Amerikanski
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. ‘K. Jednote.	
11. številka.	Joliet. Illinois, 24. februarja leta	Letnik ISLI^
O VELIKI BITKI BOMO KMALU GULI.
Bržko vreme dopusti, pravijo, se sovražnika zgrabita pod Mukdemun.
Čenčanje o mirovnem pogajanju
Mukden, 16. febr. — Japonski konjiški oddelek, ki je razdejal železniški mostcned Mukdenom in Härbinom, je bil ves posabljan, samo nekaternikom se je posrečilo uteči.
Mukden, 16. febr. — Ponekod v ospredju se ruski in japonski častniki bratijo in pogostujejo. Pri Sinčinpu so Japonci klicali neki ruski vojaški godbi:	Zdravstvuj!
Petrograd, 17. febr. — Dohod generala Gripenberga iz Mandžurije v Petrograd je vzbudil v vojaških krogih veliko razburjenost. General je odkritosrčno izjavil,da je odložil nadpoveljstvo čez drugo rusko ar-mado v Mandžuriji, ker mu general Kuropatkin ob stranskem kretanju proti maršalu Ojami ni dal potrebne pomoči, ki jo je rabil za zmago. Zmago bi bil ob krepki podpori imel v svoji roki,a gen. Kuropatkin je ukazal: Nazaj! Gripenberg pojde osebno poročat carju.
Japonci s Kitajci in roparji Mukden, 18. febr. — Govorice o sumljivih kretanjih generala Ma, vojaškega guvernerja pokrajine Kitaj in kitajskih čet na nevtralnem ozemlju, povzročajo bojazen, da ti vzajemno delujejo z Japonci kitajskimi rokovnjači, ki prodirajo po poročilih proti ruskim zveznim črtam. Dve predstražni sotniji, ki sta bili poslani v preiskavo skrivnostnih znakov, ki so bili videti ponoči na železniški postaji Gučkov prelaz, sta zadeli ob osem škadron japonskega konjištva in bili prisiljeni, umakniti se pod težkimi izgubami. Kitajci razširjajo med vojaki pavlihaste tiskane brzojavke, ki obsegajo domišljive podrobnosti o štrajkih na Ruskem.
Spet rokovnjači.
Harbin, 19. febr. — Krdelo japonskih in kitajskih razbojnikov je oškodovalo davi stebre železniškega mostu pri Jaominu, 100 milj od tukaj, a škoda se je v nekaj urah popravila. Predstražeso cule davi ob 3. uri 40 min. neko razstrelbo in našle,da se je ob stebrih razstrelilo mnogo strelnega bombaža. Tudi več brzojavnih drogov je bilo prevrnjenih.
Pripravljanje n n bitko.
Tokio, 20. febr. — Poroča se,da so Rusi zgradili vojni železnicimed Fušunom in Jentingom ter med Fušunom in gorenjo reko Sa. Ta poročila v zvezi z živahnejšimi kre-tanji in združevanjem velikih oddelkov kažejo pač na to, da namerava general Kuropatkin glavni napad na desno krilo generala Ku rokija. Medtem pa general Kuroki jača svoje utrdbe in s tem jasno kaže svoj trdni sklep, držati svoje lege, če pride do velike odločilne bitke.
Rusko 3. pacifiško brodovje.
Kopenhagen, 20. febr. — Rusko 3. pacifiško brodovje je plulo mimo južnega- konca otoka Langeland. Brodovje obstoji iz petih oklopnic, ene križarke, ene topničarke in treh prevoznih parnikov. Spremljala sta je nemška oklopnica in danska torpedovka. V prelivu longeland-skem se je nemška ladija vrnila.
Mir?
London, 21. febr. — Zopet se govori o mirovnem pogajanju. Pogoji, pod katerimi baje hoče Rusija skleniti mir, so sledeči:	Koreja
pride pod nadvlado japonsko. Port Artur in polotok Liaotungpripadeta Japoniji. Vladivostok se proglasi nevtralnim pristanom z odprtimi vrati. Kitajska vzhodna železnica
se postavi pod nevtralno mednarodno upra<vo. Mandžurija se do Har-bina na severu vrne kitajskemu cesarstvu kot neodkupeg del. Težavno je samo še odškodninsko vprašanje. Možno je pa tudi, da bo Rusija poskusila nadaljnjo bitko, predno sledi odločitev.
Japonske utrdbe močne. Mukden, 21. febr. — Neki dopisnik od “Associated Press” je ravnokar objezdil desno krilo j*aponsko in je prepričan, da leži glavna črta japonskih utrdeb nekoliko za San-depasom, da se ta vas drži le na vide» in ima posadke samo nekaj baterij topništva. Lege japonske so jake močne, utrjene vasi, zvezane z utrjenimi cestami jako omogo-čujejo hranitev nevarnih točk. Deset stopinj pod ničlo je bilo danes tukaj.
Steselj doma.
Kafa, Krim, 21. febr. — General Steselj, bivši poveljnik trdnjave portarturske je dospel semkaj. Ob izkrcanju ga je sprejela navdušena množica. Odposlanstvo mestnega zbora mu je izročilo kruha in soli in pozdravico, prisrčno kličoč mu “Dobrodošel”. General se je zahvalil v imenh vseh častnikov in mož, vrnivših se v domovino. Nevoljno se je izrazil o londonskih poročilih in je rekel, da se trdnjava ne bi mogla več držati ni dneva.
Kozaški pohodi.
Mukden, 21. febr. — Divizija Generala Rennenkampfa, ki je odjezdila dne 14. febr., se je vrnila z drznosmelega pohoda,ko je uspešno obšla japonsko levo krilo, dobro poizvedela japonske lege in povzročila veliko razburjenost ob japonskih zveznih črtah. Izgube so bile neznatne. Kozaki so pregnali Japonce iz več vasij in zadnje požgali, Spet se je pokazalo, da so izvrstni konjiki nekaj vredni tudi v moderni vojni.
Gripenberg dobil pod nos.
Petrograd, 22. febr. — Car Nikolaj je izvenredno nezadovoljen z obnašanjem generala Gripenberga med njegovim bivanjem v Mandžuriji. Car se ne strinja samo popol noma s Kuropatkinom, marveč-je baje tudi ukazal Gribenbergu, vrniti se v Mandžurijo. V dvornih krogih se splošno trdi, da se mu obraz nikakor ni lesketal od veselja, ko je Gripenberg zapuščal carjev kabinet.
Kozaki do reke Jalu.
Mukden, 22. febr. — Sotnija kozakov, ki se je ravnokar vrnila z dolgega in nevarnega pohoda v pravcu proti Koreji, je prodrla po gorskih potili do Hagomuma, 18 milj severno od reke Jalu, kjer je našla veliko japonsko skladišče in je sežgala. Potem so Rusi, prodirajoč južno, naleteli na velik prevoz živeža, ki so ga že zelo potrebovali. Ponoči so Japonci obkolili sotnijo od treh stranij. A kozakom se je posrečilo uteči čez gorovje in se vrniti brez izgub.
Mir še daleč.
Petrograd, 22. febr. — Vkljub vsem govoricam o mirovnem pogajanju se ni rusko uradno vedenje proti Japoniji še nič izpremenilo. V tukajšnjih uradnih krogih še trdno mislijo, da mora Japonija, če želi miru, sama začeti mirovna pogajanja pod poštenimi pogoji. Vojna se bo nadaljevala še nedoločeno, a skrajno dobo. Dokler ne bo Kuropatkin zares poražen v kaki odločilni bitki, ni govoriti o japonski zmagi. Tudi bo Japoniji prej zmanjkalo denarja za vojno nego Rusiji, in denar je vladar.
Kuropatkin zajet? Petrograd, 23. febr. — Tu se nocoj razširjajo govorice, da je generala Kniopatkina zajel pri Sin-mintinu močen japonski oddelek in ga prisilil, umakniti se od reke Sakho. Vojaški krogi pa mislijo, da je to največja predpustna raca, izvita iz trte.
NAD 150 RUDARJEV ZASUTIH V ROVU,
V	Alabami seje dogodila velika
nesreča vsled plinove eksplozije.
Rešitev nemožna,rov poplavljen
Birmingham, Ala., 20. febr. — Strašna rudniška nesreča se poroča.
V	rudnikn Virginia pri Virginia City, 18 milj iugozapadno od tukaj, se je pripetila eksplozija in kacih 135 rudarjev je zasutih. Rešilni oddelki se trudijo na vse pretege, osvoboditi pokopance, a bati se je, da so vsi storili smrt. Posebni vlaki iz Bessemerja in Birminghama in uradniki zveze “United Mine Workers”, kot i državni rudniški nadzornik so dospeli na lice mesta. Ponesrečenci so najboljši rudarji v di-striktu in vsi unijci. Eksplozijo je baje povzročil prah in plin.
160 rudarjev mrtvih.
Birmingham, Ala., 21. febr. — Devetinštirideset trupel in enega moža, komaj živega, so spravili na dan do danes in vse upanje je izginilo, da bi preživel kateri izmed po-kopancev vsled eksplozije, ki se je pripetila v ponedeljek popoludneob 4. uri. Število ponesrečencev je 160 in ne 135, kot se je izprva mislilo. Do 100 žen in 300 otrok ostane zapuščenih.
Rakev premalo.
Radi pogreba mrtvecev je nastalo resno vprašanje, ker ni v okolici nesreče zadosti rakev, in pogrebniki sojih morali naročiti izdaljnihmest. Trupla so tako razkosana, da jih je skoro nemožno spoznati. V mnogih slučajih se ni možno prepričati, da li je truplo kacega črnca ali belca. Ves dan so ob vhodu v rudnik stale stotine žensk in otrok, katerih sorodniki so bili zasuti, in so jokale. Kopači so se kar potili, a vsled prodirajočih plinov, je izkopavanje počasi napredovalo, no že dohajajo unijci iz vseh krajev na pomoč.
Grozoviti prizori.
Eden najgroznejših prizorov je bil danes, ko so necega moža glavo prinesli iz rudnika v obednem jer-baščku (dinner basket). Našli so jo v tem položaju, in meso je bilo skoro vse zgorelo z lobanje. Nato so prinašali iz rudnika zaporedoma noge, roke in kose trupel. Do večera je bilo pred vhodom v rov vsepolno ostankov od ponesrečencev, in prizor je bil še strašnejši, ko so potem z brlečimi svetilkami preiskavali razkosane in krvaveče ostanke. Stari korenjaki so se stresali ob strahovitih prizorih.
Ženske omedlevale.
Mnogo žensk so grabili krči, druge so omedlevale in spet druge so morali nemudoma izročati zdravni kom, ker so bile popolnoma potrte po grozovitih prizorih. Ce se katero truplo spozna, je zaznamujejo z de ščico in odpeljejo v Bessemer.
Trupel ni možno spoznati.
Birmingham, Ala., 22. febr. — Že do 75 trupel so doslej spravili na dan. Rešitelji so videli še nadalj nja trupla, a jih niso mogli doseči, ker so plavali v vodi. Vsled eksplozije so vodne cevi razpočile in velik del rudnika je poplavljen. V neki prazni lopi v Bessemerju, ki služi kot mrtvašnica (morgue), leži 44 trupel, ki še niso spoznana. Nekatera so tako spačena, da jih sploh ne bo možno spoznati. Spričo dejstva, da je rudnik deloma pod vodo, se zdi nemožno, da bi bil samo en ponesrečenec utekel. Po ponovnih preiskavah znaša število žrtev 161.
— Anton Nemanič na 913 Scott St., Joliet, 111. je dobil od zveznega poljedelskega urada v Washing-tonu veliko izber raznovrstnega vrtnega semena, katerega bo razdal brezplačno med rojake. Pridite ponj!
Rockefeller in Kansas.
Washington, 21. febr. — Strogo postopanje zakonodajsHa drža\e Kansas, ki je začelo boj zoper Standard Oil kompanijo in sklenilo napravo državne čistilnice (rafinerije), je našlo v drugih državah priznanje in v zakonodajstvih se predlagajo postave, naperjene zoper Oil-korn-panijo. Zastopniki države Kansas v kongresu hočejo predlagati razveljavljenje pogodbe, s katero se je rečeni družbi dala v najem rezervacija Osage, ker da je ta najem Standard Oil-kompaniji možnost, povoljno oškodovatidržavoKansas.
Spet eksplozija.
St. Clairsville, O., 21. febr. — V rudniku No. 12 Provident Coal kompanije je eksplodiral kotel. Štiri osebe so bile usmrčene in 14 jih je bilo ranjenih, tri na smrt. Mrtvi so: Wm. Adams, predsednik krajevne unije od “United Mine Workers of America”; Eli Minty, inženir; Frank-Miller in Mihael Mi-lanač, rudarja. Enajst slovanskih delavcev je bilo zmečkanih in oparjenih, a ne nevarno. Šaht je bi] šele nedavno otvorjen.
Požari.
Indianapolis, 20. febr. — Ogenj, ki je nastal v veliki trgovini tvrdke Fahnley & McCrea, se je hitro razširil čez sosedna poslopja in v eni uri jih je zgorelo osem. Škodo cenijo na $1,000,000.
Denver, Colo., 20. febr. — “Sym-mes Block”, trinadstropna prodajalna, je pogorela. Škoda znaša $300,000.
Turki koljejo Bolgare.
Solun (Saloniki), 20. febr. — V boju med Bolgari in Turki dne 16. t. m. blizu vasi Kuklič pri Strumiei so izgubili Bolgari 20 mrtvih in ranjenih junakov. Turki so potem vas požgali. Preiskovalna komisija je našla samo pogorišče in zgorela trupla. Štirinajst žensk in mnogo otrok se pogreša.
Osemurna postava.
Denver, Colo., 17. febr. — Osemurna nasvetovana postava, popravljena tako, da velja samo za tiste delavce, ki opravljajo “nevarno delo” v rudnikih, tovarnah in rudo-topilnicah, je bila danes v zbornici sprejeta.
Za otroke.
Helena, Mont., 17. febr. — Guverner Toole je podpisal postavo, ki je bila zadnjič nasvetovana in tudi sprejeta v zakonodajstvu, po kateri je prepovedano otroško delo v rudnikih.
Kruha nedostaje v Rimu.
Rim, 22. febr- — Rim stoji na predvečeru krušne stiske. Pekovski štrajk, ki je bil proglašen pro-šli teden, je sedaj splošen.- Vlada je ukazala vojaškim pekarijam, naj priskrbljajo kruha za meščane.
Smrt 1,200 čevljev globoko.
Pottsville, Pa., 18. febr.— Ko so vzpenjačo z 10 delavci danes spuščali navzdol v šaft Lytle štiri milje od tukaj, je zadela ob neko lesovino in se ustavila- A zdajci se je odmotala in je štrbonknila na dno šafta, do 1,200 čevljev globoko. Rudarji'so bili vsi razkosani na smrt.
Poraženi Indijanci.
La Colorado, Mex., 22. febr. — Mehikanske čete pod generalom Torresom, broječe 400 mož, so usmrtile 40 Indijancev Yaquisov in jih ujele 167 v dvodnevni bitki z divjaki v gorovju vzhodno od tu. Več rdečekožcem se je posrečilo uiti. Torres je te Indijance zasledoval, ker so zadnjič umorili štiri Amerikance iz Chicage, 111.
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati.
CARJEV STRIC USMRČEN Z BOMBO.
Veliki knez Sergij žrtev samo-silne birokracije na Ruskem.
Bil je najuplivnejši nazadnjak.
Moskva,*] 7. febr. — Ko se je veliki knez Sergij (glej sliko v zadnji štev. “A.S.”) peljal v Krem linu do neke kopeli, mu so sledile neke sani, na katerih sta sedela dva moža. Sani so Sergijevo kočijo prehitele in potem počasi vozile. In ko se je kočija spet približala sa-nem, je s teh nekdo vrgel pod koči jo bombo. Kočija se je raztrgala na drobce. Veliki knez je bil na mestu mrtev. Vse truplo mu je razletelo na kosce. Kočijaž tudi mrtev. Konji ostali živi. Napad-niki policiji neznani. Eden je rekel hladnokrvno: “Vse ničevo. Svojo dolžnostsem izpolnil.” Več dijakov aretiranih. Ko ie vdova Sergijeva čula o zločinu, je hitela brez klobuka in halje na lice mesta.
Napad sklenjen lani.
Petrograd, 17. febr. — “Smrtna obsodba” za velikega kneza Sergija je bila napisana v nekem socialde-mokraškem proglasu, ki je bilizdan v Moskvi po 11. dec. lani, in sicer, ko je v Petrogradu policija tedanje nemire zatrla z železno pestjo. Veliki knez Serbij je bil stric car jev in je na carja izvenredno upli-val. Pri dvoru je bil smairan za največjega nazadnjaka carske rod bine. Kot generalni guverner mos kovski je bil neizmerno nepriljub ljen. Takrat je deloval pod njim kot nadpolicaj moskovski general Trepov, sedaj krotitelj petrograj-skih upornikov, ki je tudi med “obsojenci na smrt”. Veliki knez Sergij je bil najbogatejši član car ske rodovine.
Pod grozoviado.
Petrograd, 18. febr.—Kakor pod težko soparico leži rusko glavno mesto. Carja je umor njegovega strica prav hudo zadel. Ljudje, ki so ga včeraj hudo grajali, ga danes odkrito pomilujejo. Umor leži v zraku. Nihče ne ve, kam zadene
prihodnji udarec. Revolucijonarei hvalijo zločin in pravijo,da je sedaj nauplivnejši nazadnjak odstranjen iz okolice carjeve. Za odpravo sa-mosilstva smatrajo vsako sredstvo za dovoljeno: Pravijo, da čaka ista usoda tudi velikega kneza Aleksija, Pobjedonoščeva (prokuratorja sv. sinoda) in generala Trepova. Tudi Marija Fedorovna, carinja-vdova,je v nevarnosti.
Na mrtvaškem odru.
Moskva, 18. febr' — V petste cerkvah in kapelah moskovskih s® zvonili zvonovi in ob mnogih al-tarjih duhovniki neprestano molijo za dušni blagor velikega kneza Sergija. Truplo leži še v Hudovem samostanu, kamor je bilo včeraj prineseno. Mrtvaški oder je pokrit s cveticami, a krog njega ob s.vitu sveč mrmrajo menihi molitve ob smrti.
Sergijev brat pomiloščen.
Petrograd, 19. febr. — Sinoči se je uradno razglasilo:	“Veliki knee
Pavel Aleksaudrovič bo zopet nastopil svojo vojaško službo koi generaladjutant carjev in se udeležil pogreba velika kneza Sergija v Moskvi”. Sklep carjev, v tem častt žalosti dati velikemu knezu Pavlu, bratu umorjenega Sergija, nazaj dostojanstvo in družino, se smatra, za izvenredno dobrohoten čin. Veliki knez Pavel je bil pred nekaj leti pregnan v inozemstvo, ker se j« oženil z neko plebejko ali žensk« brez plemstva.
Pogreb v Moskvi.
Petrograd, 20. febr. — Pogreb rajnega velikepa kneza Sergija b« v četrtek 23.t. m. In sicer ga začasne pogrebejo v Moskvi v Hudovem samostanu. Pravijo, da zato, ker je celo general Trepov priznal, da ni možno skrbeti za varnost carske rodbine sedaj v Petrogradu.
Morilec.
Moskva, 21. febr. —Morilec velikega kneza Sergija se vede čisto ravnodušno. Na nobeno vprašanje noče dati odgovora in pravi, da g* tudi ne bo dal. Po njegovih mislih je bil umor potreben in bodo še drugi, da se car osvobodi nazadnjaških uplivnežev in da zavlada pe zapadnoevropskih načelih.
Oskar II., kralj švedski in norveški, in njegov sin, ki ie sedaj vladar.
Prestolonaslednik Gustav Adolf, ki je vsled slabega zdravja svojega očeta Oskarja, kralja Švedije in Norvegije, sedaj vladar kraljestva, je 40 let star. Oskar II. je star 76 let in je bil kralj izza 1872.
in
Joliet, 111., 22. febr.-O našem novem “Slovenskem pevskem drn štvu” imamo poročati lepe uspehe. Pevci kaj pridno zahajajo k vajam; in njihovi vztrajnostise je zahvaliti, da bo društvo že dne 5. marca, t. j. na pustno nedeljo zvečer priredilo svojo prvo veselico v Golobičevi dvorani. Vzpored bo jako zanimiv. Da povemo kar na kratko: umetno in narodno petje (moški zbor), govor, deklamacij a, sol o-spev; narodno petje (zbor naših cerkvenih pevk); veseloigra v 2. dejanjih. Na ta način upamo, da se bodo naši rojaki, predno nastopijo dolgo pot resnega 40 danskega posta, res še enkrat prav dobro zabavali v pošteni domači družbi. Ali naj Vas posebno vabimo k tej veselici? če povemo, da je za dobro zabavo vse preskrbljeno in da je ves čisti dobi--ček namenjen naši novi cerkvi, pa je dovolj! Prepričani smo namreč, da se boste udeležili te veselice v prav obilnem številu.
—	V bolnišnici sv. Jožefa so
minoli teden Ignacu Planinšek odrezali roko nad komolcem. Pri delu si je ranil z žebljem roko in ker ni o pravem času iskal zdravniške pomoči, se mu je zastrupila kri in da Bi reši življenje, je dal odrezati roko. Tam se zdravijo sedaj tudi Bledeči rojaki naši:	Ivan Šuber,
Frančišek Hribar, Jakob Tomšič in Sam Dragič.
—	Hrvat Josip Petrovič, ki je bil obtožen tatvine, je bil zadnji četrtek oproščen pred mirovnim sodnikom Hovvkom,kjer se je vršila razprava. Tožitelj je bil neki član tvrdke Larus Altheimer & Co., 203 Jefferson Street, ki je trdil, da je Petrovič kupil novo obleko, a jene plačal.
—	Ogenj je izbruhnil v četrtek popoludne ob 2. uri v krojačnici S, Haneta, 205 Indiana st., in stavil v nevarnost vso soseščino. Predno so ognjegasci ogenj pogasili, je že napravil škode na lastnini za $1, ~5Q0. Pol izgube zadene posestnika hiše, našega rojaka John Stukela, ki je pa bil zavarovan. Ostalih $750 škode trpi krojač Hanet. Pokvarjen dimnik je povzročil ogenj.
—	Veliko predpustno veselico priredi društvo Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. Jednote v soboto 25. t.
m.	v Golobičevi dvorani. Vsi Slovenci in Hrvati so uljudno vabljeni, da se udeleže te veselice. Vstopnina za vse domačine je prosta.
—	Društvo sv. Martina Z. K. unije (W. C. U.) ima v nedeljo popoludne ob 2. uri zborovanje v Golobičevi dvorani.
—	Na ponedeljkovi seji mestnega zbora sta se predložili še dve prošnji za krčmarsko licenco. Prosilci so: Ch. Goltz za nov saiun pod h. št. 217 na N. Chicago cesti in George Bajt & Tony Tušek za nov saiun pod h. št. 107 na Ruby cesti. Zadnja tvrdka je dobila licenco.
—	V spomin Washingtonov so danes t. j. v sredo vse jolietskešole zaprte. Vsi dnevniki donašajo črtite iu slike iz življenja slavnega moža, ki je bil “prvi v vojni, prvi v miru in je prvi v srcih njegovih rojakov”.
—	“The Illinois Farmers’ Institute” ima ta teden svojedeseto letno zborovanje v našem mestu. Konvencija se je otvorila v torek. Delegatov je došlo nad 500.
podobe svetopisemske Starega za kona. Prireditelj predstav bo dr. John H. Scherer iz Chicage, ki ga je povabil novi poljski župnik, č. g. Adalbert S. Olszewski. Tudi lani so bile te predstave v poljski, slovaški, nemški in irski cer kvi.
—	“The Chicago Carnation Co.”, ki ima svoje glavne nasade v našem mestu, je znana daleč po Ameriki radi prekrasnih klinčkov ali nagelj-čkov, ki jih ume gojiti, da dobiva po vseh razstavah .prve nagrade. Zadnji teden je dobila v Torontu, Canada,srebrno kupo za tri posebno lepe nove vrste svojih vonjavih ne-prekošenk.
—	Dvajset članov okrajnega zbora (county board) bo to spomlad voljenih ob mestnih volitvah v Will countyju. Osem izmed teh uradnikov bo voljenih v obmestju joli-etskem.
za mir in pokoj duši velikega kneza Sergija, so duhovnik in vsi pričujoči klečali trideset minut. Sicer so pa vsi stali med službo božjo, ker ni sedežev v cerkvi.
Sv. maša se je čitala v slovanskem jeziku. Najprej se je pela velika maša, nakar so sledile bile (Requiem), kot so predpisane po ruskem sv. sinodu v spomin mrtvemu. V kratkem ruskem nagovoru je Rev. John A. Kočurov opominjal vernike, Daj molijo za dušo Sergija, kije bil umorjen — je rekel — po nekem anarhistu. Grajal je Američane, da kažejo sočutje z ruskimi revolucionarji, iz kojega razreda—je rekel — je bil morilec predsednika McKinley. To niso junaki, je rekel, ampak zahrbtni morilci in rušitelji javnega redu, kijih bo prej ali slej ruska vlada zatrla.
Starodavna navada sedmine ali pogrebne pojedine, ki so jo prirejali sorodniki mrtvečevi, je bila predo-čena s tern, da je sredi cerkvena mizi stala skleda,napolnjena e kuhanim rižem in rozinami. Vsak vernik je okusil od riža z željo, da bodi bodoče Življenje velikega kneza tako sladko kakor okus riža in rozin.
C. D. T.
— Konjski tatovi se spet klatijo po Jolietu. Tvrdki Eby, Michaels & Scholl, Washington cesta, so v noči od nedelje na ponedeljek uz-mali lepega konja in nov buggy. Kara so se odpeljali, dosedaj ni
— Krajevna tovarna Mc Kenna kompanije ni zaposlovala v ponedeljek, kot je poročal neki angleški dnevnik zadnji teden, in bržkone ne bo pred spomladjo.
— V nedeljo 26. t. m. ob 2. uri pop. in ob 8. uri zvečer se bodo v poljski cerkvi predstavljale zgodbe trpljenja Kristusovega in nekatere
—	Trije oddelki v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompanije so se morali v soboto zvečer zapreti, ker je primanjkalo sirovega železa, premoga in koksa vsled dejstva, da je bil oviran železnični promet po hudih zametih in zmrzalih. Začetkom tega tedna pa so vsi oddelki spet zaposlovali.
—	Koncem tega tedna bo bržkone že prepeljan iz bolnišnice Silver Cross v okrajno ječo William Rap-son, ki je umoril svojega sina in snaho in skušal samega sebe usmrtiti, kakor smo poročali pred dobrim mesecem. Okreval je od prizadetih si ran že toliko, da ga bo sedaj mogla dobiti pravica v pest, ki uprizori zadnje dejanje te žaloigre.
—	“The Joliet Engineering & Construction Co.” je bila koncem zadnjega tedna inkorporirana.
—	$746,000 bo treba trošiti za vzdržavanje in poslovanje jolietske kaznilnice prihodnji dve leti. “Representative” Drew iz Jolieta je vložil tozadevno prošnjo v Springfieldu, 111., dne 16. t. m.
—Evo nekaj podatkov o našem mestu: Joliet ima prebivalstva 45,000. Joliet je štirideset milj od Chicage, ima dve vzhodni in zapadni glavni železniški črti ter eno severno in južno, dve stranski železnici, in eno krožno črto, ki križa vsako železnico, držečo v Chicago. Joliet je središče obrti in kupčije. Joliet ima najboljše brodarstvene možnosti kateregakoli mesta v deželi. Joliet ima chicaški brodarstveni vodovod,ki se doslej razteza do tega mesta. Joliet ima eno najboljših vodnih sil v Združ. državah. Joliet temelji na izbornem kamenju. Joliet ima cenena zemljišča z najboljšo železniško zvezo. Joliet ima dobro elektrarno, sijajno plinarno, ki izdelava plin za tri conntyje;ima izvrstne ceste, devetintrideset cer kva', dve bolnišnici, dve sirotišnici, dober vodovod, dobro požarno brambo,najboljše javne šole v Ameriki, bo kmalu imel vse železniške tire v mestu povzdignjene in ima
izvrstne poulične zveze s karami__
Tako je zatrjal “Joliet Evening Herald” v ponedeljek zvečer v pozdrav farmarjem, ki so došli v naše mesto na svoje veliko zborovanje.
— Pismo na pošti ima:	Vrabec
Martin.	<
— Naše cenjene jolietske naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem ponoviti.
Chicago, 111., 19. febr. — Slo-
vesna črna sv. maša za dušo umor
jenega velikega kneza Sergija se je brala danes dopoludne v ruski pravoslavni cerkvi, na voglu Norih Leavitt ceste in Haddon ave.
Baron Schlippenbach, ruski konzul, in podkonzul princ Engaličev sta stala na prostoru, ki je pridržan za osebe visokega dostojanstva. Baron Schlippenbach je nosil svojo polno konzulsko uniformo, z mno-gobrojnimi odlikovanji na svojih prsih.
Ko se je opravljal tisti del službe, v katerem so se posebne molitve pele
Bnlger, Pa., 17. febr. — Umrl je rojak Alojzij Rus, star 21 let, doma iz ribniške okolice na Dolenjskem. Semkaj je prišel pred sedmimi tedni iz Clevelanda. Deset daij je boloval za pljučnico, ki mu je prinesla prerano smrt dne 12. t.
m.	Pokojnik ostavlja tukaj očeta, v starem kraju pa mater ter brata in sestro. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. N. p. v m.!
Z delom gre pri nas bolj počasi.
A. M.
Butler, Pa , 17. febr. — Krvav prizor med tukajšnjimi Hrvati se je odigral dne 11. t. m. zvečer pod h. št. 57 Bessemer ulice. V tem krvavem spopadu, ki mu je krivo pijanstvo, je bil Hrvat Vasilije Fančula ustreljen v srdce. Ubojice še nimajo, ker sta dva malopridneža streljala a samo eden je prijet, do čim je drugi utekel neznano kam.
Steelton, Pa., 19. febr. — O veliki nesreči, ki se je pripetila v družini Matije Nemaniča, severno od Harrisburga, Pa., na Božič, je “A. S.” že poročal v št. z dne 20. jan. t. 1. Ker padotični poročevalec ni povedal vsega po pravici in resnici, kako se je stvar zgodila, ho čem sporočiti jaz malo bolj resnično o tej stvari, ker znam in sem bil na licu mesta takoj oni dan, ko se je ta nesreča zgodila, na dan sv. Štefana v jutro. Bili smo tam popoldne jaz, moja žena in še nekaj rojakov, ker sem opoldne, prišedši južinat, dobil doma brzojavko o nesreči, katere sami nismo trdno verjeli, dokler se nismo prepričali, da je res zgorelo petero oseb, namreč Malija Nemanič in njegova žeDa Marija, potem njuno dete, še ne staro teden dnij, in dve sestri Marijini, ki sta prišli tje mesec duij pred nesrečo.
Prigodila se je pa ta nesreča takole:	Matija je bil poprej na dru-
gem mestu, katero je zapustil šele pred štirinajstimi dnevi. Od tam je s sabo prinesel gazolina. Na Šte-faujejutro je še! peč kurit, in ker mu ni hotelo dobro goreti, - je začel polivat z rečenim gazoliDom. Ta gazoliu se je pa vžgal preveč, tako da se mu je posoda od gazolina vnela v rolah. In vrgel jo je od straha pod vrata, seveda vso gorečo, nakar je nastal ogenj pri vratih. To se je pripetilo v jutro ob 5. uri. PlameDi so švigali semtertja in rajni Matija je od velikega straha pobegnil iz hiše. A ko je videl, da ni nikogar zanjnmven, je zajavkal za svojo ženo in dete ter hitro skočil nazaj v hišo, da bi rešil ženo ali dete, če ne obeh. Pa mu ni bilo več mogoče, da bi koga rešil, nego je še sam moral ostati notri v ognju ž njimi, kjer je tudi zgorel.
Tako mi je pravil rojak Završnik, ki mi je tudi brzojavil sem. Ta je spal v drugi sobi, ko je gorelo, in je rekel, da je postelj pod njim že gorela, ko se je prebudil in zbežal ven.
Z Bogom! Matija Stara Šinit.
Nenaden prehlad
je silno nevaren. Pljučnica se pričenja prav na ta način. Zastarel in zanemarjen prehlad povzroči jetiko.
Severov balzam za pljuča
omeji in odstrani prehlad predno more isti postati nevaren. Cena 25 in 50c.
“Bil sem se silno prehladil, a po tridnevni rabi Severovega balzama za pljuča sem zopet ozdravil. Priporočam ga torej vsem trpinom.”	JOHAN JALAY, Braceville, 111.
Bright-ova
se dostikrat začne z vodenico. Vam-li otečejo roke in noge P° prestanem delu? Ali se vam zdi, da vaša jakost in moč polagoma zginjeva? Se-li tvori v vaši .vodi usedlina, ako dolgo stoji? Tedaj začnite takoj rabiti
Severov lek za
jetra in ledvice.
Cena 75c in $1.25.
\
so splošna dediščina vsega človeštva. Bolečine se seveda morajo nahajati, a moderna znanost jih ve olajšati v dokajšnji meri.
Severovo olje
sv. Gotharda
je v tem oziru največji olajševalne bolečin kar jih je sploh naprodaj. Cena 50c.
QtiirACt Prineeeelahost,izgubo moči kHHl VOl in življenske čilosti. Nekateri možje so že stari s 20. ali 30. letom. Ali želite ostati s 60., 70. in 75. letom ravno tako jaki kakor mladeniči?
Severov balzam življenja
vam bo pomagal staviti se v obran starostnim slabostim. Cena 75c.
Strah pred
Res grozno je dotičniku živeti od dneva do dneva v strahu pred
naglo smrtjo. naglo smrtjo, ki trpi vsled
organične srčne bolezni, imate težavo s srcem, uživajte le
Ako
Severov srčni krepčilec,
ki ojači slabo Srce. Cena $1.00.
Severova zdravila so naprodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
w.
o.
CEDAR RAPIDS IOWA
Kansas City, Kans., 20. febr. Prosim, gosp. urednik prekrasnega nam lista “A. S.”, da bi mi blagovolili odmeriti malo prostora v
cenjenem listu, da rojakom po šir nej Ameriki DazraDim, kako se nam kaj godi tukaj v največjem mesotržnem mestu Kantas City.
Tukaj nas je precejšno število Slovencev, oziroma Kranjcev, vsi rodom od Kulpe do Triglava. Naše društvo sv. Petra in Pavla K. S. K. Jednote lep« napreduje. A z delom gre tukaj letos prav ponaročno. Delamo vsi večinoma v klavnicah. Pretečene tri tedne smo imeli jako hudo zimo, da je padel toplomer 24 stopinj pod ničlo. Zdaj se je vreme spet omehčalo,ko se bliža prekrasna pomlad.
Tudi naznanjam rojakom, da sta se združila v tesno zvezo zakonske ga stanu dva para, namieč g. Mihael Majerle z gdč. Marijo Šterk, oba iz Pnedgrada, in g. Pavel Šterk z gdč. Ano Majerle, oba iz Pred-srrada. In obe ženitni ni sta se vršili v istem stanovanju, v istem tednu. Na pirovanje se nas je zbralo precejšno število rojakov, ki smo bili prav Židane volje. Praznili smo kozarce in peli prekrasne slovenske pesmi, med katerimi pose bej omenjam sledeče:	“Venček na
glavi se bliska ti s kitice” — “Slovenec sem, Slovenec sem, tako je mam’ca djala” — “Ko pridem na goro, zavriskam na ves glas, pa vr žem v zrak klobuk, pa se ozrem po vas’ ” — in še mnogo krasnih slovenskih pesmi srno navdušeno peli, tako da je bilo vse veselo, staro in mlado. Pa še tem potom kličem poročencem:	Srečo, zdravje in
veselje! In Bog Vas živi!
Ob sklepu svojega pisanja pošiljam srčen pozdrav vsem rojakom po širnej Americi, posebno pa še rojakom iz Poljanske dolii e — Bog živi vse! In tebi, vrli list “A. S.”, želim obilo naročnikov, ker ti si nam pravi Slovenec.
John Bizal.
žino trinajst let. Pred tremi leti ga je pa napadla grozno huda bolezen, rak ga je razjedal na obrazu. Veliko si je prizadeval, da bi se ozdravil, in iskal je pomoči pri vseh boljših zdravnikih coloradskih, pa je bilo vse zaman' Ta grozna, neozdravljiva bolezen ga je mučila cela tri leta. Dne 29. januarja t. 1. je po dolgi mučni bolezniizdibnil svojo blago dušo, in dne 31. jan. smo ga spremili k večnemu počitku. Pogrebni sprevod je bil kaj slovesen, vsi tukajšnji rojaki smo se ga udeležili in tudi nekoliko drugega na roda je bilo poleg.
Pokojnik je bil star 45 let in doma iz Sela pri Šumberku, orlaške župnije, okraj Trebnje na Dolenjskem. V Ameriki je bival devetnajst let. Tukaj zapušča žalujočo vdovo in šestero nedorastlib otrok. Bodi mu tuja zemljica lahka!
Frank Papež.
Aspen, Colo., 17. febr. — Pro sim, g. urednik “A. S.”, da priobčite ta moj dopis v priljubljenem nam listu, da naznanim tojakompo širni Ameriki žalostno novico o smrti tukajšnjega našega rojaka Franka Pucela, po domače Škerce. Tukaj v Aepenu je živels svojo dru-
Cahimet, Mich., 17. febr. — ‘ ‘Zveza slovenskih fantov” priredi v nedeljo dne 26. t. m. popoludne in zvečer koncert in gledališko predstavo, katerih čisti .dohodek je namenjen za nove orgije v slovenski cerkvi sv. Jožefa.
Y sredo dospela je brzojavka,
da je v Duck Lake, N. W. T. Cs nada preminol naš spoštovani roja Matija Lesac. Ranjki bil je star 5 let, rojen v Smiljaku pri Severin na Hrvatekem. Prišel je v Calumt 1. 1883 ter si je s svojo marljivostj pridobil lepo premoženje. Zapušč tu soprogo in 12 sinov.	G<
Rock Springs, Wyo., 17. febr Po dvotedenski bolezni je dne 5. 1 m. umrl za pljučnico Fran Šmit Tukaj ostavlja vdovo in troje ned< raslih otrok, katerim bode gotov dobrodošla podpora J. S. K. J., ka tere član je bil pokojnik. N. p. v m.
Na rojaka Josipa Demšarja je rovu padlo kamenje, ki ga je zel oškodovalo. Pri društvu ni nob«
— Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra.	*2
KOMPARE & ZUGEL
1137 N. Hickory St., Joliet, IH.
Svojo lepo urejeno gostilno
priporočava vsem rojakom v obilen obisk. Dobre pijače in smodke ter fina postrežba.	1114
Nihče naj ne pozabi priti na veliko predpustno
PLESNO VESELICO
ki jo priredi
Društvo Vitezov sv. Jurija
štev. 3 K. S. K. Jednote
v soboto 25. februarja 1905
v Golobičevi dvorani.
Vsi Slovenci in Hrvati so uljudno vabljeni kot tudi vsa slovenska in hrvatska društva ter osebe izven društva obojega spola. Svirala bo domača godba.
Vsem domačinom vstopnina prosta.
Za najboljšo zabavo in postrežbo bo poskrbel, nadejaje se najobil-nejše vdeležbe,	Društveni odbor.

.

.
— Nevarno je obolel zopet c. g. Nastran.
—	Odvetnik dr. Franc Prevc se iz Kranja preseli v Kostanjevico.
—	Umrla je v Novem mestu 68 let stara posestnica Marjeta Povše.
—	Imenovan je g. dr. Iv. Hubad za zdravnika v Toplicah na Dolenjskem.
—	Zadušil se je 74letui Tomaž Vovk v Trnovem. Našli so ga na postelji vsega v dimu.
—	Umrl je v Kamni Gorici Ra-deekijev veteran g.. Stefan Kocijančič, vpokojen oskrbnik.
—	Pomiloščen je. Na smrt obsojenega morilca Antona Majena je cesar pomilostil v dosmrtno ječo.
—	Velikansk železen most na Savi čez cesto, tovarniške rake in Savo, so začeli delati za novo železnico.
Umrl je v Sanaboru pri Colu posestnik Ivan Tomažič, obče spoštovan mož po vsi vipavski dolini.
—	Vojaškega beguna Matijo Šimenca iz kamniškega okraja je ljubljanska policija prijela in ga izročila vojaški oblasti.
—	Bohinjska železnica. “Eisen-aahnerZtg.” poroča, da bode proga Grorica-Jesenice otvorjena 15. okt. letos, proga Jesenice - Celovec pa spomladi 1906.
—	Za kruhom. Dne 3C. jan. se je odpeljalo v Ameriko z ljubi, juž-aega kolodvora 41 Kranjcev in 40 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 16 Kranjcev in 20 Ogrov.
—Umrl je v Kamniku dne 31. jamarja zjutraj občespoštovani gosp.
fvan Stele, posestnik in svečar. Po-ojnik je bil mož odkritega in pristno lovenskega značaja.
— Nova restavracija v tivolskem ozdu pri Ljubljani. Po Ljubljani = ¡e govori, da bodeta na šišenskem r. Cirrtu ob razgledu zgradila brata Zajc roimoderno restavracijo, nekako drugo tari ‘Švicarijo”.
,er;' — Vojaštvo v Ljubljani. Govori ’l"® e, da se namerava tudi nekaj gor-fO*t; kega topništva prestaviti v Ljub-pniijano, nekaj artilerije nameravajo Nastaniti tudi v Trnovem, tudi ne-:aj lovcev baje s časom pride.
— Kaj pomeni to? V kostanje-išbem sodnijskem okraju dobili so upni uradi za mesečne izkaze mrtvih in nezakonskih za tekoče leto mo nemške vzorce, ko so prete-ena leta imeli zgolj slovenske!
— Vzoren delavec Samassove to arne v Ljubljani, Janez Sever, je mrl dne 22. jan. Bil je čist in remenit značaj. Doma je bil od t. Jurja pri Šmarji. Odlikoval se 3 ves čas kot pobožen ¡neodločen atoličan.
fell e 5.
Šnt
k»

Ie
zf
Dot*
j B»1’
1711 ce«1 v te* »j
0
111
til«
ii*
lO
d
— V teku ene ure dva imena nosi otok Rašica med Ponikvami pri el. Laščah in Krko. Voda izgine i vasi Ponikve pod zemljo kot Rašica”, na Krki pa pride na dan ut Krka, a rakov, nekdaj slavnih, ne v eni ne v drugi strugi!
—Vrl mladenič. Z Notranjskega piše: Dne 25. ian. t. 1. umrl je i Kruščem posestnikov 211etni sin mtou Žnidaršič. Bil je v vseh ¡irih vrl mladenič. Komaj je odštel ljudski šoli, že se je prijel >d nadzorstvom svojega cčeta sne trgovine in mu je bil desna ka.
Ij*
5
—Iz Sodražice, 1. febr. Občinski bor v Sodražici je v svoji seji dne . jan. enoglasno izvolil g. poslanca imoža Pakiža častnim občanom, župan Fr. Bartol je utemeljeval oj predlog z naštevanjem premno-n zaslug, ki si jih je g. poslanec kel za občino, kateri je bil celih let odbornik.
— “Zaostali tič”. Pred kratkim je pojavil v Ljubljani neki Bur. ^1Ljubljani mu je zmanjkalo sred-reVe„ v za nadaljno pot v svojo domo-
:v>
if*1
F
o in se je tam ustavil. Ko je lil pri somišljenikih nekaj pod-e, podal se je dalje. Bil je s»
v vsej pravcati burski opravi — ta bojevnik za svobodo!
—	Premestitev 17. pešpolka. V vojaških krogih se zatrjuje, da bode premeščen 17. pešpolk iz Celovca v Ljubljano. Polk je odšel iz Ljubljane v poletju 1893, torej bo od takrat že 12 let preteklo. Gotovo bo vsem ustreženo, ako se ta vest uresniči. Premeščenje se baje izvrši početkom spomladi.
—	Cerkev sv. Martina Podpečjo v fari Dobrepolje bodo prenovili. Požar, ki je lani poleg vasi tudi cerkev (razen zidovja) do cela uničil, je segal celo do zvonikovega strešnika in ga užgal. Cerkev in zvonik bodo zunaj in znotraj prenovili in vso opravo z zvonovoma vred s pomočjo prostovoljnih prispevkov in cesarjevo podporo oskrbeli.
—	Umrl je 2. t. m. č. g. Janez Železnikar, zlatomašnik in bénéficiât v Št. Vidu pri Brdu. Pokojnik je bil rojen v Cerkljah pri Kranju 15. maja 1820 in v mašnika posvečen 31. jul. 1847. Služil je za kapetana na raznih krajih. Iz Štnar-jete na Dolenjskem je prišel 1. 1879. za beneficiata v Šent Vid, kjer je kljub visoki starosti opravljal do zadnjega časa svojo službo.
—Vodnjak v podzemski jami ima dobrepoljska dolina, in sicer so to prebivalci vasi Podpeč, ki je lani s cerkvijo vred pogorela. Poleg te vasi, pod goro, na koje vznožju je zgrajena cerkev sv. Martina, teče namreč precej močen potok, do katerega se pride skozi podzemeljsko jamo. Iz te in bližnjih vasi hodijo ljudje po vodo, do katere si svetijo z bakljami.
—	Umrl je dne 27. jan. zjutraj ob 5. uri na Bevkah č. g. zlatomašnik in ekspozit v pokoju, Anton Vonča. Pokojnik je bil rojen 13. jan. 1819 v Smledniku in v mašnika posvečen 31. jul. 1847. Kot kape-lan je služil dve leti v Kočevju, poldrugo leto v Dobrepoljah, deset in pol leta v Cirkuici in dve leti na Vrhniki. Meseca oktobra 1863. je šel za ekspozita na Bevke.
—	Grozen mraz. Iz Bele Krajine se poroča z dne 27. jan. : Silen mraz je, Kulpa je zamrznila in celo Lahinja, kar ljudje ne pomnijo. Bati se je, da pri tem mrazu pozebe trta. Led bodo letos lažje dobili nego lani. Vsled mraza primanjkuje že vode, tako da jo morajo voziti, kakor ob suši. O Bela Krajina, kako si bogata na vsem! Najbolj bogata pa na preziranju od zgoraj!
—Španski kralj se ženi na Kranjskem. Osemnajstletni španski kralj Alfonz XIII. namerava vzeti vojvodinjo Marijo Antonijo Meklenbur-ško, katera prihaja vsako leto na Kran jsko h knežjirodbini Windisch-graetzovi na grad Bogenšperk pri Litiji, na nekdanji Valvazorjev dom. Poroča se, da je nevesta ravnokar došla na Bogenšperk, in pričakujejo tudi, da,jo pride obiskat kraljevi ženin.
— Izpred deželnega sodišča. Na 15 mesecev težke ječe je bil obsojen Rudolf Pogačnik, ključavničarski pomočnik iz Št. Lenarta, ki je v Gradcu pri Litiji s sekiro udaril po glavi Franceta Campere. —Tatinska tička. Štefan Blaž iz Zagreba in Janez Brešar iz Spod. Bernika, ki sta kradla po Vrhniki in okradla tudi davkarijo, sta bila obsojena prvi na 15 mesecev težke ječe, Brešar pa na tri mesece.
— Vodovod v Postojini je gotovo eden najlepših. Gonilno silo bode izvajala elekrična naprava pri jami. Pri Ribniku je postavljenili dvoje elektromotorjev po 10 konjskih sil v neki sesalni napravi, od koder se voda napelje na 65 metrov visoko ležečo vodno shrambo na Soviču. Dasiravno so se skoro vsi studenci na Notranjskem posušili preteklo leto, je vodovod dajal vendar sleherni dan čez 200 kubičnih metrov vode.
— Župnik Janez Dolinar umrl. Umrl je 31. jan. preč. g. Janez Do linar, duhovni svetnik in župnik na Raki. Pokojnik je bil rojen v
Mokronogu 24. okt. 1831 in v mašnika posvečen 30. jul. 1857. Kot kaplan je služil v Velikovcu na Koroškem, na Kranjskem pa v Kamniku, na Breznici, v Žužemberku, Šent Jerneju, Šmariji, kot župni upravitelj na Kopatfju, kot župnik v Šent Janžu od 1. 1872. do 1886., odslej pa na Raki.
—	Radi smrti žene se je obesil. V Dolenji Vrtojbi so našli v sredo 25. jan. zjutraj na kašči svojega stanovanja obešenega 44letnega BI. Mermoljo. Pokojnik je bil vdovec. Žena umrla mu je namreč pred petimi meseci na porodu ter mu pustila štiri nedorasle otroke, od katerih je imela Veronika 11 let, Just 8 let, France štiri leta in zadnji otrok pol leta. Po smrti žene je bil Mermolja jako pohit in ta pobitost je bila, kakor pravijo ljudje, tudi kriva, da si je nesrečnež na zgoraj omenjeni način vzel življenje.
—	Žganjarska kuga. Iz Medvod se piše: Odkar se ne pobira več deželna naklada na žganje, se je v naši občini kuhanje in izdelovanje žganja podvojilo. V nekaterih vaseh se kuha žganje skoraj pri vsaki hiši. Vse od kraja se peča s kuho te škodljive pijače. Mnogo posestnikov, bajtarjev, gostačevin še celo hlapci se udinjajo, da bodo kuhali žganje za priboljšek. Nekateri so nakupili po 500 do 1000 mernikov brinja, suhih češpelj, fig i. t. d. Potem pa preplavijo celo občino z žganjem, in še sosedne občine, vsiljujejo ga po vseh vaseh in po vseh hišah.
Velika razstrelba. Pri Sesljanu so s 15,000 kg smodnika razstrelili velikansko skalovje, katero potrebujejo za dela v tržaški luki.
—	Pri zgradbi nove železnice blizu Rifemberga se je ponesrečil Valen. Uršič iz Banjšice. sv. Duha. Padla je skala nanj, ki mu je stisnila prsi in zlomila levo nogo.
—	Strah na vojaški straži. V torek 24. jan. ponoči je stal pred vhodom v goriški grad vojak 16.stotnije tamkajšnjega pešpolka, Josip Perce. Bilo je okolu polunoči, ko je korakal vojak pred viatmi gor in dol. In tu dozdevalo se mu je, da se mu približuje neki mož v rdeči obleki ves obdan od plamena. To dozdevanje pa je postalo tako živo, da je začel vojak vpiti: “Stoj! Kdo je tam?” in tudi pozvonil z zvoncem in s tem poklical k sebi poveljnika straže. V tem hipu pa je izginila prikazen ter se izgubila za zid. Ko je prišel k Percetu poveljnik straže, mu je ta povedal, kar je videl. Gledala sta potem s poveljnikom proti oni strani, proti kateri je izginil rdeči mož v plamenu, a zapazila nista ničesar. Poveljnik je vprašal Perceta, ako ga je strah, da ga v tem slučaju nadomesti z drugim vojakom. Perce je to zanikal ter dostavil, da hoče ostati na mestu, za-gotavljaje poveljnika, da gotovo ubije rdečo pošast, ako se mu še enkrat pokaže. Desetnik, ki je bil poveljnik straže, je odšel in Perce je korakal zopet na straži gor in dol. Še ni poteklo četrt ure, ko se zopet prikaže rdeči mož, ki se je sedaj nekako preteč bližal Percetu. Perce nastavi puško, pomeri in ustreli dvakrat proti prikazni, ki pa ni bila zadeta in se tudi ni hotela umakniti, ampak nasprotno še bplj preteč se bližala vojaku. V smrtnem strahu zgrudi se sedaj Perce na tla. Ko je zaslišal poveljnik straže streljanje, pritekel je seveda takoj na lice mesta, in tu je-našel vojaka ležečega na tleh v nezavesti. Puška ležala je na desni strani, čaka pa na levi. Zastonj so iskali onega, ki bi se bližal straži. Nesrečnega Perceta so prenesli potem v grad, in na stražo postavili so drugega moža. Peroe gledal je potem celo noč z izbuljenimi očmi preplašeno pred se, kakor da bi vedno videl pred seboj nekaj strašnega, kar se noče oddaljiti. Zjutraj so ga prenesli v bolnišnico v -jako nevarnem stanju;
težko da bi ozdravil.
<?)
>

USTANOVLJENO LETA 1893.
GLAVNA PISARNA:	^ * m
GLAVNA PISARNA:	^ j
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
TEL.EEOJN 3793 CORTL.ANOT.
f


Podružnica :
1778 St. Glair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAROBRODNIH

DRUŽB.
Pošilja denarje v staro
-------------- domovi-
no najceneje in najhi-
L treje.
Vsakdo naj pazi na hišno átevüko 109 !
Parobrodoe listke ProdaJa
virn ih cenah
po iz-
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
--je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-

speto v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite.
)
* Z velespoštovan jem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
+
¥
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
{

je umrl notarski uradnik in obč. svetovalec Jožef Rop.
—	Samoumor poštnega kontrolorja. Ustrelil se je v Mariboru 45 let stari poštni kontrolor Alojzij Jug.
—	Premog kopljejo. I« Studenic pri Poljčanah se poroča, da so ondi premogove jame na novo odprli.
—	“Nemški dom” v Celju bodo pričeli takoj graditi med kolodvorom in hotelom “Stadt Wien”. Tako je sklenil občni zbor tega društva, ki je beračil denar deset let. Za zgradbo in opravo je proraču-njenih 375,000 kron.
—	“Narodui dom” v Borovljah bo zgradila posojilnica na Trati.
—	Iz Celovca poročajo, da je umrl umirovljeni župnik č. g. Jožef
Hrobatin.
Jouet, ill.
—Slov. Bistrica, 1. febr. Župnik Bizjak v Lapovju je umrl.
— V Št. Lenartu v Slov. Goricah
—	Slovenska zmaga. Pri občinskih valitvah v Oplotnici so zmagali Slovenci v dveh razredih kljub nezaslišani agitaciji nasprotnikov. Vsi učitelji so nemčursko volili.
—	Čudna prikazen. Marija Pi-rovc, p. d. Bukovnikova mati, je umrla v Reberci na Koroškem. Dosegla je lepo starost 82 let. Dne 7. jan. ob pol 11. uri je bil pogreb, katerega so se farani mnogoštevilno udeležili. Ko je bil mrtvaški sprevod dospel do vrat pokopališča, postavijo nosači krsto na tla. In glej, priletel je snežnobel golob ter se vsedel na krsto. Vsi navzoči so strmeli in z velikim začudenjem gledali lepega belega goloba. Od kod je ta golob, povpraševali so radovedno drug druzega. Dognali so, da v vsej okolici nimajo kakega goloba. Skušali so ga nekateri prijeti, a se ni dal nikomur. Kakor hitro nosači krsto zopet vzdignejo, da bi jo nesli na pokopališče, zleti golob na zid pokopališča in tamkaj počaka, da se pogrebci pri jami ustavijo. Zdaj je začel skakati po razpetih dežnikih pogrebcev — pršil je namreč nekoliko dež — od onega dežnika na drugega ter žalostno golčal. Ko so bili pogrebci mrliča zagrnili s prstjo, frknil je takoj na novi grob in skakljal po grobu sem-tertja. Vsem se je storilo milo in marsikateremu je zalesketala solza v očeh. Med mrtvaškim opravilom je izginil golob potem z groba.
Najnovejši___
SMo-autti is asgMomli ročni sira
ter
Angleščina brez učitelja y slovenskem jeziku
je dobiti: prvo za 30e, drugo za 40c poštnine prosto pri
CfVlfll/ Cal/car Greenwich St., New York, r 1 dull OdKoCi , 1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
999
Izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
999
Posebnost je Pale Weiner Bier.
Pivovarna: South Bluff Street.
JOLIET, ILLINOIS
F. KORBEL & BROS
prodajalec vina, od trto in žganja
Sonoma Oo. Caliiornia
Vhodna zaloga vina io urad: 684-686 W 12 St.
TBLBFON: lin CANAL.
24. FEB. 1905.
AMERIKAMI SLOVENEC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi in najstarejši slo venski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKIMI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti pred plači $100 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
po-
Dopisi in denarne pjšiljatve naj se šiljajo na
AMERIKANSKl SLOVENEC
Joliet. 111.
Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
Veliki trgi in prostorne trgovinske lope v Belgiji nam pripovedujejo o gmotnem napredku, ki je trajal stoletja in je dandanes ooividen med skozinskozi katoliškim narodom. Ogromne veže in dvorane tiste trdne zgradbe, ki se sedaj rabi kot vseučilišče v Louvsynu, so bile nekoč zbirališče cehe (družbe) trgovcev z volno, ko je vera najbolj cvela v Belgiji. Napredek, nravni in gmotni, sledi stopinjam sv. cerkve. Kjerkoli iu kadarkoli katoliška cerkev svobodno izvršuje slavni misijon, nezaviratia po posvetnih vladah in tajnih družbah, tam procvita pravi napredek, in mir iu blagostanje sta izobilju.
AMERIKANSKl SLOVENEC
'	Established 1891.
Zakaj je socializem nevaren?
The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of Gr. C. Slovenian Catholic Union.
" Published Fridays by the
Slovenic-American Printing Co.
Joliet, ill.
Advertising rates sent on application.
CERKVEN! KOLEDAR.
26.	feb. nedelja	2. prelpepeln. Vi
27.	“ pondeljek	Nestor
28.	‘ ‘ torek	Leander
1.	mar. sreda	Albin: Hadrijan
2.	“ četrtek	Simplicij; Blaž
3	‘1 petek	Kunigunda
4.	“ sobota	Kazimir; Lucij
Verska premišljevanja.
Rojakom o potrditev njih vere.
XXXIV.
Napredek v katoliški cerkvi.
Katoliška cerkev se nikdar ne spreminja. Kakor je njen božji Ustanovitelj nepremenljiv, .tako ostane Njegova cerkev vedno ista “A-li ni potem nikacega napredka v katoliški cerkvi?” vprašuje učen menih iz petega stoletja. In sam sl pravilno odgovarja: “Bog ob vari! Samo to mora biti napredek, ne sprememba v veri. Napredek pomen ja rast v taistosti; sprememba pomenja prenaredbo iz ene stvari v drugo. Vesoljna cerkev, in vsak izmed vernikov, lahko raste v mo dčosti in znanju; ne spreminjajoč se, ampak napredujoč v istem uku in mišjenju, v istej veri. Uki bož je modrosti krščanstva se lahko razvijajo, določujejo in popolnjuje jb, a ne morejo se spreminjati »manjšavati ali okrnjevati brez greha. Pač se lahko dodatno doka z ijejo,pojasuujejo in opredeljujejo pri tem morajo obdržati svojo pol noto, čistost in bistvenost” (Vin cencij Le .). Če pomnimo ta od govor, bo no lahko razločevali med resnico iu lažjo. Rast v modrosti in znanju, dočim ohranimo taistost resnice; nepredovanje v uku,mišlje aju in veri; razvitek krščanskega inodroslovja po novih dokazih določbah — evo, kaj razumemo pod napredkom. Strani z vašimi me gifenimi definicijami (opredelitvam iu temnimi pojmi, vi modroslov: “nepoznatnega”, vi zagovorniki “modernega” napredka! Strani vašimi lažnjivimi vzori umstvenega napredovanja, z vašimi raaterijaln mi nazori nravnosti in posvetnega napredka! Vi zlobno obtožujete katoliško cerkev, da je sovražnica vsacega napredka, dočim sami po skušate zavesti človeštvo nazaj nagnusno poganstvo. Kje najdete resničen napredek izven katoliške cerkve? Kopičenje bogastva ali centralizacija (sredinjanje) moči p/>d kakim trinogom ni napredek.
Cerkev priporoča ne samo duševni napredek, marveč istotako začasno uspevanje. Naj višji duševni cilji ne motijo obrtnega in gmotne-nega prospevanja. Le poglej v zgodovino cerkveno. “V senci mogočnih,katedral so rastla tista trgovinska središča,vsako posebej pravi gozd stolpov in vršičev, palače, s katerih velikolepjem se ne morejo primerjati bivališča nobenih novodobnih milijonarjev” (Hettinger). Vsi čudeži srelajeveške umeteljuo-sti, izmed katerih je ostalo le nekaj pomnikov, so se izdelali ne z orod jem zapuščenih in zanemarjenih siromakov, marveč najnižji sloji kakor i najvišji so bili sodeležni sijajnosti kupeijskega prospevanja.
Ker ueudržno napreduje, ne samo med nevarnimi življi človeškedruž-be, nego tudi med boljšimi razredi. Duhovi so zmedeni spričo modernih ukov v politiki iu v družabnem in gospodarskem redu. Socializem je dandanes v zraku. Možje, ki so bili pred dvajsetimi in tridesetimi (.eti še očitni nasprotniki socializma, danes nevede priznavajo načela, ki drže naravnost k socializmu. Socializem je spremenil svojo barvo; ljudstvo več ne ve, kaj je sociali zetu.
Tu tiči nevarnost za diužbo. Socializem ni \eč radikalen (korenit), hrupen in preteč; dandanes je olikan in omikan, ljubezniv, dobrodelen. Njegovi govorniki so učeni možje duhovnega in posvetnega stanu — kakor g. Darrow, g. Hillis, da, do gotove mere tudi g. Bryan — ki nam obljubljajo biaže no bodočnost, če le hočemo podpirati njihove politične in družabne nazore. Malo jih je, ki slutijo, da načela teh mož vodijo naravnost v socializem. Dokler kak govornik ne poziva na štrajk, na posilni napad, z bombami in revolverjem, ne verjamejo, da pospešuje socializem Poj miti ne morejo ali ne marajo, da je klic, naj se železuice podržavijo, naj poulične železnice, vodovodi, elektrarne, plinarne i. t. d. preidejo v mestno posest in upravo — pa najsi bo to vse še tako dovoljeno — samo predigra k podržavljen ju vse zasebne lastnine. Tudi ne pojmijo da je vse naše slavno šolstvo od otroškega vrtca do vseučilišča že znateu začetek socializma. Ta mu nima ničesar dostaviti in ničesar spremeniti, razun, da ostro proizvede monopol in prepove cerkvene ali župnijske šole. Ne pojmijo, da mora vsakdanska razširjatev nalog ki jih ima država, vesti do tega, da vzame država v svojo roko vse gospodarsko delovanje narodovo,
S tem je pa socializem gotov. Ne pojmijo, prav nič ne, da je od državnega socializma do demokra tičnega socializma samo kratek korak. Na tej poti se tira človeška družba brezzavestno v socializem.
Govorniki se čuvajo, opisati svo jim poslušalcem despotizem ali s a-mosilstvo, ki mora neizo gibno vladati v sociališki delavski državi, če taka kdaj nastane. Go vore samo o neznosnih neprilikah v današnji družbi, katerih ne bo v sociališki državi, o lahkem delu in deležnosti vseh užitkov najem svetu, o zadovoljnosti in sreči, ki ju donesejo svoboda, jednakost inbra tovstvo.
Socialisti prav dobro vedo, da se njihova načela ne morejo piejeti in pogoltnit; kar takor koč sirova Kroglica se mora najprej dobro presladiti; in ta pretkano izobraženi in znanstveni socializem tvori nevarnost. Ne kaže gole resničnosti, nego samo vnanji videz s o c i a-1 i z ra a, in mnogi ljudje se dado zapeljati po tem videzu. Nevaren je, ker je dandanes postal veljaven, izobražen in znanstven.
Kako ga je možuo pobijati?
Samo z odstranjevanjem vzrokov,ki so ga rodili. In kateri so ti vzroki?
1. Liberalni gospodarski sistem ali sestav, ki je rodil kapitalizem; 2. t r d o s r č-nost in lakomnost kapitalistov; 3. brezverstvo, delavcev in delodajalcev; 4. državno šolstvo, ki je izpodkopalo vero in zarod napolnilo s slavnimi pridobitvami svobode, jedna-kosti in bratovstva.
Dokler se bodo ti štirje viri socializma pretakali dalje in dalje brez ovire, se bodo vse pridige zoper socializem izgubljale v vetru.
Pred kazenskim sodi-ščem v Jersey City, N. Y., je stala te dni Mary Harnisz, 11 letna hčerka neke Poljakinje, da nastopi kot zagovornica svoje matere. “Glejte, g. sodnik,” je rekla deklica, “mi stanujemo v Gammentownu in če veste, kakošen kraj je to, to tudi veste, da nimajo ljudje tamkaj prav nič denarja za “lawyers” (zagovornike). Moja mati ne zna prav nič angleški, jaz pa sem Amerikanka skozinskozi. Tu sem napisala, kako se je vse dogodilo. Mati je nedolžna.” In mamica je bila oproščena. Mala odvetnica, ki je zanjo govorila, je z otroško odkritosrčnostjo pri-zvala srce sodnikovo, ne njegovega razuma.
Slavni Kremlin v Moskvi, starem glavnem mestu Rusije.
Kremlin ali ostrog (trdnjava) moskovski je najslavnejši izmed mnogih kremlinov na Ruskem. Kremlin moskovski je skladišče mnogih najdragocenejših zakladov grško ruske pravoslavne oerkve in ima v svoji sredi več veličastnih poslopij. Kremlin leži prav v srcu mesta Moskve. Več pove članek “Kremlin” spodaj.
Kremlin.
Kremlin, v katerem se je veliki knez Sergij vozil, ko je bila vržena usodepolna bomba, je za Rusijo to, kar Vatikan za Rim, Alhambra za Španijo, Windsor Castle za Anglijo in Akropolis za Atene. To je ena najslavnejših zgradb na svetu, ki stoji že deset stoletij kot veličastno znamenje sijajnosti in moči ruskega carstva.
Kremlin je zakonito glavno mesto rusko, stojišče prestola, uradno bivališče carjevo in glavno taborišče grško ruske pravoslavne cerkve. To je imenitna zbirka krasnih zgradb, polna lepote ruskega stavbarstva,ki stoji na višini kakor mesto sredi mesta, opirano od vseh strani po reki Volgi in obkoljeno po zidu, skoro poldrugo miljo dolgem. V skupini postavnih poslopij so stara palača carska, palača sv. sinoda (cerkvenega zbora), cerkev Vnebohoda, v kateri mora biti vsak car kronan; cerkev Marijinega oznanje nja, v kateri morajo biti krščeni in oženjeni; cerkev sv. Mihaela, kjer je bila večina izmed njih pokopana; dva samostana, dve vojašnici s 3,000 vojaki, spominek Aleksandra
II.,	osvoboditelja nevoljnikov (suž-nikov); veliki zvon moskovski,stolp Ivanov in narodna zakladnica, v katerej « o shranjene vse svetinje romauovtke vladarske rodovine.
njene zgodovinske in starinske vrednosti. V drugi stoji več nego trideset prestolov, ki jih je tekmujočim vladarjem iztrgalo rusko orožje. Med njimi je starodavni prestol poljski, prinesen iz Varšave leta 1833.; so trije prestoli, na katerih so sedeli turški sultani, prestol starodavnih Mongolov, ki so nekoč poplavili Rusijo, slonokoščen stol bliskajoč od demantov, na katerem je sedel neki šah perzijski, dolga vrsta kraljevskih sedal, vzetih azi-jatskim knezom in prestol Konstantina Velikega, svetinja iz Carigrada.
Obleke, ki so se rabile ob kronanju dvanajstih carjev,vštevši Ivana Groznega, se lahko vidijo v tretji sobani. Oprava Katarine Velike je tako polna srebra, zlata, čipk in dragih kamenov,da je treba dvanajst komornikov za prenos iste. Obleke vladarjev devetnajstega stoletja so najpreprostejše v zbirki in nimajo nič kamenov na sebi, a so baje stale 1100,000.
vlade in cerkve 1,000 let. Od tu so izešla vsa državljanska, vojaška in verska oblastva v naj večji des potski ali samosilni državi, kar jih je svet videl. Nogo vrinenca je čutila samo enkrat, ko je Napoleon v Zmagoslavu prišel v Moskvo, samo da jo je zapustil čez nekoliko dnij v globokem obupu.
črnci imajo v držav Indiana primeroma toliko glasov, da so vstanu pri volitvah odločevati
čuden slučaj se je dogodil v Galesburgu, Micb. Pred skoro dvema letoma je ga. William Ward pogrešila dragocen demanten prstan. Tatvine obdolžen je bil takrat neki Wm. Henderson, ki je bil po okolnostuib dokazih obsojen na dve leti v kaznilnico. Te dni se je pa zgodilo, da je neki znanec obiskal družino Wardovo in božal lepo domačo mačko, ko je zdajci začutil nekaj trdega na njenem repu. Po natančni preiskavi je našel pogrešani demantni prstan. Kakor mislijo, se je tačas eden izmed otrok igral z mačko, kateri je zataknil na rep prstan, ki se je od tedaj trdno zarastel.
Dunajski občinski svet je odobril načrt za zgradbo velike klavnice na Dunaju po ameriškem sistemu.
Nad 30 let se je obnašal
Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Kosti ptic letavk so znotraj votle in napolnjene z zrakom. Tako družijo največjo moč z najmanjšo težo.
Kuhano mleko ni tako redilno za dojenčke kakor sveže mleko, kot so dokazali evropski
zdravniški vešeaki.
Moskva je uradno glavno mesto rusko, dasi radi udobnosti bivajo car in dvorjani v Petrogradu. Palača v Kremlinu je zato vedno pripravljena za stanovanje carske družine. Car biva tamkaj nekoliko tednov vsako leto, da pokaže svojo milost prebivalcem svetega mesta. Ta palača ni tako prostorna kakor Zimski dvorec v Petrogradu, a je bogatejša in veličastnejša tei v nekih ozirih nadkrilja vsako drugo kraljevsko ali cesarsko bivališče v Evropi. Nekatere njenih soban, zlasti dvorane sv. Jurija, reda sv. reda sv. Aleksandra Nevskega ter redov sv. Andreja in sv. Katarine, so najlepše na svetu, dasi se redko rabijo,razun za pogreb ali kronanje.
Kremlin je morda najbogatejša zakladnica na svetu in, če jo kdaj naskoči kaka druhal, bo odneseni plen vreden mnogokratno kraljevsko odkupnino. Biseri,srebro, zlato in dragocene syetinje, ki se branijo med njegovim zidovjem, se cenijo na $690,000,000. Sobane so opremljene z barbarskim (divjim) sijajem, zlato je kar nametano po zidih in dragoceni kameni so vloženi kot okraski v duri, dimnike, lestence in pohištvo. Srebro je tolikrat rabljeno kakor les za mize, okvire, opirala, omare in prestole. Med starinami je prestol Ivana Groznega narejen iz samega srebra, okrašen z zlatom in dragimi kameni. Njegova državna obleka, tudi na razstavi, kar žari od samih demantov. Obleka, ki so jo stari zavrženci darovali metropolitu, ko je usmrtil svojega sina,nosi štiriinpetdeset funtov dra-zega kamenja.
V	sosedni sobani je zbirka kro-n, izmed katerih so mnoge vojni plen. Tu so krone vseh carjev, trdni obroči iz čistega zlata, žareči od dragih kamenov. Najdragocemejša je tista, ki je bila narejena na ukaz Petra Velikega 1689 za švedsko kmečko devojko, ki je postala nje gova soproga, pozneje earinja Katarina I. V ti je 2,563 demantov, ženim naj večjih rubinov na svetu kot zaključnim vrhom.
V	drugem nadstropju zakladnice je naj večja in najdražja zbirka zlatih in srebrnih krožnikov na svetu — narejenih za dejansko rabo in vedno rabljenih na pojedini ob vsakem kronanju. Izloženiso tudi krožniki, ki so jih rabili carji v enajstem stoletju in ki so večinoma okrašeni s steklovino in dragimi kameni. Nekateri krožniki so tako težki, da jih en mož komaj nese, a na obroču ponudilnega krožnika je vloženih več nego
2;000 demantov.
Hotel za samce name-rava zgraditi Pabstova pivovarna v Milwaukee. V gostilno bodo smeli samo neoženjeni možje.
Prva kupčijska šola na Japonskem se je ustanovila leta 1875. v Tokiu, nakar so vkratkem sled:li drugi slični zavodi v raznih delih dežele.
Rozin ali suhega grozdja v skupni teži 40,000 ton se na leto pridela v okraju Fresno, Cal. Pridelovanje rozin donaša tamoš-njim farmarjem letnega dobička od $5 do $200 na oral (aker).
V prvi sobani je zbirka orožja, ki je baje najlepša, kar jih je kdaj bilo na svetu, zlasti zanimiva radi
Mnoge sobane so napolnjene z darovi raznim čarom izza stoletij ob njihovih kronanjih, ženitvah, rojstnih dneh in drugih državnih priložnostih — take reči se smatrajo za lastnino krone a ne posamnika. Mnogi so poleg svoje notranje vrednosti divni umotvori. Tu so vozovi, zaprege, sedla, meči, orožje rablje no na lovu in' v vojni — vse opremljeno z dragimi kameni.
Palača sv. sinoda, uradno bivali šče metropolitovo, ima svetih zakladov slične vrednosti. Zbirka nadduhovniških oblačil, okrašena z dragotinami, je še iz desetega stoletja. Čepka necega metropolita iz petnajstega stoletja je okrašena z demantom, ki ga cenijo na $250,000 in na neko drugo je vložen najlepši safir na svetu, vreden $100,000. Tu je tudi vaza iz alabastra, v kateri je baje mazilo, ki je ostalo, ko je Marija Magdalena okopala noge Kristusove. Ena kaplja se vzame iz vazo in rabi ob kronanju novega carja, a se koj nadomesti z enako kolikostjo olja tako, da se mazilo nikdar ne zmanjša.
Sredi take zakladnice bogastva in izročila so bivali glavarji ruske
Mesto Dei Moines, la., je začelo novo leto z 20saluni manj, nego jih je imelo na Silvestrov večer. Teh 20 je radovoljnoopustilo krčmarstvo, ker se ni izplačalo zbog licence $1300, policijske ure ob desetih, zapiranja ob nedeljah in praznikih in drugih situostij. Izmed 110 salunov 1. 1904. j ib še Ostane 90 in število se bo bržkone prej ali slej skrčilo na 75 do 80'.
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0K0STRIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
SAflO: 25ct* In 50ct. v vseh lekarnah ~ali pri
F. At Richter A Co.
215 Pearl Street,
New York.
Kadar rabite očala
ali kadar vam peša pogled idite k:::::::
R0BT P.
205 N. Chicago St.
KIEP
JOLIET
ki vam bo brezplačno pregledal oči in nasvetoval kar bo potrebno.
“Kralj sleparjev”, “Ike” Vail, je te dni umrl v New Yorku v 70. starostnem letu pod izmišljenim imenom. Pravijo, da si je svoje žive dni po krivici pridobil ali pri-ciganil nad $1,000,000, a denarje spet trošil s polnima rokama in umrl nazadnje ubog. Vail je bil iz dobre družine, a je kot 15 leten deček utekel in začel svoje cigansko življenje. Bil je tako prekanjen, da so ga oblasti šele zadnja leta dobile večkrat v roke.
Očala po nizki ceni. Izvršujejo se tudi vse poprave točno in zanesljivo. Velika zaloga ur in zlatnine.
L. SLOMINSKI, M. D.
Kako- neumne so včasih Američanke, dokazuje dejstvo, da nekatere kar obožavajo največje sleparje. Tak je bil tudi znani Johann Hoch, ki je ravnokar pred sodiščem pod obtožbo, da je z neštetimi ženitbami oskubil za denar nešteto lahkovernih vdov. In sedaj pa dohajajo jetniku iz vseh delov dežele Ijubavna pisma. Neka A. Burnett iz New Havena, Conn., piše:	“Cenjeni gospod! čitala sem
o Vašem slučaju in sem trdno pre-pričanao Vaši nedolžnosti.Zaslučaj
Urad 313 N. Chicago St., Joliet, 111. Nasproti Munroe Hotela N. W. telef. 1817.
Glavni zdravnik zavetne bolnišnice unijskiti delavcev v Jolietn,
N. W. telef. 202.
Bolnišnica se nahaja na 624 Cass Street, prejšnje mesto Cass Street House.
Sloveč zdravnik, ki je pomagal marsikateremu rojaku v Jolietu.
že
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek tSOO,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge pošilja denar na vse dele sveta.
ter
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
K. S.
JEDNOTA
inkorponrana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898.
Predsednik*. John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, III.
II. Tajnik: Josip Jarc, 212 Willson ave.. Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joltet, 111.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, III.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Maraž, 772 W. 22nd St., Chicago, 111.
George Laič, 167 E. 95th St., So, Chicago, 111.
Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, III.
Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, lil.
Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Maraž, 772 W. 22d St., So. Chicago, III.
Prošnja:
Novo društvo Srca Jezusa, Meadow Lands, Pa., želi pristopiti h K. S. K. Jednoti. — Imena: Franc Zaje, roj 1887, Jožef Žagar, roj 1886, Mat. Bele, roj 1886, Janez Cveban, roj 1886, Jožef Orel, roj 1884, Jožef Ambrožič, roj 1884, Anton Progar, roj 1881, Janez Koprivšek, rej 1879, Mihael Zupančič, roj 1879, Janez Pelhan, roj 1878, Janez Merše, roj 1878, Jožef Somrak, roj 1877, Auton Jesenko, loj 1876, Andrej Fatur, roj 1875, Janez Koplenk, roj '875^, Jožef Gruden, roj 1874, Matija Zorman, roj 1864.	Dr. š. 17 članov.
Nadzor- J niki:	1
Finančni J odbor: "j
Pravni ) odbor:	j
Prizivni
odber:
Pristopili:
Virginia, Minn., 7721
Puhek Jure, roj 1883, Dr. s. 135 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, spr. 15. febr. 1905.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 7722 Bovic Alojz, roj 1879, spr. 17. febr. 1905.	Dr. š. 75 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7723 Klobučar Janez, roj 1883, spr. 17. febr. 1905.	Dr. š. 90 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7724 Vesel Franc, roj 1885, 7725 Samsa Anton, roj 1883, 7726 Rozinka Janez, roj 1878, 7727 Albrecht Jakob, roj 1878, 7728 Gornik Janez, roj 187 i, spr, 17. febr. 1905.	Dr. š. 1.1 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7729 Rogel Jernej, roj 188o, 7730 Skubic Anton, roj 1884, 7731, Anžlovar Ignac, roj 1882, 7732 Wucinger Peter, roj 1880, 7133 Uerčman Jožef, roj 1880, 7734 Cerovšek Aleš, roj 1879, 7735 Verbaj Franc, roj 1879, spr. 20. febr. 1905.	Dr. š. 217 članov.
K društvu sv. Jožefa 39, Riggs, la., 7736 Lukežič Janez, roj 1882, 7737 Lukežič Matija, roj 1880, 7738 Pešel Andrej H., roj 1870, spr. 18. febr. 1905.	v	Dr. š. 12 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 7739 Kočevar Janez, roj 1886, 7740 Šute .Janez, roj 1881,. 7741 Skala Matija, roj 1881, spr. 20. febr. 1905.	Dr. š. 97 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 7742 Mele Martin, roj 1886, 7743 Pristavec Matija, roj 1884, 7744 Urh Franc, roj 1882, 7745 Rihar Franc, roj 1878, 7746 Mausar Anton, loj 1878, 7747 Mahor-čič Franc, roj 1878, spr. 21. febr. 1905.	Dr. š. 219 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7748 Vehar Janez, roj 1887, spr 18. febr. 1905.	Dr. š. 91 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 7749 Obras Ignac, roj 1885
7750 Matešič Mihael, roj 1881, spr. 22. febr. 1905.
Dr. s. 50 elanov. Miklaučič Franc, roj Dr. š. ? članov.
Barbara, roj 1882, 2394 Pavlešič Franca, roj 1881, 2395 Šimšič Barbara, roj 1879, 2396 Stažecki Eva, roj 1877, 2397 Stefanie Marija, roj 1876, 2398 Veselič Ana, roj 1872, 2399 Goščak Katarina, roj 1872, 2400 Isurni Marija, roj 1870, 2401 Kozjan Helena, roj 1867, 2402 Volk Franca, roj 1866, 2403 Sokan Neža, roj 1866, 2404 Špelič Ana, roj 1862, 2405 Tomec Marija, roj 1862, 2406 Gerbin Reza, roj 1861, 2407 Franke Alojzija, roj 1881, spr. 16. febr. 1905.
Dr. š. 20 članic.
K društvu sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 2408 Kolenc Ana, roj 1876, spr. 16. febr. 1905.	Dr. š. 10 članic.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2409 Plut Marija, roj 1873, spr. 20. febr. 1905.	- Dr. š. 102 članici.
Prestopile članice:
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa. k društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2129 Cvibovšek Ana, 1241 Rogina Marija, 1242 Satovšek Ana, 2001 Adlešič Ana, 16. febr. 1805.
I. dr. š. 15 članic. IL dr. š. 24 članic. Od drustvaV.sv.Florjana 44, So.Chicago, 111. k društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 1701 Stanko Margareta, 1375 Mauer Marija, 1982 Stajduhar Marija, 1386 Šeme Terezija, 1370 Kučič Uršula, 743 Fugšna Neža, 1388 Sašek Marija, 1675 Jakofčič Katarina, 1372 Kolar Marija, 1368 Jabka Ana, 1390 Žnidaršič Ana.
I. dr. s. 40 članic. II. dr. š. 21 članic.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111, k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan 111., 79 Kukar Marija, 20. febr. 1905.	I. dr. s.’lOl članico!
H- dr. š. 50 članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 693 Klun Marija, 715 Simonič Margareta, 726 Štrucelj Marija, 735 Šneler Mary, ’ 1694 Molek Jožefa, 1707 Verbič Alojzija, 6. febr. 1905.
Dr. š. 63 članic.
Od društva V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 1583 Jurjevič Franca, 1700 Jordan Marija, 19. febr. 1905.	Dr. š. 37 članic!
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1725 Simončič Helena, 1726 Klavžar Marija, 16. febr. 1005.	Dr. š. 3 članice.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 15 Merlak Alozija, 41 Brence Franca, 1488 Polanšek Marija, 1490 Steržinar Ivana, ’l491 Slana Matija, 1511 Stanovnik Ivana, 1572 Skodler Franca, 1573 Hodnik Marija, 20. febr. 1905.	Dr. š. 49 članic.
Suspendovana članica zopet sprejeta:
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 1668 Švelc Marija, 13. febr.
1905,	Dr. š. 84 članic.
Odstopile članice:
Od društva sv. Jožefa 12,. Forest City, Pa., 613 Bernhard Lucija, 622 Konrad Jožefa, 651 Božič Franca. 31. dec. 1904. Dr. š. 81 članic. Od društva sv. Janeza Ev. 65, Milwaukee, Wis., 2117 Ravnikar Ivana, 19. febr. 1905.	Dr. š. 9 članic!
MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois.
7751
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O.j 1.870, spr. 17. febr. 1905.
Prestopila:
■Od društva sv. Cirila in Mitoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5589 Golobič Janez, 13. febr. 1905.
I. dr. š. 175 članov II. dr. š. 172 članov.
■Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, III. k društvu sv. Jožefa 59, W auke-
gan, 111., 228 Kukar Jakob, 20. febr. 1905.
Odstopila:
65, Milwaukee, Wis.
I. dr. II. dr.
š. 242 članov, š. 213 članov.
6578 Zupan Anton, Dr. š. 63 članov Andolšek Franc, 6 Dr. š. 25 članov
Od društva sv. Janeza Ev.
19. febr. 1905.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 6263 febr. 1905.
Suspendovani:
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 3808 Molek Matija, 3928 Verbič Franc, 6. febr. 1905.	.	Dr. š. 104 članov
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2559 Prelesnik Karol, 13. febr. 1905.	Dr. š. 1 71 članov
Od društva sv. Barbare-40, Hibbing, Minn., 5034 Grm Janez, 15. febr 1905.	Dr. s. 74 članov
Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 5839 Kalar Alojz, 13. febr 1905.	Dr. š. 41 članov
Od društva V. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 2024 Jurjevič Martin, 7355 Cvelbar Rudolf, 2010 Sašek Anton, 2019 Jordan Jure, 3356 Jordan Lukas, 4077 Brlog Jož., 5501 Nikšič Peter, 1997 Ban Jož. 5310 Milakovič Jožef, 5903 Hodnik Janez, 19. febr. 1905.
Dr. s. 129 članov
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 7504 Novak Janez,'4048 Simon čič Janez, 5768 Spajzer Franc, 5980 Stok Leopold, 4050 Klaužar Jožef, 7165 Spajzer Janez, 5833 Spruk Janez, 16. febr. 1905.
Dr. š. 58 članov
Od društva sv. Jožefa 76, La Salle, 111., 7194 Maver Franc, 7199 Mirtič Vincenc, 720^Oklesen Martin, 7215 Rutkovski Jure, 18. febr. 1905
Dr. š. 96 članov
Ol društva sv. Jožefa 2, Joliet, III., 4207 Težak Janez, 5808 Turek Milan, 5873 Nemanič Jožef, 5810 Turk Jožef, 22. febr. 1905.
Dr. š. 238 članov
Suspendovani člani zopet sprejetij_______________
K društvu Marije 7 Žalosti 50, Allegheny, Pa., 6887 Simonič Vide, 13 febr. 1905.	Dr. š. 94 članov
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, M >nt., 6288 Uršič Franc, 11 febr. 1905.	Dr. š. 23 članov,
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3021 Švelc Franc, 13. febr 1905.	Dr. š. 210 udov
Izločeni:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 401 Butala Janez 14. febr. 1905.	Dr. š. 174 članov
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 5545 Škof Marko, 4707 Škof Jure 6339 Vinski Šoštar Mihael, 16. febr. 1905.	Dr. š. 37 udov
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, III., 5805 Zelnikar Jos., 22. febr. 1905
Dr. š. 237 udov
Pristopile članice:
Novo žensko društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., pristo pilo h K. S. K. Jednoti. — Imena: 2388 Mravinc Ana, roj 1885 2389 Frankovič Ana, roj 1884, 2390 Pečjak Marija, roj 1882, 2391 Berkopec Barbara, roj 1882, 2392 Sutej Ana, roj 1882, 2S93 Cvetic
Na znanje Slovencem v Chicago
Slovencem v Chicago, 111., se naznanja, da se bo začenši z nedeljo 5. marca 1905 obhajala služba božja že v novih cerkvenih prostorih. Omenjenega dne 5. marca bo prva sv. maša ob 8. uri, druga, peta sv. maša z leviti pa ob 10. uri.
Rev. A. M. Kraschomitz, Ht2	župnik.
Joliet, lil., 22. febr. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. Jednote priredi veselico v soboto zvečer, dne 25. febr. zvečer v Golobičevi dvorani. Za kontest se bosta borila dva uda imenovanega društva: Frank Legan in Josip Pezdirc. Zmagovalec kontesta bo prejel od društva darilo v vrednosti $50. Premaganec bo prejel pa od svote, katera bo prišla na njegovo ime, odškodnino s primernimi odstotki. Tudi se naznanja vsem udom tega društva, da se naj vsaki društveni ud na veselici v dvorani javi društvenemu tajniku zato, ker s tem se bo mjložje prepričal, koliko društ-venikov se bo veselice udeležilo. Kateri se ne bo tajniku zglasil, ta se ne bo vpošteval med udeležence.
Z bratovskim pozdravom
Odbor.
Pavel Perko in John Adamič,bolniška odbornika,
Simon Vodnik in Frank Avbelj, vratarja.
Posebnih novic ni pri nas. Zimo imamo precej mrzlo, no, pri dobro zakurjeni peči se že obstane, saj delamo tako le polovico časa.
Pozdrav rojakom!
Geo. Bohinc, I. tajnik.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 Da leto.
Udje družbe sv. Mohorja
naj sedaj obnove svojo letnino, da bodo prejeli jeseni šestero lepih knjig v poduk in razvedrilo. Kdor pa še ni ud, naj pristopi k tej naj-večji književni družbi našega naroda. Letos bo izdala družba med drugimi molitvenik “Dušna paša”, ki ga je spisal prvi slovenski škof v Ameriki Friderik Baraga in posvoji lepi sestavi in jedrnatih molitvah zasluži, da pride v vsako slovensko hišo. Koder biva v kakem mestu več naših rojakov, naj prevzame jeden poverjeništvo in pošlje imena udov in po $1.00 udnine za vsacega na družbeno vodstvo. Posamezniki si pa zagotovijo knjige s tem, da pošljejo denar, svoje ime in stano-vališče na naslov: “Družba sv. Mohorja, Celovec, Kaernten, Austria”.
Žepu?
žly-
a ura — rešiteljica ljenja.
Neki nemški častnik, ki se udeležuje boja proti vstašem v Južno-zahodni Afriki, je poslal pred kratkim svojemu bratu v domovino žepno uro, katero je dobil od njega v darilo pri odhodu v vojsko. V bitki pri Waterbergu je vzel neki vstaš tega častnika na muho. Krog-lja je zadela častnika v prsi, zadela na uro,ki jo je imel spravljeno ondi ter odskočila. Na ta način se ima častnik zahvaliti za svoje življenje uri, ki jo je dobil v dar od svojega brata. Razstreljeno uro je sedaj zopet poslal bratu nazaj in ta jo bo gotovo spravil kot drag spomin na binkoštne praznike tega leta, ko se je vršil ljuti boj ob Warterbergu.
Novinec, ki noče priseči.
Neki novinec olomuškega brambovskega polka je naznanil svojim predstojnikom, da nemore priseči, ker ustave militarizma nemore zagovarjati pred svojo vestjo. Častniki so izkušali iz lepa pregovoriti moža; toda. možakar jim je ovrgel vse dokaze in — ko so prisegali novinci na vežbališču, so prisegali vsi, le en mož je stal v vrstah mirno, ko kip in se ni ganil. Seveda bo vojaško sodišče razpravljalo o tej stvari. Polkovno poveljstvo molči o celem dogodku.
— P. Mersingerna 117 N. Otta-wa St., prodaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njem kadar rabite kaj v ti stroki.	*3
“Nade”
druga številka ima sledečo vsebino: Pesmi. P. J.: Abelova smrt (iz Miltona). P. J.: Prepelica in pre-peličice (basen). P. P.:	Ubogi
kralj. Tolstojev: Nada. Tolstojev: Snežinke. Tolstojev: Anica. Tolstojev: Vsakdo prebira. Tolstojev: Odpusti! Povesti. Sir Walter Scott: Lamrnermoorskame-vesta. Bret Harte: Mešetar in hu dič. Edgar Allan Poe: Zlati hrošč. Washington Irving: Duh — ženin. Charles Dickens: Božični večer. Poučno berilo: V čolnu čez široko morje. Slovenska književnost v Ameriki. Razno: Baron Mikoš. Smešnice. Zabavni del... To je pač bogata vsebina. Basen “Prepelica in prepeličice” se nam zdi uprav klasična, da zasluži mesto v vsaki šolski čitanki na Slovenskem.
Svoje cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto v kratkem poravnati.
Volivec po sv. pismu.
Pri občinskih volitvah v Franko-brodu je nek nezadovoljen meščan oddal sledeči volilni listek:	“Iza-
jija»4l, vrsta 24.” (Dotično mesto se glasi:	“Glej, iz nič ste in
vaše delo je nič in vas voliti je gnjusoba.)
Bolečina je nemudoma odlegla.
Mrs. Fejcek iz Breckvilla, O., je izrazila svojo misel kratko in jasno, ko je napisala tole: “Severovi oblati za glavobol in nevralgijo so jako dobri. Kadarkoli sem jih zaužila, je bolečina vselej odlegla. Popolnoma zadovoljna sem in jih bom imela vedno pri roki.” Glavobol povzročajo razni viri in v vsakem slučaju bi se vzrok moral odstraniti, če ga je možno zaslediti, a ena stvar je, po kateri bolnik hrepeni predvsem, namreč: takojšna olajšba. Severovi oblati zoper glavobol in nevralgijo nudijo olajšavo za glavobol kakor i za nevralgijo. Vsakdo bi jih moral imeti pri roki. Cena 25c, po pošti 27c.
Chicago, lil., 20. febr. — Naznanjam vsem udom društva sv. Stefana št. 1 K. S. K. Jednote, da prihodnja mesečna seja ne bode odložena radi društvene veselice, katera bode dne 5. marca; ampak seja se prične ob pol 1. ure popoludne, tako da se konča vže pred začetkom veselice, katere udeležiti se je dolžnost vsacega brata, da po svoji skromni moči pripomore do lepšega uspeha. Na tej veselici bode za v korist društva kontest za zlato žepno uro med bratoma Antonom Bonač in Antonom Senica. Ob tej priliki se tudi zahvaljujem v imenu soproge brata Franca Varšek društvu sv. Roka št. 15. K. S. K. J. Allegheny, Pa., za ua njeno prošnjo poslanih $8.50 našemu blagajniku in bivšemu zastopniku Aug. Poglajen.
K sklepu mojega pisanja želim srčen pozdrav vsein bratom K. S. K. Jednote. Rudolf Maraž,
predsednik.

i-/-»?..»» .»C.. a.
Haser, Pa., 17. febr.—Društvo sv. Jožefa št. 48 K. S. K. Jednote je imelo dne 12. febr. svoje glavno letno zborovanje in volitev novega odbora, ki je sledeči:
John Tušar, predsednik,
John Bohinc, podpredsednik in zastopnik,
Geo. Bohinc, I. tajnik,
John Nastran, II. tajnik,
Frank Vodnik, blagajnik,
John Buhte, Matevž Breznik, John Adamič in Boštjan Dolenc, odborniki,
Frank Muellner, Frank Perko in John Kosec, nadzorniki,
* Boj zoper “Standard Oil Company”.
Kongres je sklenil, naročiti komisarju za korporacije James O. Garfieldu, da preiskuje poslovanje
Standard Oil kompanije, ki ]0 mnogi smatrajo za najbojevitejši trust v Združ. državah. Ta stvar je seveda, vzbudilh občo pozornost. John D. Rockefeller, duševni vodja Standard Oil kompanije, ki je znan kot bili-jonar, in guverner E. W. Hoch iz države Kansas sta v prvi vrsti prizadeta glede izida v tem boju. Guverner Hoch je povzročil, daje zakonodajstvo kansaško strogo nastopilo. To se je zgodilo potim, ko je Standard Oil kotnpanija napotila posestnike oljišč, da so te zvezali z njenimi črtami. iNato je koj zmanjšala ceno sirovemu olju na miaj nego pol dolarj i zi soleč (barrel) in potem sploh zaprla cevi. 1 udi dela baje kompa-nija s sirovim oljem boljšo kupčijo neg) z očiščenim, ker dobiva pri prvem neke sila drage prod ukte.
Gospa Oreille je bila varčna.
Natančno je pazila na vsak vinar in je imela celo vrsto strogih načel glede potnnoževanja denarja.
Dekla jo je morala vedno z tiajvečjo umetnostjo pregovarjati, predno je smela sneti košaro z žeblja, da bi šla nakupovat, in gospod Oreille je dobival svoj denar za vsakdanje potrebe vedno le z naj večjo težavo. Iu pri tem sta bila imovita in nista imela otrok; a vendar je gospo Oreille vedno isti nito zabolelo, če je videla, da je zopet romal svetel novček iz hiše.
Vedno .jo je zbodlo v srce. In vedno, če je imela podnevi kaj večjih stroškov, je spala slabo, jako slabo.
Oreille je ponavljal svoji ženi v eaomer:	“Ti bi pa svojo roko res
lahko malo bolj odprla; saj še niti najinih’obresti ne sneva.”
Ona je odgovarjala:	“Nikdar se
ne ve, kaj se lahko zgodi. Bolje je, da ima človek več, nego manj.”
Bila je mala ženica štiridesetih let, živahna, že precej nagubana, jako lična, a tudi jako jezava.
Vsak hip je njen soprog tožil o pomanjkanju, ki mu ga je nalagala.
Nekatere vrste pomanjkanja so mu bile posebno občutljive, zlasti tiste, ki so žalile njegovo samoljubje. ,
Bil je načelnik pisarne v vojnem ministrstvu in je opravljal to službo le vsled želje svoje žene, ki je hotela itak neporabljene dohodke svojega gospodarstva še nekaj pomnožiti.
Že dve leti ga je, kolegom v zasmeh, puščala iti v pisarno z istim zakrpanim dežnikom. Ko se je končno že naveličal njihovega roganja, je zahteval, naj mu kupi gospa Oreille nov dežnik. Vzela je i.acega za osem frankov petdeset, reklamno blago iz velike prodajalnice. Ko so tovariši videli ta dežnik, ki se je tedaj kupoval na tisoče v Parizu, so začeli zopet s svojim norčevanjem mučiti gospoda Oreille na uprav strašen način. Dežnik je bil seveda zanič. Po treh mesecih ni bil več za rabo in veselost v ministrstvu je postajala čimdalje večja. Zloži i so celo pesem, ki se je slišala od jutra do večera po vseh nadstropjih prostranega poslopja.
Oreille je bil malone iz uma in je energično naročil ženi.naj kupi nov • je vendarle dežnik in sicer jednega iz dobre ! dežnik. ” svile za dvajset frankov iu naj mu pokaže račun.
Kupila je dežnik za osemnajst frankov in rekla, ko mu ga je izročila, vsa rdeča od jeze:	“Ta pa
«nora biti najmanj za pet let.”
Oreille se je zibal v zmagoslavju iu je imel v ministrstvu nečuven uspeh.
Ko je prišel zvečer domov, je njegova žena nemirno pogledala na dežnik in rekla:	“Ne puščaj mi
zvitega, da se svila ne zlomi. Le dobro pazi nanj,to ti povem;novega ne dobiš tako hitro.”
•Vzela g a je, odpela elastični trak, ki je dežnik oklepal,in stresla gube.
Toda hipoma je v naj večji razburjenosti obstala in ostrmela. Okrogla, kakor krajcar velika luknja seje pokazala ob sredi dežnika. Nedvomno je biia vžgana s kakšno smodko!
‘~Ksj j« to!” je vzbruhnila.
Ne da bi jo pogledal, je mirno vpralal soprog: “Kaj pa?”
Zadušila bi se bila skoro od srda; komaj je še mogla govoriti.
•“Ti — — — ti si — — — ti si sežgal svoj dežnik. Znorel si gotovo! Uh, še ob vse naju boš spravil!”
Obledevši se je on obrnil:	“Kaj
praviš?”
“Pravim,da si sežgal svoj dežnik!
Glej------—1” It, zagnala se je
nanj, kakor bi ga hotela tepsti, ter mu držala malo,okroglo luknjo pod nos.
Prestrašen nad tem, kar je videl, je zajecljal:	“Kaj je to? Jaz ne
vem! Jaz tega nisem storil, to ti prisezam! Gotovo da ne vem,kako je prišlo to na dežnik.”
■0na je kričala: “Stavim, da si v pisarni uganjal burke z njim, da si
skakal z njim okoli, odprl ga in kazal okrog.”
On je odgovoril: “Le enkrat sem ga odprl, da bi ga pokazal, kako je lep. To je vse! Prisezam ti!”
A o>ma se je tresla jeze in mu je napravila jednega ¡zmed listili prizorov, zavoljo katerih je dom miroljubnemu človeku cesto mnogo strašnejši, nego bojišče v svinčeni toči.
Nazadnje je vrezala košček svile iz starega dežnika, ki ni bil iste barve ia ga vkrpala v novega. Drugi dan pa se je odpravil gospod Oreille s ponižnim licem in popravljenim dežnikom v urad. Postavil ga je v omaro in ni mislil nanj več drugače, kakor se misli na zle spomine.
Komaj je prišel zvečer domov, mu je potegnila žena dežnik iz roke, odprla ga, da bi se prepričala o njegovem stanju. Skoro je|otrpni!a, ko je zagledala novo, nepopravljivo ŠKoio. Crez in črez je bil posrit z malimi izžganimi luknjicami, kakor bi bil kdo izpraznil gorečo pipo nad njim. Sedaj je bil ničvreden, pokvarjen brez rešitve.
Strmela je vanj, ne da bi črhnila besedo, preveč razsrjena, da bi se mogel izviti njenemu grlu le najmanjši glas, in tudi on-je gledal na škodo z breznadnimi, osuplimi, prestrašenimi očmi.
Potem sta pogledala drug druze-ga, ia on je povesil pogled; tedaj mu je vrgla tisto zlotvorno stvar v obra2 in z velikim naporom je
pogledov, katerim bi morala razložiti svojo zadevo; v prisotnosti drugih je bila namreč plaha in že v zadregi, če je morala le govoriti z neznanimi ljudmi. In vendar jo je izguba osemnajstih frankov bolela kakor rana. Dasiravno ni hotela več misliti nanjo, jo je vendar ne prenehoma mučil spomin naizgubo. A kaj naj stori? Ure so potekale, ona pa se ni mogla odločiti. Naenkrat pa seje vzravnala kakor očetje na gledališkem odru, ki se hipoma razsrdijo.
“Sama pojdem k “Previdnosti”. Bomo že videli!”
Da bi postala pa nesreča večja in njene nade bolj opravičene,je morala dežnik šele pripraviti. Vzela je uži-galico s peči in izžgala krpo, pa še kakor roka širok rob okoli in okoli. Potem je previdno zvila žalostni odlomek, zapela ga z gumijevim trakom, ogrnila mantiljo, pokrila si glavo s klobukom in odšla urnih korakov po Rue de Rivoli, kjer je bila pisarna njene zavarovalnice, čim bliže je prihajala, tem počasnejši so postajali njeni koraki. Kaj naj reče! Kakšen bode odgo-,vor?
Pogledala je na hišne številke. Še osemuajst jih je manjkalo. Dobro; torej je še časa za premišljevanje. Počasi je sla in vedno počasneje. Naenkrat se je začela tresti; tu so bila vrata in nad njimi se je blestel v zlatih črkah napis: “Previdnost, zavarovalnica za požarno škodo.” Bila je torej že tu! Počakala je za sekundo, šla mimo in prišla še enkrat nazaj.
Nazaduje si je rekla:	“Mora pa
le biti in čim preje, tem bolje.”
Ko pa je vstopila v vežo, je vendarle opazila, kako ji bije srce.
Prišla je v veliko sobo, ki je bila razdeljena s stekleno steno. V tej
razjarjeno zakričala: “To si nalašč , steni je bilo mnogo okenc; iz vsa napravil, ti nesramnež, a pokoril se j kega je gledala moška glava, truplo mi bodeš za to! To je bil zadnji pa je bilo skrito za gosto mrežo.
dežnik, ki si ga dobil--------”
In zopet se je godil grozovit prizor. Eno uro je trajala divja nevihta, predno mu je bilo sploh
Prišel je gospod s kupom aktov pod pazduho.
Plaho ga je vprašala: “Oprostite, ali mi morete morebiti povedati,
mogoče, izpregovoriti besedo. Pri- j kam se moram obrniti za nadome-
segai je, da ne ve ničesar o tem in d.i je le hudobija ali zlobna osveta zakrivila to novo nesrečo.
Glas zvona na vratih seje oglasil. Prišel je prijatelj,ki sta ga povabila na obed.
Seveda mu je gospa Oreille stvar razložila. “Ali morda kdo misli, da bode kupila nov dežnik? Nobenega več ne dobi!”
Pametno je pripomnil prijatelj: “Potem pasi pokvari obleko in ta!
ščenje zgorelih predmetov?”
Odgovoril je s polnim, globokim glasom:	“Na pisarno za nesreče,
prvo nadstropje, na levo.”
Ta odgovor jo je še bolj oplašil. Najraje bi bila odšla in pustila osemnajst frankov. Ko pa si je zopet predočila to svoto, se ji jepo-O ne! vrnil pogum ia razburjeno dihaje je dospela po širokih stopnicah v prvo nadstropje.
Potrkala je na tista vrata in raz-
več vredna, nego pa \ ločen glas je velel: “Prosto!’
Mala ženica, še vedno ne popol noma potolažena, je odgovorila: “Potem naj vzame bombažev dežnik, svilenega ne dobi več!”
Nad takšno mislijo pa se je zgrozil gospod Oreille:	“Potem stopim iz
službe. Na to se lahko zaneseš. Z bombiževim dežnikom ne grem več v ministrstvo.”
Prijatelj je poskušal posredovati: “Pa dajta starega zopet prevleči,to vendar ne stane toliko”.
Gospa Oreille pa je trdila ogorčeno:	“To stane najmanj celih
osem frankov. Osem frankov in in ot-en.najst je šestindvajset! Šest-indvaj,-et frankov za dežnik, to je vendar blaznost! To je popolnoma noro!”
V glavi priprostega prijatelja pa se je hipoma posvetilo:	“Dajta si
ga plačati od zavarovalnice. Družbe plačajo vendar vsako škodo, ki se je prigodiia vsled ognja v lastnem stanovanju”
Po tem svetu se je mala ženica hipoma pomirila. Ko je minuto premišljevala, je rekla soprogu: •‘Jutri, predno preš v ministrstvo, pojdeš v pisarno “Previdnosti”, zahtevat potrdila o nastali škodi in povračilo za pokvarjeni dežnik.”
Gospod Oreille se je zahudoval: “Tega ne storim, ko bi ne vem kaj bilo. Ne bova umrla, če sva prišla ob osemnajst frankov, pa ne bova! Amen!”
In drugi dau je odšel le s palico. Uvala Bogu, bilo je lepo vreme.
Gospa Oreille je bila sama doma. Se vedno jo je bolela izguba tistih osemnajstih frankov. Položila je bila dežnik na mizo v obednici, hodila pogosto okoli njega in se vendar ni mogla odločiti.
Vsak ireuutek je mislila na zavarovalnino. A bala se je porogljivih
Vstopila je v veliko sobo, kjer so se pogovarjali trije resni gospodje z redovi na prsih.
Eden izmed njih jo je vprašal; “česa želite, gospa?”
Ni vedela reči druzega, nego: “Prihajam . . . pridem . . . zavoljo nezgode.”
Gospod ji je uljudnoponudil stol: “Vsedite se,prosim,-v trenutku sem vam na razpolago”.
Potem se je obtnil zopet k onima dvema in nadaljeval prejšnji pogovor:	“Torej, gospoda, družba se
smatra zavezano le za plačilo tistih 400.000 frankov in ne priznava tir-jatve ostalih stotisoč frankov. Kakor je komisija.
Eden izmed onih dveh mu je pri tem pretrgal besedo:	“Dovolj
znava, gospod, sodnija mora imeti zadnjo besedo. Najina naloga je izvršena.”
Z globokim poklonom sta odšla. ' Gospe Oreille se je zahotelo, da bi mogla izginiti ž njima vred. A sedaj je bilo že prepozno. Gospod je prišel k njej in se ji priklonil: “Kaj ukažete, milostljiva?”
S trudom se ji-je izvilo:“Zavoljo tega le prihajam?”
Z naivnim začudenjem je pogledal ravnatelj na predmet, ki mu ga je kazala.
S tresočo roko je poskušala odpeti gumijev trak. Po precejšnjem naporu se ji je tudi posrečilo in urno je odprla preluknjano razvalino dežnika.
Usmiljeno je dejal gospod:	“O,
to je res žalostno!”
“Dvajset frankov je stal!”
Začudeno je vprašal gospod:“Ali res, toliko?”
“Da, bil je izvrsten dežnik. Hotela sem ga pokazati tukaj v zava-
J08EPH TBINEB’3
'U-Žrv/i
registe««»
Trgovec,
Delavec,
Gospodinia, , Otrok,
vsaki mora jesti.
Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite
ohraniti moč in zdravje, uživajte
Trinerjevo zdravilno grenko vino
(Triuer’s American E ixir of Bitter Wine.)
Isto je pridelek narave, ker obsega! čisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline importirane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja hrano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno.
VSA HRANA,
ki ji bila pravilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju,
lepoti in jakosti.
Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi
vse bolezni želodca,
vse nerednosti v črevih,
vse nepravilnosti v jetrih,
vse kožne in krvne bolezni,
nervoznost, izgubo moči in brezspalnost.
Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo. Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah.
Podelilo vam bo novo življenje.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
ozdravi vse bolezni ledvic in mehurja. Kuhan
kranjskega brinja.
je iz importiranega
oooooooooooooooooooooooooo
FRANK ROGEL
101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1308. Jcliet, lil.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače iu tržijo se najboljše smodke ::::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem iu domačinom.
Na razpolago je vedno dober iunč.
oooooooooooooooooooooooooo
Največji slovenski katlog na svetu,
obsegajoč električne pasove, baterije, harmonike, gosli in druge godbene predmete, kukavične, svetilne in muzikalične ure, žepne ure, prstane in zlatnino, stereoskope, magične svetilke, britve, fountain peresa, žepne nože. revolverje, pripravo za striženje las, pipe, tobak, črkopisne stroje, gumične črke in veliko drugih stvarij po sploh najnižjih cenah. Bogato ilustrovan, uošlje na prošnjo vsakomur. Pišite takoj na naslov: C. P, Zarttba & Čo , 309 N. 4thSt., (Dept. As.) Olarksburg, W. Va.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so nase
"Tle D. S.” Me. in ‘leerscliani” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v JolietJIls.
JA TNI NOTAR
rovalnici.”
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Kupuje in prodaja zemljišča mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
r
Unf ji/i Dnrrnralr prodajalec ur, verižic, uhanov, iT id liju I U&Ul Cii prstanov in druge zlatnine.
«fel BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot
slika s 15 kamni.........$10.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni..............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni..$ 6.00
Bobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po
želji navedejo v pismu.	1H5S
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si	r
kdo izbere Elgin ali Waltham. \mffi fk	J
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Ri«i'teiiic s slikami stavb ali naravnih p-iz >rov raznih am vriskih držav -«ce™----3: za 10, 12 za 3»c. Velika razglednica s sliko cele šsntlouiška razstave ena za 15 centov. Velikonočne razglednice-3 za 10c 12 za 35p.
•
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovora. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik:	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Box 226, Wake- M' POGORELC, c. o. B Schuette,
« m« ,	Room bub Masonic Temple,
field, Mich.	Chicago, III.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim,. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva. ,
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
L nadstropje,
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co. I
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanja	j
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS	l
l
blizo
agrikulturnega
poslopja
<*
Ne pozabite obiskati
te velezanimive izlozbe.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi' pogoji.
Munroe Bros.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111.
(Nadaljevanje s 6. btrani.)
“Prav dobro, a jaz ne razvidim, kako bi moglo to nas zanimati.”
Prestrašila se je.
Morda družba ne povračuje malenkostnih predmetov.
“A — saj je vendar sežgan!”
Gospod tega ni tajil. ‘VTo vidim”.
je našla |edno, ki se ji je zdela do volj imenitna, je vstopila in naročila s samozavestnim glasom:
“Ta le dežnik bi rada dala prevleči z dobro svilo. Le vzemite najfinejše, kar sploh imate. Na ceno se ne oziram.”
Deklica, čemu jokaš?
SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905| N. Hickory St. Urad v Fargo Building 303, 305 Van Buren St., Joliet, lil. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403CassSt.. nadstr.	JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Blnff Str., JOLIET. ILL.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
RRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Joiietu.
Velika zaloga. Nizke Cene.
104 Jefferson St., blizo mosta.
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Bar Spoils.
and Porter.	O
J. O SIMUTH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 17)
Vprašajte svojegamesarja za
Airieve domače Mase
katere je dohiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
IM. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietn.
ter zavaruje poslopja in življenje
Tie Met Jialional Bai
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
A lexander Harasj?
rt Chicago telef. 2794 K/N. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
HiËE SLOYEfflE 60SFODDUE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
Z odprtimi usti je obstala in ni vedela, kaj naj reče. Naenkrat se je spomnila, kaj je pozabila in jela urno žlobudrati: “Jaz sem gospa Oreille. Mi smo zavarovani pri “Previdnosti” in jaz sem prišla, da bi si dala škodo povrniti”.
In v strahu, da utegne dobiti neugoden odgovor, je hitro dostavila:	“Zahtevam le, da ga daste
prevleči.”
Osupel je odgovoril ravnatelj: “Ali - gospa — mi vendar nismo izdelovatelji dežnikov. Ne moremo se pečati e takšnimi popravili”.
Mala ženica je čutila, kako se vzbuja zopet vsa njena korajža. Treba se je boriti! Ni se bala več in je dejala: “Saj zahtevam le povračilo za popravek. Oskrbela ga bom že sama.”
Zdelo se je, da gdspod ne ve natanko, kaj naj reče: “Svota je tako mala, gospa... Navadno se pač ne zahteva povračila za take malenkosti. Umete pač, da ne moremo povračevati vseh tistih robcev,predpasnikov, rokavic itd., ki so dan na dan v nevarnosti pred ognjem.” Zardela je in čutila, kako jo je posilila sveta jeza:	“Zadnjič, v
decembru, Brno imeli požar, ki nam je napravil najmanj za petsto frankov škode. Gospod Oreille od družbe ni zahteval niti vinarja povračila, tedaj mi pa res lahko danes plača ta dežnik.”
Smehljaje se njeni laži je odvrnil ravnatelj: “Priznati morate, gospa, da je čudno, da gospod Oreille zahteva povračila za ta le dežnik, dočim je trpel sam škodo petsto frankov.”
To pa nje ni prav nič zmotilo: “Oprostite, gospod, a škoda petsto frankov je bila zadeva blagajne gospoda Oreille, dočim gre dežnik na račun gospe Jreille, in to ni vse eno.”
Videl je, da se je ne iznebi in da izgublja le svoj čas, če se pogaja ž njo. Vprašal jo je torej v službenem tonu:	“Povejte mi, prosim,
kako se je pripetila nezgoda.”
Čutila je svojo zmago in začela takoj: “V mojem hodniku stoji ta ko nekaj iz brona, kamor se navad no postavljajo dežniki in palice. Ko sem prišla zadnjič domov, sem postavila tega le tudi tja. Ravno nad stojalom pa je nekakšna konzola, kamor devamo sveče in šibice. Jaz vzamem štiri žveplenke. Ožgem jedno, — ugasne; užgem drugo, —
tudi; tretja napravi ravno tako__”
Ravnatelj si je dovolil šalo: “To so bile gotovo žveplenke, ki jih prodaja vlada.”
Ona ni umela in je nadaljevala: “Mogoče. Sicer pa, četrta se je unela in mogla sem užgati svojo svečo. Potem sem šla v spalnico' in sem se hotela vleči v postelj. Črez četrt ure pa je začelo dišati, kakor bi se nekaj smodilo. Mene je vedno grozno strah pred ognjem. Moja krivda gotovo ni, če nam kdaj kaj zgori. Vstala sem torej, vohala okrog kakor lovski pes in slednjič zapazila, da gori moj dežnik. Najbrže je pala žveplenka nanj. Saj vidite, gospod ravnatelj, kakšen je!”
Ravnatelj se je bil udal; vprašal je: “Na koliko cenite škodo?” Molčala je in se ni upala določiti cene. Potem je rekla velikodušno: “Le pustite ga popraviti. Rada vam prepustim.”
On se je branil:	“Ne, gospa,
tega ne morem. Povejte mi, kaj zahtevate!”
“No, mislim pač, da.. .. da .... Slišite, gospod, saj nečem ničesar zaslužiti .pri tem .... pa napraviva tako le:	Jaz nesem dežnik k fabri-
kantu in ga dam prevleči z dobro, trpežno svilo, vam pa prinesem ra-čud. Ali vam je prav tako?” “Popolnoma, gospa. Tukaj imate potrdilo za blagajno,ki vam izplača odškodnino.” S temi besedami je podal gospe Oreille karto; hitro je vstala, zahvalila se in odhitela, “da bi se ne mogel več premisliti.” Veselo je šla po ulici, in poiskala elegantno trgovino za dežnike. Ko
Takoj e vprašala stara gospa mlado dekle, ki je v družbi z drugimi jo ka!a,ker so jopreziralizaradi obleke. “Dobri otrok”, jo tolaži gospa, “ne jokaj, nego vesela bodi, ker tisti, ki ga svet prezira, je lahko vedno vesel, saj ni v nevarnosti, da bi grešil s svetom. Nališpane deklice so podobne cvetlicam, katere vedno obkrožujejo bučele in metulji, da bi srkali sladki med. A bogoljubna deklica je podobna posodi z dragocenim oljem, ki je skrbno shranjena, da se olje ne pokvari. Ako ti svetu ne všečuješ, ne všeči tudi tebi ne svet. Zapomni si samo tole pravilo. Tvoj največji kras naj ■ bo milost božja, tvoji biseri solze BpokornoBti in molitve, tvoja obleka krščanska pravičnost, tvoj prstan čista vest, tvoj pajčolan brezmadežno živenje, tvoji pogovori goreča molitev, tvoje ogledalo naš gospod Jezus in njegova brezmadežna mati Marija. Tako boš izvoljena nevesta božjega jagnjeta, in boš s svojo krasoto v nebeškem kraljestvu, daleč hadkri-ljevala vse tiste, s katerimi se zdaj ne moreš meriti.” Ali slišiš, slo vensko dekle?
Katoliško naseljevanje.
Pod zavetništvom premil, nadškofa J. J. Glennona se je v St. Louisu, Mo., inkorporiral urad za poučila (bureau of information) v svrho, podpirati podjetne katoliške priseljence, ki se hote naseliti na primernih krajih blizu cerkva in šol. Inkorporiran je urad pod imenom “The Colonization Realty Co.” in ima svoje pisarne v St. Louisu, 1 Mo., Koken Building, 715 Locust Street.
Kompanija ima glavnice $2 8,000, a o namenu organizacije je premil, nadškof rekel sledeče:
Namen te organizacije je, s svetom in dejanjem pomagati katoličanom vseh narodnosti], ki si hočejo tu ustanoviti svojo domačijo. Vsled raznih sleparskih agentov so mnogi naseljenci došli v slabe kraje, kjer so poleg druzega izgubili tudi najdražjo posest, t. j. sv. vero. Slovenci, Hrvatje, Poljaki, Grki in severni Italijani so dobri poljedelci, trezni in pridni, če se hočejo v večjih skupinah naseliti v kakem dobrem kraju, to jim pojde na roko nova organizacija, ki bo skrbela, da dobe naseljenci duhovnikov rojakov in svojih cerkva in šol, kjer se jim ohrani njih materni jezik in sv. vera.
Štrajk na Nemškem končan.
Essen, 13. febr. — Premogarski štrajk je končan. Do davi so se vrnili vsi premogarji na delo. Vračali so se pa že od zadnjega petka, ko so delavski voditelji sklenili, da se ima spet začeti z delom. Vsled lepega vedenjaso štrajkarji dobili zase javno mišljenje in podporo vladno. Premogarji se zanašajo na to, da bo vlada odpravila krivice in skrajšala^ delavno dobo postavnim potom, če bodo premogarji varani, pa spet zaštrajkajo.
V menežariji.
V neko vas na Nemškem je prišla menežarija z najbolj divjimi zverinami celega sveta. Potujoči rokodelski pomočnik se je oglasil pri “vodstvu” menežarije, bi li morda dobil tu kako službo. Prijazni ravnatelj ga vpraša:	“Znate dobro
rjoveti?” — “Izborno! Kakorzabo-den prešič.” In pogodila sta se. Pomočnik je moral obleči kožuh leva, ki je ravno prejšnji dan poginil, in ravnatelj mu je odkazal prostor v kletki, kjer je kakor pravcati lev zmajeval in stresal grivo. In njegovo tuljenje! Bilo je res zve rinsko. A ker je preveč razsajal, se je podrla ena stena pri kletki in pomočnik opazi v drugi kletki tigra. Pogum mu je ušel pri tem pogledu,stisnil se je v kot ter pričel klicati: “Na pomoč!”— “Prismoda neumna”, se oglasi tiger, “čemu pa rjoveš? Saj jaz tudi nisem pravi tiger.”
POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. L,
Irierite nekaj najnovejših priznanj, s kierimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Spoštovani gospod profesor t
Jaz spodaj podpisana se Vam zehvalim za Vaš trud in za Vaše nceno zdravljenje. Vsemu našemu narodu poceiej Ameriki sporočam, da ste Vi pravi in jedin zdravnik, kteri zarnore ozdraveti vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj v mestu Pueblo, a nije-din mi ni mogel pomagati. Nekteri zdravniki so mi rekli, da rni ni nič. a kako more vendar zdrav človek iskati zdravila in trošit i denar, če mu ni nič. Vi. pa mi niste tako rekli, ampak ste me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojei težkej bolezni in mi posiali zdravila, po kterih sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podrugič poslanih zdravilih sem —hvaia Bogu i Vam — popolnoma ozdravela, tako da se Čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svoih listih tega izvrstnega zdravniku in nas tako o pozorila na najboljšega zdravnika.
S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna,
ANA GORŠE.
433 Rush St., Pueblo, Colo.
Častiti gospod !
popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskani prijatelj.
GEORGE UHERNIK.
Brownfield, Pa.
Dragi gospod profesor I
Kar se tiče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in želodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las, še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem
Viim udani	VINCENC ŠUŠTAR.
P, O. Box 148, Moon Run, Pa.
Cenjeni gospod !
Vam neznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterem me vpraš ate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srepo zahvalim, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravi jam Vas udano in ostajam s spoštovanjem
GREGOR ŠEFRAR,
P. O. Rox 04, Cumberland, YVyo.
v Naznanjam Vam, da so me Vaša zdravila prAv dobro pozdravile.
Ze v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil
Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejš“ na
zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
LIJ ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in
fflll fUU DOlBZffl	ra<^ *e£a oz<^rav’ vse m°žke in ženske bolezni bodisi
VLUIUVI IVU Mvlvt-lllj akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku» zlato žilo (hemeroide), griži) ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge in telo, vodenico, božjast,
šumenje in tok iz ušes, oglušenje7vse bolezni na očeh, izpadanje i as, /uske ali prti na glavi, srbenje, lišaie. mazolie. ture, hraste in rane. vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol,	•	_	'■	kakor tudi vse ostale nctranje in
zunanje bolezni. "Dr. Collins, M. I.'j je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko
Zaioraj, tojaui Slovenci, mi vam priporočamo samo in eclino le slavnega in izkušenega Dr. E. O. COLLINS, 31. I.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov:
DR. E. C. COLLINS, M. I.,
140 West 34th Street.	NEW YORK, N. Y.
Kdor se želi učiti in znati AN G LE Šli G BREZ EČITELJA naj si preskrbi ravnokar izisli
Slovensko-angleški rečnik
Knjižica je jako lahko in razumljivo sestavljena. Poleg angleških besedij nahaja se tudi njih pravilna izgovarjava. Oblika knjižice je žepna, torej vporabca pri vsaki priliki. C en a j i j e samo 6 Oc. Denar pošljite po Money Order-ju ali pa v znamkah na naslov
V. J. KUBELKA,
P. O. Box 744. New York, N. Y.
HENRY « LATZ
Ne r ver!
KAJ JE TO ?
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
Neprekošcn hranitelj za živce in želodec.
Jedini lastniki inrazpošiljavci.	lU« nrnrloi	ucflll
A. BAUER & CO.	^ prOuaj pO VScM
142-148 E. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah.
Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni.
Mehki premog fina vrsta ton za....
$3.25
Wilmington premog, ^ O C A najboljši, ton za.vp «J « Jv
i
L. M. RUBENS
Nasproti E. J. & E. Depot.
Urad in železniški tiri na
60(>-608 Clinton Street.
Oba telefona 502.	JOLIET, ILL.
—9 99999999999999909999999999
Mi HOČEMO H OJ DENAR,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, oederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš Ltjmbe ¿glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in li prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglti DESPLAINES IN CLINTON ULIC-
kontrakter in stavbenik
507 North Hickory Street, •PHONE 911
JOLIET ,ILL.
John? Petrič
f 209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. \V. Phone 703
i Slovenska * gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem ' ^ prevzel p red kratkem že dobro-poznano gostilno -ter se priporo-I čam vsem v obilen obisk.
toči Sohlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
Haprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši afi pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
F
Iz slovenskih naselbin
{»♦©♦♦c
Ibin. 2
► +0+0+0+0 +C+0+0+G+G+0+G+C
Forest City, Pa., 21. febr.-Se zadovoljstvom moram javiti rojakom širom Združ. držav, da se je dne 19. t. m. pričela v naši lepi novi cerkvi redna služba božja. Bila je namreč ta dan blagoslovljena nova cerkev sv. .Jožefa., ležko smo pričakovali tega dneva, vendar po 13 mesecih se nam je spolnila naša želja, da imamo svojolastno cerkev, kjer se nam ni treba bati, da nas kdo preganja ali celo izganja.
Cerkev sama je lepo sezidana, in po sodbi drugorodcev je jako lepa, tako da smemo biti ponosni na to, kajti lepše cerkve ni v Forest City, ako vzamemo samo to v poštev, da je naša cerkev sezidana, a druge so vse lesene. A kar je najlepše je to, da se mnogi rojaki niso ustrašili ra-zun mesečnih prispevkov, tudi še posebnih stroškov. Vse tri altarje kupilo je namreč društvo sv. Jožefa. Osem cerkvenih večjih oken kupile so ali družine, ali pa posamezni rojaki, in sicer: družina Jožefa Zalarja, rojaki iz Logatca, fantje iz Borovnice, farani sv. Lovrenca ob Temenici,rojaki iz Št. Vida pri Zatični, rojaki iz Vandlinga, družine Opeka, Prudič, Skodlar, družini Cunta, Pirnat; dva manja okna: John Mars ter Frank in Mary Končar.
Altarno žensko društvo sv. Ane, okrasilo je kaj okusno in lepo »a ta dan vse tri altarje.
Kakor slišimo to še niso zadnji darovi, in da se še kupitadve ali tri podobe za veliki in jeden stranski altar. Da ne pozabim omeniti, so rojakinje naročile lep križevi pot za našo cerkev, ter za to potrebni denar tudi že nabrale. Sploh moramo naše rojake in rojakinje res javno pohvaliti, da so storili, kar mogoče več v korist in lepo to naše cerkve. Seveda nam ostane še dolg na cerkvi, a poznajoč naše ljudi, kar nič ne dvomimo, da se bi dolg v krat kem ne plačal. Zato pa opomnimo pri tej priliki še tiste rojake, ki so se dosedaj odtegovali vsakemu plačevanju, da pristopijo tudi oni k nam, tako, da bomo mogli reči, da smo vsi dobri.	Z.
bi rad slovenskega duhovnika dobil,
da bi se Slovenci pomnožili.
Pred nekaj meseci je v bližnjem mestu Sao Jože do Rio Pardo umri za rumeno mrzlico 50letni Franc Stavanje in 20letni njegov sin istega imena. Tukaj je bil od 1. 1890. V mestu ima hišo vredno 8000 mil-rejsov. Tukaj zapušča ženo in tri hčere, dve oženjeni z Brazilijanci, ena je pri materi; starejšega sina zapušča v Združ. državah, za katerega pa ne vejo že 6 let. Zadnjič je pisal iz Blocton, Ala. Pokojnik je bil doma iz Radohove vasi na Krasu. Bil je v ognji v Bosni in Hercegovini 1.1878. Pokojnik je bil le pri sv. krstu in sv. birmi, ker je mlad rojstni kraj zapustil.
Umrl je tukaj tudi Jožef Zadelj, 38 let star, doma iz vasi Juršče na Krasu. Pokojnik zapušča tukaj ženo in dva otroka, en otrok je pa osem dni po njegovi smrti umrl. Ženo in otroke ranjkega je vzel k sebi rojak Franc Glažar, bivši poslovodja na Villi Costini.
Pokojniki niso bili prevideni s sv. zakramenti, kar so rojstni kraj zapustili. Naj v miru počivajo v brazilski zemlji!
Vročina je jako huda zdaj že dva meseca. Letina se nam je dobro ponesla, za mesec dan bomo lomili koruzo; fižol smo tudi skoro večidel pobrali. Zdaj čistimo pod kofeto-vim grmovjem, ker bo treba kmalu nekatero kavo pobirati. Gospodarji veselo jašejo po polju, ker ko-fetovo grmovje je dobro obrodilo.
K sklepu tega obširnega popisa pozdravljam vse čitatelje tegajista in tebi, “Am. Sl.”, želim veliko uspeha. Z Bogom! K. Kenič. *)
©♦♦©©♦©♦©♦♦©♦©«•»•♦©©♦»•♦o
I MALI OGLASI . |
'i
<»0-»0-»0»0©,l©"»,,*00*©»-»0*0
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno mrščenje, Če'oglas ne obsega več ko 7 vrst, 25c, za hkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno mrščenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
I Kije je n.eijt>olj varno naložen denar? f
Rezervnega zaklada je:	f
TTTlT	011,000 kron.	|
4
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
Mestna hranilnica ljubljanska!
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti
• !
IŠČEM SVOJEGA BRATA JO-sipa Zupančič, doma iz Mirne Peči na Dolenjskem. Meseca marca leta 1903 je odšel v San Francisco, Cah Kdor kaj ve o njem naj to blagovoli men sporočiti:	Alojzij Zupančič, 1701
Abriendo ave., Pueblo, Colo. 8t4
NAZNANJAM ROJAKOM, DA
sem kupil Hawser-jevi hiši na voglu llroadway in Stone St. Kdor želi katero teh hiš kupiti ali vzeti v najem naj se oglasi pri meni. Naprodaj imam tudi loto na vcglu Center in Shields St. Dalje oddam v najem svojo hišo na 208 Jackson St., primerno za kupčijo ali pa jo prodam pod ugodnimi pogoji. Za vsa pojasnila se je obrniti na John Mahkovec, na 208 Jackson St. Joliet, 111.	.	Ilt4
IŠČEM SVOJO SESTRO KATA.
rino Težak, roj. Hrovat, doma iz 2 Bereče Vasi pri Metliki, ki je menda omožena nekje v Illinois. Za njo bi rada izvedela Barbara Subik, roj. Hrovat, Chestnut, Mont.	1114
*) Ta dopis nam je priskrbel g. Ignacij Cesnik, za kar zasluži hvalo.
Oglas z Dolenjskega.
Umrl je po kratki bolezni dne 27. jan. t. 1. v občini Gorenji Suhor posestnik Jožef Klemenčič, star nekaj nad 60 let. Bil je pošten kmet in veren katoličan suhorske fare, kjer zapušča žalujočo posestnico vdovo, dve hčeri, enega sina in brata a njegov starejši sin je v Amerioi. N. p. v m.!	J. K.
KJE JE JOHN BUTAJLA, DO
ma iz Vrha, fara Stopiče pri Novem mestu. Pred 4 leti je bil v Calumet, Mich. V Ameriki je 9 let. Zanj bi rad zvedel njegov brat: Anton Butajla, Herminie, Westmoreland Co., Pa. 9t«
neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato e. k. sodišča nalagajo denar maloletnihbtrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hrauilniea, a ne posojilnica, pnpilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojeea obraza težko prisluženi deDar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, [ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
, Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
I
FRANK SAKSER,

109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
<<
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vin° po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
JE
IŠČE SE ORGANIST, KI
izurjen v svojem poklicu. Biti mora dober pevec ter znati podučevatiin voditi pevski zbor. Dobro mesto za pravega moža. Pogoje in tozadevna spričevala je poslati na:	Stefan Pavlišič,
predsednik cerkvenega odbora, Box 4, Ely, St. Louis Co., Minn.	9t3
Iz Brazilije. Villa Co.stina, Fa-zenda Merchi, 8. jan. (Konec.) Strašno srno bili razžaljeni, ko smo zagledali knjigo družbe sv. Moborja ‘•Za srečo”. Ta knjiga se nam je tako pusta videla kot ajdova slama, kadar je omlačena. Kako zamore kdo spisati kako povest o kaki de želi, če nič gotovega o njej ne ve! Kaj takega ne bi smela družba na tisniti in to nasprotno svojim last nim rojakom. Take in enake laži so se raznašale, zato smo ostali tako osamljeni. Kakor hitro se je laž-njiva knjiga prečitala po Slovenskem, smo dobivali dan na dan pisma, v katerih so naši starši, bratje in sestre obžalovali naše strašne muke. Popolnoma so verjeli, da nas imajo v sužnosti. Ali naša suž-nost je bila prelepa svoboda, katere v Avstriji nimajo in nikoli imeli ne bodo. Kajti tu je zemlja rodovita, gotovo se da pošteno živeti. Nasprotnikov katoliške vere ni tukaj, zato se bi dalo bolje živeti kot v katerikoli deželi, in to seveda le, kadar se človek nauči. Precej se pa nobeden ne more privaditi brazilskemu zraku, tega ne smem zamolčati.
Slovenski brazilski naseljenci bomo gotovo zatrti, če ne bo pomoči, in to le v verski zadevi. Vse velike družine ostanejo tukaj in vsi tukaj zastareli samčarji. Dokler ima dru žinski oče malo deco, ne upa-se podati nikamor. Kadar dorastejo, se rano oženijo in oče neče otrok samih v Braziliji pustiti, zato ostane gotovo tukaj. V Braziliji so sami kmečki, rojaki. Neprenehoma delajo na polju, večidel sami, zato se slabo naučijo tukajšnjega jezika, le za potrebo. Ni jim mogoče rabiti brazilskega duhovnika. So li potrebni brazilski Slovenci duhovnika ali ne?
Ravno sedaj imamo tu žegnanje nove cerkve. Tri dni 6., 7. in 8. jan. je velikanska ‘festa’ali parada. To cerkev je naredil omenjeni grof Jordano. Tu dobi dobro mesto na zdravem kraju kak slovenski duhovnik. Grof je Brazilec in govori tudi nemško. Ker mu manjka delavcev,
— Kadar rabite šivalne stroje ne pozabite na P. Mersinger ja, 117 N. Ottawa St., nasproti Hobbsovegro cerije, ki vam jih proda po ceni in tudi na lahka plačila.	*1
Srečnež.
Mr. Gustav Shimek, 4 James st., Cleveland, O., je srečen človek, ker je našel zdravilo, ki je ozdravilo njega in njegovo celo družino. Pisal nam je o tem takole: “čital sem v enem naših časnikov, kako izvrstno upliva Trinerjevo ameriško zdravilno 'grenko vino na želodec. Poskušali smo je v svojem gospodarstvu in ozdravilo je mene in mojo ženo in najine otroke.” To je res edino zdravilo, ki se more dati tako otroku kot odraščencu. Vsak želo dec ozdravi in < k> epi in usposobi, da prejema in prebavlja hrano. Tem potom se neprestano napravljajo nova krvna telesca in odstranjujejo obrabljena. Mladim bledim gospi cam istotako koristi to zdravilo ka kor starim betežnim materam. Tc resnično je najboljše zdravilo za le lodec, kolikor znano, najboljši bla-žilec živcev in najboljši kričistilec. V sebi nima nič kemičnih tvarin, ker je narejeno iz čistega grozdnega vina in vpeljanih rastlin. V lekar nah. Jos. Triuer, 79H So. Ashland ave., Chicago, 111.
Svoje cenjene naročnike, ka terim je potekla naročnina, prosimo, da blagovole isto kratkem poravnati.
Slovanska bolnišnica
Prejšnje mesto Cass Street House, 624 Cass St., Joliet, 111.
N. W. telef. 202.
KJE JE FRANK JANC, DOMA.
iz trebelske fare? Zanj bi rad zvedej njegov brat: Jos. Janc, 4817 Harrison St., Pittsburg, Pa.	10t2
Rojaki po So. Chicagi in okolici so uljudno povabljeni na
;; Društveno
Veselico, ii
7 < >
ki jo priredi prvo žensko društvo MAJKE SEDAM ŽALOSTI,
ods. br. 280 N. H. Z.
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
MAUSAR BROS..
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na sveta, ki izdelnje najboljše pivo.
Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
GE0. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
dne 4.
marca 1905 :
v Lake Side dvorani, Ewing < ave. & OC.cesta, S. Chicago. J
Pričetek ob 7. uri zvečer. Vsi brati in sestre iz So. Chicage, Chicage, Whiting in bližnjih krajev naj ne pozabijo priti na to zabavo. Za najboljšo postrežbo jamči	ODBOR.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
salo on.,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno leže* čih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem poljJ vsako leto. katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Alil morda o živinoreji v krajih kjertraja z msko krmljenje kratkih šest (6) tednov! O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke! O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-Ijenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o,vseh gori navedenih vprašanjih pišite name Z veseljem vam bom sporečil natančno in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO.
LOUISVILLE, KY.
©©♦©♦♦©♦©©♦©♦♦©♦©©♦o* ♦©♦©*; An
t	200 RUÜY STREET, JOLIET, ILL.
Ö	N. W. Phoue 825.
Anton Terdič
J Rojakom priporočam svojo
i SLOVENSKO GOSTILNO
J kjer jim postrežem poleg drugih g t pijač tudi z najboljšim domačim i 5 vinom, ter finimi smodkami. O i Prodajam trd in mehak premog po I S nizki ceni. Rojaki, dobrodošli, o
5 ©♦©♦♦©♦C©*©* ♦©♦©©♦©♦ ♦©♦©O
PrcsMte in pravočasno !
Prosta zûraynisîia oskrt) in zdravila za delavce.
W. C. Bishop	Frank Bishop
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber tires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cass in Jo-lietcest. Prejšnje mesto A. E. Bateman-a Chicago telefon 1G31 Joliet, 111.
V par dneh izide Slovensko-angleški rečuik. Cena 60c Denarne pošiljatve po Money Order ju na V. J. Kubelka, P. O. Box 744, New York, N. Y. 52tl2
SOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOC
FRANK MED0SH
9478 Ewiug Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111.
----♦OO*-------
0‘s ti lui ù;i i* . . .
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena pestrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123.
ÙOOOOOOOOOOOOOOGOQOOOOOOOÔ
Pristen kranjski brinjevec
)
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50.
Naročilom je priložiti denar.
John
Kracker,
1199 St. Clair street,
CLEVELAND,
OHIO.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
ANTON NEMANIČU
205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
zavod in ltOiijuAiiioa.
Chicago Phone 2273.	J?	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. N a vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se t.očno ustreza.
Sla novan jo 013 TV. Scott Street,
Northwestern Telephone 344.
J
Best tor Business
Best tor Residence
3ic
a day

It’s the perfect service that reaches everywhere — that’s why it’s the greatest service — the best for you.
CHICAGO TELEPHONE COMPANY
Amerikanski Slovenec le $1 na leto.