294 20.039 1977 65.629 38.030 27.599 24.920 1978 68.812 38.001' 30.811 26.051 1979 91.250 49.189 42.061 37.419 1980 171.121 122.683 48.438 42.210 1981 271.686 212.583 59.103 47.695 Ob primerjavi podatka dohodek na zaposlenega ugotavljamo, da OZD obrti dosegajo nižje vrednosti od povprečja v gospodarstvu, razlika v.višini pa se povečuje. V SRS je dohodek na delavca v letu 1981 znašal v obrti 350.237, kar je bilo za 72.978 din več od povprečja v gospodarstvu. Višina dohodka na delavca je bila v obdobju 1976—1981 naslednja: — v din — v tekočih cenah Leto v OZD obrti V gospodarstvu gospodar. Razlika — obrt 1976 82.217 92.949 10.732 1977 101.096’ 111.787 10.691 1978 128.381 160.471 32.090 1979 170.289 194.087 23.798 1980 204.380 257.985 53.605 1981 244.228 336.892 92,664 Tudi ostali pokazatelji uspešnosti gospodarjenja so v OZD obrtne dejavnosti slabši od gospodarstva kot celote. Zaradi zelo hitre rasti porabljenih sredstev upada ekonomičnost poslovanja. .Akumulativna sposobnost je bila v letih 1979 in 1980 nad povprečjem gospodarstva, vendar pa je vlanskem letu ponovno slabša, saj je njena stopnja v obrti znašala 7,5 % (v SRS 8,3 %), v gospodarstvu pa 8,3 % (v SRS 6,0 %). Sredstva za reprodukcijo v zadnjih dveh letih niso dosegla nobene rasti. V letu 1981 seje reproduktivna sposobnost obrti zmanjšala za 50 % (v SRS izboljšala za 2 %) glede na predhodno leto, medtem ko je gospodarstvo doseglo manjšo rast. Zaradi slabših poslovnih rezultatov so bili tudi osebni dohodki zaposlenih v tej dejavnosti v vseh letih razen v 1976. letu nižji od povprečja v gospodarstvu. Višino in gibanje povprečnih neto osebnih dohodkov na zaposlenega prikazuje naslednja tabela: — V din — v tekočih cenah Leto Obrt Verižni indeks Gospodar. Verižni indeks Razlika gospodar. — obrt 1975 2.895 — 3.027 — 132 1976 3.902 135 3.604 119 298 1977 3.982 102 4.306 119 324 1978 4.842 122 5.147 120 305 1979 6.072 125 6.346 123 274 1980 6.842 113 7.719 122 877 1981 8.812 129 9.838 127 1.026 Razlika v višini osebnih dohodkov se v Zadnjih letih močno povečuje. V SR Sloveniji je znašal povprečni izplačani neto osebni dohodek na delavca v letu 1975 v obrti 3.370 din in v gospodarstvu 3.332 din ter v letu 1981 v obrti 11.299 din in v gospodarstvu 11.236 din. Zaposleni v obrti dosegajo v SR Sloveniji višje osebne dohodke od povprečja v gospodarstvu, kar pa ne velja za občino Murska Sobota. 2. SAMOSTOJNO OSEBNO DELO V celotni strukturi družbenega proizvoda občine zavzema samostojno osebno delo obrti, gostinstva in prometa v zadnjih petih letih relativno enak delež. Opazna so enaka gibanja deleža samostojnega osebnega dela v strukturi družbenega proizvoda v občini in SR Sloveniji. Od 2,9 % deleža v DP obrti (SRS 2,1 %), gostinstva 0,6 % (SRS 0,4 %) in prometa 0,6 % (SRS 0,7 %) v letu 1975 seje njihova udeležba %letu 1980 v DP obrti zmanjšala na 2,8 % (SRS 2,4 %), medtem ko seje v gostinstvu (SRS 0,4 %) in prometu (SRS 0,9 %) povečala na 0,8 % V tabeli je prikazan družbeni proizvod samostojnega osebnega dela po letih: — v 000 din ' — v tekočih cenah Leto DP občine DP zasebnega sektorja obrt gostinstvo promet 1975 1.413.108 41.231 8.837 8.610 1976 1.724.392 47.510 11.246 10.609 1977 2.117.223 52.021 10.409 12.246 1978 2.641.223 74.035 19.447 18.478 1979 3.413.096 105.659 21.717 30.205 1980 4.835.536 136.286 37.759 38.952 Poslovna uspešnost samostojnih obrtnikov posameznih dejavnosti in relativna razmerja med njimi so ugotovljena ha podlagi podatkov Uprave za družbene prihodke. Od celotnega dohodka, ki so ga ustvarili vsi zavezanci po dohodku v občini, odpade naj večji delež realizacije (cca 31 %) na stavbno obrt, kovinsko obrt (cca 24 %) ter na raznovrstno obrt (cca 12 %). Majhen delež beležijo obrtniki posebnih storitev. V posameznih dejavnostih zasebne obrti je zaposlenih različno število delavcev. Tako so bile najproduktivnejše panoge (celotni dohodek na delavca): plastičarstvo, finomehanika, RTV mehanika, elektroinštalaterstvo ter popravilo bele tehnike, storitve z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo ter nekovinske stroke. Produktivnost omenjenih dejavnosti dokazuje tudi dejstvo, da npr. 18,5 % zaposlenih v kovinski obrti ustvari čez 22 % realizacije, po drugi strani pa cca 8 % zaposlenih v osebnih storitvah le 5 % celotnega dohodka. Delež" poslovnih stroškov v celotnem dohodku je v samostojnem osebnem delu relativno visok cca 76 % in se giblje od 42 % v nekovinski dejavnosti do cca 86 % v elektrotehnični dejavnosti (RTV mehaniki). Dohodkovno so najuspešnejši predstavniki raznovrstne obrti (plastičarji) stavbne (zidarji), elektrotehnične-in lesne dejavnosti. Relativno nizek dohodek na posameznega samostojnega obrtnika se beleži v dejavnostih: osebne storitve (frizerji), tekstilni (šivilje) ter nekovinski (lončarji) dejavnosti. Ugotavljamo, da odpade v povprečju pri samostojnih obrtnikih več kot 70 % celotnega dohodka na poslovne stroške. Delež dosežen-ega čistega dohodka v celotnem dohodku znaša okoli 30 % od tega odpade na družbene obveznosti približno 40 %. Ostanek dohodka ne omogoča dovolj sredstev za hitrejšo širitev materialne osnove dela. Akumulativnost zasebne obrti v celoti je nizka, zlasti v storitvenih dejavnostih. IV. Investicije L ZDRUŽENO DELO Organizacije združenega dela s področja obrti so v zadnjih petih letih vložile v osnovna sredstva skupno 24.746.000 din. Po posameznih letih je bila za investicije porabljena naslednja višina sredstev: ' - v 000 din - v tekočih cenah Leto Kroj Agroservis Skupaj 1977 1.099 1.490 2.589 1978 540 2.107 2.647 1979 749 2.991 3.740 1980 615 4.378 4.993 1981 63 10.714 10.777 SKUPAJ: 3.066 21.680 24.746 Na investicije DO Agroservis odpade 87,6 % celotne vrednosti. Realizirane so bile investicije v podaljšanje hale za osebni oddelek in proizvodne hale za kleparski oddelek, adaptirani tovorni in traktorski oddelek ter zgrajena proizvodna hala in nabavljena ustrezna oprema. Investicije v DO Kroj so bile manjšega obsega. 2. SAMOSTOJNO OSEBNO DELO Podatkov o investicijah v samostojno osebno delo, ni in je o njih možno sklepati le na osnovi na novo odprtih obratovalnic. Obrtno združenje razpolaga le s podatki o naložbi v gostinstvo. Tako je bilo v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 novozgrajenih 14 in adaptiranih 6 gostinskih objektov. V. Problematika razvoja drobnega gospodarstva Dejavnost drobnega gospodarstva je v preteklih letih tako v združenem delu kot samostojnem osebnem delu stagnirala in zaostaja za razvojem drugih panog v občini. Kljub danim prioritetam in prizadevanjem v tem obdobju za hitrejši in bolj organiziran razvoj, pa se drobno gospodarstvo v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah še vedno srečuje z ranovrstno problematiko. Čuti se pomanjkanje nekaterih osnovnih surovin, materiala, pogonskih surovin, repromateriala in rezervnih ter nadomestnih delov. Primanjkuje predvsem surovin katerih substance so iz uvoza. Družbene organizacije drobnega gospodarstva rešujejo pomanjkanje s samoupravnim sporazumevanjem, združevanjem dela in-Sredstev s proizvajalci materialov oz. surovin, člani obrtnih zadrug s skupnimi nastopi in iskanjem virov organizirano preko obrtne zadruge ali individualno, medtem, ko je preskrbljenost storitvene zasebne obrti odvisna od iznajdljivosti in poznavanja trga vsakega posameznika. Posledica nizke akumulativne sposobnosti drobnega gospodarstva je tudi pomanjkanje poslovnih prostorov. Velik del organizacij in samostojnih obrtnikov razpolaga z začasnimi oz. najetimi poslovnimi prostori. Zgradbe so stare in dotrajane in v večini primerov ne zadoščajo vsem minimalnim tehničnim in higienskim pogojem. Takšno stanje je pogojevala tudi praksa, da so poslovne prostore, ki so lokacijsko najugodnejši zasedle predvsem pisarne, skladišča večjih OZD, zastopništva, predstavništva itd. Medsebojno sodelovanje in informiranje je v drobnem gospodarstvu še izredno šibko. V občini ne obstaja raziskovalna inštitucija, katere izsledki bi se lahko neposredno brez določenih prilagajanj uporabljali-v obratovalnicah drobnega gospodarstva. Tudi obrtne OZD, predvsem pa zasebniki nimajo dovolj finančnih sredstev in sposobnosti, da bi sami financirali določene raziskave in neposredno uvajanje znanstvenih dosežkov tehnično-ekonomskega značaja v prakso. Boljšo tehnično opremljenost OZD in zasebnih obrtnikov otežkočajo težave pri nabavi opreme, zlasti specializiranih delovnih priprav na domačem tržišču ter z deviznimi predpisi omejena možnost uvoza osnovnih in obratnih sredstev. Za nekatere specifične, tehnološko visoko razvite in zahtevne obrti je uvozna omejitev (400.000 din za osnovna sredstva) prenizka in so prisiljeni kupovati v tujini zastarelo tehnologijo. Na področju obračunavanja in zajemanja celotnega dohodka, stroškov in čistega dohodka so določene stvari še nedodelane, zaradi česar prihaja do določenih problemov in nerealnega ter destimulativnega obdavčevanja, kar ne vpliva stimulativno na prizadevanja samostojnih obrtnikov za večje ustvarjanje dohodka. Nezadostna in pomanjkljiva je tudi informiranost samostojnih obrtnikov glede obdavčevanja in načina zajemanja vseh družbenih obveznosti. V drobnem gospodarstvu se opaža tudi problem kadrovske strukture zaposlenih. Obrtna dejavnost zahteva v večini primerov delovno silo proizvodnih profilov, za katere pa je pri mladih premalo zanimanja. Postavlja se vprašanje vrednosti praktično pridobljenega znanja učencev usmerjenega izobraževanja in njihove sposobnosti samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti. V zasebnih proizvodnih obrtnih dejavnostih se čuti potreba po sprostitvi zgornje meje števila zaposlenih, medtem * ko se v storitveni obrti ugotavlja vedno večje pomanjkanje števila zaposlenih. Starostna struktura obrtnikov je v teh dejavnostih najvišja. Med mladimi je manjši interes za storitvene dejavnosti, kot za proizvodne dejavnosti. V občini še vedno ne obstaja nobena pogodbena organizacija združenega dela. Pri zasebnih obrtnikih prevladuje bojazen, da s prehodom v pogodbeno organizacijo nebi zmogli administrativnih del, ki jih zakon predpisuje za poslovanje pogodbenih organizacij v enakem obsegu kot za ostale OZD, ne glede na njihovo velikost. Še vedno je v občini prisoten problem opravljanja obrtnih storitev prebivalstvu na »črno«. Tako imenovani »šušmarji« so najbolj aktivni predvsem v dejavnostih, kijih najbolj primanjkuje. • VI. Uresničevanje ciljev in nalog razvoja drobnega gospodarstva v prvih dveh letih tekočega srednjeročnega obdobja Dinamika uresničevanja ciljev in nalog razvoja drobnega gospodarstva v občini je še vedno prepočasna. V organizacijah združenega dela obrti se s srednjeročnim planoin načrtovane naloge ne uresničujejo. Zastoj je opazen v .investicijski dejavnosti, v poslovno tehničnem sodelovanju z drugimi organizacijami in samostojnimi obrtniki. Pri večini organizacij združenega dela drobnega gospodarstva se zaradi zaostrene gospodarske situacije prelaga večina planiranih nalog v naslednja leta srednjeročnega obdobja. Obrtna zadruga Prekmurka je sicer uspela pridobiti večje 10 - DELEGATSKI VESTNIK število članov, vendar je neposredno sodelovanje in vključevanje njihovih članov v združeno delo preslabo. Posamezni obrtniki so različno pripravljeni sodelovati pri izvajanju del, njihova opremljenost je v glavnem preskromna, roki izvajanja in delovna disciplina še ne dosegajo ustrezne ravni. Kljub danim možnostim v občini še ne deluje nobena pogodbena organizacija združenega dela. Prav tako je premajhna povezanost zadruge s samostojnimi obrtniki, ki opravljajo storitveno dejavnost Število samostojnih obrtnikov ne narašča s predvideno dinamiko. V obdobju od 1980. do 1982. leta je skupno število vseh obrtnikov naraslo na 894. Rast obrtnikov, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic se v strukturi vseh nenehno povečuje, saj je število le-teh naraslo za 20 %, rednih pa le za okoli 2 %. Opazno je tudi večje opravljanje obrtnih storitev »na črno« oz. »šušmarjenje«. V okviru deficiramih dejavnosti je v letih 1981 in 1982 • odprlo obratovalnico sledeče število samostojnih obrtnikov: Redni Postranski 1981 1982 1981 1982 Lončarstvo 1 4 — — Avtomehanika 2 — 1 Servis gosp, strojev — 1 1 — RTV mehanika — 1 — — Servis kmet, strojev — — 1 — Sodarstvo — — 1 — Ključavničarstvo 2 1 — 1 Čevljarstvo — — . — 2 Inst. za vodov, in centr. — 1 — 3 Kleparstvo — — — 1 Keramičarstvo 2 — — — Iz števila na novo odprtih obratovalnic v zadnjih dveh letih vidimo, da se še vedno prepočasi uresničuje zastavljena prioriteta razvoja deficitarnih dejavnosti. Vil. Usmeritve in ukrepi za akcijo hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva v občini Za hitrejši in kvalitetnejši razvoj drobnega gospodarstva bo potrebno dosledneje izvajati in izpolnjevati zastavljence cilje in naloge ter čimprej odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in slabosti. Glavne razvojne usmeritve in naloge so: 1. Temeljna usmeritev drobnega gospodarstva združenega -dela in samostojnega dela s sredstvi, ki so v lasti občanov, mora biti predvsem v hitrejšem razvijanju njegove vloge kot komplementarne dejavnosti z industrijskimi in drugimi večjimi OZD v gospodarstvu ter v zadovoljevanju potreb krajanov, v cilju večje specializacije proizvodnje, širjenja ih izboljšanja ponudbe izdelkov in storitev za domači trg in izvoz. 2. Obrtna zadruga mora postati skupaj z obrtnim združenjem še v večji meri kot dosedaj nosilec razvoja drobnega gospodarstva, predvsem zasebnega sektorja. Organizirati se mora tako, da na podlagi raziskovanj novih tehnološko proizvodno intenzivnih, in razvojnih programov pridobiva nove člane oz. že včlanjene zasebne obrtnike usposobi za kompleksno in kvalitetno opravljanje prevzetih del ter za skupen nastop na trgu. 3, Preiti mora na dolgoročno sodelovanje z organizacijami združenega dela, ob boljšem poznavanju kapacitet in sposobnosti članov, zagotavljati potrebna obrtna sredstva in skrbeti za stalne oz. realne cene. 4. V okviru obrtne zadruge je smotrna ustanovitev in organiziranje razvojne službe, kar bo zagotovilo strokovno spremljanje in uvajanje dosežkov znanosti v proizvodnjo pri zasebnih obrtnikih, delitev rizika pri uvajanju nove proizvodnje ter kvalitetno analizo potreb tržišča in pregled možnosti zadovoljevanja potreb s strani drobnega gospodarstva. Prav tako je potrebno čimprej organizirati center za opravljanje knjigovodskih in ostalih administrativnih del samostojnim obrtnikom. 5. Za vključevanje drobnega gospodarstva v mednarodno delitev dela bi morale obrtna zadruga in združenje skupaj z Medobčinsko gospodarsko zbornico organizirati informativno službo, ki bi skrbela za usklajevanje potreb in interesov posameznih obrtnikov s potrebami in interesi združenega dela ter omogočiti zasebnim obrtnikom razpolaganja z delom deviz pridobljenim na tujem trgu. Zadruga bi morala skrbeti za zbiranje, razporejanje in nadzorovanje uporabe'teh sredstev. 6. V okviru davčne politike je potrebno še bolj pretehtati ter vsako leto sproti in znova obravnavati davčne dajatve za vsak primer posebej, zlasti zasebnim obrtnikom, ki začnejo s poslovanjem prvo oz. drugo leto ali pa so po davčnih ugotovitvah že nekaj let neakumulativni. 7. Pri določitvah deficitarnosti je potrebno tekoče spremljati stanje po posameznih dejavnostih ter v odlokih o deficitarnih dejavnostih upoštevati razen v celoti določenih deficitarnih dejavnosti (npr. vse šivilje) tudi deficitarna območj a ter na takšni osnovi nadalje določati način in vrsto olajšav. Za omilitev in odpravljanje deficitarnih obrtnih dejavnosti je potrebno formirati pri obrtnem združenju ali obrtni zadrugi posebni kreditni sklad iz čistega dohodka zadruge in dohodka zasebnih obrtnikov. Tudi poslovne banke bodo morale za drobno gospodarstvo družbenega in zasebnega sektorja, ki je z družbenimi usmeritvami opredeljen kot prioritetno, izvajati bolj smotrno in selektivno kreditno politiko in na ta način pospeševati razvoj tistih obrtnih dejavnosti, ki bodo na.podlagi poslovnega sodelovanja ter delitve dela in sredstev povečevale izvoz in prispevale k manjši uvozni odvisnosti gospodarstva. 8. Za stimulacijo kvalitete obrtnih storitev in uslug zasebnih obrtnikov se lahko pri obrtnih združenjih za boljše usklajevanje cen obrtnih storitev ustanovijo posamezne sekcije (po obrtnih dejavnostih), ki bodo v ustreznih komjsijah urejale in usklajevale v skladu s politiko' cen, vse cene in razlike med njimi, ter predlagale skupnostim za cene ustrezne ukrepe. 9. Že ob izgradnji večjih stanovanjskih sosesk je potrebno za obrtne dejavnosti (osebne storitve ih razni servisi) zagotavljati poslovne prostore in. skupaj z investitorji oz. bodočimi lastniki prilagajati lokale potrebam posameznih dejavnosti. Za deficitarne, hrupne proizvodne obrti in obrt, ki potrebuje za opravljanje dejavnosti velik prostor, je nujno že pri izdelavi urbanistične dokumentacije v mestu in večjih naseljih določiti in rezervirati ustrezna zemljišča. 10. S pravilnim informiranjem mladine že v času izobraževanja in večjim vključevanjem števila dijakov usmerjenega izobraževanja v opravljanje obvezne prakse pri' zasebnih obrtnikih ter v obrtnih organizacijah združenega delaje potrebno mladino bolj zainteresirati za strokovne poklice, kijih celotno drobno gospodarstvo potrebuje. 11. V občini bo potrebno z večjim in pospešenim razvijanjem kooperacije in poslovnih odnosov organizacij združenega dela s samostojnimi obrtniki še bolj vzpodbujati preraščanje obratovalnic samostojnih obrtnikov v pogodbene organizacije združenega dela. Organizacije združenega dela bi namreč lahko pospešile takšen proces s tem, da bi same zagotovile del družbenih sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije in prenesle nanj del svoje proizvodnje in tehnologije, ki je primernejša za drobno gospodarstvo. , Tudi banke bi lahko odločilneje vplivale na ustanavljanje pogodbenih organizacij. Pri presoji kreditnih zadev za povečanje zmogljivosti samostojnega obrtnika bi le-te obravnavale tudi glede na to, koliko Se s tem odpirajo možnosti za prehod v pogodbeno organizacijo. Pri oceni, da so že dani pogoji zanjeno ustanovitev..pa bi banka lahko predlagala, da namesto kredita zagotovi samostojnemu obrtniku del družbenih sredstev za ustanovitev pogodbene organizacije. 12. S pomočjo poostrene inšpekcijske kontrole, večje samozaščitne organiziranosti organizacij združenega dela zlasti OZD drobnega gospodarstva, od koder zaradi objektivnih razlogov izhaja največje število delavcev, ki opravljajo storitve »na črno«, je potrebno stalno zmanjševati neregistrirano obrt. CTDAM 1*7 VKTIUIIf A lUnvCMDD A 100*1 STRAN 16 VESTNIK, 4. NOVEMBRA 1982 UGOTOVITVE IN STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 19/10—1982 razpravljal o Analizi drobnega gospodarstva v občini Murska Sobota in ugotovil: . / da je predloženo gradivo osnova za javno razpravo in sprejem sklepov na skupščini občine o izboljšanju stanja in reševanja problematike drobnega gospodarstva v občini. V materialu je prikazana organiziranost, poslovni rezultati in problematika obeh sektorjev drobnega gospodarstva ter na tej podlagi določene usmeritve in ukrepi za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v skladu s planiranimi cilji tega srednjeročnega obdobja. V občini delujejo tri delovne organizacije združenega dela obrti s skupno 295 zaposlenimi ter štirje servisi kot poslovne enote proizvajalcev gospodinjskih in ostalih strojev s 14 zaposlenimi. Družbeni sektor drobnega gospodarstva dopolnjujejo še posamezne enote v OZD, ki se kot celota ne uvrščajo v obrtno dejavnost, vendar pa opravljajo dela, ki se štejejo kot obrtna dejavnost. V okviru samostojnega osebnega dela je v občini skupno 641 samostjnih obrtnikov ter 116 gostinskih obratovalnic in 137 samostojnih avtoprevoznikov. Z obrtno dejavnostjo kot postranskim poklicem se od celotnega števila ukvarja še vedno 25 % samostojnih obrtnikov. Iz analize izhaja, da obrtna dejavnost v celoti zaostaja za razvojem ostalih dejavnosti gospodarstva v občini. Delež družbenega proizvoda obrti družbenega in zasebnega sektorja se v strukturi celotnega družbenega proizvoda zmanjšuje, narašča le delež samostojnih gostincev in avtoprevoznikov. Upada investicijska dejavnost, neizkoriščene so možnosti poslovno-tehničnega in drugih oblik sodelovanja drobnega gospodarstva z industrijo in gradbeništvom. Zmanjšuje se akumulativna sposobnost te dejavnosti. Potrebe občanov in krajanov po storitvenih in servisnih uslugah niso v celoti zadovoljene in v vedno’ večji meri se širi pojav neregistriranega opravljanja obrtne dejavnosti. Na uspešnost poslovanja drobnega gospodarstva neugodno vplivajo pomanjkanje nekaterih osnovnih surovin, repromateriala in režervnih delov. Primanjkuje poslovnih prostorov za določene dejavnosti. Ni na razpolago določenih konkretnih proizvodnih programov s katerimi -bi se drobno gospodarstvo v večji meri povezovalo z industrijo in gradbeništvom. Na podlagi analize in navedenih ugotovitev je Izvršni svet Skupščine občine sprejel naslednja stališča: — organizacije združenega dela in samostojni obrtniki s področja drobnega gospodarstva se morajo v večji meri na podlagi proizvodnih programov s kooperacijami vključevati v dejavnost industrije in gradbeništva; — organizacije združenega dela drobnega gospodarstva se morajo medsebojno povezovati, uskladiti in dogovoriti za enoten koncept razvoja ter poskrbeti za kvalitetnejšo ponudbo storitev in uslug; ' — pri Izvršnem svetu skupščine občine je potrebno ustanoviti Odbor za razvoj drobnega gospodarstva in pospešiti njegovo delovanje; — obrtna zadruga Prekmurka mora svoje delovanje bolj usmeriti v povezavo samostojnih obrtnikov z organizacijami združenega dela preko pospešenega iskanja novih proizvodnih programov ter poiskati možnosti za ustanavljanje POZD-ov. V okviru novo ustanovljene enote drobnega gospodarstva v SISEOT-u si mora prizadevati za ustrezno pridobitev ustvarjenih izvoznih pravic drobnega gospodarstva; — poskrbeti je treba za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih ter z večjim vključevanjem mladine v opravljanje praktičnega dela izobraževanja v dejavnostih drobnega gospodarstva pospešiti zanimanje za te vrste poklicev; — s poostreno inšpekcijsko kontrolo pri samostojnih obrtni kih in delavsko kontrolo v organizacijah združenega dela je potrebno preprečevati in omejevati neregistrirano opravljanje obrtne dejavnosti. V organizacijah združenega dela je potrebno zaostriti in selektivno pristopiti k dajanju dovoljenj delavcem za opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic; — delovni čas v organizacijah združenega dela drobnega gospodarstva in v obratovalnicah samostojnih obrtnikov predvsem s področja opravljanja storitev in uslug se mora bolj prilagoditi potrebam in delovnemu času delovnih ljudi in občanov tako, da bodo le-ti koristili takšne vrste usluge izven rednega delovnega časa; — obrtna združenja, obrtna zadruga in samostojni obrtniki morajo planirati potrebe po poslovnih prostorih ter se preko Komiteja za gradbeništvo in urbanizem usklajeno, vključevati v proces priprave in izgradnje poslovnih prostorov drobnega gospodarstva. Izvršni svet daje navedena stališča v javno razpravo. Na os-novi dopolnil z javne razprave bodo delegati na seji skupščine občine sprejeli ustrezne sklepe za izboljšanje stanja in reševanje problematike drobnega gospodarstva občine. OSNUTEK Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o komunalnih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 8/82) in 10. člena zakona d cestah (Ur. list SRS. št, 38/81) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ............... sprejela ODLOK 0 DOLOČITVI, DA JE VZDRŽEVANJE ULIC, TRGOV IN CEST V MESTU MURSKA SOBOTA KOMUNALNA DEJAVNOST 1. člen -Vzdrževanje in urejanje ulic, trgov in cest v mestu Murska Sobota, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste je komunalna dejavnost. 2. člen Ulice, trgi in ceste iz 1. člena tega odloka se štejejo za komunalne objekte in naprave skupne rabe. Z njimi gospodari »Sobota« TOZD Komunala Murska Sobota. 3. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. OBRAZLOŽITEV: Zakon o komunalnih dejavnosti določa, da lahko občinska skupščina v skladu z zakonom o cestah določi kot komunalno dejavnost urejanje ulic, trgov in cest v mestih in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med regionalne in magistralne ceste. Zakon o cestah pa določa, da kadar občinska skupščina določi, daje vzdrževanje ulic, trgov in cest komunalna dejavnost, gospodari z njimi komunalna organizacija združenega dela v skladu z načeli zakona o cestah in so njihovo osnovno sredstvo. Zakon o cestah še določa, da mora občinska skupščina odlok o določitvi cest, ulic in trgov v mestih in naseljih mestnega značaja, katerih vzdrževanjejeskomunalna dejavnost, sprejeti v devetih mesecih po uveljavitvi zakona. 12 - DELEGATSKI VESTNIK Na seji Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je bilo ocenjeno, daje smotrno, da se ulice, trgi in ceste izvzamejo iz cestnega gospodarstvi in proglasijo za ko-munalho dejavnost. to še posebej zato, ker je na javnih površinah v naseljih še več drugih komunalnih objektov in naprav (se-mafori, horizontalna in vertikalna signalizacija in podobno) in je zato prav, da s temi javnimi površinami gospodari delovna organizacija. Glede na to. daje devet mesečni rok po uveljavitvi zakona pretekel za sprejem predvidenega odloka, predlagamo, da se sprejme po hitrem postopku. Radijski in televizijski spored od 5. novembra do 1 1 .novembra PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA j MURSKA SOBOTA RADIO I RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, reklamna sporočila, m.00 _ Dnevnik, 16.10 -koncu tedna, 17.00 -vključitev osrednjega sloven-skega sporeda TV LJUBLJANA 8.55 TV v šoli: VT koledar, Nemščina, Odmor, Sebastijanova babica, Poročila, TV gledališče — L Marinkovič: KIKLOP. 10.35 TV v šoli: amesto odmora, Risanka, vet okoli nas, Mali pro-gram, Risanka, Izobraževal-^rePorta^a> Zadnje minute °d 12.05). 17.20 Poročila, s« - Prvi cvetovi, otroška ^nja TV Skopje. 17.55 Čez gore: Oktet slepih Lou s S6’ 18’25 Obzornik, lo in ®lstr9 vode: Neretva. 1924^vnka !9’20Cikcak. loozrZ^ in radio nocoj. Zmo do zrna. 19.30 TV pivnik. 19.55 Vreme. 19.57 pf°Pagandna oddaja. 20.00 «l„ntde s hm streata, ameri-p® nadaljevanka. 20.50 SfPagandna oddaja. 20.55 kiLpr®zrite; 21.05 Nočni rišt; či 0JenJe strahu, ame-nšk'film. 22.40 Poročila. Rajniki ii. tv mre-pujj25 TV dnevnik. 17.45 •8 isfer otr°Ska oddaja. 18-45 cfe?t0 top Uste’ ZabnL ed?lec - urednik, 19 3a^° glasbena oddaja, svetal lV dnevnik.20.00Moj 20.45 Zagrebška dt"*'2100 Na torišču, Nočn^.ntarna serija. 21.50 rd*(di23O20)Pirala’ P°ljSk‘ TvZAGREB ^'Program šoli 16-30 TV v Razlil7'40 Poročila, 17.45 18 25 vCa’ '$’15 TVkoledar, 18 45 nroillka ob&n Rijeke, Risan|“eseda mladih, 19.15 SOoiJi31, 930 Dnevnik, G|ask ean Christophe, 21.00 21.45 n m°jega življenja, tural n®vnik> 22.00 Kul-ca. 23.30 Poročila ^am ~ V Soh ‘fen poročila, 9.05 ^hn), ifja -30 Sladke norosti Atrija ]j ,?če m sin, 11.30 SHa, 'ufer Opoldanska i Span- S 1^30 nk’ J 8 00 Pan-opti-19.00 Avstrija Uzmski magacin, 19-30 ČM vJM sliki in besedi, L^uje tser nl’ 2015 Kot’an fcmaHa, 22°058«dbe Georga N čn'smdio °5 Sport’ 22’15 ^Madžarska ’1.00 oh l4\10 Šolska TV, S1 renoHV® PCSmi’ 18’°° fenik ?Ze- ‘9’3O TV banie| ' ^°’00 Delta. 20.25 Ianka. 2Lm /Ska nadalJe-kyz- 21 3o ?,Se P°1 ni res, a 35 MladinTetn‘na ,edna’ ^nsambe n” ka ura’ 22-35 dnevnik Ome8a- 23.05 TV ^30 °dOdd meja ~ Confine H‘ku’ 16 30 na V slovenskem fehne an" „OdPr|a meja — ofeZn^-P011^-Ctuaja v živo Pred kamero — 17 05^rVodi Roberto novic' ,OJV Ma. 17.30 Nravno ’ gla°?V‘soktpntisk ^^uXaasb«aaOdto ^jOrGice^ Ar.Režija. Giulio d^nes. atetni večer, TVD 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetna soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega sloven-skeg sporeda. ! TV LJUBLJANA 8.00 Poročila. 8.05 Lolek in Bolek, poljska risana serija. 8.15 Mladi virtuozi: Pozavna. 8.30 Prvi cvetovi, otroška oddaja TV Skopje. 9.00 Samo Katka, poljska otroška serija. 9.30 Pisani svet: Ne me farbat! 10.00 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija. 10.50 Pozdravljena, Makedonija. 11.05 Včeraj... za jutri: Plodnajesen, dokumentarna serija. 11.40 Poročila (do 11.45). 13.25 Nogomet Budučnost—Hajduk, prenos Titograd, Lj v odmoru ... 15.20 Poročila. 15.25 Tatiči, angleški mladinski film. 16.55 PJ v košarki, prenos v odmoru .., 18.30 Naš .kraj: Metnaj na Dolenjskem. 18.45 Ciciban, dober dan: Pekarna. 19.00 Zlata ptica — Miškolin: Mišji sovražniki. 19.10Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Življenje in časi sodnika Roya Beana, ameriški film. 22.00 Propagandna oddaja. 22.05 Večer s Karlijem Arharjem, zabavno glasbena oddaja. 22.50 Poročila. ODDAJNIKI II. TV MREŽE’ 21,40 Športna sobota. 22.00 Dediščina za prihodnost: Skrivnosti srca, japonska dokumentarna serija (od 22.55). TV ZAGREB Prvi program 8.55 TV v šoli, 13.25 Nogomet: Budučnost — Hajduk, 15.15 Mali koncert, 15.35 En avtor, en film, 15.50: Risanka, 15.55 Poročila, 16.00 TV koledar, 16.10 Izbrano, 16.40 Arioso, 16.55 Košarka, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Shane (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Nočna promenada TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.35 Dopoldanski koncert, 11.55' Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.35 Jaz in carica (film), 17.00 ABC športa, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski spored, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Astro—show: Škorpijon, 21.50 Šport, 22.10 Perry Como TVMAUZAKSKA TV MADŽARSKA TVK0PER 8.40 Za otroke. 10.50 TV reprize: Za upokojence, Liszt, Kviz. 14.10 Za otroke: Šah, Mali nogomet. 15.30 Potuj z nami. 16.15 Velemesta: Leningrad. 17.20 Fotografija. 17.45 Sovjetska literatura. 19.15 Praznik oktobra. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bela Gador: Humorist v nebesih. 21.05 Teheran 43, s o vj e t sk o-švicarski-francosk i film, vmes TV dnevnik. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV KOPER 15.05 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Roberto Colussi, 15.10 Nogomet: Titograd: Budučnost—Hajduk Košarka:? 18.30 Inšpektor Bluey -TV film. 19.15 Risanke, 19.30 TVD — stičišče, 20.15 Pogled v prihodnost — dokumentarna oddaja, 21.15 TVD danes, 21.30 Petrijin venec — TV nadaljevanka — 1. del TVD — danes 10.55 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 1TOO — Srečanje na pomurskem valu, 1.2.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-939) TV LJUBLJANA 8.30 Poročila, 8.35 Živžav, otroška matineja, 9.20 Človekova glasba: Obdobje posameznikov, 10.15 W. Atteway: Skag, ameriška nadaljevanka, 11.05 Tv kažipot, 11.25 Slovenski pihalni orkestri, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 14.45 Posadka, sovjetski film, 17.00 Poročila, 17.05 Opera narave: Iran — Po vseh vetrovih — L del, dokumentarna serija, 17.35 Športna poročila, 17.50 625, oddaja za stik z gledalci, 18.20 Človek brez meja: Skrivnostni vtisi, dokumentarna serija, 18.50 Ne prezrite, 19.05 Risanka, 19.15 Cikcak, 19.23 Tv in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19:30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 B. Sprajc: Ante ali prispevki za življenjepis A. Jereba 1972—1978, nadaljevanje in konec Tv filma, 21.10 Propagandna oddaja, 21.15 Športni pregled, 21.45 Poročila. T11,Mnncn TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program 9.05 Poročila, 9.10 Nedeljsko dopoldne, 10.10 Nogomet: OFK Beograd — Vojvodina, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Čebele, 13.30 Anevrizem, 14.00 Razmišljajmo, 14.30 Zaigrajmo, zapojmo, 15.00 Zapisi, 15.30 Lovce je treba ubijati (film), 17.30 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ante (nadaljevanka), 21.10 Športni pregled, 21.45 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program J 1.00 Tiskovna ura. 12.00' Vzgojna oddaja. 15.10 Josephine in moški (film), 16.45 Listamo po slikanici, 17.05 Risanka, 17.15 Muminsi. 17.40. Helmi, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Eberhard Waechter, 21.55 Šport /o ljubljanska banka Pomurska bank« 7.55 Moskva: Praznovanje na Rdečem trgu. 9.00 Za otroke. 11.10 TV repriza. 13.45 Spored prihodnjega tedna. 14.15 Grbavec,'pustolovski film. 15.55 Gurčenko-va, portret. 16.55 Telešport. 18.05 Ob prazniku oktobra. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Modri konji na rdeči travi, predstava gledališča Thalia. 21.35 Mojsejevci. TV KOPER -16.25 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Roberto Colussi, 16.30 Nogomet: Beograd: • Beograd—Vojvodina, 18 0(TFilm - ponovitev, 19.30 Stičišče — Tednik TV dnevnika, 20.15 Eksplozija smeha — celovečerni film — Igrajo: Stan Laurel, Oliver Hardy, Charlie Chaplin, 21.40 Sedem dni, 21.55 Glasba brezmeja: Shirley Bassey — III. del 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne alasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega spo-. reda. TV LJUBLJANA 8.35 Tv v šoli: Tv koledar, Etnografska zbirka v Pru-govcu, Slovenščina, Odmor, Povej mi, povej, Poročila, Zgodovinska pripovedka, 10.35 Tv v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute (do 12.05), 17.00 Poročila, 17.05 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija, 17.55 Kruh skozi stoletja: Kdor ima kruh, je zmagovalec, 18.25 Obzornik, 18.45 Zdravo, mladi, 19.15 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Cičinadze—G. Pa-taraja: Rekord, gruzinska drama, 21.00 Kulturne diagonale, 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Raziskovanja, 20.45 Zagrebška panorama, 21.05 Dober večer: »4 M«, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 21.50) Prvi program 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila, 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, 18.00 Narodne pripovedke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Jagnje na ražnju (dra-, ma), 21.10 Argumenti, 21.40 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Josephina in moški (film), 12.05 Moja najljubša zgodba, 12.15 Richard Lindner, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej, 17.30 Nekoč je bil — človek. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dogodivščine v divjini, 18.30 Družinski maga-cin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Profesionalci (film), 22.00 Večerni šport. TV MADŽARSKA tv MADŽARSKA Ni sporeda 13.30 Odprta meja -r_Confine aperto — Oddaja v slovenskem ieziku, 16.30 Odprta meja — Confine aperto — oddaja v slovenskem jeziku, 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Silvio Stancich, 17.05 TV šola, 17.30 TVD novice, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče. Turistični vodič, 20.15 Nesrečniki — III. del — TV nadaljevanka, 21.15 TVD danes. 21,30Nenavaden par — TV film, TVD — danes 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. ' TV LJUBLJANA ) TV LJUBLJANA j TV LJUBLJANA 8.35 Tv v šoli: Tv koledar, Vremenska napoved, Bavarska, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Književnost v NOB, 10.35 Tv v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05), 15.55 Šolska Tv: Športna gimnastika L Brez računalnika ne gre, Vinogradniki, Valovanje in energija, 17.15 Poročila, 17.20 Lolek in Bolek, poljska risana serija, 17.30 Pustolovščina, otroška serija Tv Beograd, 18.00 Praznični dnevi Slovenske folklore: Pesem današanjega dne, 2. oddaja, 18.25 Obzornik, 18.40 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost, 18.55 Knjiga, 19.10 Risanka, 19.15 Cikcak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Skupno, notranje-politična oddaja TV Zagreb in drugih jugoslovanskih Tv studiov, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 A. Doblin: Berlin— Alexanderplatz, zahodno-nemška nadaljevanka, 21.50 V znamenju TV ZAGREB Prvi program 8.35 TV v šoli, 15.15 TV v šoli, 16.05 Poročila, 16.10 Avantura, 16.40 Košarka, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Amaterji, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno, 20.50 Berlin Ale-ksanderplatz, 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Jaz in cesarica (film). 11.50 Nemi film, 12.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Tudi hec mora biti. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Dick Turpin. 18.30 Družinski jnagacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganka iz Lubaantuna, 21.00 Novo od včeraj, 21.45 Magacin avtorjev, 22.45 Papež v Španiji. 8.05 in 13.55 Šolska TV. 16.20 Človek in'zemlja, orel. 1. del. 16.45 Utica, pon. 17.15 R. Ratonyi: Operete. 17.50 Vojak Princ, nadaljevanka. 18.25 Kronika Južnega AlfOlda, študio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Franc Liszt, 5. in 6. del nadaljevanke. 20.50 Studio 82. 21.50 Unija; vsakdan sovjetske federacije, reportaža. 22.40 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja —Confine aperto — Oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja — Confine aperto — ponovitev, 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vod£ Silvio Stancich. 17.05 TV šola, 17.30 TVD novice 18.00 Serijski film. 19.00 Aktualna tema, 19.30 1 V D stičišče, Turistični vodič. Jazz na ekranu: Kvintet Billy Hartman in Junior Cook. 20.15 Spoznanje — celovečerni film — Igrajo: Irina De-mick, Boris Cavazza — Režija: Leopoldo Savona, 21.50 TVD danes, 22.05 XXX. mednarodni festival gorskih filmov v Trentu, TVD danes. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z.... 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00—Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Pot v neznano, Baranja, Odmor, Poštni nabiralnik, Poročila, Odprava izpred hišnih vrat, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05), 17.25 Poročila, 17.30 Ciciban, dober dah: Darilo za Tino, 17.40 Samo Katka, poljska nadaljevanka, 18.10 Okrogli svet, 18.25 Obzornik, 18.40 Naša pesem ’82 — Mariborski Srebrni, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Poročnik Morant, avstralski film, 21.45 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Radost Evrope — nacionalni program, 18.15 Obramba in samozaščita, 18.45 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Kultura v objektivu, 20.30 Zagrebška panorama, 20.50 Mladi avtoiji — D. Krencer: Bobi, TV drama (do 71.45) TV ZAGREB Prvi program 8.35 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Veselje Evrope, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Siska, 18.45 Družbene teme, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Glasba mojega življenja, 20.45 Liturgija — S. S. Mo-kranjac, 21.30 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Vodič za poročene može (film), 22.05 Oče in sin, 12.15 Ugajtka iz Lubaan-tuna, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Bosonogi maček, 17.30 Ostržek, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Smučarski TV tečaj, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veliki Waldo Pepper (film). Drugi program 16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Dirk van Haveskerke, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kultura v sredo, 21.05 Nič novega pod soncem, 21.50 10 pred 10. 22.20 Umetnine TV MADŽARSKA 8.05 in 1.4.25 Šolska TV. 9.55 TV reprize: Delta, Film Grbavec. 16.35 Zgodovina plovbe, 4. del. 17.25 Svet jezika. 17.15 Usoda puste, filmska reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Uredila Eva Fabri: Plus ena oseba, zabavnoglasbena družinska revija. 22.00 Glasba, glasba, glasba . . ., glasbena panorama. 22.50 TV dnevnik. /o ljubljanska banka Pomurska banka TV KOPER 13.30 Odprta meja — Confine aperto — oddaja v slovenskem jeziku. 16.30 Odprta meja — Confine aperto — ponovitev, -17.00 Z nami .pred kamero — Oddaja v živo — vodi Silvio Slancich, 17.05.TV šola, 17.30 TV novice, 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče, turistični vodič, 20.15 Visoki pritisk — Glasbeni oddaja, 21.15 TVD — danes, 21.30 Nenavaden par - TV film, TVD - danes 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.1,0 — Glasbena oddaja, 16.30 — kultura in mi — mi in kultura, •17.00—Vključitev osrednjega slovenskega sporeda 8.35 TV v šoli: TV koledar, Odprava izpred hišnih vrat, Jedrska revolucija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka, Združeni narodi, Kako naj ..., Risanka, Kolariču-Paniču, Zadnje minute, 15.40 Šolska TV: Športna gimnastika L, Brez računalnika ne gre. Vinogradniki, Valovanje in energija, 17.00 Poročila, 17.05 Zbis — Vida Jeraj: Bajke med rožami, 17.20 Zapisi za mlade: Vilko Ukmar, 17.50 Mozaik kratkega filma: Plavanje dojenčkov, sovjetski kratki film, 18.25 Obzornik, 18.40 Svatba, reportaža TV Skopje, 19.00 Spekter: Umiranje gozdov, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Mednarodna obzorja, 21.10 Portreti: Ferdo Vesel, 21.50 V znamenju — kronika Kongresa ZŠJ ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Trnjeva trdnjava, otroška serija, 18.15 Znanost, 18.45 Humor Vojvodine, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Jutri, kultur-no-dokumentarna serija, 21.00 Poročila, 21.05 Gibljive slike, oddaja o filmu (do 22.05). Opomba:... Kongres Zve-, ze Sindikatov Jugoslavije TV ZAGREB Prvi program 8.35 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Trnjeva trdnjt.va, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18>.5 Humor iz Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Nasmehnite se prosim, 21.50 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Veliki Waldo Pepper (film), 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Dobro glej. 17.30 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija, v sliki, 19.30 Čas v sliki, I 20-15 Vse kar ima krila — leti (TV film), 21.25 Dve generaciji [ pozneje, 21.10 Večerni šport TV MADŽARSKA 8.05 in 14.05 Šolska TV. 16.15 Popevkarske novice; melodije 1900—1910. 17.00 TV borza. 17.10 Klub za najstnike. 17.05 Telešport. 18.15 Prisotnost; iskanje izhoda. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Iskanje druga, TV film. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 Sestinšestedeset: gost: namestnik ministra za lahko industrijo dr. Imre Szabd. 22.20 TV dnevnik. TV KOPER 13.30 Odprta meja — Confine aperto — Oddaja v slovenskem ieziku, 16.30 Odprta meja — contone aperto — ponovitev, 17.00 Z njimi pred kamero — Oddaja v živo — vodi Silvio Stancich 17.05 TV šola, 17.30 TVDnovice, 18.00 Nesrečniki — TV nadaljevanka — III. del, 19.00 Obzorja, 19.30 TVD stičišče, Turistični vodič 20.15 Serijski film, 21.15 TVD — danes, 21.30 Kdo pozna umetnost? TVD — danes ^^^-lu^OVEIVlBRA 1982 STRAN 21 kronika tedenski koledar Vlak trčil v traktor 25. oktobra ob 11.50 uri se je zgodila na nezavarovanem železniškem prehodu v bližini silosov v Lipovcih prometna nesreča. Čeprav so na signalnih napravah utripale luči in opozarjale na prihod vlaka, je Karel Pozvek iz Tešanovec, kije peljal traktor s priklopnikom, zaradi domnevne vinjenosti zapeljal na tire. Vlakovodja Franc Grabar iz Murske Sobote je traktor sicer opazil, zato je tudi močno zavrl, vendar je vlak kljub temu trčil v traktor, ga potisnil naprej, nakar je zadel ob betonsko hišico. Skupna gmotna škoda znaša 200 tisoč dinarjev, traktorist pa seje lažje poškodoval. Marjan Vrabel iz Mihalo-vec pri Ormožu se je 25. oktobra okrog 19.30 ure peljal z osebnim avtom od Tomaža proti Žerovincem. Menda je vozil po sredini ceste. Prav tako po sredini vozišča pa mu je šel nasproti pešec 49-letni Alojz Majcen s Stare ceste. Avto je s prednjim blatnikom zadel pešca, ta pa je z glavo udaril v streho in okvir, nato pa je s hudimi poškodbami obležal v jarku. Milan Škrlec s Stare ceste je Majcna s svojim avtom odpeljal proti zdravstvenemu domu v Ljutomeru, vendar je poškodovani med potjo umrl. Gmotna škoda, posledica prometne nesreče z dne 27. oktobra, znaša 200.000 dinarjev. Teda dne je namreč skozi Gornji Lakoš peljal cisterno s priklopnikom Štefan Špilak iz Turnišča. Zaradi neprimerne hitrosti je vozilo v blagem levem ovinku zaneslo v desno, trčil je v vrtno ograjo in jo podrl v dolžini 31 metrov. umrli OBČINA M. SOBOTA — Jože Kozic, 77 let, Bukovnica 21; Jože Horvat, 81 let, Vidonci 21; Aleksander Lucu, 81 let, G. Petrovci 67; Štefan Barber, 81 let, Čepinci 115; Matija Lovrenčec, 82 let, Bogojina 4; Franc Voros, 83 let, Borejci 17; Anton Gaber, 83 let, Dolnji Slaveči 128; Anton Žnidarič, 83 let, Dom oskrbovancev Rakičan; Franc Berendijaš, 85 let, Gančani 142; Janez Kuzma, 98 let, Vučja gomila 135; Katarina Forjan, 56 let. Lipovci 34; Hermina Črman, 58 let, Kuzma 105; Irena Nagy, 61 let, Prosenjakovci 91; Ana Horvat, 63 let, Beltinci, Partizanska 13; Verona Balažič, 65 let, Melinci 5/b; Irena Žbul, 69 let, Večeslavci 131; Marija Lainšček, 69 let, Rakičan 52; Jolan Kerčmar, 70 let, Hodoš 24; Marija Recek, 70 let, Tešanovci 102; Helena Durič, 72 let, Gorica 2; Katarina Rajčič, 72 let, Dokležovje 163; Ana Ošlaj, 72 let, Filovci 46; Terezija Recek, 72 let, Dolnji Slaveči 48/a; Frančiška Lajnščak, 73 let, Berkovci 10; Katarina Horvat, 73 let, Rakičan; Marjeta Časar, 74 let, Domanjševci 62; Marija Gyorek, 75 let, Ivanci 4; Marija Farkaš, 80 let, Kančevci 15; Etelka Simon, 82 let, Motvarjevci 38; Ana Šinkec, 82 let, Košarovci 20; Ana Pucko, 92 let, Lipa 45. OBČINA LJUTOMER — Franc Nemec, 59 let, Nunska graba 6; Elvira Reiter, 3 leta, Kokoriči 1; Kristian Kostric, 1 dan, Ljutomer, GL trg 4; Anton Erjavec, 50 let, Krapje 75/a; Karol Centrih, 67 let, Ljutomer, Bratov Pihler 10; Mihael Škrlec, 74 let, Globoka 3; Franc Kosi, 82 let, Gajševci 5; Marija Serec, 76 let, Veščica 20; Marija Marinič, 78 let, Cven 5; Rozalija Sitar, 79 let, Stročja vas 43; Frančiška Vaupotič, 87 let, Noršinci 24. OBČINA LENDAVA — Vendel Gazdag, 70 let, Lendava, Tomšičeva 8; Aleksandra Tkalčič, 5 dni, Gomilice 45; Jože Balažič, 23 let, Brezovica' 14; Jože Bela, 45 let, Mostje 54; Jože Jošar, 46 let, Petišovci 26; Alojz Tratnjek, 51 let, Renkovci 2/b; Franc Varga, 54 let, Dobrovnik 195; Ivan Kotnjek, 67 let, Lendava, Kranjčeva 5; Štefan Hozjan, 68 let, Brezovica 56; Jože Koren, 69 let, Renkovci 54; Štefan Zerdin, 71 let, Velika Polana 145; Mirko Kukovec, 71 let, Dobrovnik 37; Mirko Miholič, 72 let, Kobilje 225; Franc Horvat, 77 let, Turnišče 173; Jože Hozjan, 79 let, Hotiza 90; Marija Bogar, 43 let, Trimlini 41; Marija Pustai, 50 let, Pince 36; Frančiška Skpčir, 60 let, Lendava, Tomšičeva 14; Marija Žalik, 70 let, Črenšovci 133; Ana Felso, 70 let, Radmožanci 116; Rozalija Vinčec,73 let, Trnje 63; Ana Žalik, 79 let, Žižki 14; Katarina Farkaš, 94 let, Črenšovci 200; Rozalija Tot, 90 let, Dolina 272. LNTEI^LAL. GOLFTURIST JESENSKI IZLETI 28. oktobra ob 19. uri seje pripetila prometna nesreča pred gostilno Adamič v Me-leh. Branko Kocuvan iz Biserjan je nenadoma zapeljal na cesto izpred gostinskega lokala in tako izsilil prednost pred osebnim avtom, ki gaje po magistralni cesti Radenci—Radgona peljal Viktor Tompa iz Tropovec. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Kocuvan lažje poškodoval, skupna gmotna škoda na vozilih pa znaša kar 500 tisočakov. _ Marija Žnidarič iz Zbigo-vec se je 28. oktobra peljala z osebnim avtom iz Petanjec proti Radencem. Zaradi neprimerne hitrosti in nenadnega prečkanja ceste se je pred trgovino Koloniale v Radencih zgodila prometna nesreča. Tod sta namreč hotela čez cesto 7-letna otroka L. M. in Z. S., oba iz Radenec. Voznica nezgode ni uspela preprečiti in ju je zbila po vozišču. K sreči sta se poškodovala lažje. V. Č. iz Križevec v Prekmurju se je 28. oktobra ob 11.45 uri peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti Petrovci—Križevci. Zaradi neizkušenosti (nima potrdila o poznavanju cestno prometnih predpisov) je v blagem ovinku izgubil ravnotežje, padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. 29. oktobra ob 17. uri seje zgodila prometna nesreča v Motvarjevcih. Vzrok: nenadno prečkanje ceste. Posledica: hudo poškodovan otrok. Voznik kolesa z motoijem N. D. iz Prosenjakovce se je peljal iz Motvaijevec proti Pordašincem. V Motvarjevcih je z desne strani dohitel otroka L. L. iz Mo-tvarjevec. Ko ga je nameraval prehiteti, je otrok zavil na levo, hoteč čez cesto. Voznik kolesa ga je podrl, dobil je telesne poškodbe in odpeljali so ga v bolnico. Se ena prometna nesreča se je zgodila v prejšnjem tednu. 31. oktobra ob 21.40 se je Konrad-Jereb iz Preserja peljal iz Murske Sobote proti Radencem. Ko je pripeljal v levi ovinek pri hiši številka 23 na Tišini, je osebni avto zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na desno in je trčil v mostno ograjo. Škoda na avtu znaša 40 tisočakov, na ograji pa 5 tisoč dinarjev. Voznik se je lažje poškodoval, prav tako pa njegova sopotnica Marija. Prepeljali so ju v bolnico, vendar so ju PETEK, 5. november — Sabina SOBOTA, 6. november — Lenart NEDELJA, 7. november — Okt. soc. rev. PONEDELJEK, 8. november — Bogdan TOREK, 9. november — Teodor SREDA, 10. november — Leon ČETRTEK, 11. november — Mariin kino „PARK” MURSKA SOBOTA 5. novembra ob 17. in 19.30 uri ter 7. novembra ob 15. in 18. uri ameriški barvni kinemaskopski film: „KAL1GULA”; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. 8. in 9. novembra ob 17. in 19. uri ameriški barvni vistavisionski FILM: „VSE KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU”; ogled filma do 16. leta ni dovoljen. 10. in 11. novembra ob 17. in 19. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ,.NESREČA NA LINIJI 401”. ČRENŠOVCI 5. novembra ob 19. uri barvni film: ,,BRODOLOMCI BOEINGA747”; 6. novembra ob 19. uri novembra ob 15. uri barvni ,,USODNA DIRKA”; IZ in 7. film: 11. novembra ob 19. uri barvni film: ,,LAŽNE HČERI LAŽNEGA ZDRAVNIKA”; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. LENDAVA 6. novembra ob 17. in 19.30. uri ameriški film: „NOROSTI V AVTOKAMPU”; 7. novembra ob 17. in 19.30. uri ameriški film: ,,BARAKUDA”; 9. novembra ob 17. in 19.30 uri ter 10. novembra ob 19.30. uri švedski film: „PASTUH”; 11. novembra ob 17.,in 19.30. uri italijanski film: ,,PRELUKNJANI DOLAR”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 6. in 7. novembra film: „UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA”. GORNJA RADGONA 5. novembra ob 19. uri angleški film: „DIVJI FANT — CLASH”; 6. novembra ob 19. uri grški film: „EMANUELA — KRALJICA SADOSA”; ogled filma mladini do 15. leta ni dovoljen. 7. novembra ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,HEROJI NEBA”; 10. novembra ob 17. in 19. uri ameriški film: ,,KASKADER”; 11. novembra ob 19. uri ameriški film: ,,DRAGA MAMI”. prodam kmalu odpustili. Š. S. - BEOGRAD - AVALA 13. in 14. 11. 1982 - TITOV DRVAR - JAJCE - KOZARA 13. in 14. 11. 1982 - MARTINOVI IZLETI 1 dan - za DAN REPUBLIKE 1-dnavni izleti, 4-dnevni paketi ob morju in v toplicah — SMUČANJE 82/83 v domovini in tujini - SILVESTROVANJE - NOVO LETO — Letalske vozovnice, rezervacije hotelov in ostale turistične informacije dobite pri vaši agenciji TURIZEM IN RENT-e CAR PE LJUTOMER, Glavni trg 1 in PE ORMOŽ, Vrazova 5. " fee«1®51 opremo, registriran do 8. 7. 1983, ugodno prodam. Bone priložim. Dominko, Renkovci 125, p. Turnišče. M-40 H KORUZO NA STORŽIH, 2,5 toni, prodam. Alojz Gregor, Do-kležovje 58. M-4012 SUHE BOROVE PLOHE PRODAM. Lipovci 83. M-4013 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s priključki, prodam. Kocet, Odranci 61. M-4014 900 kom. nove zarezne strešne opeke (dvojni folc) in 65 kom. betonske opeke za temelje prodam. Ogled in dogovor možen vsak dan od 15. ure naprej na Miklošičevi ulici 15, M. Sobota. M-4015 MOTORNO ČRPALKO in 1200 1 sod za gnojnico ter mešana drva prodam. Strukovci 15. M-4016 TRAKTOR URSUS 355 UGODNO PRODAM. Stefan 'Tibaut, avtoprevoznik, Hotiza- Ložič. M-4017 REZERVNE DELE ZA VW 1300 in motor, starejši tip, prodam. Jože Tkalec, Kapelski vrh 16. M-JT TOVORNI AVTO Z 645 AD PRODAM. Tone Herbaj, Ormoška 11/a, Ljutomer. In-385 MALE PUJSKE PRODAM. Dušan Celec, Puconci 89/e. M-4018 DVE KRAVI, breji, vozni, ugod- no prodam. Prečna 18. Bakovci, M40I9 KRAVO, brejo šest mesecev, mlado, prodam. Lemerje 23, p. Puconci. M-4020 FORDTAUNUS 1,3, letnik 1975 in R-4, karambolirano, letnik 1979, prodam. V račun vzamem tudi gradbeni material. Bratonci 162. M-402 J MALE PUJSKE PRODAM. Krog 140. M-4023 GOLF, letnik 1978, barva rdeča, prodam. Domajinci 32, p. Cankova. M-4025 ŠIVALNI STROJ DANICA ELEKTRONIK, malo rabljeni, prodam. Andrejci 13, p. Martjanci. M-4028 MOPED, zelene barve, 5-prestav, dobro ohranjen, letnik 1978, prodam. Franc Čerpnjak, Motovilci 49, p. Grad. M-4029 CITROEN GS, letnik 1979, ugodno prodam. Delno vzamem tudi ček. Telefon 23-365. M-3040 kupim OTROŠKO POSTELJO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-3974 MOTOR ZNAMKE CONOR (diesel), ZA KOSILNICO BCS, lahko tudi v neuporabnem stanju, kupim. Zrinski, Kidričeva 16, te‘ lefon 069-23-739. M-3991 CERADNO KABINO ZA FERGUSON 35 KUPIM. Fujs, Vi-donci 14. M-3995 MALO PEČ NA TRDA GOR F VA (tako imenovani gašper ali foijanek), kupim. Ponudbe na upravo Vestnika. M-ŠC PREDNJE in ZADNJE OGREVANO STEKLO ZA ZASTAVO 101 KUPIM. G. Radgona, telefon 74-576. M-4022 sobe NA STANOVANJE SPREJMEM RESNA ZAKONCA BREZ OTROK ali samskega moškega, najraje gradbenega delavca. Ponudbe na upravo usta’ M-3996 razno V soboto, 23. oktobra s®®-h okolici gostilne Svetec v Sak>*®® izgubila zlato zapestnico. P°'. nega najditelja prosim, da mi J vrne, ker mi je drag spomin- o gita Ficko, Blagovnica-manuta tura. M-3987 . VW 1200 (HROŠČ), letnik 1976, dobro ohranjen, prevoze®_ 70.000 km, zamenjam tudi za n vejši traktor steyr 86. Naslov upravi lista. M-3976 OBVESTILO! , Cenjene stranke obveščam, montiram in balansiram vse vr avtomobilskih gum. Na zalogi V vrste avto plašči. Se pripor0®,’ avtomehanik Hašaj, Čopova M. Sobota. M-4026 POGREŠANO! V neznano se je zatekla Psl®n nemška ovčarka Kala. ProS1 vsakogar, ki bi jo opazil, da sporoči na naslov: Petovar, U ševci 1, p. Križevci pri Ljutom ali na PM. In-386 r- sporočilo — — n J NAROČNIKOM VESTNIKA!’ I Letošnje leto se že izteka. Le še slaba dva meseca sta g novega leta. Te dni smo odposlali položnice vsem tis1!?’ I naročnikom, ki doslej niso plačali naročnine za Vestna-g Prosimo jih, da svoje obveznosti čimprej poravnajo. PveLe" tnim naročnikom, ki ne bodo plačali naročnine Vestnika 00 g I konca tega leta, pa bomo morali dostavo z novim I®1?® I ukiniti. Upamo pa, da se zavedate, da z naročilom I nastanejo stroški, svoje finančne obveznosti pa lanKO P poravnamo le, če so plačane naše storitve, sem pa spa°a Itudi naročnina. g . Naročnike iz- tujine prosimo, da pošljejo naročnino ® g čekom ali po poštni nakaznici na naslov: Zavod za časopis00 p in radijsko dejavnost, M. Sobota, Titova 29/1. g UPRAVA VESTNIK^ MOPED TOMOS 15 SLC (pet prestav), zelo dobro ohranjen, z ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče in stare mame Jožefe Rajner iz Rakičana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste jo lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sož^' Zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem SredflJ zdravstvene šole Rakičan in Domu oskrbovancev Rakičan za darovano cvetje, 4® predstavniku KS Rakičan za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala družin31*1 Sedonja, Vlaj, Banič in Jenko za vso pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Kristina z možem Jožetom, vnuki Jožek Vlado in Feri z družino VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gon-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00.din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od proqieta proizvodov. S cvetjem ti grob krasim0; v trajno ljubezen in spon’*1’’ cvetje s solzami svežim0 a v srcu je polno bolečin V SPOMIN 18. oktobra je minilo leto dni, odkar je prenehalo biti zlato srce našega dragega očeta Stefana Domitrica Čeprav te ni več med nami, še vedno živiš v naših srcih! TVOJI DOMAČI STRAN 22 VESTNIK, 4. NOVEMBRA^ prodam traktorsko žago za ŽAGANJE DRV, možnost pri-Rljučitve na ferguson ali Steyr, Prednje in zadnje steklo, ter zadaje luči za austin 1300 prodam. Informacije: Gibina 45. p. Ljutomer. ln-348 KVALITETEN HLEVSKI GNOJ (v okolici Ljutomera) Prodam. Naslov v upravi lista. M-3975 |MW. dobro ohranjen, prodam. Sadi, Stara 20, Murska Sobota. M-3979 OTROŠKI SEDEŽ ZA AVTO PRODAM. Informacije: Blagovnica — usnjena galanterija M. Pobota. M-3980 GOLF. JL NAPRODAJ. Peter Vrher, Vrtna 6, M. Sobota. M-3981 Male pujske prodami Nroa 140. M-3984 TAM 4500, PREKUCNIK, registriran do decembra, prodam. Stanko Šrajner, Bunčani 34. p. Veržej. M-3982 ZIMSKE PLAŠČE: ženski sivi in črni, št. 46, ter moški plašč, št. 50, prodam. Mladinska 62, M. Sobota. M-3986 OSEBNI AVTOMOBIL R-4, letnik 1977. prevoženih 55.000 km, ugodno prodam. Ogled možen vsak dan od 16. ure naprej. Naselje 14. divizije št. 60. M-3990 KOBILO, staro deset let, prodam. Skakovci 65, p. Cankova. M-3990 GRADBENO BARAKO, uporabno tudi za čebelarje, prodam. Informacije po 14. uri: telefon 72-268 ali 74-145. M-3992 ELEKTRIČNI RADIATOR PRODAM. Murski Črnci 18. M-3993 48 AROV ZEMLJE, primerno za vinograd ali vikend, prodam. Naslov v upravi'lista. M-3994 HIŠO V MURSKI SOBOTI prodam najboljšemu ponudniku — najraje zdomcu. Ponudbe na upravo lista. M-3997 TROSED (ležišče) in dva fotelja, novo, ugodno prodam. Informacije po 16. uri. Zorana Velnarja 27, Murska Sobota. M-3998 AUSTIN 1300, registriran, prodam. Informacije vsak dan od 12. do 13. ure, razen sobote in nedelje, po telefonu 74-048. M-4000 PRALNI STROJ GORENJE, rabljeni, prodam. Naselje 14. divizije 8. Murska Sobota M-4001 ZASTAVO 101, letnik 1972, prodam v celoti za dele. Naslov v upravi lista. M-4004 KOMBI PEČ PRODAM, Šteda-na Kovača 1, Murska Sobota. M-4006 MOSKVIČ KARAVAN, registriran do 25. junij a 1983, prodam. Telefon 73-205. M-4007 ZASTAVO 750. letnik 1974, prodam za 25.000 din. Informacije po telefonu dopoldne 73-018 ali Dani Močnik, Podgrad 11, G. Radgona. M-4008 HLADILNIK PRODAM. Janez ‘Fujs, Partizanska 19, M. Sobota — po 14. uri. M-4009 ZAHVALA Po težki in neozdravljivi bolezni nas je v 71. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek Bela Železen iz Lemerja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje, njegov grob pa zasuli s cvetjem. Posebna zahvala g. župniku za pogrebhi obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne, besede ter kolektivoma OZD Mura in Blisk. Lemerje, Moščanci, 16. 10. 1982 Žalujoči: žena Gizela, hčerka Anica s sinom, sin Dezider z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Ivana Kuplena med. tehnika se iskreno zahvaljujemo družinam Kuzmič, Luthar in Rajnar, ki so nam v teh težkih trenutkih a 1 ob strani in nas tolažili. Zahvala dr. Štivanu in osebju internega oddelka soboške bolniš-. nice za posebno prizadevnost v njegovih zadnjih urah življenja. ahyaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje ter razeno sožalje. Lepa zahvala kolektivom GP Zvezda, kirurškega oddelka bolnišnice M. So-a> Jeklotehne in Livarne Lenart ter GD Rakičan za darovane vence in izrečeno sožalje. a a duhovniku za pogrebni obred, govornikoma za poslovilne besede in pevskemu zboru iz Rakičana za odpete žalostinke. Žalostno se ozremo po livadi, kjer hiša domača stoji. Vrata nemo so priprta, ker v njej drage žene in mame ni več. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 65. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in sorodnica Jožefa Car roj. Bunderla iz Šalamenec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Salamenci za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem PTT servisa in OZD Mura TOZD Oblačila. M. Sobota, 26. 10. 1982 Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Rakičan, 25. X. 1982 kujoči: žena Helena, sinova Janez in Stanko z družinama, mama, sestra in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Ane Lebar iz Turnišča št. 52 se »skrene zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter botrin Čizmazija in Zadravec, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter zasuli njen grob s cvetjem> mv^-hvala župniku Ratniku in kaplanu Antolinu za pogrebni ohred. kolektivoma TOZD lanika, Gorenje-Varstroj TOZD TVO in firmi Vidally iz Avstrije, OZNS Lendava in NK u , Turnišče. . .. . Vala pevkam in planiškemu oktetu za odpete žalostinke ter govorniku KS za poslovi ne e-sede. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Vilme Torma iz Lendave se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, njen grob prekrili z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Iskrena zahvala duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Lendava, 26. 10. 1982 Globoko žalujoči: hčerka Gizela z možem Mirkom, hčerka Anica z možem Jožetom ter vnuki Slavica z družino, Bojan in Igor Turnišče, G. Lakoš, Portorož, 21. oktobra 1982 i: sinovi Anton, Jože, Alojz, Štefan, Ivan, Franc, Avgust in Stanko z družinami ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče, tast in dedek Viljem Kerec iz Otovec ZAHVALA Ob boleči izgubi, ko nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče, brat, tast in stari oče Štefan Sambt iz Lukačevec se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Horvatu in dr. Štivanu za zdravniško pomoč, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: VSI NJEGOVI Med nami ' narni in nadvsp'h'^ - Prazn>na, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več med oleca je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. ^ru Horvatovim zahvalju jemo dobrim sosedom Drvaričevim ter Janiju in Aleksan- P?a8ali v težkih T’ Prosfeevim ln Zavčevim, ki so pokojniku bili vedno v pomoč, nam pa po-1 ste ga v tako rpI?utk|'1- Hvala vaščanom iz Otovec, sorodnikom, prijateljem in znancem, artl Pa ustno 1 $teY*lu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, PeVcem za oj a 1 P’srneno izrekli sožalje. Iskrena zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, Pete žalostinke, predstavnici KS Mačkovci in poveljniku gasilcev za poslovilne besede ter gasilcem, katerih vestni član je bil pokojnik. ahvala tudi predstavnikom sindikalne podružnice Potrošnik TO Merkur, kolektivu Zelezotehne iz M. Sobote in društvu upokojencev. Žalujoči: hčerki Sida in Irena ter sin Vili z družinami V SPOMIN 6. novembra mineva eno leto, polne žalosti in bolečine, .odkar nas je tragično zapustil naš dragi mož, očka, sin, vnuk, brat, zet in stric Marjan Tkalec iz Dokležovja Boleč in nepozaben je v naših srcih spomin na tebe. Solze ne morejo izbrisati krutega spoznanja, da te ni več med nami, da ni več tvojega veselega nasmeha in z ničemer ne moremo napolniti praznine, ki je na-/ stala v našem domu. Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala! Žalujoči: žena Elizabeta, sin Sašo, hčerka Marjanca in ostalo sorodstvo “—------- novembra 1982 STRAN 23 89 v besedi in siiki iz naših krajev Obisk v Dobrovniku V četrtek, 28. oktobra, je Pomurje obiskal Livio Jakomini, predsednik komisije za narodnosti skupščine SR Slovenije. Ustavil se je tudi v KS Dobrovnik, kije naj večja na narodnostno mešanem območju. S političnim aktivom seje pogovarjal o delu in življenju krajanov, zanimalo ga je uresničevanje pravic pripadnikov madžarske narodnosti. Krajani so delovanje KS zelo realno ocenili. Politični aktiv se sestaja po potrebi. S skupnimi močmi so uspešno izvedli vse akcije: izgradnja infrastrukture, zdravstvene ambulante. V gradnji je največji objekt — kulturni dom. Zaradi stabilizacije seje delo zavleklo. Vaščani so odkrito dejali, da se kjerkoli v lendavski občini lahko pogovarjajo v svo-* jem materinem jeziku. Vse akcije dokazujejo, daje sožitje med dvema narodoma doseglo zaželeno stopnjo razvoja. Etelka M. Na trgatvi V soboto, 16. oktobra, nas je 52 mladih, med njimi tudi nekaj pionirjev OŠ Cankova, v okviru Počitniške zveze Slovenije, bilo na trgatvi v gomjeradgonskih goricah na Hrašenskem vrhu. V šestih urah smo natrgali 15 kadi grozdja; to je približno 6.000 kg. Za kilogram nabranega grozdja bomo dobili 1.20 dinarja. Zasluženi denar bomo porabili za izlet. L. D. Tudi pri nadaljnjih preventivnih požarnovarnostnih pregledih, ki so jih opravili predstavniki inšpekcijske službe, uprave notranjih zadev in gasilske organizacije, so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti na področju varstva pred požarom. V lendavskem Primatu je bilo ugotovljeno, da nimajo izdelane ocene požarne ogroženosti, na osnovi katere bi morali tudi nabaviti potrebno opremo. Prav tako v temeljni organizaciji nimajo ustanovljene ustrezne gasilske enote, temveč le zaposlenega poklicnega gasilca. Ne opravljajo rednih meritev hidrantnega omrežja, od štirih zaposlenih kurjačev imata le dva strokovni izpit. V proizvodnih in skladiščnih prostorih je premalo ali pa sploh ni nameščenih ustreznih napisov za prepoved kajenja, zasilne izhode in za ročne gasilne aparate. V lakirnici imajo gorljive predmete, v skladišču re-promateriala in polizdelkov pa dotrajano peč na olje ter neustrezen odvod dima. Najdene so dotrajane požarne deske z hidrantno opremo, nekateri hidranti pa kompleksu pa je potrebno odstraniti razne gorljive snovi in odpadke, hkrati pa namestiti dovolj kovinskih posod za odlaganje odpadkov. Iz ljutomerskega Mizarstva GLASBENE SKRINJICE ZA CHIKAGO Pred nedavnim so iz Lesnininega tozda Mizarstvo v Ljutomeru poslali na ameriško tržišče v Chikago drugo pošiljko glasbenih skrinjic, novega proizvoda, od katerega si v kolektivu, ki se sicer vzorec in je štela le 50 kosov — jim še ni znano. Vodja komerciale Nada Postružnik nam je povedala, da bodo najverjetneje zanesljivejše informacije s tržišča dobili šele po tretji pošiljki — v njej bo Na ameriškem tržišču v Chikagu so se v zadnjih dveh mesecih pojavile glasbene skrinjice Lesnininega tozda Mizarstvo iz Ljutomera. ubada s hudimi organizacijskimi in proizvodnimi težavami, ob polletju pa je imel tudi okrog 30 milijonov izgube, precej obetajo. Gre za manjši izdelek, ki veha na tržišču ZDA 15,50 dolarjev, vanj pa je moč vstaviti gramofon, plošče, kasetofon, kasete in podobno. Funkcionalnost mu poleg tega zagotavlja premičnost, saj je omenjena skrinjica hkrati kot nekak glasbeni voziček, ki se ga da poljubno premikati iz prostora v prostor. Kakšni so odmevi na to drugo pošiljko 1221glasbenih skrinjic — prva, poslana konec avgusta, je bila bolj za 1900 glasbenih vozičkov — ki jih bodo prav te dni poslali v Chikago. Te jim bodo tudi dobra osnova za planiranje v prihodnjem letu, ko se nadejajo, da bi se — če bo šlo vse po sreči — lotili serijske proizvodnje po 10 tisoč kosov. Kljub temu da bodo po tej poti v Lesnininem tozdu Mizarstvu v Ljutomeru prišli do dragocenih deviz, se — kot je priznala Postružnikova — pojavljajo določeni pomisleki. V prvi vrsti ta, da računica razkoraka med vloženim delom in materialom ter končnim iztržkom prinaša rdeče številke, kar zagotovo ni spodbudno. B. Žunec Premalo skrbi preventivi Pri preventivnih požarnovarnostnih pregledih se marsikaj E ugotovi. Tako kot na primer v TMI v Murski Soboti. Foto: M. Pravdič M za kadilce. Koši za odpadke bi morali biti pločevinasti, , dodatno pa bi bilo potrebno namestiti ročne gasilne | aparate ih jih razporediti na dostopna mesta. Gasilsko-tehnična enota bi morala enkrat mesečno izvesti praktično vajo gašenja in reševanja, vsi člani te enote pa bi morali imeti tečaj o ravnanju in uporabi z gasilskim orodjem. ROŽNI PLOT — Ponekod še posebej skrbijo za urejeno okolico svojih domov. Ulice ob vaških cestah so z obeh strani obdane z živimi ograjami, okrasnim grmičevjem ali nasadi rož. Takoje tudi na Bistricah. Te dni je pritegoval še posebno pozornost rožni plot ob domačiji Rozalije Gjura iz Gornje Bistrice, ki je bil ves v cvetju. Ne le, da je vsakdo, ki se je peljal tam mimo, občudoval njihovo „ograjo”, ampak so imeli obenem tudi dovolj rož za okrasitev grobov ob dnevu mrtvih. (Foto: J. G.) V KMETIJSKEM KOMBINATU GORNJA RADGONA Sklenili trgatev Danes so končali z letošnjo trgatvijo v vinogradih gornje-radgonskega kmetijskega kombinata. Na vseh 198 hektarih so natrgali okrog 220 vagonov grozdja. Da je precej obilna grozdna bera pod streho in že predelana — lastni kombinatov predelovalni center je bil maksimalno izkoriščen ves čas trgatve — je v veliki meri zasluga solidarnostne pomoči šolarjev in delavcev iz gomjeradgonske občine. V številnih enodnevnih akcijah so še posebej prednjačili učenci gomjeradgonske osnovne šole, osnovne šole iz Radenec, osnovnošolci s Tišine, pa tudi dijaki centra usmerjenega izobraževanja iz Murske Sobote. Rokave pa so zavihali tudi delavci, in to predvsem upravni: delavci uprave skupščine občine Gornja Radgona, občinskih družbenopolitičnih organizacij, občinskega štaba teritorialne obrambe, pa tudi sami delavci iz drugih TOZD v kombinatu: gozdarji in delavci kombinatovih skupnih služb. Nesebično pomoč pa so izkazali tudi delavci obeh sorodnih kmetijskih organizacij iz občine, delavci kmetijske zadruge in VG Kapela, kjer so trgatev končali že prej. Skratka, pri letošnji trgatvi na površinah kmetijskega kombinata se je ponovno izkazala nesebična solidarnost in zrelost občanov — od kratkohlačnikov do starejših. Pohvale vredna gesta, ki mora najti v življenju te družbenopolitične skupnosti prostor še kje drugje. vp OB 1. NOVEMBRU—DNEVU MRTVIH Številne žalne slovesnosti v Pomurju Ob 1. novembru dnevu mrtvih so bile številne komemorativne slovesnosti v vseh štirih pomurskih občinah, na katerih so se spomnili padlih borcev narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije, žrtev fašističnega nasilja in drugih. Ob tej priložnosti so položili vence in cvetje na sleherni spomenik in spominsko obeležje ter na grobove umrlih svojcev, znancev in prijateljev, ki s« vtisnili neizbrisen spomin v srca svojih zanamcev. Osrednje občinske komemorativne slovesnosti so bile že v petek, 29. oktobra, popoldne. Tako je bilo ob spomeniku padlim v NOB na Prešernovi ulici v Ljutomeru, kjer sta žalno slovesnost organizirala KK SZDL in C® ZSMS. Zbranim je spregovoril novi predsednik občinske konference zveze socialistične mladine Jože Viher, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci osnovne šole Ivan Cankar iz Ljutomera in godba na pihala. Delegacije borcev in mladine pa so položile vence na vsa pomembnejša spominska obeležja v občini, na pokopališču in Pj1 spomenikih Jakobu Babiču in Jurešu, borcem *• prekomorske brigade in drugje. Podobno je bilo tudi v ostalih krajevnih skupnostih ljutomerske občine, kjer so pokroviteljstvo nad posameznimi spomeniki in spominskimi obeležji prevzele delovne organizacije. Delegacija občinskega odbora zveze borcev iz Lendave pa je minulo soboto položila venec na spomenik umrlih v taborišču Sarvar na Madžarskem. V nedeljo so borci in mladina položili 25 vencev na grobove padlih borcev z® svobodo, žrtev fašističnega nasilja na območju celotne lendavske občine. Delegacija borcev pa je skupno * pokrovitelji, to je z osnovnimi šolami in organizacija® združenega dela, poskrbela, da so bili vsi spomeniki ® spominska obeležja ustrezno okrašena. V Gornji Radgoni so imeli osrednjo komemorativne j slovesnost v petek popoldne, ko so se pred spomenik0® revolucije na Partizanski cesti zbrali številni občani i delovni ljudje, borci in mladina. Ob tej priložnosti J । govoril Rihard Ovček, predsednik sveta za ohranjanje 1 razvijanje revolucionarnih tradicij pri OK SZDL, kulturi1 ; program pa sta izvedli obe radgonski osnovni šoli J°ž^ I Kerenčič in dr. Janko Slebinger, vojaki in delavci Gorenje' Elrada-pokrovitelji omenjenega spomenika. Položili s tudi vence, ki so jih tudi že prej na vsa spominska obeležJ | v občini položili predstavniki delovnih organizacij, , predvsem pa osnovnih šol. Zlasti so se spomnili gr°°° ; Frančka Pintariča in Marije Rožman ter °staU I spominskih obeležij. Tudi v murskosoboški občini se je ob dnevu zvrstilo več komemorativnih slovesnosti. Osrednja j® hh na pokopališču v Murski Soboti pred spomenikom Pa° ’ za svobodo, borcem narodnoosvobodilne borbe in žrtva internacije v drugi svetovni vojni. Delegacije borcev mladine pa so položile vence in cvetje tudi na gr°h° padlih rdečearmajcev. Na komemorativni slovesnosti J j govoril Štefan Sabjan, predsednik občinskega odb° y I zveze borcev NOV. V kulturnem programu so sodel°v® I pevski zbor in recitatorji srednješolskega centra iz Murs I Sobote in godba na pihala. Podobne žalne slovesnosti j bile tudi v ostalih krajih murskosoboške občine, Wer.s°29 | spomnili vseh umrlih, ki so žrtvovali svoja življenj® , 1 jutrišnji lepši dan v svobodni samoupravni socialisti i družbi. w 8 Milan J®rSt! PETROVCI V vsaki vasi skupen telefon V krajevni skupnosti Petrovci so se odločili, da bodo imeli v vsaki od desetih vasi skupen telefon, ki bo ob vsakem času na voljo organizacijam in društvom, ob nujnih primerih pa tudi občanom, ki nimajo zasebnih telefonov. V sedmih vaseh take telefone že imajo, kmalu ga bodo priključili v Adrijancih, nato pa še v Petrovcih in Peskovcih. Ob solidarnostnih, so za te namene zagotovili precej sredstev s samoprispevkom. ŽIŽKI Še dva transformatorja Poraba električne energije je tudi v Žižkih čedalje večja, zato so zgradili še dva transformatorja. Polovico sredstev so prispevali krajani sami, ostalo pa TOZD Elektro Murska Sobota. J.Ž. VESTNIK, 4. NOVEMBRA STRAN 24