Ptuj, petek, 15. septembra 2006
letnik LIX • št. 71 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Ob 30. lehikr podiitja Domini» Vas vobimo v sobota, 16. ss|>l<>mbra 2006 ob 14.30 uri no prknik, Id bo no dvoriMu podjetja Dominko.
Pripravil smo Vam kratek kulturni program, pečenega vola, žrebanje z glavno nagrado Volkswagen Fox in zabavo z glasbo.
. -, â S 4 g ,
WLKANIZEItSTVO /i/anKOLflfiiCs.p.	^^
Bukovci 121 C, 2281 Markovci pri i>luju Tei.: 02/ 788 81 70, Fax: 02/ 788 81 71
PE Ptuj, Rajšpova ui. 14 Tei.: 02/771 15 65
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
Imate pošto na strani 21
V
)
Spodnje PodraVje o lummo
o

RADIOPTUJ
89,8-98,e»i0473
Izobraževanje
Ptuj • Lokacija nove "rdeče šole" še neznana?
Stran 3
Po naših občinah Po naših občinah Šport Videm • Bo
Dravinja reševala kanalizacijo?
Stran 4
Kmetijstvo Sp. Podravje
• Pazite, da bo trgatev pravočasna! Stran 10
Trnovska vas • Nogomet •
Avtocesta da - a ne Fantastičen za vsako ceno
Stran 32
preobrat v Celju
Stran 15
Šport
Rokomet • ŽRK
MT Ptuj cilja na 2. mesto v novem DP Stran 16
Šport
Dejan Zavec •
Novembra v Madison Square Gardnu?
Stran 19
9770040197060
Celje • 39. mednarodni obrtni sejem se je iztekel
Strategija obljublja veliko
V Celju je od 6. do 13. septembra potekal že 39. mednarodni obrtni sejem, največji sejemski in poslovni dogodek v Sloveniji. Skupaj je letos na njem razstavljalo več kot 1500 razstavljavcev.
jili pa tudi število vrhunsko izobraženih kadrov v gospodarstvu. Strategijo bo država tudi finančno podkrepila: v letih od 2007 do 2013 bo zagotovila 15 milijonov evrov za sofinanciranje stroškov delodajalcev v okviru poklicnega in strokovnega izobraževanja dijakov. Prav tako je v tem obdobju pričakovati izboljšanje dostopa do začetnega in tveganega kapitala
ter poenostavitev bančnih postopkov kreditiranja.
Kot je na sejmu povedal predsednik OZ Slovenije Miroslav Klun, je rast obrtnih delavnic in število zaposlenih v njih še vedno prenizka. Razlogi so v pogojih, ki omejujejo vstopanje v obrtništvo in podjetništvo. Prepričan pa je tudi, da bodo nove prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje,
če bo obveljalo 8,4 milijona tolarjev prihodkov za spodnjo predvideno osnovo 500 evrov, pognala kri po žilah več kot 17.500 samostojnim obrtnikom; pozval je vlado in pripravljavce sprememb zakona, naj o predlaganih rešitvah temeljito razmislijo.
Med okroglimi mizami je še posebno pozornost vzbujala prva, o plačilni disciplini, a se je pokazalo, da gre za že videne stvari. V Obrtni zbornici Slovenije so prepričani, da bi bilo več plačilne discipline, če bi namesto pravnih oseb kaznovali fizične, prav tako bi bil dobrodošel tudi register sumljivih podjetij. Sicer pa se problema plačilne discipline ne bomo kmalu rešili, so prepričani slovenski obrtniki in podjetniki.
MG
Foto: Boris Repič
Janez Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj, dr. Viljem Pšeničný, generalni sekretar OZ Slovenije, Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj, in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun so si med ogledom 39. mednarodnega obrtnega sejma v Celju imeli kaj povedati.
jetniki lahko uveljavljali možnost plačila na dodatno vrednost po plačani realizaciji. V enem letu so to možnost izrabili le redki, ker so administrativni postopki
Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je
sejem odprl, je edini požel aplavz med otvoritvenimi govori, ko je napovedal, da bodo obrtniki in mali pod-
Uvodnik
Rožljanje z orožjem - ne, hvala!
Sicer sem bolj pristaš tistih, ki menijo, da zapletov okrog meje s hrvaško ni potrebno preveč dramatizirati, a obenem vse bolj prepričan, da jih podcenjevati tudi ne smemo, kajti to, kar se dogaja zadnje dni okrog Ho-tize, prerašča meje zdravega razuma, sploh pa ne diši po evropskosti, ampak zaudarja po "gnilem Balkanu".
Zavrnitev novinarskih kolegov iz slovenskih medijskih hiš ter njihova napotitev do uradnega mejnega prehoda (po poročanju medijev z ene in druge strani nisem povsem prepričan, da je dejansko šlo za aretacijo in začasen odvzem prostosti) vsekakor ni dejanje soseda, ki bi se bil pripravljen o problemu v miru dogovoriti. Kot farsa izzveni tudi nedavno srečanje predsednikov obeh vlad, ki naj bi se sicer vse dogovorila, dala tudi skupno izjavo in se razšla z nasmejanimi obrazi; a sosedov očitno sfigo v žepu.
Kako bi sicer bilo mogoče pojasniti vse nakopičene dogodke okrog Hotize oziroma Mirišča, ko pa se je, vsaj do sedaj, vse dogajalo tako, kot so želeli naši "veliki" sosedje, mi pa smo, v očitno podrejenem položaju, s stališča šibkejšega, sicer na veliko bentili, a prave poti do rešitve problemov očitno nis(m)o našli. Samovolja naših sosedov se je začela z enostranskim odklopom našega broda na Muri, nadaljevala s prav tako enostransko izgradnjo mejnega prehoda Hotiza-Sveti Martin ter z izgradnjo njihovega mostu čez Muro, ki so ga odprli letos. Pa se še niso ustavili, saj je bila samo njihova, torej prav tako enostranska, odločitev tudi nedavni pričetek gradnje ceste, ki naj bi jo "kao" potrebovali za sanacijo poplavnega nasipa. Mirno so sekali in krčili po naših zemljiščih, saj so njihovi lastniki v 95 odstotkih Slovenci, s plehkim izgovorom, češ da gre za hrvaško katastrsko območje. Zadeva je jasna, predvsem z njihove strani, in domačini okrog Mure se upravičeno bojijo, da si z usmerjenimi enostranskimi potezami sosedje želijo prilastiti od nekdaj naše Mirišče.
Očitno vroča juha pa je prekipela z zadnjim zapletom okrog zavrnitve slovenskih novinarjev, kajti še isti dan so na mejo, kot smo slišali, po politični odločitvi, najprej prihiteli naši, zatem pa še njihovi policisti. Do zob oboroženi in v neprebojnih jopičih, da se razumemo, v medijih na obeh straneh pa je zašušljalo, da gre za zaščito "naših" ljudi in "našega" ozemlja. Pa smo tam. Zato bi bilo skrajno neokusno in do navadnih smrtnikov obeh narodov zelo podlo, če bi, kot je že bilo slišati, bile v ozadju le želje po nabiranju političnih pik in kredibilnosti, z ene ali druge strani. Saj so menda tudi pri njih volitve vse bliže.
Martin Ozmec
preveč zapleteni. Minister je napovedal, da bo vlada do oktobra pripravila strategijo za vključitev podjetniških vsebin v redni šolski sistem. Do leta 2013 naj bi vladni program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti zagotovil kar 15 tisoč delovnih mest, ustanovili naj bi 1200 novih podjetij, med njimi naj bi bilo 20 visokošolskih gazel, podvo-
Foto: Marko Kern
Čeprav Območna obrtna zbornica Ptuj letos ni imela samostojnega razstavišča, je nekaj njenih članov na sejmu kljub temu samostojno razstavljalo. Prav tako nekatera ptujska podjetja, ki so s sodelovanjem na sejmu videla poslovni in promocijski izziv.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo zmaguje

Protirerori-stična koalicija (če o njej sploh lahko govorimo) vsekakor nima razlogov za kakšno posebno (samo)zadovoljstvo. Vojna proti terorizmu, ki so jo po srhljivem 11. septembru 2001 dramatično in v marsičem užaljeno napovedale Združene države Amerike, žal ni samo združila, ampak je v marsičem na novo razdelila in antagoni-zirala svet. Zdi se, kot da je svet izgubil še eno izjemno priložnost, da se bolj poenoti in uskladi v skupnem, večinskem boju proti zlu, ki ni vzrok, ampak posledica mnogih neurejenih in nenormalnih stanj na mednarodni politični in socialni sceni in ga zato tudi ni mogoče omejevati zgolj na muslimane.
Svet preprosto ni našel (in ne najde) moči, da bi se terorizma lotil z vsemi možnimi sredstvi in upoštevaje interese vseh, ne samo nekaterih. Če bi od samega začetka obstajalo vsaj minimalno soglasje v ocenjevanju vzrokov in pogojev za terorizem, potem se seveda boj proti njemu ne bi smel zožiti na razkazovanje moči in siceršnje
"pomembnosti". Predvsem pa se po petih letih pretežno naslanjanja zgolj na vojaško moč ob hkratnem zavračanju (ali podcenjevanju) drugih političnih sredstev kaže kot zgrešeno in neučinkovito. Kljub temu pa v odločilnih oblastnih strukturah v ZDA in marsikje drugod po svetu tudi ob peti obletnici terorističnega napada na nebotičnika v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu ni zaslediti kakšne resnejše pripravljenosti, da bi priznali neuspeh boja proti terorizmu in predvsem metod, s katerimi so se doslej spopadali proti njemu.
Po napadu na New York in Washington je bilo pričakovati, da bo svet nasploh poskrbel za novo, globalno analizo, oceno in kvalifikacijo terorizma. To bi bilo treba pravzaprav storiti tudi sicer glede na spremenjene politične razmere v svetu, glede na novo razmerje sil in na konec blokovske delitve sveta, kar vse je v povsem novo kvaliteto postavljalo predvsem dotedanja in nova krizna žarišča, ki so že od nekdaj tudi naravna "valilnica" terorizma. Po drugi strani pa je še posebej tragedija z ZDA ponovno opozorila vse, tudi tiste, ki se morda kdaj pa kdaj tega niso
zavedali, da so ranljivi vsi in da je terorizem enaka grožnja za vse, da ga preprosto ni moč rangirati v tistega, ki je za nekoga sprejemljiv, v nekakšni pozitivni funkciji, in na tistega, ki ga je treba preganjati z vsemi sredstvi. Zagotovo je bilo posebej paradoksalno (in tragično), da sta bila inspiratorja (in izvajalca) napada na ZDA prav tisti Bin Laden in tista Al Kaida, ki so ju Američani samo nekaj let prej dokazano uporabljali za akcije proti Rusom v Afganistanu. Konec koncev so tudi mnoge druge teroristične akcije v zadnjih desetletjih (ne nazadnje tudi mnogi teroristični napadi, ki so se zgodili v nekdanji Jugoslaviji) potekale ob takšni ali drugačni "participaciji" ali pa vsaj molku različnih "demokratičnih držav". Vsekakor je bilo torej dovolj razlogov za tehten razmislek in za skupen dogovor o skupnem boju proti terorizmu.
Namesto tega je ameriški predsednik Bush takoj na začetku ponudil formulo: "Kdor ni z nami, je proti nam." Hkrati je v patriotičnih govorih Američanom obljubljal vojne proti teroristom in očitno lažno upanje ter prepričanje, da ZDA lahko s tem zlom opravijo zgolj s silo in da pri tem ne morejo biti nič drugega kot zmagovalci. Pod pretvezo boja proti terorizmu so Američani tako začeli dve vojni - v Afganistanu in Iraku, iraško celo na podlagi nepopolnih in na-
pačnih obveščevalnih podatkov o "veliki iraški nevarnosti" in kljub resnim pomislekom in celo nasprotovanjem mnogih pomembnih zaveznikov. Lov na Bin ladna je bil - vsaj v prvi etapi - prikazan kot odločilno dejanje, od katerega naj bi bila odvisna nadaljnja usoda terorističnega gibanja. Zdaj razmere v obeh državah - kljub izdatni ameriški in mednarodni vojaški prisotnosti - še zdaleč niso urejene in normalne, prej bi lahko rekli, da sta nastali novo žarišče novih terorističnih organiziranj in terorističnih akcij, nekakšna zibelka sodobnega terorizma. Al Kaida se je razlezla in okrepila v nešteto novih celic, nekateri celo govorijo o njenih nevarnih metastazah. Živ in še vedno neujeti Bin Laden še zdaleč ni edina osebnost, zaradi katere naj bi muslimanski terorizem živel ali propadel ...
Sodobni demokratični svet si svojo (da našnjo) va rnost zagotavlja in kupuje z marsikdaj nenormalnimi sredstvi in nenormalnimi žrtvami. Čedalje bolj postaja ujetnik ne samo upravičenih strahov, ampak tudi lastnih zmot in zablod, lastne nesposobnosti, da bi se ustrezno odzval na izzive, ki so pred njim. Ena izmed največjih nevarnosti, ki nam čedalje bolj grozi, pa je iluzija, ki se je oklepa čedalje več ljudi (in uradnih politik), da so glavni in edini problem muslimani ...
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^ainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Okrog OŠ dr. Ljudevita Pivka še veliko neznank
Lokacija nove »rdeče šole« še neznana?
Novo šolsko leto so tudi v OŠ dr. Ljudevita Pivka pričeli prvega septembra, je povedala v. d. ravnateljice Irena Cvetko, ki so ji v spomladanskem roku na svetu šole vedejevstvo podaljšali še za eno leto. Skupaj imajo v šolskem letu 2006/7 vpisanih 72 otrok, kar je več kot v lanskem letu, s tem da tudi letos podobno kot lani nimajo vpisa v prvi razred.
Ti učenci so, kot je dejala ravnateljica, še vedno »skriti«. Največ učencev so letos iz osnovnih šol dobili v četrti, peti in sedmi razred. Kljub vpisu novih 10 učencev nobenega oddelka niso dobili dodatno, temveč so samo dopolnili že obstoječe, en oddelek imajo celo manj. V tem šolskem letu imajo šest oddelkov šole s prilagojenim programom - nižji izobrazbeni standard za učence od prvega do devetega razreda, pet oddelkov pa imajo za učence z zmerno, težjo in težko motnjo v starosti od 6 do 26 let, to je posebni program vzgoje in izobraževanja. Izvajajo pa tudi mobilno, specialno pedagoško službo: osem njihovih defektologinj dela na rednih osnovnih šolah Spodnjega Podravja s polno obvezo Letos se je prvič zgodilo, da vsemu povpraševanju niso mogli zadostiti.
V novem šolskem letu bodo nadaljevali projekt Eko šole, začeli so ga že lani. Nadaljevali bodo tudi projekt Commeni-us; gre za mednarodni projekt, ki je financiran s strani EU. Natančnejši program bo znan te dni, OS dr. Ljudevita Pivka pa se bo tako kot že doslej vključevala v vse aktivnosti, ki jih bodo pripravljali v lokalni skupnosti. Slogan »Tu smo tudi mi« jih bo vodil tudi v tem šolskem letu, ker jih še vedno v okolju radi pozabijo in jih ne omenijo.
Za investicijsko vzdrževanje, ki naj bi ga izvedli med počitnicami, so prejeli borih 398 tisoč tolarjev, to je manj, kot znaša mesečna najemnina, ki jo plačujejo MO Ptuj v višini okrog 485 tisoč tolarjev. Omenjeni znesek jim ne zadostuje niti za sprotno vzdrževanje, kaj šele, da bi lahko kam vlagali. To na nek način tudi dokazuje, da se »njihova« najemnina, namesto da bi se vračala, preliva drugam. Irena Cvetko še pojasnjuje, da je njihova najemnina opredeljena, kot da gre za poslovni prostor za izvajanje poslovne dejavnosti, kar
pa izobraževanje v nobenem primeru ne more biti.
Novo šolsko leto so tako v OS dr. Ljudevita Pivka začeli brez slehernega investicijskega vzdrževanja. Dobili pa so sicer več ustanoviteljev: prej je bila ustanoviteljica le MO Ptuj, z novim odlokom se je za soustanoviteljstvo odločilo 12 občin, s preostalimi tremi bodo odnose uredili s pogodbami.
"OŠ dr. Ljudevita Pivka je regijska oziroma večobčinska šola, kar dokazuje tudi akt o ustanovitvi. Zato je prav, da za vzdrževanje takšne šole prispevajo vsi soustanovitelji in uporabniki njenih uslug, ne le tista občina, na čigar ozemlju stoji šola. Zaradi tega je v aktu o ustanovitvi zapisano, da za vzdrževanje šole prispevajo vse občine glede na delež otrok, ki jo obiskujejo. V tem trenutku jo obiskuje 72 otrok, od tega iz MO Ptuj 13, kar pomeni 18 odstotkov otrok. Že iz tega zornega kota bi bilo neumestno zahtevati od sedežne občine pokrivanje vseh stroškov. Za investicijsko vzdrževanje pa je pred začetkom proračunskega obdobja potrebno takšna dela uvrstiti v proračun. Naloga ravnateljice je, da predlaga nujna in neodložljiva dela za normalno delovanje šole ustreznim službam v MO Ptuj," je na vprašanje o zagotavljanju sredstev za tekoče vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje odgovoril vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič.
Okrogla miza pospešila reševanje prostorske stiske
Medtem ko se je v prvih mesecih letos glede bodočnosti OŠ dr. Ljudevita Pivka precej razpravljalo, so proti koncu šolskega leta te razprave bolj ali manj potihnile. Prostorska stiska, bolje rečeno neprimerni prostori za izvajanje dejavnosti šole s prilagojenim pro-
Foto: Črtomir Goznik
V spomladanskem roku so Ireni Cvetko na svetu šole vedejevstvo podaljšali za eno leto.

-t_L.
Foto: Črtomir Goznik
gramom, je "pospešila sklic" okrogle mize v. d. ravnateljice Irene Cvetko, ker se kljub nekaterim že obstoječim dokumentom v MO Ptuj glede adaptacije te šole oziroma gradnje prizidka (načrti iz leta 1997, gradnja v letih 1998-2000) ni zgodilo nič. Druge šole so se adaptirale, dograjevale in zgradile, OŠ dr. Ljudevita Pivka pa je ostala v neprimernih prostorih, šolski standard njihovih učencev je z učenci ostalih osnovnih šol neprimerljiv, poudarja ravnateljica. Še najbolj je v tistem času odmeval predlog Rajka Fajta, ravnatelja Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, ki je na okrogli mizi o problematiki OŠ dr. Ljudevita Pivka nekatere "presenetil" s predlogom možne rešitve za šolo v okviru organizacijske in lokacijske povezave z Dijaškim domom Ptuj. Takšna organizacijska oblika ne bi bila novost v slovenskem prostoru, saj jo že poznajo v nekaterih slovenskih mestih. OŠ dr. Ljudevita Pivka in Dijaški dom Ptuj uspešno sodelujeta že od leta 1965.
26. junija so se na Ptuju sestali predstavniki ministrstva za šolstvo in šport ter MO Ptuj.
Novo šolsko leto so v OS dr. Ljudevita Pivka pričeli brez kakršnihkoli izboljšav.
Med drugim so se seznanili tudi s prostorskimi težavami OŠ dr. Ljudevita Pivka. Ker se v njej izvaja pouk za otroke s posebnimi potrebami in ker so zdajšnji prostori "rdeče šole" neprimerni za izvajanje dejavnosti, je šolsko ministrstvo obljubilo pomoč pri iskanju rešitev za šolo.
Ministrstvo za šolo ob dijaškem domu
14. julija je ministrstvo MO Ptuj in župana dr. Štefana Čelana seznanilo, da je pripravljeno prioritetno reševati vprašanje sofinanciranja delovanja šole dr. Ljudevita Pivka, poleg tega je preučilo možnosti za zagotovitev lokacije, na kateri bi bila mogoča izgradnja objekta. Glede na razpoložljive kapacitete, s katerimi razpolaga ministrstvo, bi bilo mogoče zagotoviti le zemljišče za izgradnjo samostojnega prizidka k Dijaškemu domu Ptuj v okviru obstoječega kompleksa Dijaškega doma. 19. julija je MO Ptuj z dopisom obvestila ministrstvo za šolstvo in šport, službo za investicije, da je pristopila k izdelavi idejne zasnove in dokumenta identifikacije investicijskega projekta izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka kot samostojnega prizidka ob Dijaškem domu Ptuj. Dopisu so dodali projektni nalogi, ki sta ju sta izdelali direktorica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl in v. d. ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka. Ko bo idejna zasnova reševanja prostorske stiske šole dr. Ljudevita Pivka dokončana, jo bodo predstavili na kolegiju županov Spodnjega Podravja.
"Lokacija ob Dijaškem domu Ptuj se kaže kot najverjetnejša, vendar jo je v investicijsko-pro-jektni dokumentaciji potrebno ovrednotiti kot najboljšo in potem še sprejeti na ustreznih organih občin - občinskih svetih vseh občin in minis-
trstvu. V tej dokumentaciji bo tudi zapisano, na kakšen način se bo šola gradila, s kakšnim deležem posameznih financerjev. Verjetno delež ministrstva za šolstvo in šport v višini 30 odstotkov sofinanciranja, kot je običajno pri ostalih ptujskih šolah, ne more ostati. Biti bo moral večji, ker gre za večobčinsko ustanovo," je med drugim povedal Ivan Vidovič z oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj.
Se bosta šola in dijaški dom združila?
Še preden je ministrstvo za šolstvo in šport MO Ptuj seznanilo, da je pripravljeno prednostno reševati prostorsko stisko šole Ljudevita Pivka, je iz Dijaškega doma Ptuj prišel predlog za združitev vzgojno-izobraževalne dejavnosti Dijaškega doma Ptuj in OŠ dr. Ljudevita Pivka, saj ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl ugotavlja, da bi z združitvijo obeh zavodov prostorsko in strokovno rešili problem šole in hkrati dijaškega doma, s tem pa je pričakovati tudi povečan vpis v obe instituciji, ker bosta ponujali boljše pogoje za delo z otroki s posebnimi potrebami. Gre za projekt, za katerega bi se morala zavzemati širša družbena skupnost. Za priključitev šole k dijaškemu domu je potrebno soglasje ministrstva za šolstvo in šport. Na ministrstvu za šolstvo pa naj bi že od aprila letos imeli tudi prošnjo za soglasje k združitvi šole in dijaškega doma, ki je podprta s strani ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, z njo pa naj bi se strinjali tudi strokovni delavci šole in dijaškega doma.
Ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Irena Cvetko je za Štajerski tednik povedala, da nima natančnih informacij o tem, kaj se je po okrogli mizi in obisku predstavnikov min-
istrstva za šolstvo na Ptuju dogajalo okrog reševanja problemov njihove šole. Projektno nalogo so izdelali, avgusta je pricurljala skopa informacija, da je bila sklenjena pogodba za pripravo projekta. Kje bo lokacija nove šole in kako bo velika, tega pa še ne vedo. Znana pa so prizadevanja šole, takšno je tudi mnenje staršev, da šola ohrani avtonomnost, da deluje tako kot v zdajšnjih prostorih. Zavedati se je potrebno, da je naš otrok drugačen, še poudarja Cvetkova.
Neuradno je bilo v igri več predlogov za prostorsko rešitev šole, ki dela v neprimernih prostorih - od vlaganj v obstoječe prostore, selitev na lokacijo dijaškega doma oziroma novogradnje pri OŠ Breg. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pravi, da če so bili projekti pravočasno oddani oziroma je projekt zastavljen kot regionalni projekt Spodnjega Podravja, takšen je namreč bil tudi njegov predlog, je realno pričakovati, da ga bo mogoče realizirati v obdobju nove finančne perspektive 2007/13, ki je precej naklonjena vlaganjem v tovrstne oblike izobraževanja, tudi s pomočjo finančnih sredstev Eu, ob deležih države in občin soustanoviteljic. "Izgradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka je bila s strani MO Ptuj (oddelka za družbene dejavnosti) posredovana oziroma predlagana kot regionalni razvojni projekt z začetkom izgradnje leta 2007 in koncem v letu 2008," pa je dodatno pojasnilo Ivana Vidoviča, vodje oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj.
Kar pa zadeva plačevanje najemnine MO Ptuj, zaradi tega je deležna precej kritik zunanjih občin, pa ptujski župan pravi, da samo sledijo črki zakona; če bi delali drugače oziroma omogočili brezplačni najem, bi se jim dogajalo podobno, kot se je zgodilo s kabelsko televizijo.
MG
Podlehnik • Ob občinskem prazniku
Slovesno odprli novo večnamensko dvorano
V občini Podlehnik so v prvih dneh tega šolskega leta namenu slovesno predali novo večnamensko dvorano pri Osnovni šoli Martina Koresa. Odprtja so se udeležili tudi povabljeni gostje: župani ali namestniki županov sosednjih občin, poslanec v DZ Branko Marinič, predsednik regijskega sveta ravnateljev Ervin Hojker in več ravnateljev osnovnih šol z območja Spodnjega Podravja.
Odprtje dvorane je bilo tokrat združeno z obeležitvijo občinskega praznika. Zaradi tragičnega dogodka v podleh-niški občini, ko so je kraj ostal brez župana in ravnatelja, je bilo praznovanje mirnejše. Uradnemu delu je sledila pogostitev, družabni del prireditve pa je bil odpovedan.
»Danes se v naši občini izpolnjujejo želje in potrebe. Končno smo dobili večnamensko športno dvorano, ki jo ob tej priložnosti slovesno predajamo namenu. Dvorana je namenjena športnim in kulturnim dejavnostim. Pričakujem, da bodo društva in otroci v okviru šole zapolnili te prostore in jim dali življenje. Želim si, da bi ta nova pridobitev in novi prostori postali center športnega, družabnega in kulturnega življenja. Želim, da je dvorana celotnemu kraju v veselje in ponos in da jo bomo temu primerno zapolnili in tudi izkoristili,« je poudaril podžupan občine Podlehnik Anton Žerak in ob tem pojasnil način financiranja izgradnje. »Večnamenska športna dvo-
rana, pred katero stojimo, meri 1385 kvadratov. 1088 kvadratov je namenjenih vadbenim površinam, ostalo so pomožni prostori. Celotna investicijska vrednost znaša 432 milijonov tolarjev. 396 milijonov predstavlja gradbeni del in naprave. 36 milijonov pa oprema in ostali predmeti. Financiranje je v 74,5 % izpeljala občina Pod-lehnik, 24 % je prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport, 1,5 % so sredstva iz evropske skupnosti (projekt Turistična cona Haloze-Zagorje).«
Poleg podlehniškega podžupana Antona Žeraka je bil slavnostni govornik ob slovesnem odprtju tudi vršilec dolžnosti ravnatelja OŠ Martina Koresa Dejan Kopold. Ta se je v glavnem dotaknil pomena razvoja podeželja. »Vemo, da je nekoč bil čas, ko je veliko ljudi zapuščalo podeželje in odhajalo v mesta. Oditi ali ostati? Morda si je tudi marsikdo med prisotnimi zastavil enako vprašanje. In prav zato je potrebno narediti veliko, da ljudje ostajajo v teh krajih in živijo življenje, v katerem
Vrvico ob vhodu v novo večnamensko dvorano so prerezali: v. d. ravnatelja OS Podlehnik Dejan Kopold, podžupan občine Podlehnik Anton Žerak in poslanec v DZ Branko Marinič.
so čimmanj prikrajšani za kakršnekoli dejavnosti, ki so v mestu samoumevne, na podeželju pa povezane s takšnimi ali drugačnimi težavami. Kdaj in kje se je utrnila prva
misel o večnamenski športni dvorani, ne vem. Vendar so osebi, ki je to misel imela in je takrat morala biti naravnost vizionarska, morale rojiti po glavi podobne misli.
Kaj vse je potrebno postoriti, da ljudje ostanejo? In danes smo tukaj. Nahajamo se pred izgotovljenim objektom večnamenske športne dvorane. Vizija je postala resničnost.
Končan je objekt, ki je ponos kraju in ljudem. Za prihodnost je to zelo pomembna pridobitev za predšolske in šolske otroke, njihove starše, sorodnike, sosede, znance in seveda tudi za vse njihove potomce. Potem pa smo tukaj še vsi zaposleni na OŠ Pod-lehnik. Navdušenje nad novo večnamensko športno dvorano že od prvega šolskega dne opažamo iz leska in žara otroških oči, zadovoljstva staršev in začudenja navdušenih obiskovalcev,« je na prireditvi povedal v. d. ravnatelja OŠ Martina Koresa Podlehnik Dejan Kopold.
Slavnostnim nagovorom je sledil blagoslov in prerez vrvice, nato pa se je slovesnost nadaljevala v novi dvorani. Na govorniški oder je še enkrat stopil podžupan Žerak, kulturni program pa so pripravili podlehniški osnovnošolci.
Ob občinskem prazniku so podelili tudi dve odlikovanji. Zahvalno listino občine Pod-lehnik je prejel Izidor Cafuta, priznanje pa Lojzka Merc.
Mojca Zemljarič
Videm • Okrogla miza o vodi
Bo Dravinja reševala kanalizacijo?
Eno številnih okroglih miz, ki jih je organizirala SLS pred osrednjim nedeljskim taborom, je gostila tudi občina Videm, čeprav je tematika pogovora zajemala precej širše okrožje. Govorilo se je namreč o (pitni) vodi in vodovodu, potem pa še o kanalizaciji kot nujni zadevi za ohranitev pitnih vodnih virov.
O vodovodu v Halozah, ki je te dni že v gradnji, je bilo še daleč najmanj povedanega. Slišati je bilo le nekaj dvomov iz vrst publike, ali bodo dela resnično izvedena dovolj kvalitetno, saj naj bi prebivalci imeli nekaj slabih izkušenj z izbranim izvajalskim podjetjem. Za to bo moral poskrbeti nadzornik Drago Štrafela, sicer pa bodo vso gradnjo kontrolirala tudi država, kot je povedala mag. Bernarda Podlipnik, saj je navsezadnje za ta projekt treh občin dala lep kup denarja.
V zvezi z izgradnjo vodovoda je zanimivo vprašanje (s še bolj zanimivim odgovorom) postavil majšperški podžupan Cveto Pepelnik: »V občini imamo še veliko salonitnih vodovodnih cevi. Kdaj in ali sploh so predvidene in možne zamenjave?« Podlipnikova, ki je bila na vseh »podravskih« okroglih mizah dežurna odgovarjajoča na konkretna vprašanja, v katerih se minister Janez Podobnik očitno ni prav dobro znašel oz. ni »podrobno seznanjen s problematiko«, je na to vprašanje odgovorila, da so tudi zamenjave cevi stvar skupnega projekta več občin,
če hočejo dobiti denar za to, seveda pa morajo biti ti projekti ocenjeni na najmanj 10 oz. 25 milijonov evrov: »V Sloveniji imamo sicer še okrog 40 odstotkov azbestnih vodovodnih cevi. Zamenjav pravzaprav niti ne načrtujemo, ampak naj bi se novi vodi gradili vzporedno, saj izkopavanje starega azbesta pomeni nepotrebno odpiranje težave odlaganja le-tega.«
Do denarja za kanalizacijo v projektu Dravinja!
Naslednja pomembna stvar in velika investicija, na katero se nekaj občin že aktivno pripravlja, druge pa se bodo še morale, je kanalizacijsko omrežje, najprej v nižinskih delih in strnjenih naseljiv ter na območju vodovarstve-nih pasov, kjer bi morala biti zgrajena do leta 2008, potem pa še v hribovitih naseljih. Za slednje je sicer Podlipnikova predlagala, da je najbolje in tudi najbolj rentabilna izgradnja individualnih ali manjših skupnih čistilnih naprav, saj cevnega sistema še dolgo ne bo, od občin pa bo odvisno,

ali bodo pri sofinanciranju manjših skupnih naprav sodelovale ali ne.
Sicer pa je Podlipnikova dala jasno vedeti, da zna biti v konceptu sofinanciranja kanalizacijskega omrežja
na našem območju zelo pomemben projekt ureditve po-vodja Dravinje, v katerega so vključene skoraj vse občine, skozi katere reka teče. Tako je predlagala, da se lahko in se bo v koncept projekta vnesla tudi zaščita voda v smislu izgradnje kanalizacije in da bi bilo nadvse dobro, da ob-
čine pripravijo in predložijo svoje načrte vodov: »Preko regionalnih spodbud bomo s tem projektom poskušali pridobiti čimveč sredstev iz strukturnih skladov!«
Ob tem seveda ni manjkalo opozorilo, ki ga sicer poznajo že vsi vodstveni v občinah, da namreč z ozkimi občinskimi
Na okrogli mizi s tematiko vodovodne oskrbe je Podlipnikova dala jasno vedeti, da se s projektom urejevanja povodja Dravinje lahko pridobi precej denarja za kanalizacijo.
projekti nimajo kaj praskati po državni in evropski blagajni, ker ne bodo dobili nič; možnosti imajo le medobčinski, skupni in finančno dovolj »težki« projekti, da jih bodo tisti, ki delijo denar, sploh opazili in vzeli resno ^Videmski župan Friderik Bračič pa je vseeno opozoril na oviro, pri kateri se je spotaknila in tudi padla občina Videm v skupnem, velikem projektu konzorcija sedmih občin za izgradnjo kanalizacije; namreč, da so včasih evropski kriteriji dobesedno nemogoči in da je konkretno v Vidmu izpadlo evropsko sofinanciranje veje kanalizacijskega voda zgolj zato, ker so bili dovoljeni stroški 800 evrov na gospodinjstvo, pri tej veji pa so znašali nekaj več. Podlipnikova je na to odgovorila, da bodo kriteriji v prihodnje precej bolj elastični in plastični - konkretno v primeru projekta Dravinje naj bi bil ta kriterij okrog 1000 evrov, v ruralnih okoljih pa naj bi bili še »milejši«. Sicer pa bo v projektu urejanja povodja Dravinje zajeto še cel kup ostalih stvari, od manjših elektrarn naprej.
Foto: MZ
Foto: SM
Sv. Jurij • Tiskovna konferenca DARS
Največje gradbišče v tem delu Evrope
Predstavniki podjetja DARS - predsednik uprave Rajko Siročič, član uprave Abdon Peklaj in direktor avtocestnega projekta Severovzhodna Slovenija Anton Brodnjak - so na nedavni novinarski konferenci predstavili potek graditve pomurskega avtocestnega kraka ter vzhodne avtocestne obvoznice Maribora.
V okviru izgradnje pomurskega avtocestnega kraka so, razen za graditev pokritega vkopa in dvocevnega predora Cenkova na odseku med Spodnjo Senarska in Coge-tinci, oddana vsa gradbena dela na skoraj 37 kilometrov dolgi trasi med Mariborom in Vučjo vasjo. Skupaj z že zgrajenim in v letu 2003 tudi v celoti odprtim avtocestnim odsekam Vučja vas Beltinci je ta hip v pripravah na graditev ali v graditvi približno dve tretjini pomurske avtoceste A5 Maribor - Pince: 7,8-kilometrski odsek Maribor - Lenart, 7,2 kilometra dolg odsek Lenart - Spodnja Senar-ska, 9,5 kilometra dolga avto-
cestna trasa na odseku med Spodnjo Senarsko in Coge-tinci, 11,6-kilometrski odsek Cogetinci - Vučja vas ter 4,5 kilometra dolg odsek od priključka Lendava do razcepa Dolga vas.
Pomurje je ta hip največje avtocestno gradbišče v državi, saj znaša ocenjena skupna količina izkopov in vgradnje najpomembnejših materialov skoraj 13,5 milijona prostorninskih metrov. Na gradbišču pomurske avtoceste med Mariborom in Pin-cami je tako predviden izkop 1,1 milijona prostorninskih metrov humusa, 3,2 milijona prostorninskih metrov zemljine, kamnitih materialov naj
bi vgradili skupno 7,5 milijona prostorninskih metrov, v nasipe pa okrog 1,8 milijona prostorninskih metrov gline. Za to količino bi potrebovali okrog 180.000 štiriosnih vagonov, kompozicija pa bi bila dolga približno 2.300 kilometrov in bi segala od Ljubljane do Madrida.
Družba za avtoceste bo kot naročnik del v imenu Republike Slovenije predvidoma v letošnjem letu pogodbeno oddala v graditev še preostali del pomurskega kraka: Beltinci - Lendava (17,4 kilometra), Lendava - Pince (9,2 kilometra, t. i. »sklop A«, ter 2,8 kilometra hitre ceste do mejnega prehoda Dolga vas, t. i.
Tudi na avtocestnem odseku Lenart-Sp. Senarska so se gradbena dela pričela.
Foto: ZS
Predstavniki DARS-a: (z leve) direktor avtocestnega projekta Severovzhodna Slovenija Anton Brodnjak, član uprave Abdon Peklaj in predsednik uprave Rajko Siročič, župan občine Sv. Jurij Anton Slana in Marjan Koler iz službe za poslovno komuniciranje
Grajena • 43. redna seja primestne četrti
»sklop C«, in pokriti vkop ter predor Cenkova (skupaj 590 metrov) na odseku Sp. Se-narska - Cogetinci. Letni plan obnove in razvoja avtocest za leto 2006 namenja graditvi pomurskega avtocestnega kraka 33,1 milijarde tolarjev, kar je skoraj tretjina vseh sredstev, ki jih letošnji avtocestni načrt namenja graditvi avtocest iz nacionalnega programa izgradnje avtocest.
Pomurska štiripasovna avtocesta med Mariborom in Pincami je skupaj z dvo-
pasovno priključno cesto Murske Sobote, zahodnim krakom južne zbirne ceste Murske Sobote in hitro cesto do mejnega prehoda Dolga vas načrtovana v dolžini 85,2 kilometra. Za pomurski avtocestni krak med Mariborom in Pincami je z državnimi lokacijskimi načrti predvidena izgradnja pomurske avtoceste v polnem, torej normalnem prečnem profilu, to je 26,20 metra, z možnostjo fazne izgradnje.
Na tiskovni konferenci so
predstavniki DARS-a povedali, da bo avtocestni odsek Maribor -Lenart in avtocestni odsek Lenart - Sp. Senarska do priključka Lenart predan v promet do konca leta 2007, preostalih pet kilometrov trase do avtocestnega odseka Lenart - Sp. Senarska pa do konca leta 2008, enako kot avtocestni odsek Spodnja Senar-ska - Cogetinci. Celotna trasa avtoceste med Mariborom in Pincami pa bo v promet predana do konca leta 2008.
Zmago Šalamun
Kako umiriti promet v Grajeni?
V četrtek, 7. septembra, so se v sejni sobi PČ Grajena na 43. redni seji sveta primestne četrti Grajena sestali člani mestnega sveta, člani sveta PČ Grajena, predstavnik Policije Ptuj, predstavnik Varnostnega sosveta na MOP, predsednica Sveta staršev na OŠ Grajena ter nekateri krajani.
Na seji, ki je bila zelo izčrpna, je beseda tekla tako o investicijah kot tudi o težavah, s katerimi se soočajo krajani PČ Grajena.
Kot prvo točko seje so obravnavali potek investicij v PČ Grajena. Pri tem so krajani Stanku Glažarju, predstavniku MO Ptuj, postavili nekaj vprašanj v zvezi z razsvetljavo na Grajeni. »Vse investicije se delajo po etapah. Če bi imeli sredstva, bi vsa dela zaključili takoj. A jih žal nimamo. Zato se četrti odločajo, kaj je njihova prioriteta,« je povedal Glažar. Pri tem vprašanju je predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernišek dodal, da je modernizacija cest doslej vedno bila v prvem planu ter da bodo o razsvetljavi še govorili.
Govor je bil tudi o postavitvi antene mobilnega operaterja, saj je signal mobilnih telefonov v Grajeni zelo slab. Rebernišek je povedal, da je od
dveh krajanov prejel pismi, ki nasprotujeta postavitvi antene zaradi bojazni pred sevanjem. Kot je pojasnil Glažar, je bilo potrebno vložiti veliko truda v to, da so dosegli, da se bo antena na tem mestu končno postavila. »Na vse se ne moremo ozirati. Treba je upoštevati širši javni interes,« je dodal Glažar. Pri tem je Milan Petek dal predlog, da je treba krajane, ki nasprotujejo postavitvi antene, seznaniti s tem, da ni škodljivih vplivov.
Za varno pot v šolo
Najpomembnejša tema, ki so jo izpostavili in ki so ji namenili največ pozornosti, je problematika varnosti in varne poti v šolo v PČ Grajena. Franc Kozel, predsednik Varnostnega sosveta na MO Ptuj, je predstavil zelo izčrpno in zanimivo poročilo ter podal nekaj predlogov za reši-
tev situacije. Poudaril je, da je cesta v Grajeni zelo kritična in da je nemudoma treba nekaj narediti za umiritev prometa pri šoli. Dodal je, da je tudi župan dr. Štefan Čelan seznanjen s to problematiko in
da sta se dogovorila, da bodo v najkrajšem možnem času organizirali sestanek vseh pristojnih ustanov, na katerem bodo določili najprimernejše ukrepe umirjanja prometa pri šoli Grajena. Takrat se bodo
Foto: Dženana Bećirović
Z leve: Jelka Kokol-Plošinjak, Irena Pukšič, Radko Hriberšek in Franc Kozel
odločili tudi, kakšne ukrepe uporabiti za umiritev prometa pri šoli Ljudevita Pivka. Pri tem je Kozel povedal, da je ena izmed možnosti na cesti v Grajeni postavitev hitrostnih ovir, ki pa so nepriljubljen ukrep, saj se krajani po postavitvi le-teh velikokrat pritožujejo in zahtevajo odstranitev. Dodal je tudi, da so eden izmed zelo učinkovitih ukrepov table, ki merijo hitrost, ter da je župan dal nalog, da se tabla postavi ravno pri šoli na Grajeni. »Posebej kritični so vozniki, ki peljejo iz smeri Maribor proti Ptuju. V vsakem primeru je nujno potrebno umiriti hitrost pri šoli na Grajeni. Kakšni ukrepi bodo sprejeti, pa je odvisno od mešane komisije, ki bo o tej problematiki razpravljala,« je zaključil Kozel.
Svoj pogled na to temo je predstavil tudi predstavnik Policijske postaje Ptuj Radko Hriberšek, ki je poudaril, da
je v Grajeni pri šoli problem že v tem, da policisti nimajo ustreznega kraja za postavitev radarja. »Če meriš z laserjem, enostavno nimaš časa, da voznika ustaviš. Po mojih izkušnjah sodeč, se hitro vozijo predvsem tisti, ki niso domačini,« je povedal Hriberšek.
Tudi Rebernišek je podal svoj predlog za rešitev umirjanja prometa. »Po mojem mnenju bi bilo krožišče najustreznejša rešitev. To je sicer precej velik strošek, a bi se tako situacija zagotovo izboljšala,« je povedal Rebernišek.
Tretja točka seje je bilo imenovanje volilne komisije četrtne skupnosti, pri zadnji točki, pobude in vprašanja, pa je predsednik sveta PČ Grajena nekaj besed namenil problematiki, ki jo izpostavljata Vladimir Kužnik in Milena Zupančič iz Krčevine pri Vur-berku.
Foto: ZS
Od tod in tam
Destrnik • Podelili koncesijo
V	ponedeljek, 11. septembra, so se svetniki občine Destrnik sestali na 29. redni seji. Najprej so se seznanili s polletno realizacijo proračuna občine v letošnjem letu. Imenovali so občinsko volilno komisijo, ki ji bo tako kot do sedaj predsedoval Boris Bajec, namestnica pa ostaja Sanda Langerholc-Lah. Ostali člani so Jože Mohorič, Srečko Bračič, Marjan Lovrec, Kazimir Pre-sečki, Metka Kajzer in Sonja Mahorič. Svetniki so se tudi odločili, da koncesijo za splošno zdravstveno ambulanto podelijo Francu Mršniku, dr. med., ki že sedaj dvakrat tedensko dela na Destrniku, s 1. oktobrom pa bo splošna zdravstvena ambulanta Destrnik odprta pet dni v tednu. Koncesije za opravljanje patronažne službe niso podelili, saj prosilka Nataša Ljubec ne izpolnjuje pogojev za njeno pridobitev, svetniki pa so februarja letos sklenili, da letos ne bodo več podeljevali koncesij.
V	nadaljevanju seje so uskladili odlok o komunalnih taksah z ustavno odločbo. Sprejeli pa so tudi sklep, da soglašajo s pogoji za odkup zemljišča za potrebe parkirišča pri pokopališču in uredili prostor, za katerega jim je pred dvema letoma turistično društvo podelilo sadike osata. Soglašali so tudi z aneksom h kupoprodajni pogodbi o prodaji kulturne dvorane. Občina je objekt kupila od Cerkve. V aneksu pogodbe se spreminja ime objekta, saj se bo nova kulturna dvorana imenovala Volk-merjev in ne Slomškov dom, kot je bilo najprej predvideno. V aneksu so tudi nekatere stvari natančneje opredeljene, zapisano pa je tudi, da lahko v primeru prodaje dvorane katoliška Cerkev uveljavlja predkupno pravico. Svetniki so podali tudi soglasje k statutu osnovne šole Ljudevita Pivka, odločili pa so se tudi, da bodo s 150.000 tolarji sofinancirali obnovo vaške kapele v Doliču.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Razstava likovnih del pomurskih upokojencev
V	Galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru je na ogled razstava likovnih del društev upokojencev Murska Sobota, Ljutomer, Tišina, Radenci, Turnišče in Gornja Radgona. Pod okriljem Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev razstavljajo svoja dela: iz Murske Sobote Ernest Bransberger, Aljoz Vebe-rič, Rozalija Sraka, Zora Šona-ja, Marija Skledar, Jože Špilak, Vlado Sagadin, Darinka Horvat, Marija Pavlič, Arpad Ban-fi, Drago Fiala in Nada Ritlop, iz Tropovcev Lojze Števanec, iz Černelavcev Ivanka Lehnar, iz Tišine Marija Ratnik, iz Gomi-lic Slava Nedelko, iz Beltincev Marija Makovecki, s Podgradja Anica Rakuša, Janko Belcl in Terezija Zadravec, iz Gornje Radgone Antonija Grum, Tomaž Peternel, Nada Drozdek, Pavla Kranjc, iz Ljutomera Anica Smolkovič in Ivo Žnidarič, iz Stročje vasi Albina Zadravec, iz Ormoža Vida Rajh, iz Dobrave Oto Žnidarič, iz Veržeja Silvija Ovčar Kert, iz Grab pri Ljutomeru Anton Cimerman, s Spodnjega Kameščaka Drago Ficko in iz Radomerja Zvonko Zavratnik.
Sv. Andraž • Otvoritev nove šole, vrtca in telovadnice
Iz majhnega raste veliko
Tak je slogan, pod katerim je v nedeljo, 3. septembra, potekalo svečano odprtje nove šole, vrtca in telovadnice v občini Sv. Andraž.
Temeljni kamen za novo stavbo je bil položen leta 2004 in takrat se je gradnja pričela. Ob koncu šolskega leta junija letos pa so pri Sv. Andražu pričeli rušiti staro šolo in dokončevali novo. Šola, vrtec in telovadnica obsegajo 2.240 kvadratnih metrov neto površin, od tega je 628 kvadratnih metrov telovadnice, za vrtec je namenjenih 257 in za šolo 1.356 kvadratnih metrov. Površine presegajo normative za 266 kvadratnih metrov. Občina Sv. Andraž je bila upravičena do 70-odstotnega financerskega deleža s strani države. Tako je Ministrstvo za šolstvo in šport skupaj za šolo, vrtec in telovadnico dalo 313,5 milijona tolarjev. Po besedah župana občine Francija Krepša pa je vrednost investicije znašala nekaj več kot 600 milijonov tolarjev, 30 milijonov tolarjev pa so namenili za opremo.
Slovesnosti ob otvoritvi so se
udeležili številni občani, ki so do zadnjega kotička napolnili novo športno dvorano, bivši in sedanji učitelji, ravnatelji sosednjih šol, župani s ptujskega in lenarškega območja, predstavniki izvajalcev del, poslanca Franc Pukšič in Alojz Sok, minister za finance Andrej Bajuk in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter številni drugi gostje. Zbrane v dvorani so pozdravili župan občine Sv. Andraž Franci Krepša, župan občine Cerkvenjak Jože Kra-ner, ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž Mirko Žmauc, vodja podružnične šole Vitomarci Jožica Zorko, bivši vodja podružnične šole Karl Vurcer, minister za finance Andrej Bajuk in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
Zbrani so si najprej ogledali film o zgodovini šolstva v kraju. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so se sprehodili skozi zgodovino šolstva v
Učenci so prepevali in igrali
Foto: ZS
Na slovesnosti se je zbralo veliko število občanov in gostov. V prvi vrsti z leve sedijo vodja podružnične šole Vitomarci Jožica Zorko, ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž Mirko Žmavc, podsekretar v službi za investicije ministrstva za šolstvo in šport Boris Ketiš, župan občine Sv. Andraž Franci Krepša, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, minister za finance Andrej Bajuk z ženo itd.
Vitomarcih. Nastopili so učenci OŠ Cerkvenjak-Vitomarci in člani KUD Vitomarci.
Po končanem kulturnem programu je sledil svečan prerez vrvice, ki so jo prerezali minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ravnatelj OŠ Cerkve-njak-Sv. Andraž Mirko Žmavc in župan občine Sv. Andraž Franci Krepša. Novo pridobitev sta blagoslovila naddekan Marjan Fesl in domači župnik Janez Wagner.
Ob otvoritvi šole, vrtca in telovadnice so izdali tudi publikacijo o zgodovini vitomar-škega šolstva; o njej je ravnatelj Mirko Žmavc povedal: »Pričujoči zbornik je nastal na pobudo posameznikov, ki smo želeli, da takšen dogodek, kot je odprtje nove šolske stavbe, ne zaide kar tako iz zgodovinskega spomina. Njena vsebina je nastajala kot zbir raznolikih pogledov na bogato zgodovino vitomar-škega šolstva. Prav ta nepoza-bljena preteklost pa ji zagotovo daje poseben čar.«
Za triinosemdeset učencev podružnične šole Vitomarci se je šolsko leto pričelo v ponedeljek, 4. septembra, ko so vstopili v novo šolsko stavbo, še posebej slovesen dan je bil to za enajst prvošolčkov. Pri šoli pa deluje tudi enota vrtca, ki jo obiskuje v dveh skupinah
20 otrok.
Po končani slovesnosti je sledil ogled šole in razstave, ki so jo v avli šole pripravila domača društva. Slavje se je nadaljevalo z družabnim srečanjem v šotoru na športnem igrišču pri osnovni šoli.
Zmago Šalamun
Vrvico so prerezali minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž Mirko Žmavc in župan občine Sv. Andraž Franci Krepša
Koliko gostinskih lokalov je v Europarku?
Vaši pravilni odgovori so vredni 1,700.000 SIT.
Od 26. avgusta do 16. septembra 2006 bo ob šestem rojstnem dnevu Europorkc potekalo nagradno igro. Izpolnite kupon, go oddajte pri informacijski pisarni Europarko in sodelujete v nagradnem žrebanju. Štiri sobote zapored, 26.8., 2.9., 9.9. in 16.9., bomo ob 11. url Izžrebali srečne dobitnike. Z nekaj znanja boste dobili nagrade v skupni vrednosti 1,700.000 SIT. S pravili nagradne Igre se seznanite no spletni strani www.europark.si, pri Informacijski pisarni Europorka ali poslušajte Radio 1.
iiii:ii]iiiiii:i
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
Foto: ZS
Od tod in tam
Cerkvenjak • Izgradnja vodovoda r
V ponedeljek, 11. septembra, je bila v prostorih občine Cerkvenjak podpisana pogodba o izgradnji prve faze vodovodnega omrežja Smolinci-Župetinci. Pogodbo sta podpisala župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in izvajalec del Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj. Na omenjeni trasi, dolgi dobrih 1700 metrov je že zgrajen vaški vodovod, v katerega je spuščena voda iz ptujskega vodovoda, vendar zaradi dotrajanosti te cevi ne prenašajo pritiskov vodovodnega omrežja. Zaradi tega so v občini sklenili, da je potrebno zamenjati vse cevi. V prvi fazi, v kateri vrednost investicije znaša 31 milijonov tolarjev, bo obnovljen glavni vod Smolinci-Župetinci in dva sekundarna voda, ostali vodi bodo sanirani v drugi fazi. Obnovitvena dela bodo začeli takoj, saj investicijo nameravajo zaključiti v letošnjem letu.
Zmago Šalamun
Trnovski Vrh • Obnovili vaško kapelo
V Trnovskem Vrhu od okoli leta 1930 stoji Letnikova kapela; prej naj bi tu stal križ. Kapela je bila obnovljena pred več kot 30 leti, ko je bil v zvonik nameščen zvon. Krajani Trnovskega Vrha pa so se skupaj z lastnikom Stankom in Ivo Letnik dogovorili, da kapelo letos obnovijo. Bakreni zvonik, kritino, ostrešje in žlebove, polkna in lesene obloge je plačal lastnik Stanko Letnik. Ostala sredstva za obnovo so prispevali sosedje in ostali krajani. Kip je obnovil Andrej Tomažič iz Zg. Velke. Prt za oltar sta izdelali in podarili Terezija Zelenko in Poldika Lovrenčič. V vročih poletnih dneh po končani obnovi kapele je ponovni blagoslov kapele opravilfarni župnik Jožef Rajnar. Srečanje se je nadaljevalo s prijetnim druženjem.
Zmago Šalamun
Hvaletinci • Blagoslov kapele
V nedeljo, 10. septembra, je v Hvaletincih v občini Sv. Andraž potekal blagoslov obnovljene vaške kapele. Sredstva za obnovo so prispevali vaščani. Prostovoljne prispevke sta po vasi zbirala svetnik Mirko Ilešič in članica župnijskega sveta Darinka Pihler. Vaščani so skupaj za obnovo prispevali 1.237.000 tolarjev, občina Sv. Andraž pa 130.000 tolarjev. Največ delovnih ur pri obnovi kapele je opravila družina Kocuvan, ki je v zahvalo prejela posebno priznanje. Obnovljeno kapelo in Marijino podobo je blagoslovil farni župnik Janez Wagner. Krajani pa so se po tem zbrali ob vaški kapeli na družabnem srečanju.
Zmago Šalamun
Trgovišče • Dan odprtih vrat Vrtnin Kumer
Naravni nadn pridelovanja zelenjave
Družina Kumer, ki se je s pridelovanjem vrtnin začela ukvarjati že pred 19 leti, se je letos prvič odločila, da organizira Dan odprtih vrat. Obiskovalci so si ogledali, kje in kako Kumrovi pridelujejo zelenjavo, pokusili pa so lahko tudi množico kulinaričnih dobrot, ki jih je gospodinja Zvonka Kumer pripravila samo iz zelenjave.
Zvonka in Vekoslav Kumer sta se najprej ukvarjala s kravami molznicami. Leta 1987 sta se zaradi pomanjkanja denarja odločila, da pričneta tudi pridelovati zelenjavo. »Poskusili smo z vrtninami. Imeli smo zemljo in pridne roke, to je bilo vse, kar smo takrat potrebovali. Leta 1992 smo vse krave prodali in smo se usmerili zgolj v pridelovanje zelenjave. Že takrat smo imeli lep pridelek. Ravno takrat se je zaprl trg z jugom in v Sloveniji so vrtnine bile zelo dobrodošle. Nabavili smo profesionalne namakalne sisteme in začeli resno delati. Na začetku so nam pomagali tudi otroci, a so si kasneje ustvarili svoja življenja in z možem sva ostala sama. Še vedno pa tudi otroci priskočijo na pomoč, če le zmorejo,« pravi gospodinja Zvonka.
Kumrovi pridelujejo dobesedno vso zelenjavo, veliko pozornosti pa namenjajo pridelkom, ki jih pri nas v trgovini ni možno kupiti. »Pridelujemo vse, od paprike, korenčka, peteršilja, kolerabe, rukole, jajčevcev do specifičnih vrst zelenjave,« dodaja Zvonka. Njihova posebnost
je tudi pet vrst čebule, veliko povpraševanje je po ptujski čebuli, vzgajajo pa tudi holandsko, ki je med kupci vedno bolj priljubljena.
Med glavne prednosti vrtnin, ki jih proizvajajo Kum-rovi, nedvomno sodi integriran način pridelovanja. »Leta 1997 se nas je 8 kmetov preko Kmetijskega zavoda Maribor odločilo, da bomo zelenjavo pridelovali na naravi prijazen način. Takrat smo ustanovili Društvo integrirana pridelava zelenjave, ki ima danes že 400 kmetij,« poudarja Kumrova. Pri integrirani pridelavi zelenjave gre za naravi prijazen način pridelovanja. »Zaščito uporabljamo samo, če je res potrebno. Uporabljamo zgolj sredstva, ki so dovoljena, gnojimo le po analizi zemlje, dodajamo sestavine za kulturo, ki raste na tisti njivi ali rastlinjaku, ne uporabljamo nobenih herbicidov, ves plevel namreč zatiramo mehansko oziroma okopavamo,« pravi Kumrova.
Čeprav je tak način pridelovanja vsekakor zelo zahteven, cene izdelkov, ki jih prodajajo v Vrtninah Kumer, niso nič višje kot v trgovini ali na tržnici, večina izdelkov
Družina Kumer vrtnine prideluje že skoraj 20 let.
Foto: Dženana Bečirovič
je celo cenejša.
Po skoraj 20 letih pridelovanja so se v Vrtninah Kumer odločili, da tudi kupcem pokažejo, na kak način pridelujejo svojo zelenjavo. Ob tej priložnosti so pripravili vzorčni vrt, ki so ga poimenovali Vrt babic. »Kupcem in vsem drugim želimo pokazati, da res delamo to, kar jim govorimo, da je to res zdrava zelenjava,« poudarja Kumro-va. In da se iz zdrave hrane, kot je zelenjava da pripraviti tudi samostojno kosilo, je na svoji kulinarični razstavi tudi pokazala gospodinja Zvonka, ki je pripravila kopico jedi,
narejenih samo iz zelenjave. Obiskovalci so lahko poskusili čebulni kruh, pecivo iz buč, porovo in bučno pogačo, polnjene paprike z zelenjavno rižoto ipd. Tudi kompletno kosilo, ki so si ga lahko privoščili, je bilo narejeno iz zelenjave. Na razpolago so imeli krompirjev golaž z ajdovo kašo, okisano cvetačo in za sladico jabolka z orehi.
»Obiskovalcem sem želela pokazati, koliko jedi se da narediti iz zelenjave. Vsakodnevno uživanje mesa sploh ni potrebno,« je zaključila Kumrova.
Dženana Bećirović
Novo na Ptuju
Vulkanizerstvo Ivan Kolaric, s. p., Bukovci, odprlo novo PE v Raj{povi 14 (tel.: 771 15 65)
Začetki vulkanizerstva Ivana Kolarica segajo že v leto 1993. Takrat je bil zaposlen {e sam lastnik z enim delavcem. Hitro so se pokazale potrebe po več delavcih in seveda ve~jih prostorih.
Leta 1998 so odprli novo sodobno delavnico s skladi{čem v izmeri 800 m2 v Bukovcih 121 C in zaposlili dodatne delavce. Narava dela je pokazala, da je potrebno ~akajo~e stranke zadovoljiti, in tako se je družina Kolarič odločila in že leta 1999 odprla zraven delavnice „Bar Faraon", kjer lahko stranke v miru poklepetajo. Zaradi večjega obsega dela je sčasoma
postajala delavnica s skladi{~em premajhna in že spet se je začela gradnja.
Leta 2001 so začeli gradnjo novega skladi{~a 800 m2 tik zraven obstoječe delavnice, tako da je bilo spet nekaj več prostora.
Čez nekaj let se je pojavila potreba in želja, da bi bili prisotni tudi na Ptuju. Leta 2003 so na{li začasno re{itev v najemu poslovnih prostorov v Raj{povi 22 (Goja, d. o. o.), v letu 2006 pa so se odločili za nakup nove, lastne lokacije na Raj{povi 14.
V kratkem času so obstoječo stavbo prenovili in sodobno
VULKANIZERSKA DELAVNICA TER SKLADISCE PE PTUJ RAJSPOVA 14 TEL: 771 15 65
VULKANIZERSKA DELAVNICA, SKLADISCE, TER BAR »FARAON«, s BUKOVCI, TEL: 788 81 70
opremili ter pred kratkim delavnico tudi odprli, seveda spet z zaposlitvijo novega delavca.
Vulkanizerstvo ima tako danes okrog 2.600 m2 poslovnih povr{in, na katerih je zaposlenih sedem vulkanizerjev in dve natakarici (Bar Faraon). Strankam nudijo vse vulkanizerske storitve za osebne in tovorne avtomobile, motorna kolesa ter kmetijsko mehanizacijo.
Nudijo tudi kontrolo ter polnjenje	avtomobilskih
klimatskih naprav, prodajo avtopla{čev Michelin, Goodyear, Pirelli, Matador, Marangoni, Bridgestone, Sava, Fulda, Dunlop,
Barum, Mitas in Rekord ter obnovljenih avtopla{čev lastne proizvodnje ... Na zalogi imajo tudi že zimske pnevmatike, za katere nudijo strankam popust 25%.
Delavci so usposobljeni za montažo tudi najzahtevnej{ih pnevmatik RUNFLAT, tako da ni pnevmatike, ki je ne bi mogli zmontirati.
Da bi ostali na trgu konkurenčni in kvalitetni, svoj kader in delovne stroje temu primerno usposabljajo in posodabljajo.
Vsem strankam se za zaupanje zahvaljujejo in se priporočajo s svojimi storitvami.
Foto: ZS
Žetale • S septembrske seje
TUdi Zetale bodo pobirale mejno takso
Žetalski občinski možje, sicer ne v polni sestavi, so se v začetku septembra ponovno po dolgem času zbrali na seji. Kaj posebnega se ni zgodilo niti povedalo, razen novice oz. sklepa, da se bodo priključili občini Podlehnik pri pobiranju mejne takse v Gruškovju.
Tako so svetniki brez debat sprejeli in potrdili zaključni račun za leto 2005, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah za ptujsko knjižnico, podali soglasje k statutu OŠ Ljudevita Pivka, nato pa je sledil osnutek odloka o taksi.
»Od junija do februarja letos, ko smo pobiranje prekinili, je občina Žetale iz naslova mejne takse dobila 15,8 milijona tolarjev, kar za naše razmere in naš proračun ni majhen denar. Občina Pod-lehnik zdaj s sklepom ponovno uvaja pobiranje te takse in na vas je, da se odločite, ali se ji priključimo ali ne. Odgovora, kdaj naj bi Ustavno sodišče odločilo o tem davku, nismo prejeli,« se je na svetnike obrnil župan Anton Butolen ter ob tem dodal še podatke, da bi pri rednem pobiranju takse skozi vse leto lahko pridobili okrog 40 milijonov tolarjev, tudi če bi se taksa pobirala kot doslej; to se pravi od slabe tretjine tovornjakov. Sicer bi lahko bila cifra še toliko višja. Butolen je sicer še opozoril, da po njegovih zbranih informacijah nobena od občin - ne Zavrč, ne Šentilj, ne Rogatec in tudi ne Lendava - takse niso ponovno uvedle.
Oglasil se je svetnik Franc Kidrič: »Če se je Podlehnik odločil za pobiranje takse, potem je neumnost, če se ne bi enako odločili tudi mi. Sploh,
Prejeli smo
Ne vemo, kdo pije - plačamo pa vsi!
(Odgovor na sestavek Kdo pije in kdo plača - Štajerski tednik, 8.9. 2006)
Nimam nič proti, da je g. Rebernišek podal svojo izjavo glede stanja v Krčevini pri Vurberku, saj je to bilopriča-kovati. Vendar ne, da se bo skrival za pisanjem nekega anonimneža, kateri mu daje "podržko" z natolcevanji in predvsem žalitvami najinih osebnosti. Še bolj pa zamerim odgovornim in tudi novinarki Štajerskega tednika, da se je posluževala vsebine pisanja tega anonimneža, katerega bi morala ignorirati, ne pa koristiti in navajati osebne žalitve. To ni bilo profesionalno! Glede "...znata biti zelo hudobna" in to, da je "iz dobrih virov", pa to: nikoli nisva bila v preiskavah ali sojena za nasilje ali morda umore. Ljudi še vedno ne grizeva ali jeva, saj nisva ne psa ne kanibala. Časi, ko so razni skrivači z anonimka-mi ogrožali nedolžne ljudi, so že vsaj 15 let mimo. Tega
če bodo v Podlehniku pobirali takso na obeh straneh, torej tudi tam, kjer bi morala pripadati naši občini!«
Butolen je na takšno razmišljanje povedal, da je pristojno ministrstvo zaprosil tudi za mnenje oz. kakšno drugačno rešitev, ki zakonsko ne bi bila sporna, omogočala pa bi jim priliv sredstev, sploh glede na dejstvo, da so denar iz mejne takse že vkal-kulirali tudi v nadaljnje načrte občine: »Seveda bi bila vsa stvar veliko enostavnejše, če bi se regulirala z državno zakonodajo, žal pa tega ni videti na obzorju.«
Potem se sledila še polemika o dejanskem onesnaževanju, ki ga MMP Gruškovje z izjemno visoko frekvenco tovornega prometa povzroča, pa o dejstvu, da občina mora tudi poskrbeti za vzdrževanje dela mejnega prehoda ipd., na koncu pa se je končalo z odobritvijo osnutka odloka o ponovni uvedbi mejne takse ter glede na to, da ni bilo ne pripomb ne amandmajev na osnutek, po petminutnem premoru še s sklepom o sprejetju odloka. S tem so svetniki skrajšali čas do realizacije sklepa , saj bi sicer odlok sprejemali šele na naslednji seji.
Butolen je po soglasnem sprejetju odloka povedal še, da bo v dogovoru s podlehni-škim vodstvom občine vseka-
se ni več bati! Kako torej ogrožava pisca ali več njih? Imamo demokracijo in svobodo govora. Pisati laži, brez podpisa, pa je strahopetno in brezkarakterno, nizkotno! To delajo samo hinavci. "Dobri viri" o naju pa so ali izmišljeni ali pa pogovori z nama! Torej je to neki sosed.
Pisec pisma navaja, da živi tukaj, v Krčevini, več kot 60 let in "sedaj delata zdraho med nami sosedi, kateri smo bili vedno v dobrih odnosih". Po tem sodeč je to res nekdo od najinih sosedov, saj prebivalcev v Krčevini ob Dravi sploh ne poznava, da bi jih lahko z "zdrahami" skregala med seboj! Naše (in najine) zahteve po transparentnosti poslovanja PČ Grajena nimajo zveze s povzročanjem kreganja med sosedi, razen če se eni strinjajo z nami in drugi ne. V najini soseski pa ni nobenega, rojenega v Krčevini pri Vurberku, starega čez 60 let. Torej je pisanje laž, podtikanje ali pa je bilo naročeno! Koristiti se z lažmi in žalitvami, da opravičiš svoje "delovanje in uspehe" kot predsednik PČ Grajena
F^a^N
kor sodeloval pri pogajanjih o višini provizije izvajalskemu podjetju Eko-taks.
Stroški volilne kampanje bodo povrnjeni
V nadaljevanju seje so svetniki kot datum letošnjega občinskega praznika potrdili 13. oktober ter se dogovorili, da bodo o predlogih za nagrajence razpravljali na seji v začetku oktobra, nato pa se je razvila še kratka debata okoli sklepa za povračilo stroškov letošnje volilne kampanje. Po besedah Butolena naj bi se stranka LDS financirala kar iz denarja, ki ji sicer pripada, in ne bi uveljavljala stroškov, ki jih za te namene zakonodaja dovoljuje - ali po domače povedano: volilno kampanjo bi bili v stranki pripravljeni izpeljati zastonj. Po zakonu in glede na število volilnih upravičence pa bi občina morala oz. lahko za vse kandidate (županske in svetniške) oddvoji iz proračuna okrog 300.000 tolarjev v letošnjih lokalnih volitvah.
Takšno stališče pa ni bilo najbolj všeč Francu Kidriču, ki je dal vedeti, da je prihraniti občinski denar lepa
Svetnik Franc Kidrič: »Mislim, da bi sklep o povračilu stroškov volilne kampanje morali sprejeti, predvsem zaradi kandidatov in drugih strank, ki zdaj nimajo svetnika v občinskem svetu!«
gesta, da pa bi s takšnim stališčem prikrajšali morebitne druge stranke ali kandidate: »Pri tem ne mislim na našo stranko (SDS, op. a.), ampak predvsem na tiste, ki nimajo svetnika v sedanjem občinskem svetu!« In tako so občinski možje potem še soglasno potrdili sklep o povračilu
stroškov volilne kampanje, seveda v zakonsko določenih mejah.
Na koncu seje je besedo spet povzel Anton Butolen in prisotne seznanil s potekom ocenjevanja škode po junijskem neurju, o podpisu in začetku del na razvpitem haloškem vodovodu v treh
občinah, o veliko projektih, ki jih je spisal sam in z občinsko upravo ter so uvrščeni v RRP in program Razvoja podeželja, na koncu pa so svetniki razpravljali in odobrili še nekaj finančnih podpor tako ali drugače prizadetim občanom.
SM
ali ga koristiti kot hvalospev, ni pošteno!
Sicer pa, s čim se hvali g. Rebernišek? S tem, koliko so sredstev porabili za modernizacije cest pri nas v Krčevini. Hkrati pa na začetku pisanja izjavlja novinarki, da o finančnih sredstvih za investicije odloča MO Ptuj, torej sami nimajo nič pri tem. Kdo ne ve, kaj govori? Ni pa povedal, kar smo izvedeli od direktorja MOP g. Glažarja, da je PČ Grajena dolžna planirati potrebe in prioritete del, jih dostaviti MOP v realizacijo. Ker tega ne delajo in koristijo sredstva brez znanja in soglasij krajanov (Zbora krajanov že nekaj let ni bilo!), je to nekontrolirana poraba denarja davkoplačevalcev, kar je zrelo za finančno sodišče.
Navaja modernizacijopoti JP582-990. Po šifrantu cest v MOP takšna cesta ne obstaja. Menda je to Dupleška cesta. Tudi to je finančni prekršek -investicija v sosednjo občino je nezakonita. O vsem tem je MOP seznanjena! Končno, dopis MOP Grajeni opisuje investicije v višini (spornih) cca 27 milijonov SIT. Grajena pa je "dobila", po poroči-
lih MOP, kar 57,5 milijonov SIT. Kam so bila razporejena ostala sredstva in za kaj? Je to transparentnost poslovanja? Statut PČ Grajena v 10. členu navaja, da je poslovanje PČ Grajena javno in da "o svojem delu obvešča krajane", ne pa da mi lovimo, kdaj bo kdo na sedežu, da lahko preberemo vsebino zapisnika, ko pa še informacijo, kdaj bo ali je bila seja sveta, nimamo! Končno, niti oglasne table na sedežu nimajo! Zakaj imamo PTUJ-ČANA ali Št. tednik??
Najina "nevarnost" je morda v tem, da delujeva javno in je nevarnost odkritja neke resnice, ki bi ogrozila nekoga. Koga?
Še to! Nikoli nisva trdila, da delava v imenu VSEH krajanov Krčevine pri Vur-bergu! Daleč od tega! Midva se boriva za naš del Krčevine pri Vurbergu, nad glavno cesto Ptuj - Maribor (R3-710), pravzaprav za njen ožji del, s prebivalci ob makadamski javni poti JP 828-680, od LC 060-030 do vodohrana - v dolžini cca 600 m. Za to pa imava vsa pooblastila naših krajanov, kateri so podpisali izjavo o tem in katere
ima tudi PC Grajena. Glede zahtev o prepoznavnosti pa tudi imava podporo krajanov, katere redno obveščava o nadaljnjih dejavnostih. Za prepoznavnost kraja se borimo zato, da ko pokličemo ev. rešilca (smo večinoma upokojenci in bolni), nas ta TAKOJ najde, ne pa da nas lovi od Drave do Gomile in od Vurberka do Ptuja. To smo delno uspeli že s smero-kazno tablo "Krčevina pri Vurberku" pri našem odcepu. Postavili so nam še table "pričetek oz. konec naselja Krčevina pri Vurberku"! Da pa je narejena oslarija, ki ponovno povečuja zmešnjavo, je bila postavitev enakih tabel ob Dravi: "pričetek in konec naselja Krčevina pri Vurberku". Torej dve naselji z istim imenom! Kako naj popotnik ali turist ali trgovsko podjetje najdejo naš naslov?
Primitivizem pa je izjava, da če nekam, prideš nimaš pravice glasu, saj še nisi nič prispeval za ta kraj! Rad bi videl seznam dosedanjih aktivnosti tega "aktivnega" pisca!! Po drugi strani, kdo se boji priseljencev? - Saj je prav priseljevanje v Krčevini
v porastu.
Pa še cvetka na koncu! Obstoj PRIMESTNE ČETRTI - JE NEZAKONIT! Po zakonu o lokalni samoupravi ne obstaja! Kot taka potem ne more biti pravna oseba in ne sme razpolagati s finančnimi sredstvi davkoplačevalcev! Zanima me, koga bo bolela glava, če zadevo vzame v roke Finančno sodišče? To ni iz trte izvito. To je kruta resničnost! Gre za veliko vsoto denarja (57,5 milijona SIT), porabljenih v zadnjih petih letih v PČ Grajena, pa čeprav morda pošteno!
Če ne bi bilo objave osebnih žalitev, se sploh ne bi oglasil anonimnežu, ker mi je po častjo polemizirati s primitivcem, ki se ne zna niti podpisati!
POSEBEJ POUDARJAM, da ne mislim polemizirati z nobenim več. Če ima kdo kaj, naj pride k nama "na kavico" (če naju bo našel!) in bomo argumentirano izmenjali mišljenja in stališča, brez žalitev. Po časopisu ne bom odgovarjal več, razen v slučaju žalitev, takrat pa na sodišču!
Vladimir Kužnik,
Krčevina pri Vurbergu 2/h
Majšperk • Končujejo 10. občinsko praznovanje
Za investicije okoli 600 milijonov
V občini Majšperk bodo to soboto, 16. septembra, z osrednjo slovesnostjo v novi večnamenski dvorani ob šoli sklenili bogat krog 40 prireditev, ki so se pričele že 25. avgusta in so jih pripravili v počastitev 10. občinskega praznika. Po besedah županje dr. Darinke Fakin bodo letos namenili za investicije okoli 600 milijonov.
Foto: M. Ozmec
Zupan, usmer
a dr. Darinka Fakin: "V prihodnje bodo naša prizadevanja ena predvsem v razvoj turizma."
MIPIS
Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
Uf
VETERINARSKA AMBULANTA
MAJŠPERK, d.0.0., Lešje 54
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
Se priporočamo!
ŽalgerJože s.p. Majšpeik Ma. 2322 Majšperk tel 02 795 02 50
"Po velikih zalogajih v lanskem letu, ko smo odprli novo osnovno šolo, vodovod in čistilno napravo v Maj šperku, smo se v letošnjem letu osredotočili predvsem na cestno infrastrukturo, saj bomo do konca leta odprli kar 20 odsekov asfaltnih cest na območju vseh treh krajevnih skupnosti v skupni dolžini dobrih 12 kilometrov in vrednosti okoli 130 milijonov. V počastitev 10. občinskega praznika smo pripravili bogat program prireditev, ki se vrstijo že od 25. avgusta. Poleg številnih društvenih, športnih, kulturnih in zabavnih prireditev smo do sedaj opravili že šest otvoritev cestnih odsekov, najdaljši pa je odsek ceste do repetitorja na Jelovicah, ki meri 3500 m,"s ponosom pove dr. Darinka Fakin.
Poleg tega se ukvarjate še z nekaterimi investicijami, ki so pomembne za širše območje Haloz?
"Da, prav v ponedeljek se je pričela gradnja vodovodnega sistema na območju haloških občin Videm, Podlehnik in Majšperk, za našo občino pa je posebej pomembno, da bo po vsej verjetnosti še letos dobilo vodo zadnje naselje na našem območju, Koritno. Izbran je že tudi izvajalec za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Majšperku, ki bo veljal okoli 30 milijonov, gradnjo pa nameravamo pričeti takoj po praznovanju. Zaključujemo tudi cestno razsvetljavo na odsekih Majšperk-Breg, Sestrže in Preša, pričeli smo menjavo dotrajanih in uničenih avtobusnih postajališč v Majšper-ku in na Bregu, kupili smo že tudi zemljišča ob industrijski coni na Bregu, saj načrtujemo njeno širitev, in če bo vse po načrtih, bo v naslednjem letu na tem mestu že stal novi proizvodni objekt.
Pripravljamo tudi nadaljevanje projekta oskrbe z vodo v Halozah, v okviru katerega bomo v naši občini povezali vodovodni sistem tudi s krajevno skupnostjo Stoperce, do
.O.O.
Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje
Breg 13
SI-2322 Majšperk

1

www.mtd.si A I ennail: nntd@nntd.si tel 386(0)2 795 21 10 fax 386(0)2 795 21 24
Ob občinskem prazniku
občine Majšperk Vam islcreno čestitamo
Foto: M. Ozmec
V letošnjem letu bodo v občini Majšperk asfaltirali 12 odsekov cest v skupni dolžini okoli 20 kilometrov.
konca leta pa bomo na območju občine postavili usmerjevalne table za naselja z označbo hišnih številk.
Kljub velikim vlaganjem pa nas čaka še veliko dela na področju modernizacije cestne infrastrukture, pri čemer bomo dali glavni poudarek tistim odsekom, ki so pomembni za razvoj turizma.
S projektom izgradnje parkirišča ter poti miru na Ptujski Gori smo se prijavili na natečaj za pridobitev sredstev iz norveškega sklada, saj je ena naših usmeritev predvsem razvoj turizma. Pred kratkim smo dobili že tudi prva prenočišča - apartmaje Tisa tik pod ptuj-skogorskim trgom. Naj omenim še enega večjih projektov, ki jih načrtujemo v naslednjem obdobju. Gre za projekt Očistimo reko Dravinjo, ki naj bi veljal več milijard tolarjev in povezuje občine ob reki Dravinji od Zreč do Vidma, naš skupni cilj pa je urediti učinkovit sistem kanalizacije na tem območju, pri čemer želimo pridobiti tudi čimveč denarja iz mednarodnih skladov."
V soboto se boste zbrali na osrednji slovesnosti. So
že znani dobitniki občinskih priznanj?
"Po sklepu občinskega sveta bomo letos podelili tri priznanja in plaketo. Priznanja bodo prejeli Zlatka Lampret, Kristina Murko, Milan Tacinger ter zakonca Gajser, plaketo občine Majšperk pa prejme PGD Stoperce ob 70-letnici huma-
nega delovanja. Dovolite, da se ob prazniku iskreno zahvalim vsem, ki so karkoli prispevali za razvoj občine Majšperk, vsem krajanom, svetnicam in svetnikom pa čestitam ter jih pozivam, da tudi v bodoče držimo skupaj, kajti v slogi je moč."
M. Ozmec
Ob 10. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, l6. septembra ob 15. uri na osrednjo proslavo in podelitev občinskih priznanj, v večnamensko šolsko športno dvorano v Majšperk. Po svečanem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom
Celjski vitezi z pevko Danijelo.
Vljudno vabljeni!
Dr. Darinka fakin županja Občine Majšperk
Križevci • Tradicionalni Slavičev večer
Dr. Matija Slavič - rektor Univerze v Ljubljani
V občini Križevci pri Ljutomeru so izredno ponosni na svojega rojaka prof. dr. Matijo Sla-viča, zato vsako leto ob občinskem prazniku pripravijo poseben večer, ko predstavijo del njegovega življenjskega obdobja.
Dr. Slavič, ki je živel v času od 1877 do 1958, je pustil velik pečat, v zgodovino pa se je zapisal med drugim kot prevajalec Stare zaveze iz hebrejskega izvirnika ter kot pogajalec za priključitev Prekmurja matični domovini. Tokratna tema Sla-vičevega večera je bila Matija Slavič - rektor Univerze v Ljubljani.
Kulturno društvo Križevci je tokrat k sodelovanju privabilo številne dijake in študente, dr.
Slaviča kot rektorja pa je predstavil vodja arhivsko-muzejske službe Univerze v Ljubljani dr. Jože Ciperle. Dr. Slavič je bil 13. in 17. rektor ljubljanske univerze, in sicer med leti 1932-1934 ter 1939-1941. „V prvem mandatu rektorja dr. Slaviča gre omeniti njegova prizadevanja za gradnjo univerzitetne knjižnice, saj je z velikim navdušenjem pri tem podpiral študentsko dejavnost Akademske akcije. Kljub nasprotovanju beograj-
skega prosvetnega ministrstva je univerzitetni svet na rektorjevo priporočilo na redni seji 13. aprila 1934 sklenil, da univerza po načrtih prof. Jožeta Plečnika začne z razpoložljivim denarjem gradbena dela za univerzitetno knjižnico," je med drugim povedal dr. Ciperle.
V okviru tokratnega Slavi-čevega večera so organizatorji pripravili razgovor gostov s študenti širše regije.
Miha Šoštarič
Sp Podravje • Pasti letošnje grozdne letine
Pazite, da bo trgatev pravočasna!
»Situacija v vinogradih je danes bistveno drugačna kot pred dvema ali tremi tedni zaradi vremena, zato je nujno pregledati stanje! Grozdje je namreč napredovalo z 'raketno hitrostjo' in marsikje bo trgatev nujno izvesti precej prej, kot je bila morda načrtovana,« opozarja enologinja Andreja Brglez iz podjetja Analiza.
»Seveda se je po pregledu stanja grozdja v posameznih vinogradih potrebno prilagoditi razmeram. Če je grozdje poškodovano, gnilo, potem bo trgatev potrebna prej kot v primeru, če je zdravo. Letos se je zaradi septembrskih visokih temperatur začela predčasna zrelost: v enem tednu smo bili priča drastičnemu porastu sladkorja in velikemu padcu kislin. To pa pomeni vse pogoje za dosego zelo kvalitetnega letnika, čeprav je še pred kratkim kazalo na čisto povprečnega. Če bo vreme približno zdržalo, si lahko obetamo pri zdravem grozdju zelo dobro letino. Glede časa trgatve pa je pomembna tudi starost vinograda; pri starih vinogradih s trgatvijo, če je grozdje v redu, ni treba tako hiteti. Pri mladih vinogradih je temperaturni preskok bolj očiten kot v starih, zato bo pa potrebno kakšne mlade sovi-njone pobrati prej, verjetno v teh dneh.«
Brglezova nadalje opozarja še na upoštevanje uporabe škropiv in zadnjega škropljenja: »Če se je škropilo pred kratkim, je gotovo treba počakati, da mine karenca, tudi zato, da se grozdje malo spere. Tisti, ki niso oz. ne uporabljajo škropiv, pa naj raje začno trgati kakšen dan prej, da ne bi prišlo do napadov gnilob. Sladkorne stopnje so namreč
Andreja Brglez iz Analize: »Letos se je zaradi septembrskih visokih temperatur začela predčasna zrelost: v enem tednu smo bili priča drastičnemu porastu sladkorja in velikemu padcu kislin.«
res izredno porasle, so zelo visoke.«
Glede same trgatve pa je dobro upoštevati zlato pravilo, ki pravi, da naj bosta grozdje in drozga čimbolj hladna, torej trgatev opravljena v jutranjih in dopoldanskih urah: »Od trenutka, ko se grozdje potrga in dokler mošt ne začne vreti, se odigrajo najpomembnejše stvari za kvaliteto in življenje vina. V tem času ponavadi vinarji naredijo največ napak; med tistimi pogostejšimi je zlasti to, da potrgano grozdje stoji in čaka na mletje do popoldanskih ur. Če je grozdje zdravo, še toliko bolj pa, če je nagnito, je treba mošt zaščititi, kar pomeni, uporabiti anti-oksidacijske preparate; pa ne
gre le za žveplo. Zaščita se torej začne pri drozgi in moštu, saj tako lahko zadržimo tudi aromatiko vina. Dobra vinarska praksa je namreč prav to, da se čimveč iz grozdja prenese v vino! Brez izgub in dodatkov, ki zmanjšujejo kakovost.
Pomembno je še, zlasti tam, kjer so bila uporabljana škropiva, da se mošt pred začetkom fermentacije zbistri, se pravi, da se v roku od 10 do 24 ur izvede pretok in naj gre na vretje le bister, čist mošt, ostanki škropiv in nečistoče na dnu pa morajo stran. Na ta način se pridela res dobro in zdravo vino!«
V nadaljevanju nato pridejo na vrsto kvasovke, kjer pa Br-glezova pravi, da je dandanes nujna uporaba selekcioniranih kvasovk, ne pa divjih, ki jih grozdje prinese s seboj, ker se za te nikoli ne ve, kakšne so: » Ponekod so žlahtne, največkrat pa ravno zaradi pretirane uporabe zaščitnih sredstev ne. Zato zadnje čase opažamo veliko več divjih, šibkovrelnih kvasovk ter velik razvoj nežlahtne plesni in ocetne kisline, ki je posledica
Zbranim vinogradnikom so učinke in lastnosti ter način uporabe škropiv predstavili Janko Petrovič, Marko Kramer in Andrej Rebernišek, ki je med drugim povedal še: »Pri tokratnem škropilnem poskusu je šlo za uporabo dveh različnih variant škropilnih programov omenjenih podjetij. V vinogradu je bilo opravljenih osem škropljenj v dveh različnih kombinacijah . Današnja predstavitev pa je namenjena temu, da vidimo rezultate in da preverimo pripravke oziroma njihovo učin-
kovanje na določene bolezni. Pri obeh programih so bili uporabljeni tudi pripravki iz programa testiranja, ki še niso v uradni prodaji, bodo pa naslednje leto.«
Kot je še povedal Reber-nišek, gre v obeh primerih za celovit program škropiv proti več vrstam bolezni hkrati: za zaščito pred peronosporo, oidijem, botritisom ter z vsebovano kombinacijo foliarnih gnojil: »To pomeni, da smo izvedli t. i. celoletni program zaščite vinske trte. Cilj teh poskusov pa je, da se
Trgatev bo potrebno marsikje izvesti prej, kot je bilo načrtovano.
delovanja ocetnih bakterij že na samem grozdju. Vse to so razlogi, ki narekujejo uporabo selekcioniranih kvasovk! Poudarila bi, da zlasti tam, kjer delajo po starem, mošt grejejo, da tega nikakor naj ne počnejo, ker ne bo koristilo. Lahko se namreč zgodi, da sploh ni kvasovk v moštu in ne bo nič pomagalo, le stroški bodo, drugič pa takšno početje lahko povzroča druge kvarne procese. Če pa se je vrenje lepo začelo, nato pa sredi ustavilo, je obvezno takoj dodati potrebne kvasov-ke in drugo hrano, saj je sredi zime prepozno.«
Po besedah Brglezove je torej zelo pomemben takojšen začetek vrenja in dejstvo, da mošt povre do konca. »Glede žveplanja pa bi rada poudarila, da naj se to ne počne na pa-
met, predvsem pa ne s kakšnimi starimi kemikalijami! Načeloma tudi ne pozdravljam ustavljanja vrenja, ker to povečuje porabo žvepla, ljudje pa tega še ne obvladajo.«
Analiza je sicer pooblaščena organizacija za oceno vina, Brglezova pa o naših vinih pravi tako: »Pri nas se srečujemo s tem, kar se trži, in tudi s tistim, kar se v uradni prodaji ne trži. Rekla bi, da imamo veliko dobrega vina, vendar še vedno mnogo preveč vina - glede na našo vinorodno lego in pogoje - ki, če bi šlo skozi uradno ocenjevanje po zakonu, ne bi bilo primerno za promet. Tisto, kar se spije doma, je še vedno preslabe kakovosti glede na razmere. Vedno pravim: tudi če gre za 50 ali 50.000 litrov vina, mora to biti kakovostno. Danes do-
seganje kakovosti ni težko; znanje je dostopno tudi za male vinogradnike. Poleg tega pa jim lahko tudi pri nas pripravimo in naredimo vse, ob svetovanju seveda. V Analizi smo veseli popolnih začetnikov in laikov, pri katerih se svetovanje začne pred trgatvijo, najbolje oz. optimalno je teden ali dva pred prvo trgatvijo. Sicer enako sodelujemo tudi z velikimi in izkušenimi vinarji, s katerimi potem že skupaj določamo optimalne dneve trgatev za posamezne sorte. Zavedati se je namreč treba, da pri trgatvah ni enovitih kuharskih receptov, vsako leto je drugače, pa tudi želje glede vina so lahko različne, torej kakšno vino pridelati katero leto; ali bolj suho ali ne.«
SM
Vinogradništvo • Prikaz škropilnega poskusa
Za zaščito vinske trte
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj ter podjetji Metrob in Syngenta minuli teden organiziralo prikaz demonstrativnega škropilnega poskusa, ki je potekal med letom v vinogradu Andreja Reberniška v Mestnem Vrhu.
pokaže optimalne kombinacija najboljše možne zaščite in najnižje možne cene.«
Predstavnika obeh podjetij sta sicer vinogradnike še opozorila, da zgolj celovit program zaščite, pa naj bo izveden še tako strokovno in z najboljšimi možnimi pripravki, ni zadosten pogoj za dobro letino, saj ne ustvarja čudežev, pač pa je poleg tega potrebno paziti še na lego vinograda, vrsto tal in seveda opraviti tudi vsa ustrezna ostala dela.
SM
Vinogradniki so najprej prisluhnili predstavnikom podjetij, nato pa so si vinograd, kjer je bil opravljen celoletni poskus, dobro ogledali.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ormož • Kandidat za župana N.Si Alojz Sok
»
N.Si gre na zmago!
«
V ponedeljek se je o svojem kandidatu izjasnila tudi Nova Slovenija. Za župana občine Ormož bo kandidiral Alojz Sok, podpredsednik stranke N.Si, državni poslanec, vodja poslanske skupin in predsednik odbora za kmetijstvo v državnem zboru. Sok je povedal, da se za kandidaturo ne odloča iz želje po politični moči, saj ima te - glede na svoj položaj - dovolj. Za župana kandidira, ker ve, da če ne bi, bi s tem razočaral velik krog volivcev.
V javnomnenjskih anketah, ki so jih izvedli v občini, so izvedeli, da je kar 62 % prebivalcev nezadovoljnih s sedanjim županom, kar menda kažejo tudi referendumi za dve novi občini, ki sta nedavno nastali. Sok je povedal, da je ves čas zagovornik majhnih občin, zato je tudi vložil pobudo za njihov nastanek v državnem zboru. Ob razdružitvi se mu zdi še posebej pomembna poštena
delitvena bilanca, ki pa je po njegovem mnenju ne bodo mogli najbolje speljali tisti, ki so novim občinam ves čas nasprotovali.
Največja težava v občini se mu zdi slaba cestna infrastruktura, podal pa je tudi konkretne obljube, saj je obljubil, da bodo, če bo izvoljen, vsako leto asfaltirali vsaj 20 kilometrov makadamskih cest. Pomembno se mu zdi tudi kandidiranje za evropska
Dr. Simon Kolmanič je povedal, da ima v N.Si v Alojzu Soku županskega kandidata, ki ima vse možnosti za uspeh in da po volitvah prevzame krmilo občine Ormož.
sredstva, saj je na tem področju sedanje vodstvo naredilo premalo. Ormož potrebuje komunalno opremljeno obrtno cono, ki bi pomenila zagon podjetništva, saj trgovine niso dovolj. Zato je to predlagal tudi v program projektov, ki bi jih vlada prednostno financirala do leta 2023.
Več pristojnosti bi kot župan namenil tudi krajevnim skupnostim, saj se bo v nasprotnem primeru gotovo nadaljevala delitev občine. Kot problem je izpostavil slabitev mestnega jedra, potrebno rekonstrukcijo zgradb, selitev trgovin na obrobje mesta. Za tiste, ki so ostali, bi bilo potrebno razmišljati o oprostitvi kakšne takse. Nujno potrebno bi bilo v Ormožu spodbuditi stanovanjsko gradnjo na Lenti ali pa za gimnazijo.
Pri oskrbi z vodo vidi nujnost zamenjave azbestnih cevi, pri čemer bi sredstva lahko pridobili iz državnega proračuna. Uvedel bi tudi prakso, da se kemična analiza vode napiše na hrbtno stran položnic. Kanalizacije so seveda nujno potrebne, vendar
jih je mogoče graditi v skladu s finančnimi možnostmi. Nenazadnje pa bi bilo po mnenju Alojza Soka potrebno korenito spremeniti tudi občinsko upravo, saj je v taki zasedbi premalo izkoriščena oziroma ima premalo kom-petenc. Mesto potrebuje tudi svoje prireditve, ki naj bodo množične, zato stojnica za suho robo na sejmu ne more stati 30.000 SIT. Martinovanje mora biti osrednja promocijska prireditev, negovati pa je treba tudi pustni karneval. Pomembna se mu zdi skrb za delovanje društev od kulturnih, humanitarnih, gasilcev pa vse do mladine, s katerimi je končno treba najti skupen jezik glede prostora. Uvedel bi tudi redna srečanja z obrtniki in podjetniki, saj je mnenja, da lahko župan od njih dobi dobre ideje za razvoj.
Omenil je še nedopustno prakso svojega protikandidata, sedanjega župana Vilija Trofenika, ki naj bi zaposlene v občinski upravi silil v podpisovanje podpore za njegovo kandidaturo, podobno pa naj bi počeli tudi nekateri ravnatelji s svojimi zaposlenimi.
Sok je še povedal, da bodo z SDS te dni podpisali dogovor o sodelovanju in medsebojni podpori v drugem krogu volitev ter definirali svoje sodelovanje v naslednjem obdobju.
V primeru izvolitve za župana bo svoj poslanski mandat oddelal do konca, saj je bil izvoljen s 31 % glasov, kar je največ v celotni stranki, vendar se za naslednji mandat ne bi potegoval in bi se posvetil županovanju.
vki
Lenart • Tiskovna konferenca SDS
Večjo vlogo Lenartu pri razvoju Slovenskih goric
Na listi SDS za župana občine Lenart kandidira podjetnik Marjan Bezjak iz Voličine, ki je v petek, 8. septembra, sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svoj volilni program, predsednik OO SDS Lenart Franc Krivec pa je predstavil dosedanje aktivnosti občinskega odbora.
Marjan Bezjak si je med osnovne točke programa zapisal, da bo občino in njeno vodenje bolj približal občanom in njihovim potrebam. Prizadeval si bo za razvoj
podjetništva ter bo povečal črpanje sredstev za razvoj občine ter Slovenskih goric iz proračuna RS in EU skupaj s podjetniškim sektorjem, tako da bo z njihovo učinko-
Tiskovna konferenca Marjana Bezjaka. Z leve mag. Miloš Pregelj, izvedenec za promet in zračni promet Evropske komisije, dr. Milan Zver, podpredsednik SDS in minister za šolstvo in šport, Marjan Bezjak, kandidat za župana občine Lenart, in Franc Krivec, predsednik SDS Lenart
vito porabo zagotovljen pospešen gospodarski razvoj ter boljše življenje v občini. Če bo izvoljen za župana, bo povečal vlogo mesta Lenart pri razvoju Slovenskih goric na osnovi povezovanja znanosti in gospodarstva ter izrabi vseh prednosti, ki jih imajo Slovenske gorice, tako da bomo skupaj s sosednjimi občinami Slovenskih goric v bodoči pokrajinski organiziranosti močnejši in bomo lažje nastopali pri uveljavljanju interesov na področju gospodarstva in na vseh za občane pomembnih vprašanj.
»Moj program po posamičnih področjih ponuja in vabi, da me volite za župana in izberete program, ki ga ponujam. Pozneje pa, ko bom izvoljen, ste vabljeni, da ga skupaj uresničimo. Le preglednost delovanja, odprtost in pripravljenost župana, da skupaj z občinskim svetom ter vsemi občani uresničijo postavljen program, so po-
goj, da se občina razvija na vseh področjih, občani pa živijo materialno in duhovno bogato življenje,« je svojo predstavitev zaključil kandidat za župana občine Lenart Marjan Bezjak.
Tiskovne konference se je udeležil tudi podpredsednik SDS in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki je povedal, da je namen njegovega obiska podpora strankarskemu kolegu in prijatelju kandidatu za župana občine Lenart. Menil je, da je Marjanov program tako celovit, da se ga ne bi sramovali niti kandidati v slovenski prestolnici. »Program je zanimiv za mlade - in ne samo za mlade, ampak tudi za tiste, ki si želijo pozitivne spremembe v Lenartu,« je menil dr. Milan Zver. Kandidaturo Marjana Bezjaka je na tiskovni konferenci podprl tudi mag. Miloš Pregelj, izvedenec za promet in zračni promet Evropske komisije.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Borl • Maša za domovino
V kapelici borlskega gradu so člani in simpatizerji OO NSi Cirkulane in OO NSI Gorišnica v petek zvečer prisostvovali maši za domovino. Med zbranimi je bilo videti tudi poslanca Alojza Soka, sicer pa so to priložnost izrabili tudi za ustanovitev podmladka Mlade Slovenije v občini Cirkulane. Seveda pa ni šlo niti brez pogostitve in družabnega srečanja, kjer je glavna beseda tekla - o čem drugem kot o pripravah na vedno bližje lokalne volitve.
SM
Cirkulane • Potujoča kavarna SDS
Potujoča kavarna, kot se imenuje akcija seznanjanja občanov z lokalnimi političnimi akterji in njihovimi programi, se je v nedeljo dopoldne ustavila tudi v centru Cirkulan. Kot je povedal tamkajšnji županski kandidat SDS (s podporo NSi) Janez Jurgec, se kavarna ustavlja v vseh tistih občinah, kamor jo povabijo občinski odbori SDS. Tako so se občanom, simpatizer-jem in članom cirkulanske koalicije SDS + NSi predstavili tudi kandidati OO SDS za svetnike na bodočih volitvah, sicer pa so občani lahko tudi karkoli povprašali in prisluhnili videnju prihodnjih izzivov razvoja tega območja. Ob pogovoru pa je bila na voljo tudi osvežilna pijača in sladka potica.
SM
Ljutomer • Dr. Fischler obiskal klet družbe Ljutomerčan
Foto: NikoSoštarič
Nekdanji evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo dr. Franz Fischler si je ob svojem obisku Prlekije ogledal tudi vinsko klet družbe Ljutomerčan v Ljutomeru. Dr. Fischler, kije sedaj predsednik ekosocialnega foruma Avstrije in Evrope, si je ljutomersko vinsko klet, ki je v lasti družine Slavič iz Ključarovcev, ogledal skupaj z nekdanjim slovenskim kmetijskim ministrom in sedaj profesorjem na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Jožetom Ostercem. Gostoma sta klet, ki je bila pred leti povsem obnovljena in sprejme do 5 milijonov litrov žlahtne kapljice, razkazala direktor Ljutomerčana Marko Slavič st. in vodja vinogradništva pri tej družbi Miha Kuhar.
NŠ
Foto: SM
Foto: vki
Foto: SM
Foto: ZS
Cirkulane - Zavrč • Kdaj in ali sploh razcepitev osnovnošolskega zavoda
»
Razdruževanj ne zagovarjamo!
«
Znano je, da je občina Zavrč takoj po uspelem referendumu za samostojno občino Cirkulane na gorišniški občinski svet naslovila obvestilo, da želijo razdružitev zaenkrat še skupnega osnovnošolskega zavoda, s sicer specifično ureditvijo povezanosti dveh samostojnih šol.
Sklep o zahtevi po razdružitvi je najprej sprejel završki občinski svet, nato pa za pozitivno mnenje zaprosil še občino Gorišnica. Tu se je najprej hudo zapletlo, saj svetniki na prvi seji niso hoteli dati pozitivnega mnenja, na drugi pa je vendarle prišlo tudi do tega, čeprav se je cirkulanski del občinskega sveta vroče upiral. Razdružitvi je, jasno, nasprotovala tudi ravnateljica Diana Sabath-Bohak. Po razburljivih pozno zimskih in zgodnjepomladnih dneh pa je vse skupaj utihnilo. Zgodi-
lo pa se tudi ni še nič. Gotovo predvsem zaradi predvolilnega časa, kjer se pač zna še tako nedolžna zadeva obrniti in izrabiti za politično obračunavanje.
To je dal vedeti tudi šolski minister dr. Milan Zver, ki dokončnega in jasnega odgovora ministrstva pred samimi volitvami ne želi podati.
Kakšno je stališče ministrstva do takšnih razdružitev, pa je precej nedvoumno možno razbrati iz njegovega odgovora: »Strategija ministrstva bo gotovo šla v smeri
J
Popravek
napačnega zapisa novinarke Dženane Bećiro-vić o OŠ Cirkulane-Zavrč
Novinarka Dženana Bećirović je v Štajerskem tedniku, dne 5. 9. 2006, v prispevku »Juhuhu, šola je tu!« napačno zapisala nekatere izjave ravnateljice šole Cirkulane-Zavrč. Šola se uradno imenuje OŠ Cirkula-ne-Zavrč in ne samo OŠ Cirkulane. Na vsaki lokaciji šole, tako v Cirkulanah kot v Zavrču, imamo devet oddelkov in dva oddelka podaljšanega bivanja, skupno torej 22 oddelkov. Novinarka je navedla samo število za Cirkulane. Na vsaki lokaciji imamo tudi dva oddelka vrtca. Šola v Zavrču ni podružnica šole Cirkulane, kot je zapisala novinarka, temveč enakovredni del šole Cirkulane-Zavrč. Ravnateljica je novinarkiposredova-la natančne in pravilne podatke, zato Vas prosimo, da ste v bodoče v Vaših objavah bolj dosledni.
S spoštovanjem,
ravnateljica Diana Bohak-Sabath
Šolski minister Milan Zver: »Glede na število otrok smo že prisiljeni združevati zavode, s tem tudi bistveno zmanjšujemo stroške. Ta proces bomo nadaljevali. V perspektivi načrtujemo večjo racionalizacijo šolske mreže in združevanje zavodov je eden od teh elementov!«
združevanja zavodov. Ni mogoče, tudi s stroškovnega vidika, zagotavljati in zagovarjati filozofije razdruževanja in šolski okoliši se ne pokrivajo ali enačijo z občinskimi mejami! Glede na število otrok smo že prisiljeni združevati zavode, s tem tudi bistveno zmanjšujemo stroške. Ta proces bomo nadaljevali. V perspektivi načrtujemo večjo racionalizacijo šolske mreže in združevanje zavodov je eden od teh elementov!«
Kdaj lahko občinah Zavrč
Podlehnik • Policijski projekt za osnovnošolce
Otroci - policisti
Četrtega septembra so se v začetek letošnjega šolskega leta vključili tudi policisti policijskih postaj na območju policijske uprave Maribor. Projekt, ki se je izvajal en teden, se je imenoval Otrok - policist za en dan.
V projekt se je vključila tudi podlehniška policijska postaja. Pod vodstvom poli-
cista Damijana Bračiča se je tako teden dni z delom policije seznanjalo šest osnovno-
šolcev; trije iz podlehniške in trije žetalske osnovne šole. Kot je povedal Bračič, je na-
Vodja policijskega okoliša Podlehnik in Zetale Damijan Bračič je šest izbranih osnovnošolcev ves teden seznanjal z delom policije na terenu.
in Cirkulane oz. Gorišnica ter vodstvo OŠ Cirkulane-Zavrč pričakuje konkreten odgovor ministrstva, pa Zver ni želel napovedati: »Rad bi se izognil temu, da bi razdruževanje in združevanje šolskih zavodov postalo osrednje politično vprašanje v času predvolilne kampanje in lokalnih volitev. Odgovor vpleteni poznajo že nekaj mesecev, vendar nočem, da postane predmet predvolilnih 'kupčkanj'!«
SM
men projekta približati delo policistov v vseh segmentih, ki jih na obmejnem področju opravljajo: »To pomeni, da so se od blizu spoznali z nadzorom državne meje, nadzorom prometa, pa tudi z delom pri preiskavi kriminalnih dejanj.«
Seveda so se mali »policisti« spoznali tudi s policijsko opremo, avtomobilskim parkom, prometnimi znaki in načeli pravilnega obnašanja v prometu. Da je bil za otroke takšen teden preživljanja učnih ur več kot zanimiv, ni treba poudarjati. »Še najbolj zanimivo pa je bilo, ko smo skupaj s policistom ustavili in legitimirali voznika , ki je imel napačno parkiran tovornjak. Ni dobil kazni, ampak opomin,« so povedali otroci. Ali se bodo tudi odločili za poklic policista, pa se še niso vedeli dokončno povedati. Zanimivo pa je, da so bila nad delom in poklicem policistke zelo navdušena dekleta, in kot so povedala, zelo resno razmišljajo o njem. No, morda se bo tudi ta poklic v nekaj naslednjih generacijah feminiziral ^
Vsi otroci, ki so sodelovali v akciji, so dobili kape in majice.
V preventivni projekt se je vključilo skupno devet policijskih postaj; dve mariborski, PP Ruše, PP Rače, PP Slovenska Bistrica, PP Lenart, PP Ptuj, PP Šentilj, PP Podlehnik in PP Ormož.
* Aubrey Flegg
DEKLE V ZELENEM
Krila nad Delftom
Tednikova knjigarnica
Odlični novi branji za najstnil(e
Kot so se čezmerno razpasle profitne, potrošniške manire tudi tam, kjer jih ( verjetno naivni) ne bi pričakovali - v mislih imam kulturne dobrine, tako segajo dobičkonosni (in še kakšni) naklepi tudi v območja knjižnega ustvarjanja, ali bolje in predvsem, izdajanja. Izdajanja knjig v obeh besednih pomenih: v drugem, lahko mirno zapišem, gre za izdajo umetnosti na račun dodane vrednosti, ki je v resnici odvzeta. Koliko uspešnic, koliko literarno in likovno malovrednih ali ničvrednih knjižnih oblik lahko pogoltne še tako majhen bralni trg! Morda pa je med izobiljem »kulturne plaže« laže razbrati tisto besedo, tisto podobo, tisti film, tisto glasbo, tisto, ki daje občutenje umetnosti, lepote, daljnosežnost, vrednosti brez misli na denarno ocenitev.
i Saj ne, da bi bila orI todoksna nasprotnica Hf	I »lahkega čtiva«, sploh
W I^TÍVÍuÍM ^^ presneto navdu-ř	^ m šenje nad literarnimi
»polizdelki«, uspešno trženje skozi kopreno literarnih vrednot, zasipavanje s kaj vem kakšnim svetovnim čtivom, to pa me jezi. In žalosti me umanjkanje kritične presoje. Pravzaprav sta smešni, ta moja jeza in žalost, saj naj bi koža v mojih letih že čez in čez podplat postala. Zatorej je bralno veselje večje, ko med množico vsakršnega branja kane zgodba s presežkom - dobra in nekako stara štorija s stilom in vsebino, ki dajeta misliti. Kajti samo branje, požiranje zgodb ni tisto pravo druženje s knjigo. Branje in razmišljanje v najširšem pomenu besede namreč tvorita dvojec, ki mu rečemo pismenost. Žal, dvojcu preveč krmari denar ali pa pluje od besede do besede, od knjige do knjige brez krmarja. Kar tako. Za kratek čas.
Krila nad Delftom (188 strani) je naslov prvega nav-dušujočega branja, kije pred kratkim izšlo v založbi Miš z Doba pri Domžalah. To je prva knjige trilogije Dekle v zelenem nagrajenega irskega avtorja Aubreya Flegga, rojenega Dublinčana, kije otroštvo preživljal na kmetiji, šolal seje v Angliji in študiral geologijo. Bilje raziskovalec v Keniji, zdaj pa je upokojenec Irskega geološkega urada. Krila nad Delftom upovedujejo večno zgodbo o ljubezni in odraščanju, vendar v zgodovinskem okviru znamenitega nizozemskega mesta Delft, ki ga pomnimo po dramatičnih upodobitvah holandskih slikarjev (najbolj Jan Vermeer, 1632-1675). Glavna junakinja Louise Eeden je samosvoja najstnica, edinka iz uspešne premožne družine keramičarjev, z velikim občutkom za umetnost in znanost. Dekle se odlično razume z očetom, mati pa je neozdravljiva, priklenjena na posteljo. Očetov in dekličin svobodomiselni duh daje vzgibe za razplet in prekinitev zaroke, kije pravzaprav niti ni bilo, Luoisa pa se zaljubi v slikarskega vajenca Petra, ki »stažira« pri slikarju dekletovega portreta. Avtor je imenitno razgrnil pred mladega bralca družinske, socialne, verske, družbene razmere tedanjega časa. Roman Krila nad Delftom (prevedel Franjo Jamnik) bo v užitek tudi odraslim bralcem.
Prividi sreče avtorice Jane Frey (prevedla Alenka Veler) je naslovljena novost preverjene, odlične zbirke Odisej (urednik Vasja Cerar), ki že leta izhaja pri Mladinski knjigi. Glavna junakinja Marija pripoveduje o svojem življenju z drogami, ko je sestopila s smrtnega roba zasvojenosti, vendar verjetno s trajno posledico duševne motnje. Knjigo zelo, zelo priporočam mladim in odraslim bralcem. Marija je namreč edinka waldorf-skega učitelja in učiteljice glasbe in tudi sama obiskuje waldorfsko šolo. Zaradi občutka zavrženosti ob prihodu nove sošolke seže Marija po prvem ekstaziju ...
Tako pravi glavna junakinja iz romana (170 strani) Prividi sreče: Nikoli si nisem mislila, da bi se mi lahko zgodilo kaj takega. Mislim, saj nisem neumna. Ko sem bila stara 13 let, sem brala Otroke s postaje Zoo. Saj vsak ve, da so droge najhujše sranje. Toda kljub temu se je zgodilo. Zakaj je to doletelo ravno mene? Kaj je z mano? Včasih bi najraje kar pozabila, najraje bi preprosto vstala in se tega otresla, kakor se otrese moker pes, ki pride iz vode.
Oba, sicer vsebinsko in stilno različna romana za mlade bralce, govorita o ljubezni in odraščanju. Pravzaprav sta si svojstveno podobna, čeprav je med Louisino in Marijino zgodbo razlika skoraj 500 let.
Veselja z branjem želi
Liljana Klemenčič
Ptuj • Na obisku v Gimnaziji Ptuj
V prve letnike vpisali 218 dijakov
Letošnje šolsko leto so v Gimnaziji Ptuj, ki ima na svojih plečih že 135 let, proglasili za šolsko leto slovenskega jezika. Vsako leto izberejo eno temo, lansko leto je bilo posvečeno matematiki. Celotno šolsko leto bodo posvetili dogodkom v povezavi s slovenščino. Kot je povedala ravnateljica Melani Centrih, si bodo pri tem prizadevali za povezavo različnih strok.
Novo šolsko leto so v Gimnaziji Ptuj začeli z 854 dijaki, od tega 218 v prvih letnikih - evropskem, športnem in splošnih. Poučuje jih več kot 70 učiteljev, kadrovskih težav zaradi dobrega vpisa nimajo. V proste pedagoške ure uspešno vključujejo tudi učitelje od drugod, ki na svojih šolah nimajo dovolj ur. V tem šolskem letu imajo tudi šest pripravnikov, kar je velika pridobitev, hkrati pa tudi čast za šolo, da lahko ponudi delovna mesta, na katerih se usposabljajo mladi učitelji, ki sicer ne bi dobili priložnosti. Na šoli bodo ostali deset mesecev, ravnateljica pa je prepričana, da bodo ob pisanem dogajanju odnesli marsikaj, kar jim bodo koristilo pri njihovem bodočem delu.
Čeprav prostora ni nikoli dovolj, se v tem trenutku še ne srečujejo s prostorsko stisko. Priznavajo pa, da nimajo idealnega urnika: nekaj razredov začne pouk ob sedmi uri zjutraj, nekaj ga konča ob 16.40. Glavnina pouka pa poteka med osmo in trinajsto uro. Prizadevali so si, da bi bilo čim manj prostih ur za dijake, vendar ob pisanem predmetniku v športnih in evropskih oddelkih, četrti letniki z izbirnostjo, ki jo ponujajo v Gimnaziji, ni mogoče zagotoviti urnika, da bi lahko bil nekdo v šoli "samo" od osme do štirinajste ure. Svoje zahteva tudi raznolikost tujih jezikov, ki jih poučujejo, vendar kot poudarja ravnateljica, so vsi zelo strpni tudi zaradi rezultatov, ki jih dosegajo ptujski gimnazijci.
Pripravljajo se na različne projekte. V tem šolskem letu se jim izteka tretje leto projekta Commenius, nadaljevali bodo nekatere stare, uvajajajo pa tudi nove. Tematski teden slovenščine, ki ga bodo organizirali v decembru, sovpada
Foto: Črtomir Goznik
Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj: "Novo šolsko leto je v Gimnaziji Ptuj posvečeno slovenskemu jeziku."
z letošnjim letom kulture, ki ga je razglasilo ministrstvo za šolstvo in šport. Poklonili se bodo tudi 200. obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, spomnili Mozartovega leta, aktivno pa se bodo vključili tudi v projekt MO Ptuj za kandidaturo za kulturno prestolnico Evrope 2012. Tudi pri obeležitvi slovenskega kulturnega praznika se bodo povezale različne stroke.
V tem šolskem letu jih čaka tudi nekaj sprememb šolske zakonodaje, nadaljevali bodo s prenovo administrativnega in finančnega sistema, ki na organizacijskem in finančnem področju prinaša nekatere novosti.
Z začetkom novega šolskega leta so pričela veljati tudi hišna pravila Gimnazije Ptuj. Gre za skupek pravil, po katerih so v bistvu delali že več let. Zdaj so jih zapisali v en dokument, prej so jih imeli raz-tepene v posameznih pravilnikih, sicer pa pravila ne prinašajo večjih novosti. Zapisali
so le tisto, kar lahko izvajajo, kar je prinesla praksa.
Veliko se govori tudi o prenovi gimnazije, ki naj bi se začela s spremembami zakona o gimnaziji in s spremembami ter manjšimi posegi v učni načrt. Ravnatelji, ki so vse skupaj začeli, vztrajajo, da se pred prenovo najprej prečistijo učni načrti. Kot sedaj kaže, bodo največji delež nosile študijske skupine, kjer se bodo programi prečiščevali, zatem jih bodo dobile v roke posamezne predmetne skupine, v okviru . katerih se bodo lahko aktivno vključevali učitelji - praktiki.
V ptujski gimnaziji si že dlje časa prizadevajo, da bi dobili umetniški oddelek; v letošnjem letu prizadevanja nadaljujejo. Do konca septembra morajo oblikovati predlog za vpis za šolsko leto 2007/8. Problem lahko nastane zaradi same prenove gimnazije: če bo šla v smeri modularnega sistema, bodo šole dobile toliko avtonomije, da bodo
lahko razpisovale module. V tem primeru bodo v ptujski gimnaziji v prednosti, ker že vedo, kaj bodo počeli v teh modulih.
V obdobju, ko se je nova ptujska gimnazija umeščala v prostor ob Grajeni, kjer deluje že šesto leto, in še kasneje ob sami gradnji je bila zelo aktualna tudi gradnja športnega parka ob novem objektu in še prek potoka. Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih je povedala, da je gradnja športnega parka še vedno aktualna. V tej fazi je tako, da je za zemljišča, potrebna za njegovo ureditev, dokončan denacionalizacijski postopek. Temu sledi dedovanjski postopek, šele ko bo končan, lahko ponovno nastopi ministrstvo za šolstvo in šport, ki je pripravljeno sodelovati v projektu v določenih okvirih in z določenim namenom. Pripravljeno je odkupiti zemljišče, če bo projektu naklonjena tudi lokalna skupnost.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Da bo ob novi ptujski gimnaziji zrasel športni park, je veliko odvisno tako od države kot od lokalne skupnosti. Nanj čakajo najmanj šest let.
Jakob Emeršič
Je Ptujska knjiga resnično ptujska?
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Nekdanji ptujski dijak in poznejši profesor Ivan Vanek Šiftar (1919, Petanjci) s svojimi pesmimi Obiram orume-nele liste (1998) seže na Ptuj. Učitelj in dramatik Zmago Švajger (1910, Ptuj-1942) obdela z dramo Bič zemlje (1940) tukajšnjo zemljo.
Domačin in ptujski gimnazijec, ki je bil pozneje zaradi informbiroja preganjan, Franček Majcen (1921-u. po l. 2000) v spominski knjigi Tudi beseda je bila orožje (1969) začne prav s ptujsko gimnazijo. To omenja prav tako ptujski gimnazijec Franc Goličnik (1921, Pameče pri Slovenj Gradcu), ki je živel v mladosti v Zamušanih, v spominih Tvegana iskanja (1993) ter Cena spoznanj (1997). Na nek način je s Ptujem povezan tudi pisatelj Franček Bohanec (1923, Miklavž), omenimo le dela Stopa in reka (1993), Kanje: roman (1995), roman Razdrta gnezda (1995) idr., čeprav je pri njem vprašanje »ptujskosti«. Med ljudske pripovednike štejemo Ptujčana in opisovalca zlasti Haloz Jožeta Križančiča (1926, Vitna vas na Bizeljskem) v povestih Peščica zemlje (1964); Nad breznom (1997), V družbi vinske trte (2003) idr. Kmečke povesti (Studenec; Tako je to je pisal tudi France Slokan (r. 1906), Erna Meško (r. 1911) v povestih (Rada bi vam rada povedala, 1985; Še bi vam rada povedala, 1991 ) ali Marija Pučko - Švajncer s povestjo Mamika (1946).
Čeprav ne sodimo literarnosti po masovnosti del in pesniških zbirk, lahko to srečamo pri duhovniku Stanku Janežiču (1920, Pavlovski Vrh) in jih načrtno nekaj naštejem, saj izražajo po eni strani avtorjevo vpetost v domačo pokrajino, po drugi strani pa tak primer lahko pokaže nekak urednikov strah ali nazor pred odklanjanjem tako imenovanih »katoliških pesnikov ali pisateljev«, zato jih preprosto, če se le da, popolnoma zamolči: Krik iz Goric (1943); Iz oči v oči (1974), Besede in molk (2001), Božja obzorja: religiozne pesmi (1990), Gorice (1980), Izbrane pesmi (1993), Moja podoba (1962), Nove zarje (2000), Ravnovesje (1977), Romar s kitaro: pesmi (Trst 1951), Sončni šotori (1985), Slovenske žalostinke in hvalnice (1989), Sveta dežela: pesmi v prozi (1999), Tihe stopinje (1968), Večerno žarenje (1995), Med domom in svetom: novele (1994), Na razpotju: zgodbe iz študentskega življenja (1992), Tržaški obrazi: slike in zgodbe (1968), Zemlja in ljudje: zgodbe iz Prlekije (1981).
Med »novejše« lahko štejemo tukajšnjega, sedaj že pokojnega rojaka Vlada Peteršiča (roj. 1926, Dornava) v romanu Brazgotina (1969), ki se dogaja po vojni v neposredni ptujski okolici ali povesti Pokvarjenka (1996). Tudi duhovnika Jožeta Topolovca (roj. 1934, Žetale) in nekakega kmečko mestnega opisovalca zlasti Haloz štejemo v to skupino s povestmi Anika, Dobrenci; Košček raja (1992), Kdo je angel (1994), Profesor Vranc (1996); Pokošena trava (1997) idr. Novinar in pisatelj Franček Štefanec (1937, Sv. Trojica v Slovenskih Goricah) postavlja več svojih del v rodno okolico, tako Zlata ura: saga iz Sv. Trojice (1993), Sij nad reko (1997), V preddverju večnosti (1998).
Če govorim o spominskih delih, urednik še ni mogel poznati spominskega dela nekdanjega ptujskega profesorja Kajetana Gantarja Utrinki ugaslih sanj, ki je izšlo 2005 pri Slovenski matici in se močno dotika Ptuja. Tudi duhovnik in partizan Alojz Lasbaher (1914-1992) spregovori v svojem delu Moja protirevolucija (1995) o svojem partizanstvu in vstopu v duhovniško službo. V Tedniku so v letih 1974-1976 izhajali Frana Brumna Vojna in zločini: odlomki iz spominov Ptujčana, isto tudi Glušičevi Spomini na ptujske zapore ter večletne nadaljevanke urednika Franca Fiderška o vojnem in povojnem času na Ptuju in v okolici. Sem bi spadal tudi avtobiografski roman v francoščini Milana Pala - Forstneriča (1937, Bolečka vas, živi v Parizu) Stefan: réfuge de l'Est: roman autobiographique en trois tomes (1987). Tudi Franček Rudolf z romanom Odpiram mlin, zapiram mlin (1989) piše o ptujskem muzeju in njegovem ravnatelju, svojem dedku Francu Gu-milarju. Rajko Topolovec (1937, Kog pri Ormožu) pa se ukvarja v knjigah Pot do kruha (1998) in Kraj prišlekov (2002) s socialistično izgradnjo v povezavi z lastnimi doživetji, s Slovenskimi goricami ter Kidričevim.
Pisatelj, pesnik in urednik Ivan Cimerman (1938, Ptuj) kaj pogosto seže v svoji motiviki v rodno okolje, taki so na primer Dvodomci: novele in črtice (1991), Zeleni grebeni (1985), Slamnata vdova in še več novejših del. Adi Žunec (1942, Zavrč) se zanimivo spominja svoje mladosti v delu Otroštvo v Halozah (1992). Zdravnik Vladimir Auer (r. 1949, Ptuj) se v delu Pa osme mi je žal: spomini (1996) vrača v rodni Ptuj. Učiteljica Sonja Votolen (1956, Maribor) obdeluje tako v pesmih kot v prozi svojo apaško in drugo okolico (Malin, 1993; Pravica do sebe - Piščal, izpoved in pesmi, 1996).
Nadaljevanje prihodnjič
Sv. Jurij • Tiskovna konferenca Socialnih demokratov
Predstavili županske kandidate
V petek, 8. septembra, je v Jurovskem Dolu potekala tiskovna konferenca, ki jo je organizirala območna organizacija Socialnih demokratov Lenart, na njej pa so predstavili liste kandidatov in kandidate za župana.
Foto: ZS
Županska kandidatka v občini Sv. Jurij Marija Šauperl
Območno organizacijo SD Lenart sestavljajo štirje občinski odbori: Lenart, Sv. Trojica, Sv. Jurij in Cerkve-njak. Tiskovne konference se je udeležil tudi predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor in poudaril, da je poslanstvo stranke uresničiti cilje njihovega novega programa. Cilji so uresničitev temeljnih vrednot, v katerih je v središču posameznik in njegov odnos do človekove enakosti in dostojanstvenosti ter njegovo povezovanje s skupnostjo, s katero živi. Te temeljne vrednote so svoboda posameznika, solidarnost, varnost, pravičnost, zadovoljstvo, mir partnerstvo, sožitje z naravo, strpnost in tekmovalnost. »Naš cilj je povezati ljudi, skupine, organizacije, skupnosti, narode, vse, ki so pripravljeni služiti ideji dobrega. Torej naš cilj je verjeti v dobro - za ljudi in razvoj v času, v katerem živimo,« je zaključil govor predsednik stranke Borut Pahor.
Sledila je predstavitev županskih kandidatov. Najprej
Foto: ZS
Županski kandidat v občini Cerkvenjak Franc Bratkovič
se je predstavila kandidatka za županjo občine Lenart, zasebna zobozdravnica Sabina Markoli, ki pravi, da je prišel čas, ko se ne moremo več deliti na naše in vaše, na revne in bogate, na zaposlene in brezposelne. O svoji usodi moramo odločati sami, pa vendar tudi z občutkom do sočloveka. Prepričana je, da bo znala in zmogla, seveda s pomočjo volivcev, poskrbeti za izboljšanje kvalitete življenja ljudi v občini Lenart, brez političnih spletk, brez neracionalne porabe davkoplače-valskega denarja in s spoštovanjem ter s poštenostjo do vseh občank in občanov.
V novo nastali občini Sv. Trojica se bo za županski stolček na listi SD potegoval podjetnik Srečko Lešnik. Leta 1990 si je ustanovil podjetje Inter Gastro, d. o. o., leta 1992 pa je uspešno zaključil izobraževalni program specialističnega podiplomskega študija, šole mednarodnega marketinga EPF v Mariboru in si pridobil naziv mednarodni tržnik. Srečko se je odločil za
Stane Kovačič je povedal: »Gremo na zmago, zato ne bom kandidiral na nobeni listi za občinski svet. Za kandidaturo sem se odločil pred štirimi meseci, ko je referendum za novo občino Poljča-ne, v katero spadajo tudi Stu-denice, uspel. Takrat se je več kot 70 odstotkov krajanov odločilo za svojo občino in naša referendumska odločitev je bila ena najbolj prepričljivih v Sloveniji. Če Poljčane primerjamo z mestom Slovenska Bistrica, bi lahko govorili o
Foto: ZS
Županski kandidat v občini Sv. Trojica Srečko Lešnik
kandidaturo za župana pri Sv. Trojici s podporo SD, v kateri vidi mlade in novi zagon za vodstvo nove občine Sv. Trojica, zato je prepričan, da lahko z skupnim znanjem in izkušnjami veliko stori za novo občino.
V novo nastali občini Sv. Jurij se bo za župansko mesto potegovala Marija Šauperl, strokovna vodja Knjižnice Lenart. V program je zapisala, da se že leta zavzema za trajnostni razvoj svojega kraja, za ohranitev dediščine, čisto okolje, boljše možnosti mladih, boljši položaj žensk, večjo kvaliteto življenja, za kar je potrebno dodati nove razvojne možnosti, tudi nova vlaganja. Na listi med kandidati za svetnice in svetnike ima predvsem mlajše ljudi, ki želijo spremeniti življenje v kraju na boljše s sodelovanjem vseh ljudi, ne glede na strankarsko pripadnost. Pravi, da bo svoj kraj razvijala v moderno vas, ki bo ohranila
Foto: ZS
Županski kandidat v občini Lenart Sabina Markoli
značilne lepote Slovenskih goric, hkrati pa nudila boljše življenje vsem ljudem.
Za županski stolček v občini Cerkvenjak se bo potegoval Franc Bratkovič, ki
pravi, da občina Cerkvenjak ne potrebuje župana, ki bo veliko govoril, se hvalil za desetletje nazaj in nekaj let naprej, ampak bo predvsem nekaj naredil. Prizadeval si bo, da bodo občanke in občani seznanjeni z delom občine in bodo imeli možnost sooblikovati občinske programe. Kot župan pa bo ustanovil vaške odbore, saj je mnenja, da občina ne more biti samo župan in peščica svetnikov.
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi liste kandidatov za občinske svetnike in svetnice. Za svetniško mesto v občini Lenart se bodo potegovali Darinka Čobec, Darko Rebernik, Jure Toš, Evgenij Udiljak, Ivanka Breznik, Borut Meke, Lejla Alshammary, Ot-
mar Zorec, Petra Hameršak, Janez Kocbek, Štefan Ruis, Sonja Vogrin, Alojz Bezjak, Stanko Daks in Jože Krajnc. V občini Sv. Jurij so na listi Janez Verbošt, Cilka Weingerl, Maksimiljan Krautič, Drago Korošec, Lidija Ferk, Vlado Breznik, Marija Šauperl. V občini Sv. Trojica se bodo za svetniška mesta potegovali Danijel Tušek, Janko Šilak, Slavica Pavlič, Marija Budja, Dušan MAlek, Janko Golob, Jonko Herič in Jože Žel. V občini Cerkvenjak pa bodo listo Socialnih demokratov sestavljali: Franc Bratkovič, Gregor Hauser, Roman Lovrenčič, Franc Fekonja, Marijana Zorko, Andrej Halec, Vojko Gaj-šek in Milojka Fekonja.
Zmago Šalamun
Županski kandidati skupaj s predsednikom stranke
Cirkulane • Koalicija NSi in SDS
Poljčane • Znan prvi kandidat za župana
N.Si in SDS podporo Stanetu Kovačiču
Prvega kandidata za župana občine Poljčane sta predstavila območna odbora strank Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka, ki sta podprli neodvisnega kandidata Staneta Kovačiča (v tem mandatu je predsednik sveta krajevne skupnosti Poljčane in svetnik občine Slovenska Bistrica).
Skupni županski kandidat Janez Jurgec
Čeprav je Janez Jurgec svojo kandidaturo za župana nove občine Cirkulane že napovedal, sicer takrat zgolj s podporo svoje stranke SDS, se s podpisom koalicijske pogodbe zdaj predstavlja kot skupni kandidat dveh strank - SDS in NSi. Ugibanja o morebitni kandidaturi Danijela Polajžarja (NSi) so tako zaključena, saj je občinski odbor Nove Slovenije soglasno podprl kandidata SDS.
nazadovanju, vendar smo se kot krajevna skupnost občine Slovenska Bistrica vsa leta razvijali najhitreje. Želimo si še hitrejši razvoj, kar bomo zagotovo tudi dosegli, saj imamo vse ceste asfaltirane, vodovodno omrežje rešeno, dolgov ali kreditov pa krajevna skupnost nima.«
Po mnenju Kovačiča in strank, ki ga podpirajo, bo v novi občini zaposlenih pet do sedem ljudi, funkcija župana pa bo profesionalna.
Nap
»Prepričani smo, da združeni zmoremo več. To je naše osnovno vodilo. Pravzaprav pa je podpis koalicijske pogodbe tudi nekakšno priznanje za delo v prejšnjih letih pri snovanju občine Cirkula-ne. Zelo veliko ste prispevali k temu in ve se tudi, kdo je posameznik, ki je za to zaslužen,« je ob slavnostnem podpisu pogodbe povedal predsednik NSi Danijel Po-lajžer ter dodal: »Ravno zato se je Nova Slovenija odločila za podporo Janezu Jurgecu iz SDS kot skupnemu županskemu kandidatu.«
Predsednik OO SDS Cirku-lane Janez Jurgec pa je ob tej priložnosti povedal: »Nihče od nas v koaliciji ne gleda na novo občino Cirkulane drugače kot z veliko željo po uresničitvi vseh izzivov in
načrtov, ki nas čakajo v prihodnje. Radi bi dosegli raven razvitosti, kot si jo ljudje na tem območju, kjer živimo, zaslužimo. Naša koalicija naj bo vzgled povezovanja, ki ga bo naša občina vsekakor potrebovala. Potrebovala bo tudi veliko enotnosti, strpnosti in osebnega angažiranja vsakega posameznika, da se bo lahko realiziralo vse, kar vsi načrtujemo. Takšno stališče bo potrebno tudi pri vseh ostalih strankah. Zato v sodelovanje vabimo tudi katero od drugih strank! Tukaj lahko tudi povem, da ne gre za sklepanje kakršnih koli kupčij, gre preprosto za željo doseči skupno dobro za novo občino in predvsem tisti napredek, ki si ga vsi občani želimo brez kakršnih koli osebnih koristi.«
SM
Predsednika občinskih odborov - za NSi Danijel Polajžer (levo) in za SDS Janez Jurgec (desno) - sta v prisotnosti članov obeh strank podpisala koalicijsko pogodbo, s katero obe stranki podpirata skupnega kandidata za župana.
Foto: ZS
Rokomet
Ptujčanke ciljajo na drugo mesto
Stran 16
Kolesarstvo
Kvasina tretjič v zgodovino dirke
Stran 16
Judo
Znova velik uspeh ptujskega juda
Stran 17
Atletika
Obetaven podmladek AK Jeor Ptuj
Stran 17
Dejan Zavec
Novembra morda v Madison Square Gardnu Stran 19
Nogomet
Prva zmaga Ljudskega vrta v 1. ligi
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu!
RADIOPTUJ
tut ú^tíeiu
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 8. krog
Fantastičen preobrat v Celju!
CMC Publikum -Drava 3:3 (3:0)
STRELCI: 1:0 Brulc (2), 2:0 Čadikovski (15), 3:0 Beršnjak (28, iz 11-m), 3:1 Bošnjak (61), 3:2 Tiganj (63), 3:3 Tiganj (82)
DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Šterbal, Berko, Prejac (od 72. Kronaveter), Horvat, Drevenšek, Zečevič (od 46. Toplak), Gorinšek (od 55. Ke-lenc), Bošnjak, Tiganj. Trener: Dražen Besek
Pred težkim gostovanjem v Celju so imeli Ptujčani kar nekaj težav s sestavo ekipe: manjkali so Zilič (rdeči karton), Tre-nevski, Zajc (oba poškodbe) in Lunder (v disciplinskem postopku). Trener Dražen Besek se je odločil še za nekatere druge spremembe v moštvu: »Na klopi za rezervne igralce sem pustil Kelenca in Tisnikarja, ki sta na treningih kazala znake utrujenosti, Kronaveter pa je po poškodbi pripravljen za največ pol ure hitre igre.«
Tekma se je za ptujsko ekipo začela na najslabši možni način, saj so že v 2. minuti prejeli zadetek. V podobnem slogu so tudi nadaljevali in tako je bilo v 30 minuti že 3:0 za domačine, ob tem pa je bil izključen še Mitja Emeršič (bistveno prestrogo, saj je v gneči potisnil Beršnjaka, ki je hotel steči za žogo)! Nogometaši Drave so katastrofalno odigrali prvi polčas, bočna igralca Emeršič in Berko (»sodelovala« sta pri vseh treh zadetkih) nikakor nista znala zaustaviti napadalcev Publikuma, igralci zvezne vrste so bili premalo gibljivi in so puščali preveč prostora nasprotnikom, še tistih nekaj priložnosti za dosego zadetka (lep prodor Horvata v 10. minuti in poskus Drevenška
Kaj je odločilo tekmo v Celju?
Odločilni trenutek tekme je bila izključitev Toplaka in zadetek Bošnjaka nekaj minut za tem: Ptujčani so začutili priložnost in jo z zvrhano mero poguma tudi izkoristili, Celjani pa so delovali popolnoma izgubljeno. Trener Dražen Besek je o tem po tekmi povedal: »Ob polčasu sem igralcem v slačilnici rekel, da morajo poskušati zabiti gol, saj mi je vseeno, ali izgubimo 5:0 ali 3:0. Domačini so ob polčasu mislili, da so že zmagali, to pa se jim je na koncu maščevalo. Veliko smo tvegali, po doseženem zadetku pa so tudi igralci začeli verjeti v preobrat. Odlično je odigral Tiganj, naša mlada zvezna vrsta (Bošnjak, Horvat, Drevenšek, Kronaveter, Kelenc) pa je dokazala, da je sposobna hitre in natančne igre. Zelo moramo biti zadovoljni s to točko.«
V drugem polčasu je vrhunsko branil Dabanovič, ki je spravljal v obup domače napadalce, Šterbal je nekako uspel povezati zelo razredčeno obrambo, igralci na sredini pa so zelo lepo kombinirali in predvsem mnogo več tekli kot v prvem polčasu (nadomestiti so morali dva izključena igralca!). Za piko na i pa je poskrbel odlični Tiganj, ki je v napadu izvrstno podajal soigralcem, ko je bilo potrebno, pa je tudi sam zabil dva zadetka.
V zadnji minuti rednega dela se je izkazal Dabanovič, saj je s skrajnimi močmi ubranil močan strel Urbanča. V sodni-
kovem podaljšku je imel Rok še eno zrelo priložnost, a je na-streljal domačega vratarja.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Miljenko Bošnjak (Drava, beli dres) je v Celju zaigral od prve minute in upravičil zaupanje trenerja; dosegel je tudi prvi zadetek, naslednja dva je prispeval najboljši posameznik tekme Senad Tiganj.
z glavo v 34. minuti) pa so Ptuj-čani prelahko zapravili.
Ob polčasu je trener Besek namesto Zečeviča v igro poslal Tomaža Toplaka, kar pa ni zakrpalo lukenj v obrambi Drave; že v drugi minuti nadaljevanja je imel imenitno priložnost Hadžič, a je Dabanovič odlično branil. Nekoliko kasneje se je osmešil še Brulc, ki je zadel prečnik z vsega 3 metrov. V 55. minuti je v igro vstopil Kelenc, dve minuti kasneje pa je Drava na igrišču ostala le z devetimi igralci - sodnik je za prekršek na sredini igrišča spet (pre-)strogo izključil Toplaka. Po tej izključitvi s(m)o vsi v Celju pričakovali presahnitev Drave, zgodilo pa se je ravno nasprotno in spada že v domeno nemogočega. V pičlih dveh minu-
tah so nogometaši Drave dosegli dva zadetka, strelca sta bila Bošnjak in Tiganj. Prvi je lepo zadel s strelom po tleh, drugi pa je po pravi mojstrovini s petih metrov zabil žogo pod prečnik. Drava je tudi v nadaljevanju drugega polčasa igrala dobro in bila kljub dvema igralcema manj vsaj enakovreden
nasprotnik Celjanom. In nato še en šok za gledalce na stadionu Arena Petrol: Tiganj je lepo dobil žogo v prazen prostor in je v nadaljevanju akcije zadel za izenačenje na 3:3! Nekaj minut kasneje je samo malo manjkalo, da bi bila senzacija popolna. Kronaveter je lepo streljal, a mu je Mujčinovič strel ubranil.
Kako z Domžalami?
Tekma v Celju je poleg veselja prinesla trenerju Draženu Besku nove skrbi, saj je pred tekmo z Domžalami ostal brez dveh obrambnih igralcev: izključena sta bila Mitja Emeršič in Tomaž Toplak, tako da v soboto ne bosta mogla nastopiti. »Izmed obrambnih igralcem sta mi za tekmo z Domžalami ostala le še Šterbal in Berko. V ekipo se bo vrnil Zilič, upam, da tudi Trenevski. Šele pred tekmo bom videl, koga sploh imam na voljo in kako lahko sestavim ekipo. Poskušali bomo kar najbolje odigrati in tudi zmagati, zavedam pa se, da bo to izredno težko. Vsekakor bomo poskušali doseči zadetek več kot Domžalčani,« je pred tekmo z Domžalami povedal trener Drave.
PrvaLiga Telekom
Movcnijc
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 8. KROGA: Koper - Primorje 0:0, HiT Gorica - Bela krajina 1:4 (1:2), CMC Publikum - Drava 3:3 (3:0), Domžale - Factor 1:0 (1:0), Maribor -Nafta 1:3 (1:1).
1. DOMŽALE	8	7	1	0	15:5	22
2. PRIMORJE	8	5	2	1	14:7	17
3. DRAVA	8	4	1	3	15:11	13
4. HIT GORICA	8	3	3	2	13:9	12
5. NAFTA	8	3	1	4	9:12	10
6. KOPER	8	1	6	1	10:9	9
7. BELA KRAJINA	8	2	2	4	12:13	8
8. MARIBOR	8	2	2	4	10:13	8
9. CMC PUBLIKUM	8	1	3	4	10:15	6
10. FACTOR	8	1	1	6	6:20	4
PARI 9. KROGA: Primorje - HiT Gorica, Nafta - Koper, Factor - Maribor, Drava - Domžale, Bela krajina - CMC Publikum.
Nogomet • Z mag. Stankom Glažarjem o odločitvi MNZ Ptuj
Politika skozi stranska vrata v nogomet
Poraz slovenske nogometne reprezentance v kvalifikacijah za nastop na EP je očitno izbil sodu dno. Nezadovoljstvo s selektorjem Brankom Oblakom in sovražni odnos do predsednika NZ Slovenije Rudija Zavrla sicer nista nič novega. Ko sta ljubljanska in mariborska MNZ organizirala sestanek v Mariboru, je bilo jasno, da se bo naredilo vse za menjavo vodstva NZ Slovenije in selektorja. Zlati časi slovenskega reprezentančnega nogometa so mimo in reakcija je bila pričakovana. Nekateri nogometni funkcionarji in politiki, ki so zašli v nogometne vode iz takšnih ali drugačnih razlogov, ter nekateri naši »zlati fantje« so se odločili, da bodo poskušali naredili spremembe. Škoda je samo, da argumentov proti Zavrlu in Oblaku niso dovolj jasno predstavili že na lanskoletni volilni skupščini NZS. Ljubljanska in mariborska MNZ sta za spremembe, očitno
pa sami tega ne bosta mogli izvesti. Sedaj mrzlično iščeta zaveznike, saj jima za sklic izredne skupščine manjkajo glasovi še dveh MNZ (v Sloveniji jih je devet). Med njimi se je po raznih medijih omenjala tudi MNZ Ptuj. To je bilo dovolj razlogov, da smo predsednika MNZ Ptuj mag Stanka Glažarja poprosili za izjavo.
»Sklic redne seje Izvršnega odbora Medobčinske nogometne zveze Ptuj se predvideva v četrtek, 21. septembra. Na osnovi zadnjih dogodkov bo vsekakor na dnevnem redu tudi aktualna problematika delovanja Nogometne zveze Slovenije. V našem IO MNZ Ptuj je 13 predstavnikov športnih društev, ki se bodo do omenjene problematike opredelili na podlagi športnih in nikakor ne političnih kriterijev. Delo naše zveze je demokratično in sledi za-
danim smernicam za razvoj nogometne dejavnosti na širšem ptujskem območju.
Sam sem bil povabljen na sestanek s predsedniki MNZ-jev, vendar sem se opravičil, ker sem predhodno že imel dogovorjene obveznosti. O poteku dogodkov sem seznanjen in se strinjam, da so potrebne spremembe, vendar na osnovi argumentov in v skladu s predpisi. Menim, da je Nogometna zveza Slovenije ena najbolje organiziranih panožnih športnih zvez v Sloveniji in je v preteklosti dosegla izredne tekmovalne rezultate. Glede na velikost in nogometno razvitost naše države je bilo pričakovati tudi slabše rezultate. Ali je trenutno stanje v reprezentanci kaotično, bodo morali oceniti strokovnjaki. Vsi, ki si želimo spremembe, pa moramo imeti tudi jasno vi-
zijo in strategijo ter »ekipo«, ki jo bo pripravila in udejanjala za napredek nogometa. Smiselno je vključevanje »zlate generacije«, ki je veliko storila za promocijo naše države, vendar ji je potrebno najti ustrezno vlogo.«
Odločitev MNZ Ptuj bo torej jasna takrat, ko bodo zadevo dobro preučili. Za zamenjavo bi se verjetno našlo dovolj razlogov, vendar morajo biti predstavljeni širši javnosti, sam postopek pa mora biti izpeljan jasno in pregledno. Žalostno pri tej zadevi je to, da se je aktualna dnevna politika vmešala v nogomet, kar pa ni dobro. Lahko se tudi vprašamo, zakaj so klici po spremembah glasni sedaj in ne prej, ko bi slovenska reprezentanca lahko bolj mirno pričakala začetek kvalifikacij za nastop na EP. Očitno je šport na igrišču v tem primeru v drugem planu.
Danilo Klajnšek
Rokomet • ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Cilj je drugo mesto
V	soboto bodo tekmovanje v 1. SRL pričele tudi rokome-tašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj. Očitno je, da so se v klubu dobro pripravili na novo tekmovalno sezono tako v organizacijskem kot tudi v igralskem smislu.
V	klubu so se okrepili s tremi rokometašicami: reprezentančno vratarko Mišo Marinček, krožno napadalko Danijelo Volarevič in Kristino Mihič. Ob reprezentantkah iz Ptuja Mojci Derčar in Ani Mihaeli Ciori ter vseh drugih igralkah naj bi to bila zelo dobra zasedba. Seveda so s prihodom novink zrasle tudi ambicije tako v prvenstvu kakor tudi v nastopanju v evropskem pokalu EHF. Od športne direktorice Ines Černe smo izvedeli, da letos ne bodo imeli druge ekipe v 1. B SRL, ampak so raje okrepili delo z mladinkami in kadetinjami ter seveda mlajšimi selekcijami; v klubu namreč
vadi 130 mladih rokometašinj. Igralski kader članske ekipe pa sestavlja 19 igralk.
Trener Mišo Toplak je dejal: »V pripravljalnem obdobju so dekleta dobro delala. S prihodom treh okrepitev smo dobili tisto, kar smo želeli. Odigrali smo osem pripravljalnih tekem, zvečine z močnimi nasprotnicami, in na njih zabeležili ravno toliko zmag. Na teh tekmah smo v povprečju dosegli več kot 36 zadetkov, dobili pa 26, s čimer sem zadovoljen. Sicer pa želimo igrati hiter in atraktiven rokomet, če bomo to uspeli, bomo zmagovali, z zmagami pa dosegli visoko mesto na prvenstveni razpredelnici. Ciljamo na drugo mesto v slovenskem prvenstvu, v pokalu EHF pa ne mislimo odigrati samo enega kroga. Že v soboto bomo dali vse od sebe za prvi par točk.«
Reprezentantka Mojca Derčar je bila kratka: »Mislim, da
smo igralke začetek priprav zelo olajšale, saj smo prišle na vadbo dobro pripravljene in je bilo zato na treningih lažje. Vendar so treningi eno, tekme pa nekaj drugega. O naših ciljih pa je bilo že vse povedano!«
Nova sezona bo prinesla nekatere novosti za obiskovalce tekem: ena od teh bo simbolična vstopnina (500 SIT), pripravljajo klubsko himno in navijaško skupino. Za dobro vzdušje bodo dekleta na igrišču naredila vse, predvsem zmage pa seveda navijače privabljajo v dvorane.
Njihove sobotne nasprotnice niso ravno naivna ekipa, saj RK Žalec že dolga leta igra pomembno vlogo v 1. SRL. To bo tudi priložnost za predstavitev novih igralk, žal pa verjetno zraven ne bo Danijele Volare-vič zaradi administrativnih težav pri urejanju delovne vize.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so Boris Perger, Ines Černe Mlač, Mišo Toplak in Mojca Derčar predstavili potek priprav in cilje pred novo sezono v 1. slovenski rokometni ligi.
Kolesarstvo • Pogovor z Matijo Kvasino
Tretji zapis v zgodovino dirke
Matija Kvasina je eden izmed najboljših kolesarjev v ptujskem moštvu, specialist posebej, ko gre za težke dirke. 25-letni Zagrebčan je eden izmed velikih potencialov, bil pa je v prvi vrsti pomočnikov, ko so Ptujčani premikali mejnike rezultatov. S šestim mestom na zelo prestižni dirki Tour de l'Avenir, ki se je končala v nedeljo, je še enkrat dokazal svojo kvaliteto.
M. K.: »Z nastopom sem le delno zadovoljen, saj sem se želel uvrstiti med najboljše tri v skupnem seštevku, a mi na koncu ni uspelo. Sem pa vesel, da sem se enakovredno kosal z najboljšimi v tej izjemno močni konkurenci. Pokazal sem, da iz leta v leta lahko izboljšujem rezultate, kar je ohrabrujoče za prihodnost.«
Startali ste s petimi kolesarji, hitro ste izgubili še Ilešiča. Se je to na vašem končnem rezultatu kaj poznalo?
M. K.: »Že na startu smo imeli enega kolesarja manj, vendar ker tega nismo mogli popraviti, smo poskušali narediti največ s tem, kar imamo. Vsi smo dali od sebe maksimum, tudi Aldo,
a je na žalost dirko zapustil zelo zgodaj. Pričakovali smo, da bo zaradi težavnosti še kdo odstopil, vendar smo vsi zdržali. Imeli smo srečo, da smo jo odnesli brez poškodb, saj je bila dirka zelo dolga in tvegana, vsaj kar se padcev tiče. Ne morem reči, da je kdo odgovoren
Rokomet • 1. A SRL - moški
Celjanom še ena zvezdica?
Jutri se pričenja 16. izdaja slovenske rokometne elitne lige, kjer bosta izmed dvanajstih moštev na rokometnem zemljevidu Slovenije tudi predstavnika iz naše okolice, Jeruzalem in Velika Nedelja. Ormoža-ni letos ciljajo na uvrstitev med prvih šest oz. v ligo za prvaka, le dobre tri kilometre vstran pa Nedeljani računajo na obstanek v ligi.
1.	Celje PL - Izguba letošnjega naslova tako državnih kot pokalnih prvakov rokometnega kluba ob Savinji bi bila enaka senzaciji. Največja pridobitev "pivovarjev" je prihod trenerja Kasima Kamenice, ki je s trdo roko že ustvaril red v ekipi in prvi rezultati se že kažejo.
2.	Gorenje - Velenjčani so veliko izgubili z odhodom Ilića, Zrnića ter Podpečana. Ilića bosta letos poskušala nadoknaditi novinec Vuković in veteran Bedeković. Odhod Zrnića bo poskušal zapolniti ruski reprezentant Baškin. V golu bo družbo Skoku in Proštu delal danski vratar Sejer. Glavna sila Velenjčanov bosta letos "pivota" Mlakar in Oštir, ki sta pomembna člena tudi v obrambi. Adut "os" ostaja hitra igra, ki ji dirigira obetaven Luka Dobelšek.
3.	Gold Club - V Hrpeljah so si letos visoko postavili cilje: osvojitev naslova državnih prvakov in uvrstitev v četrtfinale Lige prvakov. Prav nastopi v Evropi bi lahko bili usodni za previsoke ambicije Hrpeljcev, ki so v svoje vrste privabili precejšnje število novih igralcev (Ivanović, Baran, Kevič, Di-
Foto: Črtomir Goznik
Lahko kdo zaustavi celjske rokometaše na poti do novega naslova državnih prvakov?

movski, Koražija, Erčulj).
4.	Cimos - Bogati Koprčani že leta naskakujejo vrh slovenske lige, a jim to nikakor ne uspe. Tudi letos bodo le s težavo ogrozili trio Celje - Gorenje - Gold Club. Na Bonifiki je trenersko delo prevzel bivši selektor Matjaž Tominec, kot veliko okrepitev so Primorci predstavili hrvaškega reprezentanta Buntiča. V klub je prispel nadarjeni krožni napadalec Ščurek, kar pa v Kopru veseli, je veliko število kvalitetnih domačih igralcev: brata Rapotec, Poklar, Vran, Jelovčan, Bombač.
5.	Jeruzalem - Hiter ritem igre in trdna obramba ostajata zaščiten znak "vinarjev" tudi v tej sezoni. Odhod Koražije in Belšaka bodo poskušali nadoknaditi Halilovič, Golčar, Ra-dujković, Turković, Sok. Ekipa je sestavljena iz mladih ter izkušenih rokometašev. Če bo trener Saša Prapotnik znal povezati vse niti v igri, lahko spet pričakujemo izjemne tekme in polno dvorano na Hardeku.
6.	Riko hiše - Moštvo iz Ribnice je spet sestavilo močno zasedbo, ki jo bo na igrišču vodil legenda ribniškega roko-
za moj dobri ali slabi rezultat, ker so vsi dali od sebe, kar je bilo v njihovih zmožnostih. Vsi so garali zame in za tak pristop sem jim zelo hvaležen.«
Kaj pomeni šesto mesto na tako prestižni dirki, kot je bila ta?
M. K.: »Mislim, da precej
podcenjujem svoje rezultate, pa tako tudi tega ne smatram kot velik uspeh. Vsi vemo, da v našem športu štejejo le zmage. Vendar mi je v veselje, da bom tretjič zapisan v zgodovino dirke.«
So po odličnem krono-metru, ko ste se prebili na šesto mesto, ambicije v skupnem seštevku narasle?
M. K.: »Pričakoval sem, da bom v kronometru nadoknadil precej zaostanka. Malo me je edino presenetilo, da so bili pred mano uvrščeni kolesarji, za katere sem mislil, da jih bom prehitel. Psihično je dober rezultat pozitivno vplival name, saj sem videl, da noge še vedno tečejo kot je treba.«
Kaj se je dogajalo zadnji dan?
M. K.: »Zadnji dan je bila borba od starta do cilja. Le najboljši so uspeli zdržati tako hiter tempo in preživeti tako za-
Matija Kvasina, KK Perutnina Ptuj
Kaj pričakujete od svetovnega prvenstva?
M. K.: »Nastopil bom na cestni dirki. Razmišljal sem tudi o kronometru, vendar sploh ne vem, zakaj sem to misel opustil. Poskušal bom uživati, kolikor se da, saj je to ena redkih priložnosti, ko dirkamo res z najboljšimi. Od nas se pričakuje, da damo vse od sebe, da predstavimo našo državo, in mislim, da ne bomo razočarali.«
hteven profil, saj smo prevozili deset vzponov s 4200 m višinske razlike. V nogah sem imel še precej svežine, vendar mi konkurenti niso pustili metra prednosti. Nekako na polovici dirke smo se odločili, da bi bilo boljše prihraniti nekaj moči in skušati obdržati to mesto, kot pa brezglavo napadati in mogoče ob koncu še kaj izgubiti. Kot se mi je zgodilo pred dvema letoma, da sem bil do zadnjega dneva drugi, nato pa padel na osmo.«
Kaj vas čaka do konca sezone?
M. K.: »Vozili bomo še na nekaj dirkah, najprej ta konec tedna na Češkem, drugi teden pa nas čaka svetovno prvenstvo, zagotovo najzahtevnejša dirka sezone. Mogoče bomo nato startali še na kakšni manjši dirki, v glavnem pa počasi zaključujemo.«
Sezona se že bliža koncu. Ste zadovoljni z letošnjimi rezultati?
M. K.: »Sezono zaključujem uspešneje kot kadarkoli prej, kar kažejo UCI točke. Vozil sem precej dirk in mislim, da sem pokazal določeno kvaliteto, ki je potrebna za dobre rezultate. Najbolj mi bodo v spominu ostale dirka v Schwarzwaldu v Nemčiji, po Sloveniji in na Kubi. Vedno pa je želja biti še boljši.«
UG
meta Tomaž Tomšič. V Ribnici se držijo tradicije, da jedro moštva sestavljajo domači fantje. Ekipa iz leta v leto napreduje, in če bo tako tudi letos, jih čaka uvrstitev v ligo za prvaka.
7.	Trimo - Trebanjci so zelo prevetrili svoje vrste. Izgubo organizatorja igre Ivančiča ter prvega strelca Ubožanke bo težko nadoknaditi. Eno izmed glavnih vlog pri Trimu bo imel Nedeljan, sedaj že izkušeni Robert Bezjak. Novinci v klubu so Pribak, Elezović, Cehte. Če jim bo pravočasno uspelo uigrati moštvo, se lahko nadejajo uvrstitve med prvih šest.
8.	Prevent - "Ježki" so po dolgem času le dojeli, da njihova strategija nakupov dragih tujcev ne pelje nikamor razen k slabim rezultatom in v bankrot. Letos bodo imeli eno najmlajših moštev v slovenski elitni ligi in pri tem bodo jedro ekipe tvorili domači igralci. Znali bi biti pozitivno presenečenje prvenstva.
9.	Rudar - Trboveljčani imajo v svojih vrstah najmlajšega trenerja lige - 29-letnega Uroša Drobniča. Ostali so brez Kisov-ca, Vidica, Podvršiča. Zaradi kratke klopi bodo težko ujeli ligo za prvaka.
10.	Slovan - Pred nekoč slovenskim velikanom je nova težka sezona, kjer bo glaven cilj, zagotoviti si obstanek v ligi. Ljubljančani so ostali brez Rezarja in Ščurka, v klub je prišel svojo rokometno pot zaključit Cvijič. Trener Boris Denič pravi, da do obstanka vodi le trdo delo. Bo to dovolj za obstanek?
11.	Sviš - Povratnik v 1. A ligo je v svoje vrste pripeljal nekaj izkušenih rokometašev, kot so Kukavica, Plazar, Bego-vič. Vrste je zapustil levoroki Burdian. "Sviški" bodo zelo neugodni na domačem igrišču. Vseeno si bodo s težavo priborili prvoligaško vstopnico za sezono 2007/08.
12.	Velika Nedelja - Pred vrati Nedeljanov je izjemno težka sezona. Da bo še težja, je povzročil odhod levorokega "bombarderja" Planinca in poškodba bivšega mladinskega reprezentanta Kukca, ki bo nared šele v drugem delu prvenstva. Največ težav bo tako Nedeljanom letos povzročala šibka zunanja linija. Sodeč po kakovosti ekipe, bi se lahko ponovilo leto 1993/94, ko so Nedeljani s štirimi točkami ekspresno zapustili slovensko rokometno elito.
Uroš Krstič
Foto: UG
Judo • Po mladinskem EP v Estoniji
Znova velik uspeh ptujskega juda
Talin (Estonija) 8.-10. 9. 2006. Na mladinskem EP so slovenski judoisti znova navdušili in poskrbeli za velik dosežek za naš judo in naš šport. Za veselje so ponovno poskrbeli v ptujskem taboru, saj je Lea Murko osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 78 kg.
Lea je že pred začetkom tekmovanja sodila v krog favori-tinj za medaljo, saj je v Estonijo prišla kot najvišje rangirana evropska mladinka z nastopanja na evropskih pokalih, svojo vlogo pa je več kot upravičila.
»Z Evropskega prvenstva se vračam s prečudovitimi vtisi. Tekmovanje je potekalo tri dni. V prvih dveh dneh so tekmovali judoisti v lažjih kategorijah, zadnji dan prvenstva pa je prišla na vrsto tudi moja kategorija, kjer sem imela šesto borbo po vrsti.
Prvo borbo sem imela z Da-rio Pogorzelc iz Poljske, s katero sem se letos že pomerila na zadnji tekmi v Jičinu na Češkem, ko sem bila v finalu prav z njo in sem jo premagala. Borba je trajala približno 15 sekund, saj sem tekmico presenetila že s prvo akcijo in sem zmagala z ipponom. V drugi borbi sem se pomerila z reprezentantko iz Velike Britanije Sally Con-way, s katero sem lani na EP v Zagrebu izgubila, kar pa sem ji tokrat vrnila in uspelo mi jo je premagati z ipponom v hitrih 25 sekundah.
V tretji borbi mi je nasproti stala Viktorija Denisenko iz Ukrajine, glavna favoritinja za zmago, saj sem letos na evropskem pokalu z njo že doživela poraz. Tokrat sem vedela, da jo lahko premagam, kar sem na nek način tudi pokazala, saj sem vodila za 2 yuki 5:0, ampak mi je na koncu zmanjkalo malo koncentracije, ki bi jo v tej
Lea Murko (desno) je na SP v Estoniji stala na stopničkah za zmagovalce.
borbi res potrebovala, in De-nisenkova mi je preprečila pot do finala, ki sem si ga po drugi borbi že zares želela. Nato sem imela dovolj časa, da se zberem pred borbo za medaljo za tretje mesto, in uspelo mi je spreobrniti misli v pozitivno stran za borbo proti Avstrijki Nadine Pichler. Ta borba je bila zelo napeta, saj se obe dobro poznava. Jaz sem v sredini borbe povedla z metom za wazari 7:0 in sem morala to visoko prednost tudi obdržati, kar pa tudi ni lahko. Zadnjih 12 sekund me je vrgla z nekoliko neugodnim metom, a sem se mu izmuznila v zadnjem trenutku. Pri tem sem začutila velike bolečine v hrbtu. Ko sem pogledala na semafor, sem videla, da je do
Lea Murko: »Vesela sem tretjega mesta, zavedam pa se, da bi se lahko povzela tudi na najvišjo stopničko, če bi le imela malo več sreče. Vsa zahvala za ta rezultat gre vsekakor mojemu trenerju in staršem ter ju-doistom in judoistkam našega kluba, da so me vzpodbujali na treningu tudi takrat, ko sem bila že čisto obupana, kar pa se zgodi tudi najboljšim.«
konca le še 12 sekund. Vstala sem se in se zavedala, da lahko dobim še dve kazni, če se samo branim, dobila sem samo eno kazen sedem sekund pred koncem, v zadnjih sekundah pa sem izvedla še en vstop in borbe je bilo konec. Zmaga je bila tukaj, je strnila svoje vtise Lea.
Vlado Čuš, Lein trener: »Naši judoisti so znova navdušili in poskrbeli za velik dosežek za slovenski judo in slovenski šport, še posebej pa za Ptuj. Lea je potrdila svojo dobro pripravljenost in motiviranost, ko gre za velike tekme. Sedaj bova nadaljevala intenzivne priprave na svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo v pričetku oktobra v Dominikanski republiki. Za rezultate, ki jih dosegajo ptujski judoisti, bi si v veliko slovenskih občinah z veseljem obli-zali prste, na Ptuju pa še vedno pričakujemo in si želimo več podpore odgovornih. Smo eni redkih, ki se potegujemo tudi za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu.«
Sebi Kolednik
Atletika • DP za pionirje
Obetaven podmladek AK Keor Ptuj
V	soboto in v nedeljo so se v Ljubljani na državnem prvenstvu pomerili pionirji v vseh treh starostnih kategorijah do 12 let (U12), do 14 let (U14) in do 16 let (U16). Nastopilo je čez 500 mladih atletov iz več kot tridesetih slovenskih klubov, med njimi pa so vidno vlogo odigrali tudi člani Atletskega kluba Keor Ptuj. Kratka statistika: 19 ptujskih atletov in atletinj je v 37 nastopih osvojilo 5 medalj in še 12 uvrstitev do šestega mesta.
Med najmlajšimi (U12) je Mark Drevenšek postal državni prvak v teku na 300 metrov (46,89 sekunde), za nameček pa je na 60 metrov (8,98 sekunde) osvojil še srebrno odličje. Melani Hentak se je za las izmuznila kolajna v metu žogice (36,21 metra), na šesto mesto pa se je uvrstila Tanja Nahberger na 300 metrov (50,82 sekunde).
V	naslednji kategoriji (U14) se je izkazal Goran Emeršič z drugim mestom v teku na 60 metrov z ovirami (10,25 sekunde), k temu pa je dodal še šesto mesto v metu 250-gramske žogice, ki je pristala pri 57,28 metra.
Največjo težo imajo rezultati in uvrstitve v najstarejši
kategoriji pionirjev (U16), kjer ima ptujska atletika ponovno državnega prvaka, s tem pa se
nadaljuje tradicija zadnjih let. Letos je takšen dosežek uspel Nini Zupanič v troskoku, kjer
je z osebnim rekordom 10,60 metra svoje tekmice preskočila za pol metra. Mesto na zmagovalnih stopničkah si je na 300 metrov pritekla tudi Urška Škerget, ki je najboljši čas sezone (42,15 sekunde) odtekla na najpomembnejšem tekmovanju, k temu pa je dodala še peto mesto na enaki razdalji z ovirami (47,72 sekunde). Omeniti velja še četrti mesti Žive Sabo v skoku v višino (150 centimetrov) in Petra Dobnika na 300 metrov z ovirami (44,18 sekunde). Na 3000 metrov si je Maja Veselič pritekla peto mesto, njena klubska kolegica Ana Brajkovič pa šesto. V štafetnem teku 4 x 100 metrov so dekleta prečkale ciljno črto kot četrte, na 4 x 300 metrov pa kot pete.
Za uspehe ptujskega atletskega podmladka gre največ zaslug pripisati Alešu Bezjaku, ki je trener mlajših kategorij, nič manj pa Gorazdu Rajher-ju in Francu Ivančiču.
UE
KEOR
Nina Zupanič je postala državna prvakinja v troskoku.

Kolesarstvo • Pred SP
Generalka na Češkem
Miholjevič (levo) že ima svoje mesto v reprezentanci Hrvaške, Gol-čer se v Sloveniji zanj še bori.
Kolesarji so tik pred viškom drugega dela sezone, saj je prihodnji teden na sporedu svetovno prvenstvo v avstrijskem Salzburgu. Šele v zadnjem trenutku slovenski selektor Martin Hvastija zaključuje spisek udeležencev. V ta namen se moštvo Perutnine Ptuj odpravlja na Češko, kjer bodo v nedeljo nastopili na 262 km dolgi progi od Prage do Karlovih Va-rov in nazaj do prestolnice.
»Gre za klasiko. Dirka ni kategorizirana. Dobili smo povabilo, hkrati pa nam pride prav za pripravo, saj je tako dolga tudi dirka za Svetovno prvenstvo. Nastopili bomo z našimi in hrvaškimi reprezentanti ter kolesarji, ki so nastopili na dirki Tour de l'Avenir.« je pred odhodom dejal Hvastija, ki je hkrati športni direktor v ptujskem moštvu.
Na dirki bodo od Ptujčanov nastopili Kristjan Đurasek, Andrej Omulec, trojica hrvaških reprezentantov za svetovno prvenstvo (Matija Kvasina, Rado Rogina in Hrvoje Miholjevič)
Kolesarstvo
ter slovenski reprezentanti Borut Božič, Matej Stare in Jure Golčer. »Božič je že zanesljiv potnik v Salzburg. Na cestni dirki bodo nastopili še Janez Brajkovič, Uroš Murn, Gorazd Štangelj ter Tadej Valjavec. Odločam se še za šestega potnika, izbiram pa med Mugerlijem, Fajtom ter Golčerjem in Sta-retom, izključno na podlagi rezultata ta konec tedna,« je še dejal selektor.
V kronometru bosta v kategoriji Elite nastopila Janez Brajkovič, ki trenutno odlična nastopa na španski Vuelti, ter specialist za vožnjo na čas iz ptujskega moštva Gregor Gaz-voda.
Manj skrbi ima Hvastija z izbiro reprezentantov do 23 let. Ekipo je določil prejšnji teden, takoj po odstopu Alda Ina Ile-šiča v Franciji. Na cestni preizkušnji bo nastopila peterica: Simon Špilak, Miha Švab (oba Adria Mobil), Vladimir Kerkez, Grega Bole (oba Sava) ter Jure Kocjan (Radenska Powerbar).
UG
Uspešen nastop v Avstriji
V soboto, 9. septembra, je v Zwaring-Polsu pri Kainachu v Avstriji potekala 12- in 24-urna dirka "Kainachtal Trophy 2006". Na njej so sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Nemčije in Slovenije, od amaterjev do pravih ekstremnih kolesarjev.
Na 12-urni dirki je sodelovalo 61 tekmovalcev posameznikov in 24 ekip, med katerimi sta bila tudi Ptujčana Ivan Rogelj in Dean Žitnik, člana KD Euro-bike Špica. Zelo vesela sta bila doseženega rezultata, uradno prevoženih 356,4 oz. 369,6 kilometra, kar je bilo dovolj za 35. oziroma 29. mesto. Za-
nimivo je, da je bil Ivan tretji najstarejši udeleženec in bi v svoji kategoriji, če bi jih bilo več, brez težav zmagal. Omenimo še, da ju je v zadnjem delu dirke poleg Vlada, ki jima je pomagal celo dirko, prišlo vzpodbujat 15 kolesarskih prijateljev s Ptuja, ki so jima vlili dodatnih moči.
Na 24-urni dirki je startalo 23 tekmovalcev in 12 ekip, zmagal pa je znan slovenski ekstremni kolesar Marko Baloh (drugi z letošnjega RAAM-a in svetovni rekorder - skupaj z Juretom Robičem - v vožnji na 24 ur).
DK
Ekipa KD Eurobike Špica, ki je nastopala v Avstriji
Foto: UG
Foto: UE
Tenis • Pred zaključkom ligaških tekmovanj
Športni napovednik
V Portorožu tudi močna ptujska delegacija
Naslednji teden se bo na igriščih ŠRC Marina v Portorožu odvijal turnir serije WTA z nagradnim skladom 145.000 dolarjev. To je največji teniški dogodek v Sloveniji, s svojim nastopom pa ga bo začinila tudi najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik. Le-ta je na zadnjem letošnjem turnirju za grand slam pokazala odlično formo: med posameznicami se je v New Yorku uvrstila najvišje doslej, v 3. krogu jo je v tesnem obračunu premagala Američanka Lindsay Davenport. Še boljše je »Kata« nastopala med dvojicami, kjer se je v paru z Rusinjo Dinaro Safino uvrstila celo v finale!
V istem terminu (od 18. do 24. 9 ) se bosta na slovenski
Katarina Srebotnik je trenutno na 24. mestu svetovne teniške lestvice med posameznicami in na 7. mestu med dvojicami; na WTA turnirju v Portorožu bo 1. nosilka.
obali v sklepnih obračunih (play-offu) pomerili tudi naj-
boljši slovenski ženski ekipi po rednem delu tekmovanja; to sta
letos TK Nes Ptuj in ŽTK Maribor. Le-ti bosta svoje zaključne boje odigrali zadnji dan turnirja, v nedeljo, 24. septembra.
Še nekoliko prej, v četrtek in petek, se bodo v Portorožu predstavili ptujski naraščajniki. Mešana ekipa fantov in deklet do 12 leta starosti se je namreč prav tako uvrstila na zaključni turnir najboljših štirih ekip rednega dela tekmovanja! To bo za ptujski teniški klub torej eden od vrhuncev sezone, čeprav so že z uvrstitvijo v Portorož presegli letošnje načrte.
Več o pričakovanjih pred zaključkom pa v naslednji številki Štajerskega tednika.
JM
Nogomet • 1. SŽL, 1. SML, 1. SKL, U-14, 2. SML, 2. SKL
Prva zmaga Ljudskega vrta v 1. ligi!
l.SŽNL
REZULTATI 3. KROGA: ŽNK Ljudski vrt - Maribor 5:3, Kamen Jerič -Senožeti Vode 2:0, Slovan - Slovenj Gradec 0:2, Pomurje - Krka 2:1
1. POMURJE	3	3	0 0	50:1	9
2. SLOV. GRADEC	3	3	0 0	10:1	9
3. KAMEN JERIČ	3	2	0 1	16:2	6
4. KRKA	2	1	0 1	3:2	3
5. SLOVAN	2	1	0 1	2:3	3
6. LJUDSKI VRT	3	1	0 2	5:33	3
7. SENOŽETI VODE 3		0	0 3	2:7	0
8. MARIBOR	3	0	0 3	3:42	0
ZNK LJUDSKI VRT -MARIBOR 5:3 (3:3)
STRELKE: 0:1 Kovačičeva (7), 1:1 Cafutova (10), 1:2 Kovačičeva (15), 1:3 Kovačičeva (23), 2:3 B. To-polovec (36), 3:3 Ljubčeva (38), 4:3 D. Topolovec (76), 5:3 D. Topolovec (80)
ZnK ljudski VRT: U. Arnuš, Korenova, Trafelova, Skazova, L. Arnuš, Pihlerjeva, Šmintičeva (od 46. Muhičeva), Ljubčeva, (D. Topolovec), N. Topolovec, Cafutova, Breznikova. Trener: Miro Zorčič.
Tretji krog v 1. ženski nogometni ligi je prinesel tudi prvo zmago za mlade ptujske nogometašinje ŽNK Ljudski vrt. Po dveh zaporednih porazih na dveh gostovanjih so Ptujčanke gostile ekipo iz Maribora in bile uspešne ter si priigrale prvo zmago v članski konkurenci. Zmagale so z boljšo igro v drugem polčasu, ko so nadigrale svoje nasprotnice iz Maribora.
Katarina Rozman
1. SML IN 1.SKL
V torek popoldne so mladinci in kadeti Aluminija iz Kidričevega gostovali pri sovrstnikih iz Ljubljane, Factorju, in doživeli dva poraza. Najprej so nastopili kadeti Aluminija, ki so z zadetkom Sergeja Krajnca celo povedli, nato pa v nadaljevanju naredili preveč napak in prepričljivo izgubili. Podobno usodo so doživeli kasneje še mladinci.
1. SML: FACTOR - ALUMINIJ 3:1 (2:0)
Strelec za Aluminij: Rotman.
ALUMINIJ: Klemenčič, Lah (Miha Lešnik), Krauthaker, Hojski, Isufi, Te-ment, Miha Lešnik, Jevšinek (Soto-šek), Ljatifi (Majcen), Bečiri, Rotman. Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL: FACTOR - ALUMINIJ 5:1 (3:1)
Strelec za Aluminij: S. Krajnc.
ALUMINIJ: Medved, Rešek (Ro-bar), S. Krajnc (Kamenšek), Dirnbek, Lončarič (Mlakar), Delamea, Pislak, Meznarič, Kurež (Kouter), Milec,
Foto: Stankec Kozel
Igralke Znk Ljudski vrt so v 3. krogu 1. ženske nogometne lige premagale Mariborčanke in tako zabeležile prvo zmago v prvoligaški konkurenci (na sliki v rumenem dresu je Nina Cafuta).
Emeršič (Pečnik). Trener: Primož Gorše.
2. SML - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Mura 05
-	NŠ Poli Drava 2:1, Nafta - Šmarje pri Jelšah 7:1, Nissan Ferk Jarenina
-	Slovenj Gradec 5:0, Pohorje - Get Power Šampion 1:1, Šmartno 1928
-	Krško 1:0, Zreče - Bistrica 3:1, Malečnik - Ljutomer 5:1
1. MURA 05 5	5	0	0	11:2	15
2. NAFTA 5	4	1	0	13:2	13
3. G. P. ŠAMPION 5	3	2	0	8:5	11
4. NŠ POLI DRAVA 5	3	0	2	18:6	9
5. ŠMARTNO 1928 5	3	0	2	9:4	9
6. FERK JARENINA 5	3	0	2	11:7	9
7. ZREČE 5	3	0	2	8:8	9
8. POHORJE 5	2	1	2	9:13	7
9. MALEČNIK 5	2	0	3	15:11	6
10. ŠMARJE PRI J. 5	2	0	3	11:14	6
11. KRŠKO 5	1	1	3	9:9	4
12. BISTRICA 5	1	1	3	6:10	3
13. LJUTOMER 5	0	0	5	4:19	0
14. SLOV. GRADEC 5	0	0	5	0:24	0
MURA 05 - NS POLI DRAVA 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Bernjak (48), 2:0 Cifer (72), 2:1 Novak (83)
nS poli DRAVA: Vesenjak, Po-žegar, Antolič, Belšak, Druzovič, Štiberc, Čeh, Klajderič (Turkuš), Novak, Vrabl, Zagoršek. Trener: Miran Emeršič.
2. SKL - VZHOD
REZULTATI 5. KROGA: Mura 05 - NŠ Poli Drava 6:0, Nafta - Šmarje
pri Jelšah 2:1, Pohorje - Get Power Šampion 1:3, Šmartno 1928 - Krško 0:1, Zreče - Bistrica 0:2, Nissan Ferk Jarenina - Slovenj Gradec 11:1, Malečnik - Ljutomer 1:3
1.	MURA 05 5
2.	NAFTA 5
3.	FERKJARENINA5
4.	POHORJE 5
5.	LJUTOMER 5
6.	KRŠKO 5
7.	BISTRICA 5
8.	NŠ POLI DRAVA 5
9.	G. P. ŠAMPION 5
10.	ŠMARJE PRI J. 5
11.	MALEČNIK 5
12.	ŠMARTNO 5
13.	ZREČE 5
14.	SLOV. GRADEC 5
MURA 05 - nS POLI DRAVA
6:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Krajnc (24), 2:0 Krajnc (27), 3:0 Kreft (43), 4:0 Kon-trec (54), 5:0 Pavel (60), 6:0 Kontrec (80)
_ nS^POLI DRAVA: Horvat, Brumen, Čuš (Šegula), Fekonja, Matija Krajnc (Jazbec), Roškar, Vinkovič, D. Krajnc, Fijan (Drevenšek), Gril (Kozel), Martin Krajnc (Hauptman). Trener: Damjan Vogrinec.
5	0	0	25:0	15
4	0	1	22:9	12
3	2	0	20:6	9
3	0	2	14:6	9
3	0	2	7:7	9
3	0	2	6.9	9
2	2	1	7:6	8
2	1	2	10:10	7
2	1	2	9.9	7
1	2	2	9:12	5
1	1	3	11:13	4
1	0	4	4.17	3
0	1	4	3:13	1
0	0	5	2:30	0
18:1	13
21:3	12
13:3	10
4:8	9
10:15	9
12:5	8
5:2	8
12:5	7
5:8	7
6:8	5
4:13	3
2:12	3
5:16	3
2:19	0
LIGA U 14
REZULTATI 5. KROGA: NŠ Poli Drava- Bistrica 8:0, Aluminij - Rudar Velenje 1:0, Get Power Šampion - Dravograd 1:1, Ljutomer Oxigen -Maribor 0:6, Le coq Sportif - Mura
05 0:5, Železničar - Nafta 5:3, Radgona - CMC Publikum 1:1
1.	CMC PUBLIKUM 5	4 1	1
2.	MARIBOR 5	4 0	1
3.	MURA 05 5	3 1	1
4.	ALUMINIJ 5	3 0	2
5.	ŽELEZNIČAR 5	3 0	2
6.	NŠ POLI DRAVA 5	2 2	1
7.	RUDAR VELENJE 5	2 2	1
8.	DRAVOGRAD 5	2 1	2
9.	G. P. ŠAMPION 5	2 1	2
10.	RADGONA 5 1	2	2
11.	LJUTOMER OX. 5 1	0	4
12.	L. C. SPORTIF 4 1	0	3
13.	NAFTA 4 1	0	3
14.	BISTRICA 5 0	0	5
NŠ POLI DRAVA - BISTRICA
8:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Matjašič (7), 2:0 Matjašič (10), 3:0 Serdinšek (18), 4:0 Goričan (21), 5:0 Horvat (42), 6:0 Skurjeni (47), 7:0 Skurjeni (54), 8:0 Ostroško (64)
NŠ POLI DRAVA: Šegula, Pauko (Topolovec), Roškar, Ostroško, Per-nek (Simonič), Perger (Skurjeni), Goričan (Muršec), Matjašič (Stanič), Lju-bec, Horvat. Trener: Miran Ljubec.
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE
1:0(0:0) STRELEC: 1:0 Šket (65) ALUMINIJ: Valentan, Rumež, Koren (Babšek), Stoilkovič, Rogina, Šket, Dovečar (Cesar), Vindiš, Sitar (Sitar), Perger, Čeh. Trener: Simon Vidovič.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA 16.30: Drava - Domžale, Nafta - Koper; NEDELJA 16.30: Factor - Maribor, Primorje - HIT Gorica, Bela krajina
-	CMC Publikum
2.	SLOVENSK NOGOMETNA LIGA
PARI 6,. KROGA - SOBOTA 18.00: Rudar Velenje - Krško; NEDELJA 16.00: Aluminij - Bonifika, Dravinja Duol - Mura 05, Triglav - Tinec Šenčur, Zagorje - Livar
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA- SOBOTA 14.00: Črenšovci - Paloma; SOBOTA 16.30: Zavrč - Tehnostroj Veržej, Tišina - Stojnci, Kovinar Štore - Pohorje, Malečnik - Železničar, MU Šentjur - Odranci, Šmarje pri Jelšah - Koroška Dravograd
STAJERSKA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA 16.30: Šoštanj - Peca, Mons Claudius
-	Oplotnica, Tehnotim Pesnica - Get Power Šampion, Zreče - Šentlj Jarenina, Gerečja vas Unukšped - Rogaška; NEDELJA 16.30: Šmartno 1928 - Jurovski Dol, Holermuos Ormož - Bistrica
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA 16.30: Gorišnica - Markovci; NEDELJA 10.30: Videm - Cirkulane, Mark 69 Rogoznica - Hajdina, Skorba - Apače; NEDELJA 16.30: Bukovci - Podvinci, Dornava - Boč
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA 16.30: Leskovec - Lovrenc, Zgornja Pol-skava - Pragersko, Tržec - Središče, Spodnja Polskava- Grajena; NEDELJA 10.30: Hajdoše - Podlehnik
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA: PARI 3. KROGA - PETEK 17.00: Lovrenc - Boč, Skorba - Zgornja Polskava, Apače - Hajdina, Pragersko - Prepolje
VZHODNA SKUPINA: PARI 3. KROGA - PETEK 17.00: Grajena - Stojnci, Gorišnica - Tržec, Savaria Rogoznica - Leskovec. Odigrano včeraj: Ormož - Markovci.
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
6. KROG: NŠ Poli Drava - Malečnik (sobota 13.00)
2. SLOVENSKA KADTSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
6. KROG: NŠ Poli Drava - Malečnik (sobota 11.00)
LIGA - U14
6. KROG: Železničar - NŠ Poli Drava (sobota 11.00), CMC Publikum
-	Aluminij (sobota 16.30)
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA 18.00: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško; SOBOTA 20.00: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje, Trimo Trebnje - Gorenje, Ribnica Riko hiše - Prevent, Cimos Koper - Slovan, Sviš - Gold club
1.	A SLOVENSKA ZENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA 19.00: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec, Krim Mercator - Olimpija, Izola - Škofja Loka KSI, Celjske mesnine
-	Europrodukt Brežice, Inna Dolgun - Kočevje, Zagorje - Krka.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
PARI 1. KROGA: Drava - Lent ( sobota 17.30 v Deta centru na Ptuju), Rudnik - Konstruktor, Litija - Konjice, Šoštanj - Rudar, Miklavž - Pivovarna LAŠKO
ODBOJKA NA MIVKI
TURNIR V GEREČJI VASI
Športno društvo Gerečja vas bo v soboto ob 11. uri organizator turnirja v odbojki na mivki. Nastopile bodo mešane ekipe (2 moška in 1 ženska ali obratno). Dodatne informacije: 041 850-860 (Maja Ornik).
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
3.	mednarodni 24-urni strelski maraton
Strelski klub Brežice prireja v soboto, 16. septembra, ob 9.30 v dvorani Mladinskega centra Brežice 3. mednarodni 24-urni strelski maraton za Guinnessovo knjigo rekordov. Zaključek tekmovanja z razglasitvijo rezultatov bo v nedeljo, 17. septembra, ob 10.15. Lani sta na tem atraktivnem tekmovanju slavila brata Boštjan in Simon Simonič iz Kidričevega, ki sta dosegla 13489 krogov (povprečna vrednost 9,30 kroga). Letos se bo Boštjanu pri streljanju pridružil Cveto Ljubič (oba SK Kidričevo).
Tekmovanje bo letos prvič dobilo mednarodno obeležje (nastopila bo tudi hrvaška dvojica), strelci pa bodo streljali na elektronske tarče, projekcije katerih bodo obiskovalci lahko spremljali na velikih zaslonih. Pravila določajo, da streljajo dvojice nepretrgoma 24 ur, pri čemer se posamezna člana dvojice na strelskem mestu zamenjata vsako polno uro; medtem ko eden strelja, se drugi pripravlja na nastop oz. počiva. V eni uri streljanja sme posameznik oddati največ 60 strelov. Izjema je zadnja tekmovalna ura, ko tekmovalec odda 70 strelov. Dodatne informacije: 031-394-084 (Robert Ferenčak).
Simeon Gonc
Boks • Na treningu z Dejanom Zavcem
Novembra v slovitem Madison Square Gardnu?
Že kar nekaj časa je minilo od podpisa sanjske pogodbe našega profesionalnega boksarja Dejana Zavca z najbolj znanim ameriškim boksarskim managerjem Donom Kingom. Dejan se je v Slovenijo vrnil navdušen nad razmerami v Floridi, kjer se je mudil nekaj dni.
»Še vedno sem poln vtisov iz Amerike, bilo je zares nepozabno. Ko sem vstopil v avlo stavbe kluba, me je ta še najbolj spominjala na borzo: velika dvorana, pregrajena z nizkimi pregradami, kjer je množica ljudi praktično venomer telefonirala. Pozneje so mi pojasnili, da se vsi ti ljudje uslužbenci kluba in skrbijo za vse, kar spremlja boksarske dvoboje,« je začel Dejan. »Še posebej sem zadovoljen z novim trenerjem, ki je Kubanec, med drugim je treniral tudi legendarnega Felixa Savona in rusko reprezentanco. Že samo dejstvo, da so ga povabili v Rusijo, ki ima poznano odlično šolo boksa, je dovolj zgovoren podatek, za kakšnega strokovnjaka gre.«
Sodelovanje med njima bo podobno tistemu, ki ga je imel Dejan v prejšnjem klubu (SES - Nemčija); začetni del treningov bo opravil v Sloveniji, zaključni del pa v ZDA.
»Kar se tiče termina priprav, ostane vse praktično enako,
Dejan se na treningih večkrat pomeri tudi s precej težjimi nasprotniki.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Jagarinec je nepogrešljiva oseba pri treningih Dejana Zavca; na posnetku sta med vajo v fitnes studio Fit 2000.
Foto: Črtomir Goznik
Takole Dejan začne trening; ogrevanje na stezi ni med njegovimi najljubšimi opravili.
nekatere razlike bodo samo prav, ki je trajala približno šest v načinu treninga. Sedaj sem tednov. To je faza pridobivanja praktično končal prvo fazo pri- fizične kondicije in predstavlja
temelj za vse nadaljnje treninge. S Tomijem Jagarincem sva veliko delala v fitnesu, poudarek pa je bil na tekih, tako da sva dnevno pretekla približno 10 kilometrov. Ta faza je že zaključena, sedaj smo že v drugi, kjer je poudarek na moči in eksplozivnosti. Dodala sva že nove elemente vadbe: boksarska vreča, uteži, treningi s sparing partnerji v ringu ... Vse to počnemo na Ptuju in v Slovenski Bistrici, specialne treninge boksarske tehnike in taktike pa opravljam v Mariboru, pri Tomažu Baradi.«
Tomi Jagarinec, ki z Deja-
nom uspešno sodeluje že več let, je ob tem dodal: »Na videz zgleda, kot da treningi za povečanje moči in eksplozivnosti v fitnesu niso naporni, vendar je potrebno natančno poznati in upoštevati dogajanja v telesu: telo po takšnem naporu (Dejan sunkovito dviguje v različnih položajih tudi do 80 kg uteži) nujno potrebuje počitek, skoraj vsak dan tudi masažo. Vaje se bodo postopoma še stopnjevale, morava pa seveda upoštevati rahlo poškodbo mišice na nogi, čeprav zaenkrat to pri treningih ne predstavlja ovire.«
Dejan se torej pridno pri-
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa, ki je opravila trening v Ringu
Peter Tadič
Športne novičke
KEGLJANJE / Optimistično v novo sezono
Kegljači ptujske Drave so v minuli sezoni dosegli največji klubski uspeh, ko so osvojili prvo mesto v 3. SKL ter se tako zvrstili v 2. slovensko keglja-ško ligo - vzhod. Dolgo časa so čakali na ta trenutek in ga na koncu tudi dočakali.
Ptujčani so vadbo pričeli 1. avgusta pod vodstvom trenerja Janeza Podgorška. Odigrali so dve pripravljalni tekmi ter se udeležili močnega kegljaškega turnirja na Madžarskem.
Ponavadi, ko se ekipe uvrstijo v višji rang tekmovanja, posežejo po okrepitvah, vendar pri KK Drava ni bilo tako. V močni konkurenci se bodo preizkušali s kadrom, ki je bil uspešen v minuli sezoni. Njihova velika želja je, da bi že v tej sezoni poizkušali biti blizu vrha. Vsekakor je dobro, da imajo ambicije po napredovanju in dokazovanju. Sicer pa bodo ljubitelji kegljanja že to soboto v Deta centru na Ptuju (ob 17.30) prišli na svoj račun, saj bodo lahko spremljali kegljače Drave na otvoritveni tekmi v drugoligaški konkurenci.
Danilo Klajnšek
MOTOKROS / Peter Tadič korak do državnega prvaka
V nedeljo je na znani motokros progi v Radizelu v Orehovi vasi potekala dirka mlajših kategorij. Lepo vreme je privabilo veliko število tekmovalcev in tudi precej gledalcev. Majšperčan Peter Tadič je v kategoriji do 85 ccm vozil zelo dobro in v prvi dirki zasedel prvo, v drugi pa drugo mesto. Po dveh dirkah je zasedel skupno drugo mesto, kar pomeni, da je v skupnem seštevku še naprej prvi in mu do naslova državnega prvaka manjka samo še ena vožnja, kjer mora biti uvrščen do šestega mesta.
Njegov brat Kristijan, ki vozi v kategoriji do 125 ccm, pa ni imel sreče z motorji. Na treningu me je odpovedal prvi, v prvi dirki pa še drugi. V letošnji sezoni je imel Kristijan že veliko smole, saj je že imel težave s poškodbami,
sedaj pa je odpovedala še tehnika.
Danilo Klajnšek
MOTORNO LETENJE
V petek, 8. septembra, se je na letališču Skoke v organizaciji LC Maribor in Kluba veteranov letalstva Ptuj odvijala prireditev aero rally - tekmovanje v motornem letenju v okviru AEROFESTA DRAVA 2006. Poleg organizatorjev sta pozdravni in otvoritveni govor imela tudi podžupan Maribora Bogdan Čepič in predsednik Kluba veteranov letalstva Matevž Cestnik.
Žal jo je letalcem tokrat zagodlo vreme. Pogoji letenja so bili zelo slabi in niso omogočali pilotom, da bi med letom lahko reševali zastavljene naloge. To sta potrdila Miha Trabej in Matjaž Horvat, ki sta se kljub slabe-
pravlja na naslednji dvoboj, istočasno pa ga v kratkem čaka pomemben dogodek, ki pa ni vezan na boks; postal bo namreč ati. »Kar malo težko mi postane, ko vem, da bom moral kmalu po rojstvu otroka v Ameriko. A na to nimam prav posebnega vpliva; zaenkrat me iz Amerike obveščajo, da je najverjetnejši termin za naslednji dvoboj začetek novembra, kraj pa noben drug kot slovita dvorana Madison Square Garden v New Yorku. To bi bilo seveda nekaj enkratnega, a počakajmo raje do končne potrditve.«
Jože Mohorič
mu vremenu podala pod oblake ter del leta opravila v oblakih. Rezultat so slabi posnetki Maribora, Ptuja in ostalih krajev ob reki Dravi.
Ob koncu srečanja je bilo sklenjeno, da se bo tekmovanje izvedlo kasneje, a vsekakor še letos.
ŠPORTNA ŠOLA JUHUHU / Letos še v Mariboru!
Ekipa profesorjev športne vzgoje, ki je želela s svojim znanjem prispevati h kvalitetnejšemu vključevanju in ukvarjanju otrok v športu, je v letu 2005 ustanovila Športno šolo JuHu-Hu (ŠŠJ) in še isto leto svoja vrata odprla na Ptuju, kjer je bilo vpisanih 90 otrok, in v Ormožu, kjer je vadilo 25 otrok.
Voda ŠŠJ Tomi Jagarinec je ob tem povedal: »Z zavzetim in odgovornim delom smo v prvem letu krepko presegli zastavljene cilje. Ob uspešno izpeljanem letnem programu ŠŠJ smo na Pohorju izpeljali tečaj smučanja (preko 200 otrok), 1. Juhi tek (80 otrok) in 1. Juhi tabor (96 otrok). Imamo profesionalno zaposlen kader, ki je pred tem vrsto let aktivno sodeloval na raznih športnih taborih, delavnicah, tečajih in v šolah v naravi, danes pa mu ŠŠJ pomeni primarno zaposlitev. Največja novost v letošnjem letu je ta, da bomo identičen program pričel izvajati tudi v Mariboru.«
JM
Trije ptujski mostovi iz pilotske kabine
Bratonečice • Nov priročnik za kmete
Zívali prijazno zdravilo
Vedno več ljudi se poleg uradne medicine zanima za alternativne metode zdravljenja. V zadnjem času pa se je tovrstno razmišljanje razširilo tudi med živinorejci in lastniki hišnih ljubljenčkov. Kakšna alternativna zdravljenja imajo na voljo v Evropi, je v knjižici Živali prijazno zdravilo popisala veterinarka Dominika Štabuc-Starčevič. Knjižica je namenjena v prvi vrsti lastnikom živali, pa tudi kot prva informacija veterinarjem, ki jih zanimajo tovrstne oblike zdravljenja.
Dominika Štabuc-Starče-vič se je pred dobrim letom dni iz Maribora za družino preselila na vas, v Brato-nečice pri Sv. Tomažu, domači kraj svojega očeta. Po poklicu je veterinarka in je zaposlena na Nacionalnem veterinarskem inštitutu. Poleg družine in službe pa že kakšnih šest let veliko časa posveča tudi raziskovanju alternativnih metod zdravljenja za živali.
Začelo se je z izobraževanjem iz homeopatije, ki ga je organiziralo Slovensko homeopatsko društvo. To so bili moduli izobraževanja po načrtih evropske komisije za homeopatijo. Udeleževali so se jih zdravniki, veterinarji, farmacevti, predavali pa so razni predavatelji iz tujine. Takšni delovni vikendi so se izvajali tri leta. Na ta način je prišla v stik z avstrijskimi veterinarji homeopati, ki so jo navdušili. V Avstriji je dobila tudi idejo za knjigo. Na enem izmed obiskov na izobraževalnih krožkih za kmete je prisostvovala pogovoru o tem, kako se jemlje anamneza pri živali. Prizadeta krava je
Dominika Štabuc-Starčevič, dr. vet. med., je zelo prijetna sogovornica, ki dobro pozna blagodejnost smeha
imela cisto na jajčniku in je bila zdravljena homeopat-sko. Nenadoma se je oglasil mlad kmet, ki je ugotovil, da je potem krava gotovo dobila apis (najpogostejše homeopatsko zdravilo za te težave). »Zdelo se mi je nenavadno, da kmetje toliko vedo o tem. Če lahko avstrijski kmetje, se mi je zdelo, da bi lahko tudi naši.«
Za alternativne metode zdravljenja se je začela zanimati povsem iz lastnega interesa. Nedavno je pri Gospodarski zbornici opravila tudi izpit za terapevta naravnega zdravljenja, licenco pa bo lahko pridobila takoj, ko bo sprejet ustrezen zakon o zdravstvu. O homeopatiji in drugih nežnejših pristopih k življenju in zdravljenju je
začela razmišljati, ko je še službovala na prašičji farmi, kjer je nekoč ob načrtovanju čistilne naprave slišala, da le te lahko prečistijo vse razen težkih kovin in antibiotikov. »Morda je sedaj že drugače, vendar takrat sem začela razmišljati o mehkih, manj obremenilnih metodah za živali in okolje.«
Žival je treba opazovati in poznati
»Zdi se mi, da imamo dve možnosti. Ali vzamemo zdravljenje kompleksno in fleksibilno ali pa se odločimo za skrajnost, le homeopatija in nič drugega. To se mi zdi za hiter in površen čas, v katerem živimo, malo preveč rigorozno. Povezava uradnih in alternativnih metod pa bi bila verjetno sprejemljiva tudi za naše veterinarje. Izobraževanje veterinarjev v okviru Slovenskega homeopatskega društva namreč že poteka.
Cilj homeopatskega zdravljenja je, da v bolniku okrepi njegovo lastno življenjsko silo. Homeopatija se da uporabiti pri ekonom-
sko koristnih živalih, pa tudi pri hišnih ljubljenčkih, nobene razlike ni. Tistemu, ki skrbi za živali, je treba povedati, na kaj je treba biti pozoren. To je toliko težje, ker so živali velikokrat motene v svojem gibanju, ker so privezane, zato je treba biti toliko bolj pozoren na druge znake. Simptomi so tisti, ki jih je treba videti, upoštevati in po njih delati. Knjižica rejca navaja opazovati, razločevati - da driska ni enaka driski, na podlagi tega opazovanja in spremljanja se prej ko slej pojavi tudi drugačen odnos oziroma gledanje na živali, sklenejo se empatične vezi, kar lahko doprinese tudi k razvoju zavesti.
Živali se gojijo iz praktičnih razlogov. S tem ni nič narobe. Del ljudi že danes živali ne goji zaradi mesa, ampak zaradi drugih koristi, ki jih imajo. Od tega, da živali popasejo zelene površine, pa tudi do mleka in gnoja za vrt. Del ljudi pa jih bo še vedno gojil zaradi mesa. Vsaka snov, ki pride v telo živali, ima določeno informacijo; če že morajo
priti, naj bodo takšne z višjo vibracijo.«
Knjiga na 80 straneh poda pristop k bolniku, opis nekaterih najpogostejših zdravil in njihove preizkušene indikacije, ki so sistematično razdeljene na posamezne organe, kjer se težave pojavljajo. Opisana je tudi prva pomoč pri mehanskih poškodbah, ugrizih, pikih in opeklinah. Največji del knjige je posvečen homeo-patskemu pristopu zdravljenja, obstajajo pa tudi drugi. Opisana je tudi fitoterapija oziroma zdravljenje z zdravilnimi rastlinami, ki je med ljudmi znana že od nekdaj. Starejši ljudje še poznajo skrivnosti zeli, mladi pa so jih nadomestili z zdravili. Nekoč so pri zdravljenju živali uporabljali preko 200 različnih rastlin, najpogosteje žajbelj, kamilice in pelin, avtorica pa se je omejila na rastline, namenjene bla-žitvi poškodb, spodbujanju mlečnosti ter prebavnim motnjam. Na kratko se dotakne tudi Bachove cvetne terapije, metode reiki in zdravljenja z barvami.
viki klemenčič ivanuša
Ljutomer • S tremi pešpotmi do varovanja vodnih virov
Varujmo vodne vire
Zavarovalnica Maribor nadaljuje okoljske projekte. V preteklosti so pripravili projekta Varujmo oljke z Zavarovalnico Maribor in Zojini zeleni zemljevidi, tokrat pa so se lotili projekta Varujmo vodne vire z Zavarovalnico Maribor.
V okviru projekta Varujmo vodne vire z Zavarovalnico Maribor so po krajevni skupnosti Stročja vas speljane tri pešpoti.
Foto: Miha Soštarič
Pestrost krajine, ki jo projekt Varujmo vodne vire z Zavarovalnico Maribor zajema, je bila osnovno izhodišče za realizacijo ideje o pešpoteh, upoštevanje problematike vodnih virov na lokaciji pa je sam projekt le še dopolnilo in ga udejanja. Prav pešačenje nudi elementarne užitke vsakemu posamezniku v neposrednem stiku z naravo, dovolj časa in udobja za spoznavanje okolja, pojavov in ljudi, je rekreacija, šport in temelj zdravja, dobrega počutja in vir novih psihofizičnih sposobnosti, kar je v sodobnem svetu še kako iskano blago. "Lokacija, ki smo jo pripravili v sklopu treh pohodniških poti, je po naravnih danostih za uvedbo projekta pešpoti idealna. Že obstoječe poti so pestro speljane po pokrajini, da nudijo dovolj možnosti spoznavanja narave, ljudi in življenja nasploh, ali pa popotniku nudijo mir, občutek odročnosti, prvobitnosti in lokalnih značilnosti. Poleg tega pa je na vseh poteh dovolj možnosti za vzporedne aktivnosti: športne dejavnosti, dejavnosti s kulturnega področja, animacija, kulina-rika, druženje in prireditve, možnost nakupa opreme in drugo," je povedal direktor ljutomerske enote Zavaroval-
nice Maribor Boris Lebar, ki je kot predsednik KS Stročja vas uspel prepričati vodstvo zavarovalnice, da so projekt izpeljali prav na tem območju Prlekije.
Vse tri pešpoti se začnejo in končajo se izpred gasilskega doma v Stročji vas pri Ljutomeru, vse so označene, prehodne, po drugi in tretji pešpoti je možna celo vožnja s kolesom, tretja pešpot je v celoti primerna za invalide, s posamezne trase je na določenih točkah možno nadaljevati pot na naslednjo ali ubrati bližnjico k cilju, prav vse poti pa imajo počivališča. Prvo pešpot so poimenovali "Gor in dol med vinogradi in studenci", vodi pa na relaciji Stročja vas
-	Podgradje - Rinčetova graba - Nunska graba - Presika
-	Globoka - Stročja vas. Proga je dolga 12 kilometrov, po-hodniki pa zanjo potrebujejo okrog pet ur. Druga pot, ki so jo poimenovali "Do ribic in labodov", je dolga 7 kilometrov in zahteva tri ure hoje, speljana pa je na relaciji Stročja vas
-	Podgradje - Slamnjak - Podgradje - Stročja vas. Tretja pot z imenom "Široka polja in poplavna reka" je namenjena invalidom, dolga pa je okrog štiri kilometre in vodi do Pristave in nazaj v Stročjo vas.
Miha Soštarič
Foto: vki
Piše: Uroš Žajdela • Južna Amerika (12.)
Salvador da Bahia
Končno sva prispela v tako opevano mesto, kjer se vsi popotniki ustavijo in zaplešejo ob zvokih barambea in tradicionalnih afriških bobnov. Kljub drugačnim zagotovilom prodajalca avtobusnih kart v Fortalezi sva prispela v Salvador s štiriurno zamudo, tako da se je nad mestom že dvignila tema. Kljub temu da je Salvador eno izmed najlepših mest v Braziliji, je hkrati ponoči tudi zelo nevarno, na kar so naju opozorili številni popotniki, ki sva jih srečala med potjo. Z nekoliko grenkim priokusom sva se z lokalnim avtobusom odpeljala v center mesta ter se od tam z dvigalom povzpela v zgornji, mnogo varnejši del mesta. To mesto je namreč razdeljeno na zgornje in spodnje mesto, med njima pa se nahaja šestdesetmetrski previs, ki ga je mogoče premagati le z dvigalom. Zgodovinsko gledano je bil spodnji del namenjen predvsem sužnjem in revnejšim slojem, zgornji del pa bogatim evropskim popotnikom, ki so tukaj srečali svoj navdih, ter bogatim lastnikom plantaž, ki so imeli v mestu svoje urade. To nasprotje se kaže še danes, saj je zgornje mesto, ki se imenuje Peloru-inho, bistveno bolj razvito in predvsem varno kot spodnje mesto, kjer še vedno živijo pretežno revnejši sloji in kjer je hoja ponoči še vedno odsvetovana. Salvador, ki so ga ustanovili Portugalci, je bil prva brazilska prestolnica in je obdržal primat do leta 1763, ko ga je nasledil Rio de Janeiro. V Salvadorju živi največ potomcev črnih sužnjev, ki so jih pripeljali iz Angole, zato se imenuje tudi črna prestolnica Brazilije. Danes premore nekaj več kot 2,2 milijona prebivalcev, je pa v izrazitem gospodarskem padcu.
Veliko domačinov je brezposelnih, zato jim je edini vir dohodka turizem, ki pa se v Salvadorju izredno hitro razvija. V mestu je po nekaterih podatkih sto tisoč otrok brez staršev, hrane, izobrazbe in prenočišča ter se preživljajo z beraštvom in majhnimi tatvinami. Tudi do naju je pristopil mlad fantek, morda je imel osem let, in začel vpiti besedo madžar. Bila sva povsem iz sebe, saj nisva mogla verjeti, da ta fantič pozna to našo sosednjo državo in kako je sploh ugotovil, da prihajava iz tega konca sveta. Kmalu naju je navdušenje minilo, saj sva ugotovila, da ta beseda pomeni lačen. Seveda sva mu namenila nekaj denarja in upala, da si bo z njim vsaj za kratko napolnil trebušček. Zelo otožno sva nadaljevala svojo pot proti centru mesta, kjer sva želela poiskati ugodno prenočišče. Vendar za naslednjim vogalom so do naju pristopili še trije fantki, ki so bili prav tako lačni in so od naju prosili denar, tudi njih sva se usmilila, naslednjih treh pa se več nisva mogla, saj jih je prihajalo še in še. Kljub temu da sva želela podariti vsakemu izmed njih nekaj denarja, jih je bilo preprosto preveč. Tako sva se neozirajoče na prošnje odpravila naprej do bližnje pousade in se odpravila v sobo. Nekako sva se sprijaznila, da ne bova mogla veliko pomagati tem ubogim otrokom, čeprav bi si seveda želela.
Sobo sva sicer imela v strogem centru Pelurinha, kar je sicer pomenilo središče celotnega dogajanja, a tudi zelo malo spanca. Zaščitni znak tega prečudovitega mesta sta ples in glasba, ki ne zamre-ta niti za minutko. Predvsem v večernih urah mesto postane eno veliko plesišče, kjer se tako domačini kot turisti zibajo v zvokih bobnov. Ob koncu sledi še velika povorka, v kateri zraven glasbenikov sodelujejo še domačini in tujci, vsi pa se predajajo užitkom glasbe, ter se po svojih najboljših močeh trudijo slediti
Vse kaže, da v letošnjem letu ne bomo beležili tolikšne rasti turističnega obiska kot v prejšnjih. Podatki kažejo o stagnaciji obiska, skupna rast pri nočitvah je bila enoodstotna, domači turizem ni rastel, ostal je na enaki ravni kot v prejšnjem letu, tujski turizem pa je zrasel za dva odstotka.
Avgustovsko deževno vreme je odgnalo marsikaterega turista, zato je obisk v tem mesecu še nekoliko slabši kot do konca julija. Za prvih sedem mesecev leta 2006 je značilna sprememba turističnih tokov, zlasti je upadel obisk nemških turistov, ki je v primerjavi z lanskim letom manjši kar za 13 odstotkov, obisk avstrijskih gostov pa je upadel za dva odstotka. Na drugi strani pa raste obisk italijanskih gostov, ki so med tujimi turisti po obisku na prvem mestu. Do kon-
ritmu bobnov. Vso to dogajanje te dobesedno prisili, da se tudi ti poskusiš v plesanju in poskakovanju, čeprav nimaš ravno veliko znanja na tem področju. Zadeva je res nepozabna in je vredna svojega slovesa, saj celotno mesto pleše in poje ter se neizmerno zabava. Vsekakor je na mestu opozorilo, da moraš zelo paziti na svoje stvari, predvsem denarnice in fotoaparate, posebej če se predaš poulični zabavi. Takšna gneča je pravi raj za tatove, ki ti zelo hitro spraznijo žepe.
Proti jutru glasba za nekaj trenutkov celo utihne in že ležiš v prepričanju, kako se boš naspal za naslednji dan, a vendar je tvoje prepričanje zmotno, saj se kmalu po šesti uri zjutraj ponovno zbudiš ob zvokih bobnov in petja. Prav neverjetno, koliko energije imajo ti ljudje, saj se ob prvem udarcu na bobne ponovno začne vsesplošno rajanje. Ob vsej tej zabavi seveda ne smeš pozabit na značilnosti mesta, ki jih ima Salvador res veliko in ga je praktično v enem tednu nemogoče raziskati. V mestu na vsakem koraku zaslediš cerkev, ki so vse po vrsti izredno lepe in vredne obiska, a v vseh moraš plačati tudi vstopnino. V samem Pelurinhu se nahaja še mestna hiša, ki je hkrati muzej, domačini pa se radi pohvalijo, da je kopija beneške Markove cerkve, prav tako najdemo najrazličnejše muzeje ter nepozabne razgledne točke. Velik poudarek pa mesto daje tudi svoji črni zgodovini, ki je bila prepredena predvsem s suženjstvom in neizmernim trpljenjem ter vsakodnevnim bojem za preživetje. Tudi v spodnjem mestu najdemo številne zanimive stvari, kot je svetilnik, ki je nastal v 17. stoletju, številne vojaške utrdbe, ki so varovale mesto pred vdori tujih ladij in nenazadnje prečudovite peščene plaže, na katerih je venomer izredna gneča. Druga težava mestnih plaž so tudi majhni tatovi, ki neprestano iščejo primerno
Pogled na spodnji del mesta
Foto: Uroš Zajdela
žrtev ter si na ta način zagotovijo toplo večerjo.
Po petih dneh zabave in neprestanih ogledov mesta in okolice sva potrebovala dejanski počitek za nadaljevanje poti. Tako sva se s trajektom odpravila na bližnji otok, ki se imenuje Iataparika. Ta otok je prepreden s številnimi prelepimi peščenimi plažami, kjer sva tudi midva našla svoj mir. Končno sva se lahko brez skrbi pred tatovi in berači ulegla na prijetno ogret pesek ter uživala v darovih prečudovite narave. Zanimivost tega otoka je v tem, da se na njem kot javno prevozno sredstvo uporabljajo le stari volkswagen kombiji in da se dobrih šest kilometrov voziš slabo uro. Med vožnjo namreč voznik pozdravi vse sosede, z nekaterimi se zaplete tudi v daljši pogovor, ti pa veselo čakaš na zadnjem sedežu in upaš, da boš prišel na cilj še isti dan. Podobna zgodba se je zgodila tudi v baru na plaži, kjer sva na pijačo čakala dobrih dvajset minut ob dejstvu, da sva bila v tistem trenutku edina gosta. Na vso to dogajanje se ne smeš pre-
več ozirat in se moraš preprosto predati njihovemu načinu življenja. Še prehitro se je popoldan prevesil v večer in bil je čas za odhod proti Salvadorju od tam pa Lencois, ki se nahaja v nacionalnem parku Chapada Diamantina. Okrog devete ure smo se vrnili v Salvador, nakar sva se odpravila na avtobusno postajo kupit vozovnice. Ob prihodu sva ugotovila, da je avtobus za ta dan poln in da bova morala preživeti še eno noč v Salvadorju, saj naslednji avtobus odpelje šele naslednji dan ob isti uri. Ura je že bila pozna in nekako sva se oba strinjala, da bo najbolj varno noč preživeti kar na avtobusni postaji, kjer je bilo tudi veliko policistov. To je bila najina prva noč na prostem, odkar sva prišla v Brazilijo.
Naslednji dan naju je pot vodila v nacionalni park Chapada Diamantina, ki se nahaja dobrih 12 ur vožnje od Sal-vadorja. V nacionalnem parku pa se je odvila povsem druga zgodba, ki bi se lahko končala bistveno bolj tragično, kot se na veliko srečo je.
Nadaljevanje prihodnjič
Nagradno turistično vprašanje
Turizem bogati
Predsedniki občinskih in regijskih turističnih zvez, ki so se 1. septembra srečali v Gornji Radgoni, so se seznanili tudi z prvimi ocenami letošnjega turističnega prometa.
ca julija so ustvarili za pet odstotkov več nočitev kot v letu 2005. V turističnem gospodarstvu pa se vprašujejo, zakaj se je ustavila nagla rast obiska turistov iz Velike Britanije, pri katerih je bil zadnja leta zabeležen izjemen porast tudi zaradi uvedbe nizkocenovne letalske linije. Majda Dekleva, samostojna svetovalka Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je pripravila prvo oceno letošnjega turističnega prometa v Sloveniji, je povedala tudi, da je pri obiskovalcih iz zahodnih držav zabeležena pomembna rast turistov iz Belgije, kjer je rast 8-od-stotna, pri španskih gostih pa kar 23-od-stotna. Enaka rast je zabeležena tudi pri gostih iz ZDA, nadpovprečne rasti pa so zabeležene še pri gostih iz Avstralije, Japonske in Kanade.
Izjemen obisk je v prvih sedmih mesecih letos zabeležila Ljubljana, kar za 15 odstotkov, po obisku postaja ena najpri-ljubljenejših evropskih turističnih prestolnic. V zdraviliških krajih se je obisk povečal za en odstotek, v drugih krajih pa za tri. V Termah Ptuj so v prvih osmih mesecih imeli za tri odstotke več nočitev kot v enakem obdobju leta 2005, število kopalcev pa se je v tem obdobju povečalo za šest odstotkov. Tudi v Termah Ptuj so med tujimi gosti na prvem mestu Italijani, sledijo jim Nizozemci, Nemci in Avstrijci. Turistični promet v gorskih in turističnih krajih pa je v tem času stagniral.
Po podatkih ptujskega TIC-a je Ptuj in okolico v prvih osmih mesecih letos skupaj obiskalo 23577 turistov ali za skoraj štiri odstotke več kot v enakem obdobju lanskega leta. Nočitve pa so v obdobju porasle za nekaj manj kot tri odstotke. Vseh nočitev je bilo 66.249. Spodbudni pa so tudi podatki za obisk TIC-a, povečal se je za več kot 21 odstotkov.
Kljub stagnaciji je v prvi polovici leta 2006 turistični devizni priliv v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta porasel za 5 odstotkov. Spodbuden je tudi podatek, da je v tem obdobju zunaj-penzionska poraba večja za 21 odstotkov. Za potovanja v tujino so Slovenci v tem obdobju porabili za 16 odstotkov
več deviz.
Geslo letošnjega svetovnega dneva turizma je Turizem bogati. Odločitev o tem ni presenetljiva, saj po zaslugi turizma vedno več držav zapušča Unctadov seznam manj razvitih, lokalne skupnosti odkrivajo boljše življenje, ljudje so lahko ponosni na svoje okolje in kulturo, majhno podjetništvo cvete v tradicionalno revnih državah.
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je bilo ustanovljeno 9. aprila 2003. Pravilnega odgovora na to nagradno turistično
vprašanje nismo dobili. Danes vprašujemo, koliko postelj bo imel štirizvez-dični hotel v Termah Ptuj, za katerega so temeljni kamen simbolično položili 6. septembra. S tem so tudi uradno pričeli gradnjo največje turistične naložbe v okviru Term Ptuj doslej. V novem hotelu bo dobilo zaposlitev 60 ljudi. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj, v uredništvu Štajerskega tedna pričakujemo odgovore do 22. septembra.
Lep ftyzé^
BaVaMid qnffM
29.900
Rabac
Sanfior 4* 28.10.-5.11^1xPOL gratis do 7 let
6.490
Umag
Sol Garden 4*
27.10.-5.11./
1xPOL
5.990
Kuba
Hotel 3* na plaži 26.11., 3., 10.12./ 7xAI
239.760
Tunizija
Hotel 4* 29.9., 3., 10.10./ 7xAI
od 79.800
Rodos
Blue Waves 2*
24.9./
7xNZ
63.800
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK TUI potovalni center
Slomškova 5 02 749 3282 PTUJ
VAirid «f TUl
Foto: Črtomir Goznik
Izjemen turistični obisk letos beleži slovenska prestolnica, ki postaja ena najpri-bljubljenejših evropskih turističnih prestolnic. V prvih sedmih mesecih letos jo je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta obiskalo za 15 odstotkov več gostov.
Kuharski nasveti
Začimbe - kraljestvo dobre kuhinje
Začimbe in dišave od nekdaj sodijo med najdražje in najbolj zaželene kuharske sestavine. Včasih so jih cenili predvsem zato, da so živilom podaljšali trajnost in izboljšali okus, danes cenimo predvsem okus in vonj začimb in dišav, s katerimi izboljšujemo, barvamo ali odišavimo jedi.
Dišave pravimo vsem tistim zelenim listnatim rastlinam, ki jih uživamo sveže ali posušene in jih lahko gojimo v zmernih podnebnih območjih ter imajo mili vonj in okus. Začimbe pa so posušena, včasih tudi zmleta semena, korenine, stebla in lubje tropskih rastlin in imajo izrazit vonj in okus, nekatere tudi pekoč. Kot prave začimbe in dišave uporabljamo tudi nekatere vrste zelenjave. Nosilci dišavnih snovi so eterična olja, ki združujejo različne dišavne snovi in so močno hlapljiva. Zaradi tega jih hranimo v zaprtih stekleničkah in kupujemo v manjših količinah.
Vse dišave imajo najizrazitejši okus takrat, ko jih segrevamo, vendar segrevanje ne sme biti predolgo; na primer mleti poper in ingver s predolgim segrevanjem izgubita velik del okusa. Zelišča z nežnimi vonji, kot sta peteršilj in pehtran, katerih eterična olja hitro izhlapijo, vedno dodamo ob koncu kuhanja.
Manj občutljivim dišavam, kot sta timijan in rožmarin, pa daljše kuhanje koristi, ker njihov okus le počasi prehaja v jed. Če pa začimbe dodamo na koncu kuhanja, se v nekaterih primerih njihovi okusi in arome ne povežejo več z drugimi sestavinami in prevlada njihov okus.
Dodajanje začimb in dišav je odvisno tudi od skupine jedi. Omake in nadevi, ki jih kombiniramo s sestavinami manj močnega okusa, zahtevajo več začimb kot na primer samostojne juhe. Nežna, v pari kuhana riba zahteva prav tako manj začimb kot močna enolončnica. Prav tako vse hladne jedi močneje začinimo kot tople ali vroče jedi. Kadar želimo, da okusi različnih dodanih začimb postanejo še močnejši, dodamo ščepec soli. Pri začinjanju sadja pa dodamo ščepec sladkorja, ki prav tako podkrepi ostale začimbe.
Okus začimb je odvisen tudi od načina rezanja ali sekljanja. Pri sekljanju se listi nežnih zelišč (pehtran) zmečkajo, pri manj občutljivih vrstah (zelena) pa sekljanje ne vpliva na okus.
Mokri smrček
Pomanjkanje mleka
Vprašanje bralke Aljane iz Ptuja: Imamo psičko , ki je skotila 6 zdravih mladičkov. Psička nima zadosti mleka, zato mladičke dodatno hranimo s pomočjo stekleničke. Zanima nas, kje je vzrok za pomanjkanje mleka, saj pri prejšnjih kotitvah nismo imeli podobnih nevšečnosti. Hvala za odgovor.
Odgovor: Pomanjkanje nji , velikokrat pa je povezana mleka (agalactio) ima največ- tudi z vnetjem mlečne žleze krat vzrok v hormonski mot- (mastitis), ki nastopi kmalu
Za jedi, ki se kuhajo dalj časa, pogosto potrebujemo šopek dišav ali začimb, kot so buquet garni, fines herbes in persillade. V buquet garni sodijo vejica timijana, peteršilja, lovorov list, zelena; odvisno od jedi, dodamo še česen, por, lupino grenke pomaranče. Fines herbes je mešanica krebuljice, drob-njaka in pehtrana, uporabljamo lahko surovo ali jo damo v jed tik pred serviranjem. Po želji mešanico razširimo še s peteršiljem. Persillade je mešanica sesekljanih listkov peteršilja, česna ali šalotke. Uporabljamo jo za pripravo mesnih jedi in zelenjave.
Pri izboljšanju okusa jedem in živilom ugrabljamo tudi začimbne dodatke, ki jih pogosto zamenjamo kar za začimbe. Brez dvoma je najpomembnejši začimbni dodatek sol. Sol dodamo ponavadi na začetku kuhanja, vendar premišljeno. Pri jedeh, ki jih kuhamo s pomočjo koncentratov, se slani okus prosti koncu kuhanja krepi, zato je pomembno, da sol uravnavamo ob koncu, zraven tega je pomembno, da pri kuhanju upoštevamo, kako slane so že sestavine. Presoljene jedi je težko popraviti; včasih sol
po porodu. Vendar pa lahko pomanjkanje mleka spremlja tudi katero izmed drugih bolezni, ki se pojavljajo v času dojenja, ali pa je pomanjkanje enostavno posledica stresnih dogodkov v času poroda. Na premalo količino mleka nas najprej opozorijo nemirni in neobičajno glasni psički, ki tako izražajo svoje potrebe ob pomanjkanju hrane. Včasih boste mladičem lahko pomagali že z nežno masažo mlečne žleze, velikokrat pa bo potrebna pomoč veteri-
omilimo, če dodamo mleko, smetano, riž in krompir. Sol je nepogrešljiva tudi pri sladkih jedeh, saj pri pecivih poudari njegovo sladkobo.
Za boljši okus jedi pogosto uporabljamo tudi sardelino pasto, začimbne omake, esence, vino, kis in različne marinade. Okus jedem izboljšamo tudi z uporabo začimbnih omak. Worchestrska omaka iz Velike Britanije, na primer, vsebuje celo vrsto sestavin - gobji ketchup, orehov ketchup, sojino omako, tamarindo, sherry, vinsko žganje, kis, kajenski poper, črni poper, koriander, muškatni cvet, sardelni file, šalotke, česen in karamel. Pripovedujejo, da sta prvo worchestrsko omako pripravila lekarnarja po navodilih britanskega oficirja, ki je recept prinesel iz Indije. Po izdelavi te omake z njo niso bili zadovoljni, po letu izboljšav je postala nadvse priljubljena, danes pa nepogrešljiva v vseh kuhinjah.
Ob koncu si zapomnite še to, da več različnih začimb in dišav uporabljate, o bolj kvalitetni kuhinji in jedeh lahko govorimo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
narja. Pri vnetju mlečne žleze se bo stanje izboljšalo po dajanju antibiotikov, pri nizkem nivoju hormonov pa se zna stanje popraviti po enkratni ali večkratni hormonski terapiji, zato je smiseln obisk pri vašem veterinarju.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
9 02/771 00 82
V vrtu
Po vrtovih že veje jesenski vetrič
Bolj se nagiba poletni čas k jesenskemu enakonočju, bolj se čuti jesen, čas, ko z vrtov pobiramo plodove vrtne narave, med tem pa se ta že pripravlja na zimski počitek. S spravilom plodov narave se končuje vrtnarjevo leto, z njenim odpravljanjem k zimskemu počitku, jesenskimi saditvami in setvami ter drugimi jesenskimi opravili v vrtu pa se že prično priprave na novo vrtnarjevo leto.
V SADNEM VRTU v drugi polovici septembra prično zoreti lupinarji - orehi in lešniki. Lupinasto sadje je zaradi svoje jedrnatosti in čvrste lupine sadje z največjo energijsko prehrambeno vrednostjo in trpežnostjo v svežem stanju. Vzdržljivost in trpežnost plodov je odvisna od stopnje zrelosti, postopka in načina hrambe. Plodove leske in orehov je najbolje pričeti pobirati in pospravljati, ko so drevesno zreli in so pričeli odpadati z grma ali drevesne krošnje kot samoodpadlo sadje. Lešnike lahko z grmov otresemo, pri čemer smo pozorni, da ne poškodujemo rodnih vej, medtem ko je spravilo orehov zaradi velikega obsega drevesne krošnje najbolje opraviti s pobiranjem s tal. Pri nekaterih sortah lešnikov, kot je istrska debeloplodna, se plodovi čvrsto drže v zeleni košarici, dokler se ta ne osuši. Ko lešniki prično zoreti, pred tem pod grmi travo pokosimo in odstranimo ali poškropimo s herbicidi, da je plodove mogoče pobirati s povsem čistih tal. Enako opravimo pod orehovimi drevesi, čeprav je pod tamkajšnjo drevesno krošnjo zaradi zasenčenosti manjša zatravljenost in zaradi tega pobiranje plodov lažje. Pobrane lešnikove plodove po nekaj dneh očistimo košaric, listja in drugih primesi, plodove v lupini pa največ v dveh plasteh razgrnemo po leseni mreži v suhem in zračnem prostoru, po možnosti s prepihom, ali v plitve lesene sadne zabojčke, kjer naj se suše daljše obdobje pod stalnim nadzorom, saj jih po potrebi premešamo, da ne prično plesniti. Orehe sušimo enako kot lešnike. Po tleh jih pobiramo dnevno, da se ne navlažijo, po potrebi jih operemo, preden jih položimo na grede za sušenje.
Po pobiranju orehov je najprimernejši čas za rez orehov, ko so še v zelenem stanju. Znižamo jim vrh, če je dosegel višino nedosegljivosti, izrežemo veje, ki so se v rasti usmerile v napačno smer, ter suhe in poškodovane veje. Večje rane zgladimo in premažemo z ustreznim premazom za boljše zaraščanje.
V	OKRASNEM VRTU je septembra pa vse do nastopa prve zmrzali čas za sajenje okrasnih čebulnic. Da bo spomladi okrasni vrt še lepši in pestrejši, kot je bil minuli, se odločamo o različnih zasaditvah in možnih kombinacijah, saj med raznovrstnimi okrasnimi čebulnicami najdemo ustrezne vrste in sorte za zasaditve v cvetličnih gredah, med trajnicami in grmovnicami, na trati, ob sadnem drevju, pod okrasnimi drevninami, v skalnjakih, koritih, ob ži-vicah, javnih zelenicah in grobovih. Okrasne čebulnice so v glavnem za rastišče nezahtevne rastline, da pa bodo njihove lastnosti v danem okolju prišle najbolj do izraza, pa je potrebno posamezne vrste dobro poznati, opraviti dober izbor in pripraviti najprimernejše rastišče.
V	ZELENJAVNEM VRTU na izpraznjene gredice še lahko posejemo solato, ki jo kot berivko porabimo še pred zimo, sicer pa je do kraja septembra še čas za setev zimske solate, motovilca in špinače. Med zimskimi solatami izbiramo bolje prezimne sorte, sejemo pa jih v več presledkih, da manj tvegamo pri prezimitvi glede na nepredvidljive zimske vremenske razmere.
Nerabne izpraznjene gredice skozi zimo ne smejo samevati in se zapleveliti, zato jih posejemo z ozimnimi žiti ali prezimnimi mešanicami za zeleni podor, da bodo do zime ozelenele in jih varovale pred izpiranjem, spomladi pa z zeleno podkopano maso obogatile vrtna tla z svežo organsko snovjo.
Miran Glušič, ing. agr.
Eîêbkén 1Í êepkmhm - 21
15-petek	16-sobota	17-nedelja	18-ponedeljek
19-torek #	20-sreda	21-četrtek	
Del podjetništva je tudi strateško načrtovanje
Smisel poslov je povezana z izkušnjami. Izkušnje so povezane z napakami, ki smo jih v preteklosti naredili. Le-te nam pomagajo k treznemu odločanju pri udejstvovanju poslovanja. In slednje se mi zdi najpomembnejše. Predlagam vam, da se ne žrtvujete za svoj denar. Namreč, prepričan sem, da navsezadnje glavno vlogo še vedno igra denar. Pa čeprav se nam zdi, da so nadvse pomembni tudi ugled, samozadovoljstvo, uspeh, _ Sami ne boste uspeli! Prej se vam lahko zgodi, da pristanete v psihiatrični bolnici. Tu pride v poštev strateško načrtovanje, ki temelji na treh vprašanjih: zakaj, kdo, koliko! Ta tri vprašanja si zastavite, ko pričnete z izredno donosnim poslom.
»Zakaj« je bilo prvo vprašanje, ki temelji na zgoraj opisanih besedah. Ta »zakaj« pa v strateškem načrtovanju predstavlja višjo raven podjetništva in govori o umirjenem poslovanju, kjer stresa praktično ni. Prepričan sem, da je težko najti zaključek podjetništva, ki bi vodil k nadpovprečnim zaslužkom in hkrati ne bi zahteval celega človeka in njegovega uma. Do ključnih spoznanj človek pride šele po nekaj letih izkušenj. Svetujem vam, da si naredite podjetniško pot nadpovprečno burno, kar pomeni, da enostavno preizkusite vse, kar vam ta svet ponuja.
»Kdo« je drugo vprašanje. Svetujem vam, da v kolikor ena izmed izbranih oseb ni prepričana v vaš projekt, zamisel lahko potone kot Titanik.
»Koliko«; je vprašanje, ki se mi je porodilo praktično na koncu. Spoznal sem, da je strateško načrtovanje pomembno ravno zaradi smeri postavljanja vprašanj. Torej: zakaj, kdo in koliko! Nikakor si ne postavljajte vprašanja v obratni smeri: koliko, kdo, zakaj! Če greste z vprašanji v tej smeri, vam svetujem, da še nekaj let prebijete v podjetniških vodah.
Na svojih seminarjih velikokrat uporabim besedo »strateško načrtovanje«. Ljudem se ne zdi logično, da načrtujemo strategijo, pač pa menijo, da je poslovanje nekaj samoumevnega. Prepričani so, da na svetu obstajajo določeni zapisani obrazci ali formule, ki vodijo prodajalca h kupcu. No, tako so si gospodarstvo zamislili v komunizmu. Ampak nič ne pomaga, danes prav tako večina gospodarstvenikov gleda na gospodarstvo kot na neko formulo. Sam menim, da je gospodarstvo del podjetništva, za katerega sem prepričan, da je plod kreativnega razmišljanja posameznikov, katerim je podrejeno svetovno prebivalstvo. To svetovno prebivalstvo sledi posameznikom, ki strateško načrtujejo svoj položaj v prihodnosti.
Pod strateško načrtovanje lahko vključimo tudi besedo »lo-biranje«, ki je vse bolj prisotna v sodobnem času. Le stežka se nek nevidni posameznik, ki ima dobro idejo, danes pojavi na seznamu uspešnih podjetnikov.
Pa veliko uspešnih odločitev v prihodnosti.
Mitja Petrič
Moški in zodiakalna znamenja
RIBI (od 20. februarja do 20. marec)
Tkalec sanj
Če ste se zaljubili v moškega, rojenega v znamenju Rib, se pripravite na mistično potovanje, ki ga boste nosili v srcu. Naj vam pojasnim, da je njegovo razmišljanje drugačno kot vaše in da je v njem tudi veliko prostora za sanjarjenje, vizijo in hrepenenje. Močna je njegova vera in sposoben je veliko. Ne smete pozabiti, da je varovanec planeta Neptuna, boga morja, kar pomeni, da je sam kot reka. Nikar ga ne poizkušajte držati za besedo, kajti tako ali drugače se vam bo izmuznil. Po drugi strani potrebuje čas zase in obdobja razmišljanja mu niso tuja. Prav rad zamuja in mnogokrat se zna zgoditi, da se zadeve zavlečejo. Razlogov je veliko.
Njegove ponavadi lepe oči vas ne bodo pustile ravnodušne in tako ga na svoj način zagovarjate. Romantika je nekaj, kar je pri njem močno vodilo. Vedno vas bo znal presenetiti, čeprav ima v navadi zamujanje. Vzemite si nekaj časa in tolerance. Lahko vam obljubi veliko in iz tega ne bo nič. Toda kar govori, v to verjame. Močna intuicija ga ne bo pustila na cedilu. Čeprav zadev ne bo obešal na veliki zvon, zelo dobro dojema svet in življenje okoli sebe. Še več, v primeru, da ga dobro poznate, dobite občutek, da je zelo moder.
Iznajdljivost je nekaj, kar mu pride prav, in če ne bo po njegovo, bo odplaval drugam.
Zna se zgoditi, da brez besed. Življenje je zanj kot kolo sreče, zaveda se, da si enkrat zgoraj in drugič spodaj.
Ustvarjalna energija ga ne bo nikoli zapustila in srečo najde tedaj, ko lahko dela tisto, kar mu je blizu. Besede so lahko med seboj nepovezane. Pri njem so nakazane tudi slabe navade in razvade. Zelo težko najde mero in zaradi tega je večkrat nevarnost pretiravanja. Naj pa še enkrat poudarim romantiko in čutnost - kajti ravno to je pri Ribah nadvse poudarjeno.
Nepopisan list papirja
Lotijo se samo stvari, ki jim ne predstavljajo večjih težav. Seveda je tako: ko enkrat osvojijo, sploh ni več problema. Dobre odnose imajo tudi s svojo taščo, s sosedom, z znanci _ Skoraj ni človeka, da ne bi z njim navezali kontaktov. Res pa je, da mora biti po njihovih merilih.
Dobro se znajdejo v kuhinji, čeprav je okus odvisen od dneva. Če imajo dober dan, so jedi okusne, v nasprotnem
primeru ni tako.
Včasih bi radi kaj povedali in se težko izrazijo. Spodbudno je, da veliko berejo in da pišejo občutke. Mnogi imajo talent za pisanje poezije ali slikanje. V enem samem dnevu se jim praktično odvija vse, tako dobro kot slabo. Čustva se lahko zelo hitro spremenijo in zdi se, da si od časa do časa morda težko sledijo. Toda v primeru, da se prepustijo, se vse zgodi tako, kot se mora in je prav. Tako najdejo pravo srečo in notranje zadovoljstvo. Slovijo po izredno prefinjenih čustvih in so relativno hitro užaljeni. Kuhanje mule spada med priljubljene športe, ampak ko jih mine, so dobri. Čeprav včasih dobite občutek, da so kot nepopisan list papirja.
Podzavest, polna spominov
Vedite, da vas moški, rojen v znamenju Ribi, bere kot odprto knjigo in da ve, kaj mislite o njem. Občutki ga nikoli ne varajo in ima neko posebno vez z duhovnim svetom. Včasih je ujet v lastna pričakovanja in v lastno mrežo strasti. Življenje je tudi tisto, ki ga je izučilo, kako pomembno je biti prilagodljiv in znati poslušati signale.
Znani so pa svoji velikodušnosti in pomembne so jim pozornosti. Ne prenesejo ljubosumnosti in še manj kontrole. Nadzor je nekaj, kar jih boli. Čeprav pa je po drugi
Duševno zdravje
Morala in etika
V Sloveniji je zadnje čase mogoče kupiti skorajda vse, tudi nagrade na festivalih in še kje, kot poročajo nekateri mediji rumenega tiska. Kam to vodi, sprašuje Tine iz okolice Ptuja.
Poštenost nikoli ni bila, ni in ne bo vrednota, ki bi se je morali v svojem življenju sramovati. Antikorupcijska naravnanost je del vseh demokratičnih družb in nujno je, da postane del naše zavesti tudi to, da mora vsa javnost pričakovati, da vsakdo, ki je nepošten in dokazano vključen v korupcijo, takoj odstopi s kakršne koli javne funkcije, skupaj z vsemi botri, ki so pri tem sodelovali. Ne gre zgolj za politiko, državne funkcije in gospodarstvo, temveč tudi za vse festivale in tekmovanja, kjer so rezultat nagrade. Seveda tudi za šport in podobno. Moralnost in etičnost v našem ravnanju sta že nekaj časa v ozadju našega razmišljanja in skrajni čas je, da stopita v ospredje, na plan.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
strani resnica, da ljudi na svoj način vežejo nase. Njihova podzavest je močna in polna spominov. Težko jih je opredeliti kot optimiste, pesimisti tudi niso. Vedno si zberejo srednjo pot, čeprav znajo na svoj način pretiravati. Dolgo časa se iščejo, da najdejo tisto pravo identiteto pod soncem. Vendarle jo najdejo.
Naučili vas bodo tišine, kako se umiriti in kako se prepustiti. Seveda boste včasih želeli več pogovora, ampak govorili bodo le toliko, kolikor bodo smatrali, da je potrebno. Vedite, da so zakladnica nekih spominov, hrepenenj in znanj. Zjutraj jih razveselite s kakšno dobro šalo in bo dan prijetnejši. Po prepiru je življenje slajše, skupaj pa lahko odkrivate
glasbene dogodke, plesne večere in romantiko v dvoje. Naj živi kultura!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Pravni nasveti - Mirko Kostanjevec
Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
V uradnem listu RS št. 49 z dne 12. 05. 2006 je bil objavljen Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju: ZVPSBNO), ki je začel veljati 15. dan po objavi, uporabljati pa se bo začel 01. januarja 2007.
Namen ZVPSBNO
V	prvem odstavku prvega člena tega zakona je določeno, da je njegov namen varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Naj pojasnim, da gre za pravico, določeno v 23. členu Ustave RS. Ta člen se glasi: »Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih s sodnim redom.«
V	nadaljevanju tega članka bom za zgoraj cit. pravico uporabljal besede »ustav-
na pravica«, njena kršitev pa lahko povzroči gmotno ali negmotno škodo, torej dve vrsti škod. Ko gre za gmotno škodo, jo zakonski predpisi z drugima besedami nazivajo premoženjska ali materialna škoda, medtem ko negmotno škodo na-zivajo nepremoženjska ali nematerialna škoda.
Opis škode vsebuje Zakon o obligacijskih razmerjih iz leta 1978, katerega 155. člen se glasi: »Škoda je zmanjšanje družbenih sredstev oz. nekega premoženja (navadna škoda) in preprečitev njihovega povečanja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali straha drugemu (negmotna škoda).
Pravno stanje v času pred ZVPSBNO
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njeni protokoli, katero je ratificiral tudi državni zbor RS (Ur. l. RS 33/94), med drugim določa, da se lahko obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu katera koli oseba, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršite pravic, priznanih s konvencijo in njenimi protokoli, vendar šele potem, ko so bila pred domačimi organi izčrpana vsa sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava, in v to šestih
mesecih, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po notranjem pravu.
Priznanje odškodnine
Mnogi državljani in državljanke RS, ki so se obrnili na ESČP v Strasbourgu zaradi ugotovitve, da jim je bila kršena prej omenjena ustav-
na pravica in z zahtevo, da jim RS plača denarno odškodnino, so s svojo zahtevo uspeli. Po podatkih, ki so javnosti znani, je morala RS plačati tožilcem oz. tožilkam iz RS skupaj približno pol milijona evrov. Več kot sto zadevnih odškodninskih tožb pa še čaka na odločitev omenjenega sodišča. Nadaljevanje prihodnjič
www.radio-ptuj.si
Info - Glasbene novice
V 80. letih se je pojavila pesem Video Killed The Radio Star. Ta teza nikoli ni popolnoma držala, vendar pa drži žalostno dejstvo, da dandanes glasbo vse preveč gledamo in je ne poslušamo. Video zvezde so tako prevečkrat v ospredju in je glasba, ki je osnova radijskih postaj, postavljena v ozadje.
FREDDIE MERCURY bo večna ikona, saj je tako kot solist kot tudi kot vodilni mož zasedbe Queen naredil kopico nepozabnih hitov. Bil je eden prvih znanih osebnosti, ki je javno povedal, da ima aids, zaradi katerega je umrl leta 1991. Zatem izhajajo različne posthumne pesmi in plošče, katerim se je pridružila še najnovejša bum bum bum plesna pop parodija hita LIVING ON MY OWN (**) (verjetno se sedaj Freddie obrača v grobu) z letnico 2006, ki ji je sodobni plesni pridih naredil studijski producent The Egg.
Plesna glasba se dobesedno vsakodnevno „štanca" v nenormalnih količinah in ob tem se mi zmeraj znova zastavlja vprašanje, kdo lahko absorbira vse te pesmi. BEATFRE-AKZ so uspeli v trenutku, vendar so uspeli s staro „finto", saj so priredili komad Somebody's Watching Me, pod katerega se je v originalu podpisal Michael Jackson. Tudi v drugo ni studijska skupina naredila bistvenega koraka naprej, saj so tokrat v house komadu SUPERFREAK (***) ukradli sample oziroma osnovno bas linijo komada U Can't Touch This ra-perja MC Hammerja. Ko pa že omenjam priredbe, naj omenim, da sem bil pozitivno presenečen nad sodobnopop/rock priredbo klasike EYE OF THE TIGER (****) skupine Surviver, ki jo tokrat v letu 2006podpisuje Amel Brent.
Francoska romska skupina GIPSY KINGS je množicam verjetno najbolj v spominu po hitu Baila Me. Priporočam pa vam njihovo kompilacijo hitov Greatest Hits in tudi najnovejšo zgoščenko Pasajero. V celinskem delu Evrope ciganski kralji pošiljajo naprej kot single dinamično plesno latino zadevo AMOR (***), medtem ko so v ZDA poslali v ogenj še bolj plesno obarvano naslovno temo PASAJERO (****).
Italijanski car zadnjuh let je TIZIANO FERRO, ki se trenutno potika po lestvicah z aktualno temo Stop Dimentica, medtem ko je še zmeraj njegova najbolj znana pesem Per-dono. Popolno presenečenje je pripravil sila popularni izvajalec (to velja tudi izven rodne Italije) v skladbi ED ERO CONTEMISSIMO (****), saj gre za izredno prijetno klavirsko pop balado.
Nemška najstniška publika seje zares ogrela nad izvajalci po imenu TOKIO HOTEL, ki so dobesedno zmagali s skladbo Durch Den Monsom. Fantje oziroma najstniki trenutno snemajo drugi album, ampak pred tem so eksplodirali z rock odo DER LETZTE TAG (***) in z lahkoto skočili na vrh uradne nemške glasbene lestvice.
Ameriški kontraverzni glasbenik BECK je večini ostal v spomini s hitom Loser. 25.septembra bo gospod Hanson izdal že sedmo veliko ploščo The Information, ki naj bi ga vrnila k njegovim glasbenim koreninam. Potrditev temu je prihajajoča pesem NAUSEA (***), v kateri so med seboj pomešani glasbeni stili, vendar celotna forma ali pesem da krila in pravo energijo.
CHRIS DE BURGH bo večno nosil nalepko balader, saj je dosegel življenjski uspeh oziroma se je zapisal v glasbeno zgodovino z nepozabno skladbo Lady In Red. Gospod se v zrelih letih zares išče oziroma išče svojo glavno ciljno skupino, vendar je tudi z njegovo novo preprosto pop/rock skladbo ONE WORLD (***) ne bo našel, saj v novi skladbi zveni starinsko, glavna pozitivna točka pesmi pa je rahlo skrivnostno in igrivo besedilo.
David Breznik
Glasbeni kotiček

'eja vu - Beyonce Knowle\ & Jày Z N^fel LIKE DANCIN' - Scissor Sister; z/rudeBox - Robbie Williams
Si^MÎÏE - Lily Allen NS - The Pussycat Dolls & Snoop Doi STArS are blind - Paris Hilton
Vsab 5re6û in neÀeUû mfd \9.\0 in 20. urû
Kdo je glavna igralka v filmu K m vpw^e Greva narazen?	' ' O
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Petra Mlakar, Stanošina 8B, 2286 Podlehnik Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore poSljUe do torka, 19. septembra, m naslov: Badio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Iri/b).
Modern Times - Bob Dylan
(2006 - Columbia - Menart)
Glasbeni poznavalci in moja malenkost se klanjamo plošči Modern Times mojstra Boba Dylana. Verjeli ali ne, to je že štiriinštirideseta velika plošča ali album, ki jo je izdal veliki ameriški poet. Mojstrovina ima precej tekstovnih pasti, a še največja je tista produkcijska, ko se je avtor podpisal s psevdonimom Jack Frost. Pravo presenečenje so nenavadne dolžine skladb, ki se nikakor ne vlečejo, ampak so raztegnjene od petih do skoraj devetih minut. Še enkrat bom zatrdil, da se pesmi ne vlečejo, ampak imajo pravo dušo, ki je skozi deset avtorskih mojstrovin izpeljana preko bluesa, rocka in celo countryja. Plošča Modern Times ima še eno slišno kvaliteto, saj gospod Zimmerman zveni vokalno boljše oziroma veliko boljše kot na zadnjih projektih in njegovo godrnjanje je popolnoma čisto in razumno.
Čisti blues komada Thunder On The Road ti takoj dodatno
poženi kri po žilah in mladi kitaristi se bodo lahko marsičesa naučili ob izredni kitarskih so-lih. Parodija pesmi se stopnjuje in doseže vrhunec, ko se Bob malo ponorčuje tudi iz Alicie Keys. Razpoloženjska in čustvena mojstrovina številka ena je brez dvoma Spirit On The Water. Enostavna melodika zanimivo ne preveč otožnega bluesa in rocka ima nerazumljive, vendar enkratne prispodobe v stilu:"I Keep Thinking About You Baby, And I Can't Hardly Sleep."Ali še boljši del:"I Take Good Care
Filmski kotiček
Greva narazen
Vsebina: Ženskemu delu mlajšega para (igrata ju Jennifer Anniston in Vince Vaughn) se počasi strga, saj Svene, ki leži na kavču, žlampa pir in gleda nogomet, medtem ko mora sama podpirati vse štiri vogale, ni moški, v katerega se je zaljubila in s katerim se je vselila v skupno stanovanje. Odloči se dati mu še zadnjo priložnost in to naredi tipično po žensko: pusti ga. Za šlampaste slone, kot so moški, pa je znano, da ne znajo ravno dojeti finess, ki jih ženske subtilno podajajo med vrsticami, zato on vzame situacijo zares in to še preveč: razhod, čeprav ga zaboli v dno duše, sprejme. Presenečena dečva mu zato da še eno priložnost: še enkrat ga zapusti, tokrat »zares«. In potem še enkrat in še enkrat. Pravzaprav mu da toliko priložnosti, dokler se na koncu, na presenečenje obeh, res ne ločita.
Ljudje imamo pravljice radi, ker prikazujejo le lepšo plat ljubezni: plat predigre. Ko se potencialna partnerja spoznavata, ovohavata, testirata, skupaj do-živita kaj strašnega, kar ju še bolj poveže, in na koncu se združita. Takrat se filmske pravljice ponavadi končajo in zadovoljen gledalec odide iz kinodvorane z zadovoljnim občutkom »živela-sta-srečno-do-konca-svojih-dni«.
A življenje ni takšno. Ko se dva odločita zaživeti skupaj, se prave preizkušnje šele začno. Gledalci imamo radi pravljice ravno zato, ker se končajo, tik preden je ljubezen glavnih junakov izpostavljena preizkusom resničnega življenja. Kar sledi, ne konzumirano tako zelo radi, zato so največje ljubezenske zgodbe takšne, v katerih eden izmed zaljubljen-
The Break-Up
Igrajo: Jennifer Anniston, Vince Vaughn, Judy Davis Režija: Peyton Reed Scenarij: Jeremy Garelick Žanr: romantična drama Dolžina: 105 min Leto: 2006 Država: ZDA
What Belongs To Me!" Zabavno nagajiva ljubezenska pesem ima precej tekstualnih vrhov (moj je - I Wanna Be with You In Paradise, And It Seems So Unfair When You're Gone), kar pa je za Dylana itak že značilno skozi vse njegovo ustvarjanje. Živahnejši del album Modern Times ponazarja Rollin And Tumblin, ki po izraznosti nekako spominja na Claptonova zgodnja dela v 70.letih. Kot iz zlatih časov zveni When The Deal Goes Down, saj gre za klasično akustično rock balado, ki vam bo nedvomno segla do srca. Raziskovalni del plošče predstavlja težavna blues zadeva Someday Baby, ki pa je preveč enolična oziroma delno tudi tečna. Po prvotnih poslušanjih me je ritem pesmi Working-man's Blues idejno spominjal na klasiko Me And Bobby McGee, vendar se pesem razvije v popolnoma drugo stran, v novo področje in je podprta z žalostnim, vendar resničnim življenjskim
CID vabi!
besedilom. Poseben čustveni naboj ima Beyond The Horizon, saj se v njej menjujejo ljubezenska stanja od obsedenosti do žalosti in ponovno od nebes ali raja do padca ali vic ter trpljenja. Takšna pač je ljubezen, mar ne? Osebna nota je prisotna v Nettie Moore, vendar ta daje Dylanu le potuho, saj pesem opisuje pesnikovo sanjanje o prepovedani ljubezni. Blues in country mešanica The Levee's Gonna Break (da ne bo pomote, ne gre za priredbo pesmi skupine Led Zeppelin z istim naslovom) te pripravi do plesa, medtem ko te zadnja pesem albuma Modern Times klasična balada Ain't Talkin' pripravi do joka.
Večplastnost in nova raziskovanja Dylanovih tekstov so prava poslastica albuma Modern Times. Prav tako pa je prava poslastica neverjetno melodičen spoj bluesa in rocka. Glasbenik je vsekakor pravi as in njegov štiriinštirideseti album je prava mojstrovina oziroma popolna snov za zrele poslušalce in ljubitelje kvalitetne glasbe, tekstov in surovega ter razpoznavnega vokala 66-letnega gospoda Dyla-na. Enkratna plošča, ki je vredna nakupa in podrobnejšega poslušanja!
David Breznik
cev umre, ali pa kar oba. Romeo in Julia, Jack in Rose, Antonij in Kleopatra itd. Te zgodbe ne bi postale tako brezčasne, če se ne bi končale s smrtjo, kajti smrt jih »zamrzne« v trenutku, ko je ljubezen najlepša. Ker ljubezen ostane zamrznjena v času, se ne more nadaljevati, torej ostane večno lepa, večno nepokvarjena, večno čista. Skratka, postane ideal. Romeo in Julija po 20 letih zakona bi bila verjetno drugačne vrste tragedija kot sicer. Zagotovo ob pogledu na njene dlake, ki so že milijontič zamašile umivalnik, Romeo ne bi grulil kot zaljubljen golob.
Film Greva narazen bi tako lahko bil resna drama ali pa dobra romantična komedija. Glede na izbiro gledalcev bi stavili glavo, da bo komedija, in sprva res kaže tako. Toda ko film nato eskalira v navadno TV melodramo, dobimo občutek, kot da ne ve, kaj bi sam s sabo. Mešanje žanrov zahteva največje mojstre obeh - ki pa v tem primeru to niso. Za nameček film trpi od tipične holivudske bolezni: konec ne sme biti žalosten, tudi kadar mora obvezno biti žalosten. Kar vidimo scenariste, kako so se kot presekani črvi na soncu zvijali od muk pri razmišljanju, kako zadovoljiti tečnim producentom, ki zahtevajo srečen konec ter obvezno zadušnico, ki jo zahteva resnično življenje.
Rezultat: če bi se film končal dva prizora prej, bi bil veliko boljši.
Matej Frece
Petek, 15. 9., ob 18. uri: odprtje razstave fotografij Andreja Lamuta. Odprtje razstave bo hkrati namenjeno prvemu srečanju foto skupine, to je vseh mladih, ki jih zanima fotografija.
Petek, 22. 9., ob 18. uri: potopisno predavanje: Turčija in Sirija. S potovanja po trenutno nemirnem koščku sveta sta se pred kratkim vrnila mlada ptujska popotnika Marko Korošec in Nuša Urbančič, ki bosta svoje izkušnje predstavila z besedo, glasbo in sliko. Septembrske novosti
Od 18. do 22. 9. za vse starejše osnovnošolce: vsak dan od 14. do 15. ure: DELAVNICA PALAČINK vsak dan od 15. do 17. ure: NAMIZNI TENIS Udeležba je brezplačna. Dnevni center za starejše osnovnošolce
Skupaj s Centrom za socialno delo Ptuj smo zasnovali nov program za osnovnošolce od 10. do 15. leta, v katerega vabimo vse, ki si v popoldanskem času želijo družbe ali potrebujejo pomoč pri učenju ali bi radi skupaj z vrstniki delali zanimive stvari, za katere doma ni prostora. Vsak dan se bo v Dnevnem centru dogajalo nekaj drugega, od športnih aktivnosti do ustvarjalnih delavnic, od izdelave seminarske naloge do iger z baloni, od poslušanja glasbe do učenja plesa.
V	Dnevnem centru bo mogoče napisati domačo nalogo, se naučiti snov za šolo in se pogovarjati o vsem, kar zanima odraščajoče otroke.
Program bo potekal na dveh lokacijah:
-	na CID Ptuj od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro,
-	na CSD Ptuj v istih dneh med 14. in 19. uro.
V	CID bomo skrbeli predvsem za ustvarjalno in aktivno preživljanje prostega časa, na CSD pa predvsem za pomoč pri učenju in domačih nalogah. Nekatere dejavnosti bodo potekale na obeh lokacijah, npr. ustvarjalne delavnice, pogovori o aktualnih temah, socialne igre ipd.
V	dnevnem centru bodo z mladostniki delali izkušeni prostovoljci in strokovni delavci CSD Ptuj in CID Ptuj. Udeležba je brezplačna. Program podpira Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve.
V	center lahko otroci pridejo sami ali po predlogu svetovalnih delavcev, učiteljev, staršev ^
Več informacij lahko dobite pri koordinatorkah programa: CSD Ptuj - Metka Jurešič, tel. 787 56 00, CID Ptuj - Nevenka Gerl, tel. 780 55 40.
V	novem šolskem letu vabimo v naslednje tečaje, delavnice in sekcije: TEČAJ KITARE - vpis do zapolnitve mest pri mentorju Samu Šalamonu. Za starejše osnovnošolce in srednješolce, kotizacija 4000 SIT mesečno. NOVINARSKA SKUPINA - prvo srečanje v soboto, 23. 9., ob 11. uri v CID. Za starejše osnovnošolce in srednješolce. Novinarje vodi mlada novinarka Polona Ambrožič. Sodelovanje je brezplačno.
LITERARNA SKUPINA - vpis do 29. 9. Za srednješolce, ki pišejo pesmi, ki jih zanima ustvarjanje poezije ali pa pripravljanje literarnih večerov, perfor-mansov s poezijo ipd. Mentorica literarne skupine bo Kristina Kočan, mlada pesnica iz Maribora. Skupina se bo sestajala dvakrat mesečno. Sodelovanje je brezplačno.
ELEKTRO DELAVNICA - vpis do 29. 9. Za starejše osnovnošolce in srednješolce, ki jih zanima, kako deluje zabavna elektronika. Mentor je Danijel Krapša, učitelj fizike in tehnike. Sodelovanje je brezplačno. POMEMBNO!
Od 1. 10. dalje info center CID zaradi zmanjšanja financiranja ob sobotah ne bo več odprt. Vsi programi, ki potekajo v CID ob sobotah, bodo potekali dalje v dosedanjih terminih, zaprt bo le info center z računalniki. Hvala za razumevanje.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
AVSTRIJSKI NOGOMETAŠ (JOSEF)
KOSTUMO-GRAFINJA
ITALIJANSKA FILMSKA IGRAKA MARTINELLI
BRITANSKA TAJNA SLUŽBA
MESTOVITALIJI
NAŠ OPERNI BARITONIST (JOSIP)
BRITANSKI TEKAČ (STEVE)
VESLAČ V SKIFU
AMERIŠKA PISATELJICA
(AMY)
MEDNARODNA TENIŠKA ZVEZA
UGLEDN AMERIŠKA REVIJA
PREBIVALEC TEKSASA
MINERAL
REKA VOLGA (TATARSKO)
IZ BESEDE LINOL
SL. AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
SOMBOR
KOZAŠKI POVELJNIK
NAPRAVA ZA PHANJE
SREDOZEMSKA RASTLINA DEŽEN
TEKOČA PRIKUHA
SRBSKO ŽGANJE
FR. DRAMATIK LEON
JAPONSKI SKLADATELJ
OBJEKT ČEZ REKO
POT
HRVAŠKI NOGOMETAŠ
NAUK, NASVET
CEVNI OJAČEVALNIK
IZPODJEDANJE TALNE VODE
ATEK
RAFKO IRGOLIČ
SKUPINA ŽUŽELK
NATRIJ
HČERKA MATA HARI
NASIČENOST
MANJŠA TNALA
ŽENSKI PEVSKI GLAS
POD
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04,3mhz
SOBOTA, 16. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
NEDELJA, 17. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45).
9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
PONEDELJEK, 18. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
TOREK, 19. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva-Ko gre za zdravje. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKR-JANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice).
SREDA, 20. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
ČETRTEK, 21. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15
www.siyoo.si ...na videomatih in filmomatih. ...v svetu filma in glasbe.
NAJDISKRETNEJE
® filmi za izposojo na voljo vse dni v letu, 24 ur na dan
0 na zalogi zadostne količine vseh novih hit filmov na trgu
50 lokacij po vsej Sloveniji
Info: 041 238 138 od 8.00 do 24.00 vsak dan! V vaši bližini nas najdete na:
ituju v centru Mercator, Rimsica ploščad 25 in v v bistroju Panda, Novi trg 3
v Rogaški Slatini, na 8 lolcacijali v Mariboru, v Siovensid Bistrici in še na mnogiii lolcacijali po Sloveniji.
Člana Skupine Siyoo: Vldeomar FILM0NÍÁf'
NAJNOVEJŠI HIT FILMI V FILMOMATU IN VIDEOMATU
Denzel Washington, Clive 0«ven, Jodie Foster.
INSAJDER(ln>ldeman)
Premeteni zločinec Russell (Clwe Owen) skuša Izpeljati popolni nip, lixla odločni detektiv Keith (Denzel Wáshingbn) namerava preplesti Kelthovo nakano. V pogajanja za življenja zajetlli teksv se vmeša ambiciozna odvetnica Madeiiene (Jodle Foster), ki s svpilml skrivnimi naCrt še dodatno zaplete napete Igro med kriminalcem In detektivom, m^ med slabim In dobrim pa je vse boU zabrisana.
Igrajo:
Jaiie Gyiienhaai, Heath ledger, Anne Hathaway.
GORA BROKEBACK (BROIŒBACK MOUNTAIN)
Režiser Ang Lee nam v filmu Gora Brokeback prikaže pravo moč In vzdržljivost ljubezni, ki je ne morejo uničiti stereotlol. oeoonafeka oddaljenost ali zob časa. Ennis In Jack (Jake Gyiienhaai) se spoznate ~ ■ ■ ■ ■ ovce.
a 1963, ko odideta na goro Brokeback past ov Njuno prijateljstvo se poâsi spremeni v globoko ljubezen, toda ko se vmete v dviiizedjo, se morate soočifi z ijudmi, ki ne odobravajo teke ljubezni. FIlm je prejel 7 nominacij za zlate globuse.
oo
Igrajo:
Anna Fans, Regina Hali, Simon Rex.
FILM, DA TE KAP 4 (Scaiy movie 4)
Cindy živl v hiši, Iqer vlada strašno Preklelstvo, njen fant Ray pa se znajde sredi Vbjne svetov, ko zlobni Tr-IPodI z uničevainiml vakwl glasbe napadejo Zemljo Cindy in njena prijateljka Brenda se skušate skriti v srtiljivo ob gozdu. Raya pa Tr-IPodl ujamejo In posadijo v muSInk», od koder se lahko reši, če si (od)Žaga nogo.
Igrajo:
Aiyson Hannigan, Adam Camptieii, JennilerCcoiidge.
FILM ZAZIMENKE (Date movie)
Dolga lete je Juila Jones svqe ljubezenske fantazije iahtoi Izpovedovala zgolj svojemu dnevniku, a naposled je vendarle našla moškega, ki verjame, daje ljubezen slepa. Toda zadržani Grant najprej potrebuje mak» zdravila za sodobnega moškega, zato se odpravite do (malega) Hiicha, preden pa ju načrtovaika porok pripravi na obilno (grško) poroko, boste morala srečati še njene in njegove tastere in se znebiti lovcev na družice.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KRSTAR, RATINE, ADAMOV, AVOKADO, LASO, AZ, STATIST, TRS, TAPETNIK, OLT, ISTRA, SILUMIN, STEN, ATROFIJA, KARAVUKOVO, AL, ATI, EZAV, LALO, LUKINI, ODEV, ERSKINE, ŽGANK, CA, SOSEDA, MTA, MANGO, VDOVEC, KA, ČIA, ARKADA, RMANEC.
Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). PETEK, 22. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Lokacije filmomatov in videomatov na Štajerskem:
MAIVBOR:
MERCATOR ( NOVA VAS), Ul. Staneta Severja 11 ŠTUDENTSKI SERVIS, Orožnova ul. 8 MERCATOR (Jezno), Ptujska c. 97 MODNA HIŠA, Partizanska ul. 3 SALON KERAMIKE TAU, Fochova ul. 41 BAR in TRAFIKA 3D, Osojnikova ul. 37 MERCATOR CENTER, Prušnikova ul. 12 MERCATOR, Medvedova ul. 1 POHORSKA TRAFIKA,Pohorska ul. 9 PTUJ:
PANDA (CENTER ),Novi trg 3 MERCATOR (Rimska peč). Rimska ploščad 25 CEUE:
MERCATOR (Nova vas), Ul. Bratov Vošnjakov 1 MERCATOR (Hudlnja), UL.Frankolovsklh žrtev 17 MERCATOR ( OTOK ), Ljubljanska ul. 32 a TUŠ MARKET, Nova Vas NEPREMIČNINSKI URAD, Center PLANET TUŠ ŠENTJUR: MESTNI PREHOD, Center ŽALEC:
BLAGOVNICA ŽANA, Mestni trg 2 MERCATOR ( LEVEC ) VELENJE: TUŠ, Gorica POŠTA, samostoječ MT CENTER, Cankarjeva ul. 1 d ŠOŠTANJ: FILMOTÉKA, Center SLOVENSKA BISTRICA: MERCATOR (Soča), Partizanska ul. 4 SLOVENSKE KONJICE: MERCATOR Supennari<et SI.Konjice, Slomškova ul 1/A ŠMARJE PRI JELŠAH: TUŠ, Center
In poleg tega še na 21 lokacijah drugje po Sloveniji!
Nimamo vsega, imamo pa največ!
Uniglobal d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje
...V svetu filma in glasbe. Nakupite si poceni filmov na:
www.enaa.com/oddell(i/filmi/
www.siyoo.si ^ng
www.siyoo.si
- najceneje do filmov!
1
Mihalovci • 90 let Franca Škrinjarja
A	■■■	■	■	■■■■
Časopisi m pesmi mu izpolnijo dan
V uredništvo Štajerskega tednika vsakodnevno prihajajo najrazličnejša pisma naših bralcev, vsakih nekaj mesecev pa se nam oglasi tudi naš naročnik Franc Škrinjar iz Mihalovcev. Ko je nedavno, konec avgusta, napolnil 90 let življenja, smo ga s pozornostnim darilom in dobrimi željami obiskali tudi iz našega uredništva.
Zapisana z, za moško roko, izjemno lepim enakomernim rokopisom že nekaj časa v naše uredništvo prihajajo pisma iz Mihalovcev. Franc Škrinjar nas včasih graja, drugič pohvali, sicer pa pove svoje mnenje o kakšni aktualni temi in včasih priloži tudi kakšno pesem. 90-letnik je od nekdaj rad pisal pesmi. Bogata življenjska zgodba, ki ima
svoje lepe dni in tudi hude preizkušnje, ga navdahne za pesnikovanje.
V svojem kraju je znan in spoštovan, kar je bilo lepo videti tudi ob nedavnem rojstnem dnevu, ko so ga obiskali predstavniki krajevne skupnosti s predsednico Slavico Rajh, ivanjkovski pevci in tudi domači župnik Janez Gorg-ner. Franc Škrinjar se namreč
kljub devetim križem še vedno vsako nedeljo peš odpravi k maši na Svetinje. V krajevni skupnosti je dobro zapisan kot član številnih gradbenih odborov, s pomočjo katerih so v teh krajih v preteklosti sami poskrbeli za vodovod, asfalt in drugo infrastrukturo. Predvsem vodovodi so po njegovem mnenju za te kraje največja pridobitev.
Ptuj • Ivanu Skočirju ob 90-letnici
Na zdravje, prijatelj!
Ko sem pred dnevi prebral in ogledoval slike, so k njim priplavali še spomini z našega skupnega službovanja na Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Zdelo se mi je, da se vrača mladost, pa ni bilo tako. Priklical sem le vrednote, ki so bile z življenjem vgrajene v trdo delo takratnega časa. Haloze in Slovenske gorice sta kraja, kjer smo se spoznali in si obljubili, da vložimo vse naše moči in znanje za razcvet vinogradništva. Bili smo mladi, polni neizpetih, neizrabljenih moči in z dušo naklonjeni panogi, ki edina sodi z vso svojo bitnostjo v ta svet. Desetletja zahtevnega dela je preteklo, preden smo, nerazdružljivi, pristali v zasluženem pokoju.
Komu naj danes ob visokem jubileju nazdravimo z vinsko kapljico, ki je edina poklicana za ta obred v naši deželi?
Dragi Ivan, ta čast pripada tebi. Ti si znal prvi izmed nas z vinsko trto govoriti, jo vsadi-
Zanimivosti
ti, da je veselo rasla, žlahtno cvetela, lepo zorela in bogato obrodila. Znal si ji lepo postla-ti in hribček prilagoditi tako, da smo jo lažje obdelovali. Če bi vedela za tvojo skrb, bi ti bila tudi ona hvaležna.
Vedno si vesel, če njen sad
tudi v kleti lepo zori, da je njegova vsebnost bogata, čista in prijetnega okusa za vsakega ljubitelja te kaplje.
Veseli smo, da v naša druženja vnašaš žlahtnost poklica, toplino srca ter prijateljstvo drug do drugega - in tako naj ostane.
Ob tebi, v tvoji kleti smo mnogokrat dvignili polne čaše in v kozarcih zavrteli nektar pristnih sort ter trčili, da smo slišali tudi njegov prijeten zven - in tako naj ostane.
Prišel je trenutek, ko ponovno, tvoji prijatelji, dvignemo kozarec in trčimo na tvoje zdravje in dolgo življenje: Pristno prijateljstvo je žarek, ki nikoli ne zaide za gore. Le usoda ga prekine, ko vzame mu srce.
Jože Križančič
Starša papeža sta se spoznala prek ženitnega oglasa
Muenchen (STA/dpa) - Kot je poročal nemški časnik Bild am Sonntag, sta se starša papeža Benedikta XVI. spoznala prek oglasa v katoliškem časopisu. Joseph Ratzinger starejši, po poklicu žandar, je tako leta 1920 objavil dva oglasa, s pomočjo katerih je iskal »zakon, čim prej, z dobrim katoliškim dekletom, ki zna kuhati in malo šivati ter ima doto in nekaj lastnine.«Na drugega, v katerem se je predstavil kot »javni uslužbenec srednjega razreda, samski, katolik, 43-letni, s pravico do pokojnine,« je odgovorila njegova kasnejša žena Maria Peintner. 9. novembra 1920 sta se poročila, v zakonu pa so se rodili trije otroci: že pokojna Maria, danes upokojeni duhovnik Georg ter Joseph, ki ga poznamo pod imenom papež Benedikt XVI.
Zaradi strahu 26 let ni zapustila stanovanja
Macerata (STA/APA) - Italijanski policisti in reševalci so po 26. letih prostovoljnega bivanja v »hermetično« zaprtem stanovanju »rešili« žensko, vendar so pri njenem reševanju zaradi smradu, ki se je širil iz njenega stanovanja v italijanskem kraju Macerata, morali uporabiti plinske maske. 56-letna Carmela je ob »rešitvi« tehtala 30 kilogramov, lase pa je imela dolge dva metra. Reševalci so kasneje povedali, da so bila vsa okna njenega stanovanja prelepljena s samolepilnim trakom. Epidemija gripe pred 26. leti je Carmelo tako preplašila, da se je odločila za osamitev od sveta in se zavarovati pred morebitnimi virusi tako, da stanovanja nikoli več ni zapustila. Policijo je s primerom seznanil njen brat, ko je moral sam na zdravljenje. Sestro je redno oskrboval z vnaprej
pripravljeno hrano, ki jo je puščal pred vrati. Tudi on je zadnjih deset let ni videl. Edini stik, ki ga je ženska imela s sosedi, je bil en sam stavek, ki ga je napisala na zunanjo stran svojih vrat: »Zaprite okno na hodniku«.
Stavka »sklenjenih nog« moške prisilila v predajo orožja
Bogota (STA/dpa) - Ženske v kolumbijskem mestu Pereira so svoje partnerje s stavko »sklenjenih nog« prisilile, da so svoje orožje predali policiji. Kot je poročala kolumbijska televizija RCN, seje okoli 20 članov neke ulične tolpe odločilo položiti orožje, potem ko so jim soproge v postelji obrnile hrbet. »Zveni kot šala. A ti mladi moški so zvesti in ko jih malce zapostaviš, se odzovejo,« je dejala ena izmed soprog. V Kolumbiji beležijo eno najvišjih stopenj umorov na svetu, nevarno pa živijo predvsem člani uličnih tolp.
Okajeni obtičal v oknu
Baden-Baden (ST^dpa) - Neki okajeni Nemec je med poskusom, da bi v svoje stanovanje splezal skozi straniščno okno, obtičal na pol poti. Moški je prek mobilnega telefona na pomoč poklical policijo, gasilce in celo Rdeči križ. Nesrečnik se je za neobičajen vstop v stanovanje, pri katerem si je pomagal s plezanjem na smetnjak, odločil, ker je izgubil ključe. Iz zagate pa ga je rešila policija.
V Nemčiji največ kradejo porscheje
Berlin (STA/dpa) - Športni lepotec porsche cayenne je med avtomobilskimi tatovi v Nemčiji najbolj zaželeno vozilo, kaže najnovejša študija, objavljena v Berlinu. Sicer pa je kraja avtomobilov v Nemčiji v letu 2005 upadla; v tem letu so zabeležili »samo« 23.771 ukradenih jeklenih konjičkov, kar je 17 odstotkov manj kot v letu 2004
Francu Škrinjarju z njegovimi 90 leti ne zmanjka idej in veselja za pisanje pesmi in druge zaposlitve, s katerimi si krajša vsakdan.
Rad se spominja preteklosti, časa, ko je bilo poteh vr-heh življenje še veliko trše. Ko so tukajšnji prebivalci hodili delat k avstrijskim vinskim veleposestnikom ali bogatim kmetom okrog Ormoža. Že otroci so delali in prisluženo dali očetu, da je lahko plačal »štibro«.
Zaposlen je bil kot kurir na občini Ivanjkovci, kasneje pa na nekdanjem Kerenčiču, kjer se je leta 1968 upokojil.
Pred leti sta z ženo Aniko praznovala biserno poroko. V zakonu so se jima rodili trije otroci, štirje vnuki in prav to-
liko pravnukov nam je uspelo našteti. Nekoč je Franc Škrinjar rad zaigral na gosli, danes pa vsakodnevno prebira časopise in je na tekočem z vsemi dogodki. Kuhinjska kredenca je oblepljena z najrazličnejšimi izrezki iz časopisov, dopolnjenih s komentarji. Pogosto se zgodi, da kakšnemu človeku, predstavljenemu v časopisu, tudi napiše kakšno pismo. Na ta način je pridobil veliko število novih znancev, zato ima poštar z naslovom Miha-lovci 32 veliko dela.
vki
Lujzek • Dober den vsoki den
Toto pismo sem vam na-črgolil in z vinčekom polil v soboto popudne, 9-septembra. Ob peti vuri popudne kože na termometri 20 stopinj Celzija. Sunček sije, grozdeki in drugi pridelki zorijo, na našem bregi pa se gasilci in drugi občoni na veselici veselijo. Prek našega brega so se biciklisti s Poli maratona pelali, v lepem vremeni se smejali, na letališči v Mo-škanjcih pa pečene piceke in Poli klobose obdelovali. Tudi sosid Juža je na maratoni voza, vmes je meja gu-midefekt in na cilj priša peš kak tazodji ded. Privošča si je pač tisto olimpijsko geslo, da neje važno zmogati, pač pa sodelovati in kaj dobrega med zobe djati. Pa saj vete, kak provi zdravniški nasvet: Vsi na kolo za zdravo telo. Seveda, če zdrav voziš in montraš bičikloto.
Doba sem pismo od Katke, kandidatke za županjo v eni od naših občin. Tak mi
piše: »Lujs, zodjič si pisa, da bomo na lokalnih valitvah zmogale samo tistepredstov-nice počenega spola, ki bodo delovale rit-mično. Ker vem, kaj si s tem misla, jaz zaj hodim po vesi in mesti tak, ke fejst z riko migam, deluvlem rit-mično, pa se mi zdi, ke od toga nede nibenega haska, saj me še nibeden neje po predjem in zodjem toli popraska. Kaj misliš, kak mi kaj kože na valitvah?«
Droga Katka kandidatka, bodi rada, da si vsaj na kandidatno listo prišla. Ne vem, kejko si mloda ali stora, kak si izobražena, kejkokrot v živleji pogažena, poročena ali ločena, mogoče tudi vdova, ki bi te rad vsoki samec vlova. Veš, vse to je pomembno za politično kariero, županski in svetniški stolček, če pa nisi v provi stranki, ti nič ne pomoga, če boš med volivci hodla bosa in noga. Bodi rit-mična, mis Sloveniji slična, pa boš mogoče na va-litvah dobila kokšen glos ali pa ti bo osta samo dugi nos ... Korajžno naprej!
Te pa srečno!
Horoskop
OVEN
Pred vami je dinamičen teden. Hitrih in drznih odločitev ne bo videti iionca. Zdi se, da boste dojemali življenje kot bojno polje. Jasno bo dejstvo, da boste zmagovali. Drugi ljudje bodo, hočete ali nočete, vaše ogledalo. Partnerja presenetite z majhnimi pozornostmi.
BIK
Toplo vam bo pri srcu, ko boste z vrta ali polja pobirali pridelke. Seveda bi lahko bilo še boljše ali slabše. Bodite zadovoljni in vedite, da z leti tudi sami zorite. Čas je, da ozavestite, kaj resnično potrebujete in česa se lahko lotite. Naklonjenost vam bo namenjena pri drobnih opravilih.
DVOJČKA
Dokazali boste, da se znate preleviti. Razpetost med številčnimi možnostmi bo kot reševanje zahtevnih ugank. Prijateljev namig vam bo koristil bolj, kot si boste sprva upali priznati. Domačnost doma bo nekaj, kar vas bo obdajalo z valom energije. V ljubezni hitite počasi.
RAK
Varnost bo nekaj, kar boste srkali vase. Vse boste gradili postopoma in se dobro zavedali, da iz majhnega raste veliko. Bodite nekoliko bolj prožni. Spremembe so vendarle včasih nujne in dobrodošle. Blesteli boste v komunikaciji, pisanju in posredovanju. Odpravite se na izlet.
LEV
Zadnje časa ste bili nekoliko bolj varčni. Dobro in spodbudno je, da se odpravite po nakupih. Številke bodo lahko vrtoglave, ampak tveganje je včasih prijetno. V ljubezni se bo dogajale veliko, morda si boste želeli še več. Na delovnem mestu bo potrebno graditi na diplomaciji.
DEVICA
Vaše besede bodo prijetne. Ljudem boste s praktičnim znanjemvtem tednu zelo blizu. Na drugi strani črpate nova spoznanja in jih tkete v mozaik že znanega. Prijetni dogodki vas bodo osrečevali in harmonija bo na vaši strani. Sledi neka povečana dinamika glede denarja.
TEHTNICA
Aktivnosti se bodo stopnjevale. Razdvojenost bo nekaj normalnega. Spodbudno bo, da se na cilje dobro pripravite in da ste dinamični. Morda boste želeli prehitevati, vendar ne pozabite na semaforje na poti življenja. Včasih je že previdnost dovolj. Koristila vam bodo znanja iz joge.
ŠKORPIJON
Družba, kontakti z ljudmi in prijatelji vas bodo osrečili. Odločiti se boste morali za novosti. Sprva boste še nekoliko oklevali. Ne dvomite o pravilnosti in odpravite se pogumno naprej. Aktivnosti v skupinskem delu se vam bodo obrestovale. Srečen dan: sobota.
STRELEC
Notranji nemir boste morali premagati, kako boste to storili je odvisno od vas. Odločite se in naredite zaključke. Bodite prožni za spremembe, kajti niso več daleč. Na delovnem mestu vas bodo obdajali mešani občutek. Sprijaznite se z dejstvom, da vam tako vsaj dolgčas ne bo.
KOZOROG
Zgodile se vam bo veliko prijetnih stvari. Seveda boste zadeve obrnili tako, da iz njih izvlečete korist. Službene obveznosti vas bodo vezale, vendarle ker boste pridni in marljivi opravite vse. Ugoden čas je tudi za komunikacijo, intelektualna opravila in za kontakte s tujino.
VODNAR
Hrepeneli boste po novostih in spremembah. Zdi se, da ne bo potrebno predolgo čakati, da jih pridobite. Vaše misli bodo precej napredne in čas je, da si kaj napišete. Izostrite notranje občutke in tako bo sreča popolna. Priložnosti bo veliko, sami si zberite tiste vam najbolj ustrezne.
RIBI
Reka življenja vas bo nosila naprej. Spoznali boste veliko novih zadev in se končno odločili. Moč zberete v sebi in lahko se prelevite. Intenziven čas uporabite, da si postavite na tisto mesto katero vam pripada. Bodite še bolj napredni in si priborite prvo mesto. Srečen dan: četrtek
Tadej Šink, horarni astrolog

Obiščite naš prenovijen spletni portai
www.tednik.si
Kidričevo • Kiritično o ženskah v politiki in njihovem socialnem položaju
Preveč enega spola na enem mestu je družbi škodljivo
Udeleženci okrogle mize, ki jo je pripravil območni odbor LDS Kidričevo v petek, 8. septembra, v mali dvorani restavracije Pan, so se kritično lotili žensk v politiki in njihovega socialnega položaja v naši družbi. Ena glavnih ugotovitev razpravljavcev pa je bila, da v nobenem primeru ni zdravo, če je v neki zadevi večinsko zastopan le en spol.
Udeležba domačinov iz Kidričevo in bližnje okolice sicer ni bila taka, kot so pričakovali organizatorji, kar je možno pripisati tudi ne najbolj posrečenemu terminu. Pa je bila zato toliko zanimivejša skupina uglednih gostov: podpredsednica LDS in bivša ministrica za pravosodje Zdenka Cerar, članica izvršilnega odbora LDS ter predsednica odbora za politiko enakih možnosti Dragica Bac, članica IO LDS in predsednica mestnega odbora LDS Ptuj Lidija Majnik ter direktor Centra za socialno delo Ptuj in podžupan MO Ptuj mag. Miran Kerin.
Po uvodnem razmišljanju Antona Habjaniča, ki je sekretar, in Zorana Žunka, predsednika območnega odbora LDS Kidričevo, se je v razpravo o ženskah v politiki in njihovem socialnem položaju prva vključila Zdenka Cerar. Med drugim je izrazila prepričanje, da je sicer obseg zakonskih pravic za ženske v Sloveniji danes enak kot pred leti, a zadeve prepočasi napredujejo. Predvsem na področju zaposlovanja imajo ženske slabše možnosti kot moški; veliko težav imajo predvsem mlade ženske, ki bi si rade ustvarile družino, pa ne upajo ali celo ne smejo roditi, saj se bojijo, da bi potem izgubile službo. Na splošno naj bi
veljala ugotovitev, da dobijo ženske za enako delo kot moški slabše plačilo. Če dodamo dejstvo, da imajo ženske še velike obveznosti do družine, otrok in okolja, potem je njihova obremenitev mnogo večja, kljub temu pa so slabše plačane kot moški, predvsem pa slabše upoštevane tudi v družbi in ne nazadnje tudi v politiki.
O razvoju gibanja za pravice žensk, ki se je pričelo v 80. letih z nastopom civilne sfere, je govorila Dragica Bac, ki je menila, da so se slovenske ženske pričele intenzivneje ukvarjati z emancipacijo in uveljavljanjem v družbenem življenju šele po letu 1984. Po osamosvojitvi je bilo že kar precej žensk, ki so se vključili v razne politične stranke, v okviru LDS pa je na področju emancipacije in ženskega vprašanja delovala skupina Minerva. Ta se je pozneje razširila v Žensko mrežo, ki se je poskušala lotiti tudi spremembe zakonodaje, ker pa jim nihče ni hotel resno prisluhniti, so spontano pričele aktivnosti za enake možnosti ter pri stranki ustanovile Odbor za politiko enakih možnosti, katerega glavna naloga je lobirati v prid ženskam ter jim zagotoviti čimveč funkcij tako znotraj stranke kot izven nje.
Ko je moderator Anton
Habjanič ponudil Lidiji Maj-nik v razmislek dilemo, ali naj bo ženska najprej mati, šele potem vse ostalo, je dobil žogico nazaj, saj je menila, da lahko tako vprašanje postavi samo moški. Ob tem je nanizala nekaj svojih izkušenj o ženskah v politiki ter poudarila, da jo moti, ker ji vedno dajejo vedeti, kot da so ženske politiki druge kategorije, češ naj raje skrbijo za dom in družino. Nje sicer taki očitki ne prizadenejo, je pa zagotovo veliko žensk, ki jih to odvrača od možnosti in uveljavljanja v družbi. Tudi ona je prepričana, da bo potrebno še veliko časa in prizadevanj, da bodo ženske postale vsaj kolikor toliko enakopravne, predvsem pa bodo morale ženske najprej razčistiti same pri sebi, kaj želijo, in se zavedati svojega poslanstva.
Mag. Miran Kerin je poudaril, da nikoli ne razmišlja, ali bi neko delo bolje opravljal moški ali ženska, ker pa se veliko govori o neenakopravnem položaju žensk, pa očitno še ni vse v redu, čeprav je država poskrbela za ustrezne zakone, ki veljajo za vse enako. Med tistimi, ki so pomoči posebej potrebni, je opozoril na problematiko nasilja v družini, ki je zelo pereča, vendar je okolica očitno ne želi prepoznati, poleg tega pa je malo
Foto: M. Ozmec
O ženskah v politiki in njihovem socialnem položaju so razmišljali (z leve) Dragica Bac, Lidija Majnik, Anton Habijanič, Zdenka Cerar in Miran Kerin.
žensk, ki si o nasilju upajo spregovoriti, še redkejše pa so tiste, ki si upajo priti v zavetje varne hiše. Vse je odvisno od splošne razgledanosti ženske, izobraženosti in socialnega položaja.
V razpravi, v kateri so poleg žensk sodelovali tudi moški, smo med drugim slišali, da je večina Slovencev, kar se tiče družinskih problemov, zelo "hrabra", saj velja prepričanje, da pred šankom rešujejo in povedo vse, pred policistom
le polovico, na sodišču pa običajno na vse "pozabijo". Zavrnili so dilemo, ali so ženske v politiki alternativa ali le lepotni privesek, saj so menili, da politika ni privilegij ampak trdo delo. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da je samo moška družba ravno tako slaba kot samo ženska, zato so menili, da so kvote ena od poti, ki bodo ženskam pomagale, da se prebijejo do položaja v družbi. Zato pozivajo lokalne skupnosti, da tem določilom
vestno sledijo. Lidija Majnik je ob koncu spomnila tudi na zanimivo trditev ene skandinavskih feministk: "Ženske predstavljamo pol sveta, drugo polovico pa smo rodile!" Vsekakor velja tudi ugotovitev, da se miselnost žensk v sodobni družbi vendarle spreminja, v svojih prizadevanjih po večji vlogi v družbi pa bodo dejansko uspele šele tedaj, ko bo to želela in dopustila tudi druga, moška polovica sveta.
M. Ozmec
Ptuj • Nov projekt ZRS Bistra Ptuj
Registracija podjetja na enem mestu
ZRS Bistra Ptuj je novembra 2005 pričela izvajati projekt vzpostavitev vstopne točke v okviru sistema Vse na enem mestu - VEM v okviru Nacionalnega programa PHARE 2003. Izvajalec projekta je Bistra, sodelujejo pa tudi z E-zavodom in Občino Destrnik.
Na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo je ZRS Bistra Ptuj pridobila 18 in pol milijona tolarjev za vzpostavitev vstopne točke v okviru vzpostavitve sistema VEM, in sicer na lokaciji ZRS Bistra in dveh dislociranih lokacijah - E-zavodu in Občini Destrnik. Namen projekta je vzpostavitev vstopne točke VEM, kjer bodo potencialni podjetniki lahko registrirali dejavnost samostojnega podjetnika. Storitev bo zelo priročna, saj bo registracijo podjetja možno urediti preko elektronske pošte.
S projektom želijo odpraviti administrativne ovire pri ustanavljanju novih podjetij, spremembi ali dopolnitvi podatkov že obstoječih podjetij, spodbuditi nacionalno konkurenčnost in zagotoviti pravni okvir za spodbujanje ustanavljanja
novih podjetij ter hitrejšo rast že obstoječih. Usposobiti želijo tudi svetovalce za izvajanje programa VEM, da bodo strokovno usposobljeni s področja podjetništva in podjetniškega svetovanja, prav tako pa bodo s promocijskimi aktivnostmi seznanili ciljno skupino uporabnikov tovrstnih storitev in širšo javnost o vsebini projekta VEM ter o lokacijah vstopnih točkah.
Na enem mestu bo zagotovljena celovita ponudba storitev informiranja, animiranja in svetovanja brezposelnim osebam, ki se želijo samozaposliti, potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem. Strankam bo na enem mestu nudeno izvajanje e-VEM registracije samostojnega podjetnika, program vaučerskega svetovanja in izvajanje podpornih storitev za vse ciljne skupine malih in srednjih
podjetij ter potencialnih podjetnikov v Republiki Sloveniji na lokalnem nivoju. Sistem e-VEM omogoča vzpo-
stavljanje elektronske podpore postopkom registracije podjetij, spremljanje izvedbe postopkov, obvladovanje sprememb
Foto: Dženana Bećirović
Robert Novak, pomočnik vodje projekta na Bistri
in izmenjavo podatkov med ustanovami javne uprave. Poseben poudarek uporabe storitev portala je v tem, da bodočim podjetnikom ni več treba hoditi po različnih ustanovah, ampak lahko postopek registracije oz. vse spremembe ter prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje opravijo hitreje in na enem mestu. Kljub temu pa si je določena potrdila potrebno urediti pred samo registracijo.
Storitveni portal e-Vem je rezultat sodelovanja različnih ustanov javne uprave. Pri projektu so sodelovali Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Davčna uprava RS, Statistični urad RS, Agencija RS za javnopravne evidence in
storitve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod RS za zaposlovanje, Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije.
Storitve portala e-VEM so brezplačne in jih lahko uporabljajo vsi posamezniki, ki imajo v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overi-teljev. Storitve portala e-VEM je možno opraviti s pomočjo referentov na več vstopnih točkah po vsej Sloveniji. Na Ptuju je aktivna vstopna točka na sedežu ZRS Bistre na Slovenskem trgu 6.
»Ta način registracije podjetnikom definitivno prihrani nepotrebno tekanje od vrat do vrat. Prej je registracija podjetja bila dolg postopek. Za ureditev vsega potrebujemo približno 15 minut, stranka pa na sklep čaka 5 dni, včasih tudi manj. Prihodnje leto nameravamo to dejavnost še razširiti na podjetja, ki se želijo registrirati kot d. o. o.,« je zaključil pomočnik vodje projekta na Bistri Robert Novak.
Pričetek šole golfa v soboto, 16. 9. 2006
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
GHf PilJ
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +38ó(2)788 91 10, fax: +38ó|2)788 91 11, E-mall: golf@golflnvest-ptuj.sl
Posebna ponudba v poslovalnicah Podružnice Podravje
www.nlb.si
V poslovalnicah NLB Podružnice Podravje vam ponujamo posebno priložnost; otvoritev NLB Osebnega računa in vrsto drugih ugodnosti, s katerimi boste lahko že v nekaj mesecih prihranili kar precejšen znesek denarja:
•	brazplačno vodenje računa za čas 6 mesecev
•	brezplačno povečanje limita
•	brezplačno posojilno kartico in popuste na članarino za plačilni kartici NLB Karanta in NLB Zlati MasterCard
•	brezplačno pristopnino za NLB Klik
•	izjemno ugodne kredite za vaše želje in potrebe ter
•	vrsto naložbenih možnosti
Za vsa podrobnejša pojasnila smo vam na voljo v Poslovalnici Ormož, Kerenčičev trg 7, Ormož (t.: 02 740 27 85), v Poslovalnici Ptuj, Prešernova 6, Ptuj (t.: 02 787 04 44) in Bančni trgovini Super mesto, Ormoška 30, Ptuj (t.: 02 748 02 70).
nlb9
N^sijujemo nove naočnike Štajerskega MwM v sodeloTanjn z B^Mfio WoHtei íompm^l
ŠtajerskiTEBHlK

Zidanškova 17, Zg. Polskava -IT _
RADIOPTUJ
89,8104,3
Novi naročniki prejmejo
nagrado set za žom^ " ^sedežu Radio-Tednika Ptup^d.o.o., 10 dni po izteku akcije.
^ Akcija traja pá 11. do 22. septembra 2006
Med tiô>4mi naročniki bomo izžrebali 50 nagrajencev, ki bodo v letu 2007 z nami potovali no Vlaku zvestobe .

/i
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
. Datum naročila:.
s podpisom potijujem naiofilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendai za najmanj 6 mesecev. Hkrati potgujem, da zadnje leto v skupnem gospodinjstvu ni bil nihče naročnik Štajerskega tednika. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.

i
RADIO TEDNIK Ptuj d o.o. Raićeva 6 2250 Ptuj

Mali oglasi
STORITVE
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
PRODAM trgatev (šmaranica -jurka). Tel. 031 492 132._
PRODAM 350 l hidravli~no stiskalnico. Tel. 0412 504 204._
PRODAM 320 l hidravli~no stiskalnico in centralno pe~ Emo central 25. Tel. 041 326 953._
PRODAMO cisterno Creina 3200, mešalec za beton in li~kalnik za koruzo. Tel. 051 239 224._
PRODAM GROZDJE za branje (mešano), koruzo z njive in 50 arov bu~. Telefon 753 00 98, Ana Rojko, Vintarovci 82, Destrnik.
PRODAM odojka. Tel. 766-90-01.
PRODAM štiri odojke, težke do 25 kg. Tel. 753 52 61._
PRODAM PUJSKE, stare osem tednov. Muretinci 5, tel. 740 86 02
PRODAM dve breji telici. Telefon 031 787 469.
V OKOLICI PTUJSKE GORE prodam malo rabljeno hidravli~no prešo 160 l z Inox vložkom in vgra-dno elektro pe~ico z vgradno ploš~o 3 plin + 1 elektrika. Telefon 03 491 16 10, 041 724 191, med 19. in 21. uro.
NEPREMIČNINE
sirius LUNA "'"S'ni'ïf
_Tr»tBnJakova5.Ptu|
PRODAM enoinpolsobno stanovanje, tretje nadstropje. Tel. 031 687 863.
PRODAM 2-sobno stanovanje, Kraigherjeva, Ptuj, 59 m2, 4. nadstropje. Tel. 031 762-285._
PRODAMO imetje v Korenjaku (Haloze), cca 6 ha, ali damo vinograd v najem. Telefon 041 769 101.
NA PTUJU PRODAM opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 031 558 392.
INSA^
1nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivo! CENA:od 18 mio SIT |2-sob. stan. 51,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v SI. Goricah
DOM-STANOVANJE
PROSTOR za aerobiko, jogo ali podobno oddam v popoldanskih in ve~ernih urah. Tel. 051 413 354.
DELO
UGODNO PRODAM u~benike in delovne zvezke za srednjo šolo (gimnazija 1., 2., 3., 4. letnik). Nina - 041 357 732.
PRODAM termoakumulacijsko pe~ 3,5 kW, pe~ na olje - sobno, šivalni stroj - nov, znamke Rožica, in 120 l hidrofor, komplet. Tel. 040 755 839.
PRODAM diatoni~no harmoniko. Tel. 041 579 714._
OPOZARJAM go. Vesno Hojnik s Polenšaka 52, da preneha z obrekovanjem, in jo pozivam, da se mi javno opravi~i na istem mestu v roku 8 dni. V nasprotnem primeru bom prisiljen to dose~i po pravni poti. Boris Plohl, Polenci 42 a.
PRODAM omaro, primerno za jedilnico, mizo in stole - novo, zelo ugodno. Tel. 051 271 151.
KUPIM dobro ohranjene kahle za krušno pe~ - male ali velike. Telefon 03 727 183, 031 727 690.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
34 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Leš-nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
POPRAVILO TV, vido- radioapa-ratov, servisiranje PC ra~unalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20 in 30 v septembrski prodajni akciji. Bruno Šurbek, s. p., Cementninar-stvo, Bistriška cesta 30, 2319 Polj-~ane, tel. 02/ 8025 303.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
PRODAJAMO bele piš~ance doma~e reje . Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33, zjutraj do 10. ure, popoldan od 16. dalje.
V NAJEM vzamem kmetijska zem-ljiš~a - njive. Tel 041 561 893.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM mešana drva v hlodih ali metrih. Tel. 031 532 785._
ŽITNO sejalnico Isaria, sejalnico za koruzo, dvoredno, izkopa~ krompirja Smocer, 350 l škropilnico Kranj, tro-silec umetnih gnojil prodam. Tel. 02 751 50 61._
PRODAM suho koruzo v storžih po ugodni ceni. Tel. 764 64 51._
PRODAM grozdje sort: rizling, pino, sovinjon, muškat - cca 1000 kg ali mošt, trgatev konec septembra (Cir-kulane). Tel. 041 629-735._
ODKUPUJEMO sveže mokre bu~-nice z njive. Tel. 740 82 22. Oljarna Veseli~, Moškanjci 90 b.
NESNICE, rjave, stare 14 tednov, prodam 600 sit, dostava na dom. Mar~i~, Starošince 39, Cirkovce, tel. 792 35 71._
PRODAM grozdje sovinjon, cca 3.000 kg. Tel. 051 428 456.
...PIut<lesnibreg,samostO|na hiia 127112, Lgiadnie 1914, ZGdiljiščG 894 iii2,sainosL 93I3Ž3, sončni kolektoiji, klima, vid« nadza, satu, voda, eleklr.... Cena: 34 llio SIT; oz. 141.879,48 6
Ptuj: 02/77 777 77 Mb: 02/22 999 22
Sirius-nep.si Luna-mb.si
PTUJ, center, uli~ni lokal, primeren za trgovsko ali gostinsko dejavnost, dam v najem. Tel. 051 336 307.
NA SELIH 5 prodamo enonadstro-pno hišo. Inf. na tel. 764 44 11.
GRADBENO PARCELO na lepi son~ni legi, 750 m2, v Tržcu prodam. Tel. 02 764 58 21 ali 031 438 732.
V GRAJENŠČAKU 16 prodamo manjšo kmetijo, v celoti ali po delih. Tel. 031 299 888.
PRODAM HIŠO na Vi~avi na Ptuju, stanovanjske površine je 220 m2, cena po dogovoru. Tel. 031 483 604 in 02 775 28 81, kli~ite po 14. uri.
PRODAM vikend - brunarico v Radehovi pri Lenartu, velikost zem-ljiš~a je 812 m2, cena po dogovoru. Tel. 040 549 502 in 02 775 28 81, na telefonski številki dosegljivi po 17. uri.
KUPIM dvosobno stanovanje v okolici Rimske pe~i. Tel. 051 271 151.
PRI RIMSKI PEČI na Ptuju prodam garažo. Tel. 041 968 047.
ČASOPISNA HIŠA Delo vabi k sodelovanju zastopnike naro~ni-škega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pogoji: smisel za delo z ljudmi, komunikativnost. Pisne prijave v 8 dneh na: Delo, d. d., Naro~nina, Strossmayerjeva 26, Maribor.
IŠČEMO ŽENSKO za manjšo pomo~ in družbo v okolici Ptuj, zaželen vozniški izpit. Tel. 051 419 553.
MOTORNA VOZILA
PRODAM BMW, serija 3; 320 D, letnik 2005, ~rne barve, z vso dodatno opremo, cena po dogovoru. Tel. 031 483 604 ali 02 775 28 81.
PRODAM moped Tomos Alpina, še ne vožen. Telefon 776 351.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRU DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRIKA ZJUnUU DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektranski nasiov
justlna.lah@radio-tednlk.sl, za večje objave predliodno pokličite.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM otroška dekliška zimska in letna obla~ila ter nekaj obutve od 9 do 12 let. Tel. 041 783 464._
RODOVNIŠKI mladi~ki kraški ov~arjev odli~nih staršev, cepljeni, naprodaj. Tel. 02 656 00 88.
ČESTITAMO
Iskreno ti čestitamo, naša
ISatalya. Mesarič
IZPODVINCEVe?
Za odlično opravljeno diplomo na Fakulteti za upravo-Javna uprava.
Tuqji: mami Dragica in mama Marga
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH
PRIKLOPNIKOV NA TERENU
DAN
DATUM
URA (od-do)
KRAJ
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor,Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Poned.	25.9.2006	08.00-10.00	Cvetkovci - avtomehanična delavnica J. Tomažič
10.30-11.30	Gajevo! - trgovina Vrtnica
12.30-13.30	Moškanjci - bencinski sen/is Žiher
14.30-15.30	iVIarkovci - deponija
Torek	26.9.2006	08.00-09.00	Žetaie - Bar pod iipo
09.30-10.30	Podielinik - kmetijska zadruga
11.00-12.00	Jurovci - Avtoeiektrika Bračič
13.00-14.00	Zg. Hajdina - gasilski dom
Sreda	27.9.2006	08.00-09.00	Zamušani - Guma bar
09.30-10.30	Stojnci - gasiiski dom
11.00-12.00	Dornava - kmetijska zadruga
13.00-14.00	Pacinje - gasiiski dom
Četrtek	28.9.2006	08.00-09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30-10.30	iVIajšperk - Gostilna Doinica
11.00-12.00	Jabiane - Kmečki turizem Hiedved
13.00-14.00	H/liiiovce - Avtosen/is Dobič
Petek	29.9.2006	08.00-09.00	Lovrenc na Dravskem polju - Društvo upokojencev
09.30-10.30	Apače - gasiiski dom
11.00-12.00	Gerečja vas - gasiiski dom
13.00-14.00	Videm - Market Žerak
Poned.	2.10.2006	08.00-09.00	Leskovec - gasiiski dom
09.30-10.30	Cirkuiane - Bar H/larinka
11.00-12.00	Drsteija - Kmečki turizem l^cko
13.00-14.00	Grajena - gasiiski dom
Torek	3.10.2006	08.00-09.00	Piacar - Kmetija iVIarkež
09.30-10.30	Destrnik - gasiiski dom
11.00-12.00	Vitomarci - kmetijska zadruga
13.00-14.00	Gabernik - trgovina Hrga
14.30-15.30	Zagorel - gasiiski dom Grabšinski breg
Sreda	4.10.2006	08.00-09.00	Kijučarovci - gasiiski dom
09.30-10.30	Savci - gasiiski dom
11.00-12.00	Poienšak - gostilna Šeguia
13.00-14.00	i^igovci - Kmetija Kukovec
15.00-16.00	Trnovska vas - gostiina
Vsi traktorji in traktorski prikiopniki lahko opravijo tehnični pregied z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije. Informacije: Marjan Duh - telefon: 02 / 788 11 68.
Se priporočamo, DOMINKO d.0.0., TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ; TEL.: 02 / 788 11 75, 02 / 788 11 68
Petek, 15. »optember
12.00 Ptuj, Galerija Magistrat v Mestni hiši, otvoritev razstave likovnih del
akademskega slikarja Ota Rimeleja Akvarelne obzornice 2006 16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Ptuj, CID, odprtje razstave fotografij z motivi iz narave mladega
ptujskega fotografa Andreja Lamuta 18.30 Ivanjkovci, mala dvorana KS, odprtje razstava ročnih del, likovnih
in drugih izdelkov krajanov 19.00 Ivanjkovci, v mali dvorani KS, proslava ob krajevnem prazniku s podelitvijo priznanj
19.00 Podlehnik, dvorana, predstavitev zloženke ljudskih pevcev Kulturno folklornega društva Podlehnik 19.00 Maribor, SNG, premiera Arhitektura tišine, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven 19.00 Slovenska Bistrica, galerija Grad, slikarska razstava Iz cikla potovanja sonca, avtorja Klavdija Tutta 19.30 Ptuj, Glasbena šola Karol Pahor, koncert združenega godalnega orkestra Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in Glasbene šole Saffle iz Švedske, ki mu bosta dirigirala Goran Lindskog in Tomaš Tulaček 20.00 Ormož, stara restavracija hotela, potopisni večer Turčije in Sirije Nuše in Marka Korošca ter nastop trebušnih plesalk
-	Ptuj, v Termah, vadba za dojenčke, informacije na telefon 051 220 984
-	Ptuj, slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, razstava Kuharske bukve in kuhinja od 16. do konca 19. stoletja
-	Ptuj, Miheličeva galerija, razstava gostujočega avtorja dr. Damjana Prelovška
-	Ptuj, CID, vpisi v tečaje in delavnice, tečaj kitare, novinarska skupina, literarna skupina, elektro delavnica, foto skupina, nemška literarna skupina^ telefon 780 55 40
Sobota, 16. »eptember
8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica doma za starejše občane, muzejska delavnica
9.00 Ivanjkovci, športna dvorana, športna tekmovanja
9.00 Zgornji Leskovec, družinski pohod - zbiranje pred gostiščem Leska
9.00 do 13.00 Ptuj, pred gasilskim domom Natašina pot 1, predstavitev
Slovenske vojske, Slovenske Policije in PGD Ptuj 10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend »Rasla je Jelka«, ustvarjalna delavnica, kjer bodo otroci in starši izdelali pisano otroško merilo, s katerim bodo izmerili, koliko so zrasli v preteklem šolskem letu
11.00 Ptuj, v Termah, vseslovensko srečanje brigadirjev »Gradili smo domovino«
13.00 Žetale, pred lovskim domom, praznovanje 60-letnice LD Žetale 15.00 Majšperk, v večnamenski šolski športni dvorani, osrednja prireditev
ob 10. občinskem praznike 15.00 Grajena, pri osnovni šoli, I. pokalno gasilsko tekmovanje članov in
članic za pokal Grajene 18.00 Zavrč, kulturna dvorana, predstavitev kasete in zgoščenke Kak
lušno je na svet ter srečanje ljudskih pevcev in godcev 18.00 Ptuj, Narodni dom, vpis v pevsko šolo Musica, zborovodja Robert Feguš
19.00 Maribor, SNG, Arhitektura tišine, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Micka
Nedelja, 17. september
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, Muzejski vikend »Rasla je Jelka«, ustvarjalna delavnica
14.00 Videm, pri OŠ, položitev temeljnega kamna za vrtec
14.30 Videm, klet zdravstvenega doma, otvoritev prostorov KD; otvoritev
razstave slikarke Marije Gregorc 15.00 Videm, pred zdravstvenim domom, pričetek pohoda Po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju (pribl. 3 ure hoje) 15.00 Ivanjkovci, komedija Ženska že ve, predstava KD Križevci 17.00 Ptuj, Konjeniški klub, predstava »Moj soplesalec konj 4« 18.30 Videm, gasilski dom - predstavitev PGD Videm 19.00 Videm, nogometno igrišče, otvoritev razsvetljave na igrišču -	Ptuj, Planinsko društvo, izlet na Krofička - Strelovec, vodi A. Mlina-
revič, telefon 777 15 11
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Glasbena oddaja »Hit poletja
2006«, nastopajo: Ansambel Bum, Zreška pomlad, Monika Pučelj, Vitezi celjski, Natalija Kolšek, Tanja Žagar, Navihanke.
Kino Ptuj
15.
16. in 17. september, ob 18.00 Avtomobili (sinhronizirano v slovenščino). Ob 20.10 Kralji in kraljica.
Kolosej Maribor
Petek, 15. september, ob 16.20, 19.05, 21.45 in 00.25 Bela Masajka. Ob
16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Moja super bivša. Ob 15.15 in 17.15 Hiša pošast. Ob 19.35, 21.55 in 00.15 Podvodna deklica. Ob 16.50, 19.10, 21.20 in 23.30 Lopov z otroškim obrazom. Ob 17.00, 19.20, 21.40 in 00.00 Romanca ob jezeru. Ob 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 20.00 in 22.20 United 93. Ob 15.00 in 17.30 Avtomobili. Ob 19.15, 21.30 in 23.50 Greva narazen. Ob 15.50 in 17.45 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 17.10 Kva dogaja, rokerji.
Sobota, 16. september, ob 13.30, 16.20, 19.05, 21.45 in 00.25 Bela Masajka. Ob 13.20, 16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 14.20, 16.40, 18.50, 21.00 in 23.10 Moja super bivša. Ob 13.05, 15.15 in 17.15 Hiša pošast. Ob 19.35, 21.55 in 00.15 Podvodna deklica. Ob 14.40, 16.50, 19.10, 21.20 in 23.30 Lopov z otroškim obrazom. Ob 14.30, 17.00, 19.20, 21.40 in 00.00 Romanca ob jezeru. Ob 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 20.00 in 22.20 United 93. Ob 12.30, 15.00 in 17.30 Avtomobili. Ob 19.15, 21.30 in 23.50 Greva narazen. Ob 14.00, 15.50 in 17.45 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 14.45 in 17.10 Kva dogaja, rokerji.
Nedelja, 17. september, ob 13.30, 16.20, 19.05 in 21.45 Bela Masajka. Ob 13.20, 16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 14.20, 16.40, 18.50 in 21.00 Moja super bivša. Ob 13.05, 15.15 in 17.15 Hiša pošast. Ob 19.35 in 21.55 Podvodna deklica. Ob 14.40, 16.50, 19.10 in 21.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 14.30, 17.00, 19.20 in 21.40 Romanca ob jezeru. Ob 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 20.00 United 93. Ob 12.30, 15.00 in 17.30 Avtomobili. Ob 19.15 in 21.30 Greva narazen. Ob 14.00, 15.50 in 17.45 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 14.45 in 17.10 Kva dogaja, rokerji.
Ponedeljek, 18. september, ob 16.20, 19.05 in 21.45 Bela Masajka. Ob
16.10, 19.00 in 21.50 Miami Vice. Ob 16.40, 18.50 in 21.00 Moja super bivša. Ob 15.15 in 17.15 Hiša pošast. Ob 19.35 in 21.55 Podvodna deklica. Ob 16.50, 19.10 in 21.20 Lopov z otroškim obrazom. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 Romanca ob jezeru. Ob 19.30 in 22.10 Silent Hill. Ob 20.00 United 93. Ob 15.00 in 17.30 Avtomobili. Ob 19.15 in 21.30 Greva narazen. Ob 15.50 in 17.45 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 15.10, 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja. Ob 17.10 Kva dogaja, rokerji.
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.nnlklavz@emall.sl
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA
LETNIK CENA
sn_
BARVA
AUDI A6 QUATTRO KARAVAN	2000
FIAT PANDA 1,3 D MULTIJET	2004
FIAT PUNTOCABRIO 1,2	1995
FORD ESCORT 1,61	1997
HYUNDAI ATOS 1,0	2002
MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXI	1998
OPEL CORSA 1,2 16 V	1999
OPEL CORSA B 1,2	1999
OPEL OMEGA 2,0	1999
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003
PEUGEOT 206 CC 1,6	2002
PEUGEOT 406 COUPE 2,0	1998
SEATALHAMBRA1,9TDI	1999
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2003
VWSHARAN1,9TDIGL	1997
2.630.00010.974,79 1.820.000 7594,72 690.000 2.879,31 430.000 1.794,35 860.000 3.588,71 920.000 3.839,09 930.000 3.880,82 980.000 4.089,46 860.000 3.588,71 2.685.00011.204,30 2.090.000 8.721,41 1.695.000 7073,10 1.880.000 7845,10 2.830.000 11.809,38 1.640.000 8.843,59
KOV MODRA KOV ČRNA SREBRNA BELA
KOV ZELfNA
KOV MODRA
RDEČA
SREBRNA
BELA
SREBRNA
RDEČA
SREBRNA
SREBNRA
ČRNA
KOVZELfNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečiuu 239,640
Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
i I
I
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA eur		BARVA
ALFA ROME01561.9 JTD	1999	1.420.080	5.925.55	KOV. SREBRNA
BMW 318 i	1993	540.080	2.253.38	KOV. SREBRNA
FIAT BRAV01,9 JIH	2801	1.198.080	4.965,78	ČRNA
FIAT UNB 1.0 IE	1996	140.080	584.21	KOV. SREBRNA
FORO FOCUS KARAVAN 1.8 TOO!	2801	1.640.080	8.843.60	ČRNA
FORO GALAXY 1.9 TOI	2002	3.090.080	12.694.34	ČRNA
HONOA ACCORD 2.01	1995	590.080	2.402.83	KOV. SREBRNA
LAN0R0VERFREELANBER1,8I	1999	1.888.080	7.845,10	KOV. SREBRNA
NISSAN AIMERA 1.4	1996	490.080	2.844,73	ROEÍA
BPEL OMEGA KARAVAN 2.51	1995	498.080	2.844,73	ČRNA
RENAULTT1IAUA1.4	2801	690.080	2.679,32	BELA
SEAT IBIZA 1.4 SIGNO	2000	1.050.080	4.381,57	ROEČA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI	2804/2004	3.190.080	13.311,63	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 THI	2801	2.790.080	11.642,46	MODRA
VW GOLF IV 1.9 TDI	1998	1.570.080	6.551,49	KOV. SREBRNA
Cena v EUR je obr:
Orodje
iz Metalke
ročno orodje ^^^ in Z UMOR'
velika izbira svedrov za beton Dl AGER SDS+ in SDS max, za kovino in nerjaveče kovine
ugodne cene diamantnih piošč
za rezanje betona od 499 SiT €2,08
ugodna ponudba eleidričnega ročnega orodja
Iskra ERO,S4C/4, í&lÁ^ter potrošnega materiala za električno orodje
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoznišlo 7, td: 02/749 18 00

Bojan Arnuš, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI iN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
Cena

ŠK0DA0CTAVIA1,6GIX	1997	1.060.000 4.423,30
PEUGEOT 3071,6 8W	2004	2.650.000 11.058,25
FIAIPlWr0 55S	1997	480.000 2.003,00
REMl]irTWD(G01,2	2001	890.000 3.713,90
ŠKODA OCIAVIA 2,0 ELEGANCE	2001	1.840.000 7.678,16
RENAUa'TWING01,2	2001	870.000 3.630,45
REMUET 0101,5 Da BILABONG 2003	1.640.000 6.843,60
PEUGEOT 307 2,0 HDIBBEAK	2003	2.480.000 10.348,86
PEUGEOT 2061,1 SW	2002	1.595.000 6.655,82
RENAUErTWING01,2	1999	770.000 3.213,15
PEUGEOT 4061,8 ST	1997	940.000 3.922,55
PEUGEOT 2061,4	2001	1.380.000 5.758,64
PEUGEOT 407 2,0 HDI	2004	3.950.000 16.483,06
BMW 5231	1997	1.730.000 7.219,16
BMW 318 1	2002	3.070.000 12.810,88
DAEWOO NUBIBA 1,616V	2003	1.790.000 7.469,54
RENAUirTWING01,2	2002	1.030.000 4.298,11
VOiyOS80 2,5D5	2000	2.380.000 9.931,56
FORD KA 1,3 1	2000	890.000 3.713,90
RENAI]irCU01,2RN	1998	790.000 3,296,61
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2003	2.480.000 10.348,86
BMW 520 D	2001	2.980.000 12.435,32
0PELASTRA1,416VKASAV.	2000	I.38O.OOO 5.758,64
OPEL CORSA 1,4 LIFE	1997	520.000 2.169,92
Irrfomialivni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
RDEČA KOV. ZELENA KOV. MODRA KOV SREBRNA KOV OPEČNA RUMENA KOVZLATO-RUM. KOV SIVA KOV SREBRNA RUMENA KOV ZELENA KOV SIVA KOV SREBRNA KOV ZELENA KOV ČRNA KOV MODRA KOV SREBRNA KOV SREBRNA KOV ZELENA KOV OPEČNA KOVZLAIA ČRNA
KOV SREBRNA RDEČA
Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Opremo letnik ^^^ Ceno ^
POXIJDM
MBUENIII
VOZIL
Znomko
V0IKSWAGENPASSAT1,9TDI 1ANCIALYBRA2,4JII]KAR. OPEL CORSA UDU U\NCIAY1,23V OPEL CORSAI,7 D 3V FIATRRAVAI,G KIAPRI0EI,3 KIA PRIDE 1,3 HYUNDAI SONATA 1,8 GLS OPEL VECTRA 2,DDTI KAR. CITROEN DERLINGDFDRGON A0DIA44VTDILIM0ZINA
SCRVIS IN PRODIlJn VOZIL
ugodni pr«pisi nokup i« 110% polegein iniol« ovie - pelrebujet« dmor? Dobitek do 80% mdnosli voiilo nojugodnojii leasing
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
• prilogo
V septembrski številki revije SAD lahko med ostalim preberete o roku obiranja jabolk, o sušnem stresu pri jablanah,
o priporočilih vinogradnikom pred
trgatvijo in delih v vinogradu, v prilogi Vrtnine pa o pišemo o možnosti nadomestil živinskih gnojil v ekološki pridelavi in o pridelavi mladega krompirja.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
Program priredite« « SEPIEMBRU
I OTROiKA USIVIUJUJU DEUVMIU I KU-KU, KDO JE m
Ku - ku, kdo pa kuka iz naše peresnice?!
Tako veselo in nagajivo se smehlja! Je to Jakec? Niči? Mucka, rožica, žogica... To so tisti posebni svinčniki, ki si jih bomo naredili na ustvarjalni delavnici v Mercatorju. Naše svinčnike bomo spremenili v I uporabne igračke in še raje pisali in risali v šoli...
HítarKaíímnajboljši sosed
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tinianova 1, Ptu| (ob Maribonki cesti), tel.: 02 7S0 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obroînêQO odploiîlo

www.smigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O
KREDITI!
Do 7 let na osebni dohodke ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter
leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na doml NUMERO UNO Robert Kukovecs.p., Mlinsio ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob041 750 560,041 331 991.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ardinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
www.lednik.si
I
IIHiMiMJiMilllMI
(oi/2280110
SoliSd.o.a. Razlagova 24, Maribor
Cenik malih oglasov v Štajerskem tedniku		
Fizične osebe	d0100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	900,00 3,76e	9,00 0,04 €
z oicvirjem	1.500,00 6,26€	9,00 0,04 €
z oicvirjem in simbolom	2.000,00 8,35€	9,00 0,04 €
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05 €
z oicvirjem	1.760,00 7,43 €	12,00 0,05 €
z oicvirjem in simbolom	2.420,00 10,10e	12,00 0,05 e
z oicvirjem In logotipom	3.080,00 12,85e	12,00 0,05 €
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popiat na male oglase. Vse cene so brez DDV. Informativni preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,840 = 1 EUR		
Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Puhova ulica 10 Telefon: 02 787 51 11 Telefaks: 02 771 36 01
Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni ve-stnik Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Na podlagi odločbe komunalnega inšpektorja Mestne občine Ptuj št. 061-1161/2006-706 z dne 18. 07. 2006 o odstranitvi zapuščenega vozila je bilo dne 28. 07. 2006 iz Kraigherjeve ulice 6 na Ptuju odstranjeno zapuščeno neregistrirano vozilo znamke CITROEN, model XM, temno rdeče barve.
Lastnika vozila prosimo, da avtomobil prevzame na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila.
Če lastnik vozila ne prevzame v roku 45 dni od dneva objave, se šteje, da je vozilo opustil. V kolikor lastnik vozila v navedenem roku ne bo prevzel, pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico na opuščenem vozilu. Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
.iilB€LCONTi:rlM'
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 v/vw.belcont.si
NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVUENJA
poslovna skupina
priaiaB/e za Bajboljše dosežke ¥ gradbeaiiiru:
»ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT Kiâ • ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdeliri in storitvami:
II'-	okna
|ii'	vrata
|||'	garažno vrata
|i''	industrijska vrata
F senčila V zimski vrtovi F izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 30. 8. 2006, opr. {t. St 10/2006, v ste~ajnem postopku nad dolžnikom MSO - proizvodnja, trgovina in posredništvo, Marjan Sever, s. p. - vsteča-aju, Hajndl 24, 2274 Velika Nedelja
objavlja
JAVNO DRAŽBO
Predmet prodaje je:
1.
Idealni delež - 1/2 stanovanjske hiše v naselju Hajndl 24, Velika Nedelja, uporabne površine 192,47 m2 (klet, pritličje, mansarda) s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 17.964 m2, vpisano pri vl. št. 326, k. o. Velika Nedelja, št. parcel 580/3, 583/1, 583/2, 584, 587/1, 587/2, 587/5 in 587/6, ter vl. št. 721, k. o. Velika Nedelja, št. parcele 193.S, po izklicni ceni 6.809.500,00 SIT.
2.
Orodja za brizganje plastičnih posod in pokrovov, 4 kosi, leto izdelave 1998-2003, po skupni izklicni ceni 590.000,00 SIT
3.
3.000 kg žebljev, obročasti - pocinkani (žičniki), dim. 2,8 x 70 mm, leto izdelave 2005, po skupni izklicni ceni 153.000,00 SIT
4.
Kompresor, industrijski, 5,5 kW, HP-7,5, leto nabave 2001, po izklicni ceni 61.000,00 SIT.
Javna dražba bo 26. 9. 2006 ob 9.00 na Okrožnem sodišču na Ptuju, soba 26/II.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki pred pričetkom dražbe predložijo sklep o registraciji v RS s pooblastilom za zastopanje na javni dražbi. Tuje pravne in fizične osebe lahko kupujejo nepremičnine v skladu s slovenskimi predpisi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% izklicne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0255798887, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po javni dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po javni dražbi, kupnino za premoženje pod točko 1 pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z brezpogojno bančno garancijo prvovrstne banke, plačljivo na prvi poziv, v mesecu dni od dneva javne dražbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Za ostalo premoženje (točke 2-4) mora biti kupnina plačana v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.
Premoženje se prodaja po načelu videno-kupljeno. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine.Stanovan-nja hiša (točka 1) je v zemljiški knjigi označena kot črna gradnja. Prevzem premoženja pod točko 2 in 3 si zagotovi kupec sam. Davek in drugestroš-ške prenosa lastništva plača kupec. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davkov in prispevkov, ki bremenijo kupca. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
www.radio-tednik.si
Objavljamo potrebo po zasedbi dveh prostih delovnih mest:
1.	KEMIK
2.	GALVANIZER
za določen čas, in sicer prvega za čas 6 mesecev z 2-mesečnim poskusnim delom in drugega za čas 3 mesece, za oba z možnostjo kasnejše sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Od kandidatov pričakujemo: pod 1.
-	V. stopnjo izobrazbe kemijske smeri,
-	zaželene so vsaj 2-letne delovne izkušnje na področju galvanske ali podobne proizvodnje,
-	dobro poznavanje računalniških okolij MS office,
-	sposobnost za timsko delo in dobre komunikacijske sposobnosti,
pod 2.
-	dveletni program galvanske ali podobne usmeritve, alternativno priučen delavec z izkušnjami
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: GALVANIZACIJA Ivanka Fric, s. p., Dragonja vas 36, 2326 Cirkovce. Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. štev. 02 7890100. Rok za prijavo je osem dni od dneva objave.
^^DIOPTUJ
89,8 0 98.2 »104:3
fta^ éfiíetcc www.radio-ptuj.si
Ko zaželimo ťvoje si blizine, gremo tja, kjer je dom tišine.
SPOMIN
Jutri, 16. septembra, mineva leto žalosti, odkar se je tiho poslovila naša draga mama, mačeha, babica, prababica in tašča
Marija Vindiš
VEL. VARNICA 10, p. ZG. LESKOVEC
Hvala vsem, ki ji poklonite misel, prižgete svečo ali se za hip ustavite ob njenem grobu.
Pogrešamo te - tvoji najdražji
Dragi mož, kako je hudo, ko te več ni pri meni. Kje so tvoje pridne roke, ki skrbelo so za me? Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj mirno počiva{ v mnogo preranem grobu.
SPOMIN Franc Versic iz spuhlje 107, ptuj
1933 - 2001
V četrtek, 14. septembra 2006, je minilo 5 let, odkar nam je kruta bolezen mnogo prezgodaj vzela dragega moža, očeta, brata in dedka. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in položite rožo ali prižgete svečo v njegov spomin.
@alujo~i: vsi njegovi
Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih ti živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si z nami ti. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
11. septembra je minilo leto, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek, nono
Jože Muršic
IZ PODVINCEV 31
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Cas beži, a spomin na tebe v nas živo gori. Misel, da trpela grozno si bolečino, trdna kako skala, da niti za trenutek v usodo žalostno se nisi vdala, da do zadnjega dihljaja po domu, sreči hrepenela si, nas hrabri, da z dušo bolečo prižgemo na tvojem mnogo preranem grobu ti svečo.
V SPOMIN
Danieli Vindis - roj. Vidovic
IZ LENARTA
+ 9. 9. 1993
Trinajst let je minilo, bolečina ostaja.
Vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem
mnogo preranem grobu, ISKRENA HVALA.
Ata, mama, brat Robert z družino in vsi, ki so te imeli radi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob izgubi našega
Jožefa Kozela
IZ MALE VARNICE 14
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, zdravstvenemu osebju internega oddelka SB Ptuj, g. Kozelu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
@alujo~i: vsi njegovi
Nikoli ne bomo več peli, kakor smo peli skupaj; nikoli se več tako veselili, kakor smo se veselili skupaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice in praprababice
Veronike Weingartner
IZ SENČAKA PRI JURŠINCIH 6
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče, hvala za pisne in ustne izraze sožalja.
Iskrena hvala vsem, ki ste ji z obiski lajšali zadnje tedne njenega življenja.
@alujo~i: sinova Jože in Edi, h~erke Ton~ka, Ivanka
in Marica z družinami
Kako je hiša strašno prazna, ko tebe več med nami ni, prej bila je tako prijazna, sedaj tuja, prazna se mi zdi, zaman te iščejo moje oči.
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 85. letu zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi
Franc Polic
IZ ZASADOV 15, DESTRNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in prispevke za cerkev.
Posebno hvala patru Milanu Kosu iz Ptuja, destrniškemu gospodu župniku Jožetu Skofiču, pevcem za odpete žalos-tinke, govorniku, pogrebnemu zavodu Jančič za pogrebne storitve in odigrano Tišino, vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečene besede sožalja.
V globoki žalosti žena Gera s sinom Jožekom, sin Franc z družino in h~erka Nežika z družino
Skrb, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Janeza Kristovica
8. 3. 1937 - 29. 8. 2006 IZ BOROVCEV 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli ustno sožalje. Zahvaljujemo se sosedi Mariji za molitev in poslovilni govor.
Hvala g. župnikoma za^ opravljen cerkveni obred, pevcem in govorniku Antonu Grešniku, hvala Perutnini Ptuj, PC Predelava, Rimljanu Ptuj ter pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storite.
@alujo~i: žena Marija, sin Zvonko z družino in h~erka Metka z družino
Trnovska vas • Krajani se čutijo ogroženi
Avtocesta da - a ne za vsako ceno
"Želimo si avtocesto, vendar ne za vsako ceno!" pravijo prebivalci občine Trnovska vas in sosednjih krajev ob regionalni cesti Rogoznica - Senarska, ki je v zadnjem času močno obremenjena s tovornim prometom zaradi gradnje avtoceste od Maribora proti Madžarski.
Na tej cesti se pojavlja večje posedanje cestišča zaradi velikih osnih obremenitev, vozila SCT pa po trditvah krajanov tudi vozijo s preveliko hitrostjo in posedanje še povečujejo, so prepričani na občini Trnovska vas. Podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič zahteva od Direkcije za ceste, da posedke sproti sanirajo, in dodaja: »Zgroženi občani se oglašajo na občini v bojazni za svoje hiše, ker se bojijo, da jim bodo stene na hišah razpokale, in že grozijo z zaporo ceste.«
Kaj o pritožbah krajanov pravijo na DARS-u, smo povprašali predsednika uprave Rajka Siročiča: »Mi bomo kot naročnik opozorili na to, dejstvo pa je, da se to ne dogaja samo tukaj, ampak povsod. S policijo bomo poskušali doseči dogovor o večji in poostreni kontroli s strani policije, saj je hitrost v njeni pristojnosti. Zavedamo se, da je kritika upravičena. Vsi prevozniki morajo dnevno opraviti toliko in toliko prevozov in potem vozniki hitijo - to pa ni sprejemljivo. Veliko lahko tu naredi sama lokalna skupnost s pomočjo policije, s katero lahko skupaj dogovorita o ukrepih za umirjanje prometa.«
Obrnili smo se tudi na policijo. Boris Bajec, vodja službe direktorja PU Maribor, nam je povedal: »Na regionalni cesti R1-229 od Lenarta proti Ptuju smo res zaznali povečan promet predvsem tovornih vozil. Ta je pogojen z več dejavniki - od izgradnje avtoceste do sanacijskih del na cesti Lenart-Gornja Radgona. Kar se tiče kršitev na tej cesti, moram povedati, da policisti tu opravljamo nadzor predvsem rutinsko tako kot na ostalih cestah, saj se pojavljamo predvsem na cestnem križu. V letošnjem letu na Policijski
Znak Sv. Trojica je končal v jarku pod tovornjakom.
upravi v Mariboru ugotavljamo, da se je število nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila, povečalo za deset odstotkov in seveda temu namenjamo ustrezno pozornost in usmerjamo policiste v nadzor tudi te kategorije vozil. Na regionalni cesti R1-229 zraven policistov PP Lenart in PP Ptuj opravljajo kontrolo tudi policisti Prometne policije Maribor. Praviloma bomo skupaj s podjetjem Ce-stel opravili dvakrat mesečno tehtanje tovornih vozil.«
O udeležbi vozil podjetja SCT v prometnih nesrečah na območju gradbišča pomurskega avtocestnega kraka pa je izvršni direktor za operativo Borut Willenpart povedal: »Na gradbiščih v SV Sloveniji je na cestah približno 90 vozil družbe SCT. Glede na to, da je trenutno to eno največjih gradbišč v Sloveniji, je poleg ostalega cestnega tovornega prometa močno povečan tudi promet tovornih vozil, ki delujejo v okviru tega gradbišča. To niso samo vozila SCT-ja, ampak tudi tovorna vozila ostalih izvajalcev gradbenih del. SCT je le eden od izvajalcev in nikakor ni edini
na tem območju. Zaradi zelo povečanega prometa in s tem močno preobremenjenih cest žal prihaja do neljubih dogodkov in nesreč. Tako je konec avgusta žal prišlo tudi do smrtne žrtve v prometni nesreči, v kateri je bilo udeleženo tudi vozilo družbe SCT. Okoliščine tragične nesreče še niso popolnoma pojasnjene, preiskavo pa vodi policija. Tudi v prometni nesreči pri Gočovi je bilo žal udeleženo naše vozilo, vendar na srečo brez hujših posledic.
V družbi SCT vlagamo velike napore v zagotavljanje varnosti in spoštovanje predpisov, tudi pri opravljanju cestnih prevozov. Tudi v prihodnje se bomo trudili v tej smeri, prav pa nam pride tudi vsaka dobronamerna informacija.«
NA SCT-ju smo povprašali tudi o ostalih prometnih nesrečah, ki so se zgodile v zadnjem času (voznik SCT je v Lormanju povozil pet krav, tovornjak SCT je zaradi nepravilne strani vožnje in neprimerne hitrosti zapeljal izven vozišča v Sp. Senarski in v Bišu), ampak v vodstvu družbe očitno za te manjše
prometne nesreče ne vedo, saj smo iz podjetja SCT dobili naslednji odgovor: »Za ostale prometne nesreče, v katerih naj bi bila po vaših trditvah udeležena vozila SCT-ja, vas prosimo, da nam sporočite podatke o kraju nesreč, datumu in registrskih številkah vozil, saj po nam znanih podatkih v teh nesrečah ni bilo vozil SCT-ja. Vsak izredni dogodek z vozilom oziroma voznikom, kamor spada tudi prometna nesreča, mora voznik javiti v Transportni park, s čimer so seznanjeni vsi naši vozniki.«
Kakorkoli že, v zadnjih dneh na tej cesti skoraj vsak dan opažamo policiste in posamezni krajani, ki živijo ob cesti, pravijo, da tudi posamezni, ne vsi, vozniki tovornih vozil SCT vozijo še vedno hitro, ampak bistveno počasneje kot prej. Če je k temu pripomoglo tudi naše poizvedovanje pri pristojnih, je naš namen vsekakor dosežen.
Zmago Šalamun
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
117, Ptuj
Triple A-InvBst il.o a. Jurčičeva 6. Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je Matevž (21.) vedren, bo prijetna jesen. ^ 2
N	u
Danes bo pretežno oblačno, padavine se bodo dopoldne okrepile in zajele vso Slovenijo. Vmes se bodo pojavljale tudi nevihte. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju 18, najvišje dnevne od 15 do 21, na Primorskem do 25 stopinj C. Obeti
V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, pojavljale se bodo tudi nevihte.
PLESNI CENTER
ODD^®©®' VPISUJE
v NOVO SEZONO
Plesni vrfecotroci od 4. leta fg n oi^^^«. osnovnošolci ^ ^ Plesna šola srednješolci
Plesni tečaji za odrasle
_Aerobika_
vsak delovnik med 16. In 20. utx>
Ntolkmeijeva c. 26. Ruj. 02 748 14 46 _WWW. mamb><M. com_
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišína vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Crna kronika
Ljutomer • Minulo soboto umrla motorista
Na prleških cestah sta minulo soboto popoldan življenji izgubila dva motorista.
Foto: Miha Soštarič
Najprej je okrog 16.10 ure na Kolodvorski ulici v Ljutomeru za posledicami prometne nesreče umrl 49-letni Franc Spindler iz Radoslavcev pri Ljutomeru. Špindler, ki seje z motornim kolesom znamke Triumpf pripeljal iz smeri Noršincev proti centru Ljutomera, je trčil v osebno vozilo znamke Audi A 3, ki ga je vozil S. Š. iz okolice Ljutomera. Na kraju nesreče so policisti ugotovili, da je motoristu v desnem ostrem in slabo preglednem ovinku voznik osebnega vozila, ki je pripeljal s stranske ceste oziroma izvoza z bencinskega servisa, odvzel prednost. Motorist je kljub zaviranju trčil v sprednji levi del avtomobila. Pri tem se je tako hudo poškodoval, daje na kraju nesreče umrl.
Ob 18.25 se je prometna nesreča, v kateri je umrl 25-letni motorist Simon Smontala iz okolice Ormoža, pripetila na regionalni cesti izven naselja Žerovinci v občini Ormož. Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je motorist vozil motorno kolo znamke Suzuki po regionalni cesti iz Ljutomera proti Ormožu, izven naselja Žerovinci pa mu je nasproti pripeljal osebni avtomobil znamke Peugeot 405, ki ga je vozil 51-letni M. F. iz okolice Ljutomera. V križišču je voznik avtomobila z glavne ceste zavil v levo na stransko cesto, ki pelje na Staro cesto, in tako zaprl pot motoristu. Motorist kljub zaviranju trčenja ni mogelpre-prečiti, poškodbam pa je podlegel na kraju nesreče.
Kidričevo • Z avtomobilom pred mopedista
12. septembra ob 19. uri se je v križišču Kopališke in Mladinske ulice v Kidričevem zgodila prometna nesreča, v kateri je 44-letni voznik motornega kolesa dobil hude telesne poškodbe. 23-letni voznik osebnega avtomobila je ob prečkanju Kopališke ulice zapeljal pred voznika motornega kolesa, ta pa je kljub zaviranju in umikanju trčil v desno sprednjo stran osebnega avtomobila. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v SB Ptuj.
Gradišče • Pes poškodoval in pobil ovce
V noči z 9. na 10. september je v kraju Gradišče pes poškodoval okoli 10 ovac, dve pa pokončal. Na kraju so našli psa, ki se je zapletel v mrežo. Lastnik je oškodovan za okoli 200.000 tolarjev.
PVCOKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štuki26a
Biitjanlriiuitf. Tel.: 02 787.86-70, 041 716-251
ABA
STE BILI POŠKODOVANI
^raVNA^ vJl"®!"^™'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 te^It^^ÍiSÍ 080 1 3 1 4
Foto: ZS