DRl/n".. JTUfl!
ptofaua ^ gotovini.__ IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Gena	posamezni	Številki	Din	150.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo In oI»rt~
’ w'*	^————________  ;_____________
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek dne 27. marca 1930. Telefon št. 2552.	ŠTEV.	37.
Mali carinski mir v Ženevi.
Po pettedenskih zamotanih pogajanjih se je zaključila v ponedeljek 24. t. m. carinska konferenca v Ženevi, ki je vsled neštetih težkoč hotela večkrat razpasti, vsaj deloma s pozitivnim rezultatom. Enajst držav: Belgija, Nemčija, Anglija, Francija, Luksemburška, Estonska, Finska, Holandija, Italija, Avstrija in Švica je podpisalo konvencijo, protokol za poznejša pogajanja in zaključni akt. Francija, Holandija, Anglija in Italija so pri tem izjavile, da se dogovor ne tiče kolonij, v kolikor ne obstojijo glede tega trgovskopogodbene določbe, in Francija in Italija sta podčrtali pridržke glede notranje zakonodaje. Štiri države so podpisale samo protokol in zaključni akt, in sicer Portugalska, Grčija, Litva in Latvija. — Danska in Švedska sta se omejili na podpis zaključnega akta. Dvanajst ki so se tudi konference udeležile; pa ni nič podpisalo; med njimi so Jugoslavija, češkoslovaška, Poljska in Ogrska.
Pogodba ne bo stopila v veljavo pred novembrom in se bo šele tedaj odločilo, kdaj. V bodočih mesecih je pričakovati torej še številnih carinskih zvišanj in odpovedi. Vse zavisi od duha, v katerem se bo konvencija izvajala.
Najvažnejša določba pogodite se tiče neodpovedljivosti obstoječih trgovskih pogodb in drugih trgovskih
Zakon o ureditvi poljedelskega ministrstva.
Nj. Vel. kralj je 20. t. m. na predlog ministra poljedelstva predpisal in proglasil zakon o ureditvi ministrstva poljedelstva. Zakon določa med drugim: Ministrstvo poljedelstva je vrhovna oblast za posle poljedelstva, veterinarstva in agrarne reforme, a vodi ga minister poljedelstva.
Glede poslov poljedelstva, veterinarstva in agrarne reforme, ki spadajo v pristojnost kr. banskih uprav in Breških načelstev, obstojajo po zakonu o banski upravi posebna odele-nja pri kr. banskih upravah, a pri sreslkih načelstvih potrebni organi (veterinarski, agrarni referenti).
Pripravniki poljedelske in veterinarske službe kakor tudi agrarne reforme ne morejo pridobiti stalnosti, dokler ne polože predpisanega strokovnega izpita. Ako tega izpita ne opravijo v 4 letih od dneva imenovanja, se odpuste iz službe.
Glede državnih uradnikov iz resora ministrstva poljedelstva pri banskih upravah, razen načelnikov kakor tudi obmejnih veterinarjev, veljajo glede njihovih zvanj, plač in napredovanj določbe § 47. zakona o banski upravi.
Glede položajev prejemkov, službe in napredovanja geometrov in geodetov ministrstva poljedelstva veljajo določbe, ki so merodajne za geometre in geodete ministrstva financ. Postavitve napredovanja po stopnjah osnovne plače gredo po določbah zakona o uradnikih.
Zaradi značaja službe uradnikov I. kategorije jim gre posebna doklada in to mesečno: v 2a skupini 3100 dinarjev, v 2 skupini 2700, v 3a skupini 2120, v 3 skupini 1720, v 4a skupini 1320, v 4, 5, 6 skupini 920, v 7. 8 skupini 520 in 9 skupini 200 Din. Službene doklade se računajo v pokojnino s 50% po 20 letih, 60% po 25, 70% po 30 in 100% po 35 letih,
dogovorov do 1. aprila 1931, v kolikor so v veljavi ali podpisane pred dnem podpisa v Ženevi. S to temeljno obveznostjo konvencije je dana možnost mirnejše trgovske politike v Srednji Evropi. Kar se tiče nevezane carine se obvežejo podpisani za pred naznanilo nameravanih carinskih zvišanj ali vsaj za naznanilo tedaj, ko stopijo v veljavo, in lahko tudi za naznanilo k pogajanjem s kon-trahenti, ki so oškodovani v njih gospodarskih interesih; če pogajanja v dveh mesecih ne dovedejo do zaključka, morejo ti kontrahenti z enomesečnim rokom konvencijo odpovedati.
Države s prosto trgovino, ki nimajo vezane carine ali pa le v malo izjemnih slučajih (po konvenciji torej Anglija, Danska, Holandija, Norveška in Portugalska), se zavežejo, da v dobi veljavnosti konvencije ne bodo vpeljale nobene nove zaščitne carine in da obstoječih carin ne bodo zvišale. Vsaka odpevod daje vsem drugim, partnerjem konvencije pravico, da odstopijo od konvencije, če se z odpovedjo kakšne gotove države v odločilni meri moti ravnovesje, ki ga je konvencija ustvarila. Omembe vredno je izrecno zatrdilo, da se države odpovedo vsem poskusom, da bi se določbam konvencije kakorkoli ognilo ali jih obšle ter da bi poslabšale pri podpisanju obstoječi položaj glede na izvozne in uvozne prepovedi.
* * *
ki jih uradnik efektivno prebije v državni službi.
Uradniki v ismislu tega zakona prejemajo plače in stanarino in vse doklade po zakonu o uradnikih. Oni, ki imajo stanovanje v naravi, nimajo pravice na stanarino.
Glede njihove pristojnosti in organizacije veljajo v vsem določbe zakona o banski upravi.
Položajne plače znašajo za 2a skupino 45.000 Din letno, za 3a skupino
39.000	Din letno, za 4a skupino 18.000 dinarjev letno.
Uradnik, ki je prejel letno slabo oceno, ne more prihodnje leto napredovati. Čas, ki ga je prebil v službi s tako oceno, se mu ne računa za napredovanje. Ako ima dve zaporedni leti oceno »slabo«, izgubi 20% svojih prejemkov za vse leto, po treh zaporednih letih s slabo oceno pa se odpusti iz službe, če pa ima pravico na pokojnino, se mu v pokojnino ne šteje doklada po tem zakonu.
Uradniki, ki so na dan uveljavljenja tega zakona v I. kategoriji, a nimajo potrebne šolske izobrazbe, jki jo zakon zahteva, ostanejo v skupini in kategoriji. Ako je tak uradnik v 4a/I, lahko napreduje samo še v neposredno višjo skupino, če pa je v 5. ali 6. skupini, lahko napreduje rednim potom do 4. skupine vključno, po petih letih v 5., odnosno 6. skupino. Prejemki po tem zakonu gredo od 1. aprila 1930.
FINANČNI POLOM OGRSKIH PODEŽELNIH MEST.
Ogrska uiesta po deželi preživljajo težko finančno krizo, večina njih je postala insolventna. Mesta zahtevajo, naj^ jim država pomaga; davki naj se znižajo, dodelijo naj se državne podpore za izvedbo raznih del, mestom naj se omogoči konvertiranje njih dolgov z ugodnimi kreditnimi transakcijami, omogoči naj se jim po ugodnih pogojih na- * jetje novih dolgoročnih kreditov.
Jugoslavija in svetovni kongres perutnine v Londonu.
Spectator piše: V avgustu tekočega leta se vrši v Londonu svetovni kon-gres perotninarstva in so povabljene na kongres vse države sveta. Ker je Anglija, kot znano, v perotninarstvu na prvem mestu in ker bo večina držav razstavila svoj najboljši material, se nudi prilika za ogledanje najboljšega na tem polju. Pri nas se je začelo perotninarstvo živahno razvijati. Kot agrarna dežela imamo izredno ugodne pogoje za rejo plemensko čiste perotnine. Zato moremo upati, da bo posvetila jugoslovanska vlada temu kongresu svoje posebno zanimanje in da bo poslala dobre zastopnike tja. Pri tem je treba pripomniti, da morejo o razstavi primerno poročati le strokovnjaki, to je skušeni farmerji perotnine z dolgoletnimi skušnjami. Zlasti bi morali na ta kongres poslati tudi ženske, ki se pečajo s perotninarstvom na debelo in ki so se v tem že več let praktično udejstvovale; saj je duša vsake pe-rotninske farme navadno kakšna ženska. Uradniki, ki imajo samo praktično znanje iz knjig, ne morejQ pri vsej svoji inteligenci in pri vsem zanimanju napraviti pravilnih zaključkov iz tega, kar so videli. Treba je praktično izvežbanih ljudi, ki znajo gledati. Tako bo moglo dobiti naše perotninarstvo, ki postaja od dne do dne bolj važen činitelj našega izvoza, torej aktivnosti naše trgovske bilance, na kongresu v Londonu najlepšo pobudo za nadaljnji razvoj.
Diktatura obilice denarja.
Proces pocenitve denarja se nadaljuje. Po vseh znižanjih zadnjega časa je znižala tudi Nemška državna banka svojo obrestno mero, in sicer na 5 odstotkov. Za njo je prišla Nizozemska banka, ki ima sedaj tri odstotke, in beremo, da bo šel Pariz dol na 2l/2%- Tudi ni izključeno, da bosta London in New York zopet znižala. V Parizu je padel celo trimesečni denar pod 3 odstotke in je ustvarjen položaj, kakršnega Pariz ni videl od leta 1900 dalje. Svet se bliža na ta način denarni likvidnosti, ki gre proti maksimu in ki bi se mogla javiti v mednarodni borzni tendenci. V tem smislu so presojali tudi borzni položaj v Parizu v preteklem tednu; val optimizma je dvignil trg, in je vladala hausse na vsej črti.
ANGLBŠKO-AMERIŠKO ZANIMANJE ZA NAŠE HOTELSKE STAVBE.
Kakor poročajo iz Londona, se zanima augleško-ameriška finančna skupina za gradibo hotelov ob naši rivieri. V mesecu unajniku bodo člani te skupine Obiskali Jugoslavijo. Zanimanje velja zlasti južnemu delu naše obale, posebno od Splita do Ulcinja. Mislijo na gradbo 20 velikih hotelov, stroški so proraču-njeni na dva milijona funtov. Nameravano je tudi sodelovanje jugoslovanskih interesentov.
SVETOVNI PRIDELEK VINA.
Mednarodni vinski urad poroča, da je znašala svetovna produkcija vina v preteklem leitu 162 milijonov hektolitrov. Največ vina je dala Francija, 40 milijonov hektolitrov; ik temu pride še 9 milijonov hektolitrov iz kolonij Algerija in Tunezija. Italijanska produkcija znaša 35 milijonov hektolitrov, španska 28, portugalska 9 itd.
Automobilna cesta preko Pohorja.
(Gospodarska črtica.)
Slavospevi pohorskih krasot so popolnoma upravičeni, saj se nihče ne more ubraniti čarobnih planinskih lepot, ki se odpirajo turistu raz višav tega rajskega sveta.
Važnejše pa, kakor njegove naravne lepote je za Pohorje gospodarska izraba obilnega lesnega bogastva. Ta pa je edino le mogoča, če se to ozemlje, ki sega od Dravograda do Hoč v povprečno 20 km širokem pasu, pritegne modernemu prometu. Ob vznožju Pohorskega gorovja teče čedna in dobra cesta, ampak do osrčja tega blagoslovljenega hribovja cii času primerne zveze. Zračna črta od trga Sv. Lovrenc do Vitanja preseka Pohorsko gorovje v dva približno enaka dela, in tej črti sledi nekaka naravna druga, ob kateri vodi starodavna steza, edina prometna žila za prevažanje izdelkov prejšnih Pohorskih steklarn. Edino tej črti je prisoditi prvenstvo med vsemi projekti prometne zveze preko Pohorja.
Popolnoma nepristransko je treba proučiti sicer za nas nenavadno velikopotezno idejo, ter končni učinek primerjati z ostalimi načrti, ki vsaj prikrito pospešujejo zasebne, oziroma krajevne interese.
Ob strugi Radolne bi vodila zamišljena auto-cesta v glavnem po sedaj obstoječem kolovoznem potu. Treba ga je samo razširiti, popraviti in strmine po serpentinah ublažiti, tako bi se ob izvirku potoka, blizu takozvane »Mašinžage« doseglo sedlo v višini 1500 metrov na »Vitanjski planji«. — Od tukaj pa bi cesta ne zahtevala več dosti terenskih težav in bi se v lahni sponi vila proti »Lužam« na Rakovec, kjer bi se cesta spojila z ono, ki jo je lastnik tamošnje gozdne domene pred 50 leti zgradil do Vitanja.
Tehnično stran projekta naj kritizira strokovnjak, seveda če pozna tamošnje razmere, ki bi prišle pri tej zgradbi v poštev. Tudi finančna stran pri takem podjetju -zahteva vsestransko proučitev. Gotovo pa bi ne bilo treba gospodarskega pomena tako intenzivno ljudem sugerirati, kakor pri projektih, kojih gospodarski učinek temelji večinoma na hipotezah. Brez pridržkov si upam trditi, da bi vrednost po pohorskih strugah in skoraj nedostopnih pragozdovih uničenega lesa v desetih letih obilo pokrila gradbene stroške prekopohor-ske ceste v omenjeni smeri. Predlagana trasa bi vezala najvažnejše gozdne komplekse s prometnim omrežjem ob vznožju Pohorja, njeni interesenti bi bili v prvi vrsti znamenite gozdarske uprave: »Radoljna«, »Mislinje«, »Rakovec«, »Vitanjska graščina« itd., pa tudi prebivalstvo pohorskih občin, večinoma gozdni posestniki, ne bodo ostali neobčutljivi napram ideji, koje udejstvitev bi pomenilo za vse izdatno vrednostno porast njihovih posestev.
Z ogromnimi težavami spravljajo Pohorjanci svoj les v nižave. V enem celem dnevu komaj privleče s parom volov po strmih, vijugastih in skal-, natih stezah dva do tri hlode na žago; izguba na času, škoda na vozilu in živini se komaj poplača z blagom, katerega niti cel kubični meter ne more naložiti.
Na industrijsko izrabo bogatih vodnih sil seveda ni misliti, predno se jim ne približa prometna žila, po kateri bi se odvajali njeni proizvodi. —
Industrija smeti in odpadkov.
Tik pod »Vitanjskim sedlom«, kaka dva kilometra od izvirka Radolne bi se dalo črpali iz vodnega padca toliko energije, da bi bilo vse prebivalstvo do Skomerja, Resnika in Kuni-gunde preskrbljeno z električnim lokom za luč in pogon. Podobnih prilik pa je vse polno in prav ob zamišljeni cestni progi, ali vsaj jako blizu njej.
Z izrazom - avtomobilska cesta« je seveda označena samo tipa, ki jo zahteva danes cestni promet z motornimi vozili vseh vrst, in današnja cestna - gradbena tehnika je rešila že vse' druge probleme, katere niso ovirali posebni gospodarski premisleki.
Pa tudi turistična propaganda danes ne shaja več z golimi naravnimi lepotami, zahteva se modernizacijo prometnih zvez do tistih gorskih krasot, kamor vabimo tujce. Če pridrči tuja gospoda v elegantnem Mercedesu na Pohorsko sedlo, bo gotovo več zaleglo, kakor če priromajo domačini z gorjačo in nahrbtnikom, da si poiščejo v senu skromno ležišče!
Za prekopohorsko cesto Sv. Lovrenc — Vitanje ni treba buditi zanimanja, živa gospodarska potreba jo zahteva; obljube na uspeh tega podjetja tudi ni treba podpreti z problematičnimi proračunskimi načrti, stvar ima zdravo in realno podlago.
(K. Tiefengruber.)
Dunajsko finančno pismo.
Borba za avstrijske zvezne železnice je zopet enkrat ipokazala, kako važni gospodarski problemi se v praiksi obravnavajo. Da op ros tli j o železnice politike in birokratizma, so jih spremenili leta 1923 v samostojno gospodarsko telo, ki je dolbilo po zgledu delniških družb preiMojniatvo in upravni svet. Nova organizacija se je v splošnem dobro obnesla in je prihranila državi mnogo milijonov. Sedaj pa hočejo spraviti politiko vmes in to bi znalo lepemu razvoju železnic zelo škodovati.
Na donavski gospodarski konferenci je razvil zvezni kancelar investicijski program, ki bi v slučaju uresničenja nudil možnost dela za dolgo vrsto let. Vlada hoče začeti z gradbo cest v velikem slogu, hoče zgraditi cesto mimo Groft-glooknerja itd. Dalje hoče izgraditi vodne moči na velepotezen način. V ospredju ata dva najpomembnejša objekta izahodnotirolski in turski. Kje bo dobila vlada denar za izvedbo teti projektov, tega zvezni kancelar ni povedal. Sliši; se, da hočejo izgradbo vodnih sil prepustiti- zasebni podjetnosti, ki jo hoče vlada pospeševati z raznimi ugodnostmi. Za obe podjetji se močno zanima nemški kapital, a vlada in gospodarski krogi imajo močne pomisleke proti temu, da bi se tako dragoceni naravni zakladi izročili inozemskemu 'kapitalu. Najrajši bi videli, da bi dalo inozemstvo le kapital za gradbo samo, kakor se je to že prej parkrat zgodilo.
Zanimivo je, da so si na newyorški borzi avstrijske emisije veliko močneje opomogle kot nemške. Dolarsko posojilo občine Dunaj se je dvignilo od 82%, kar je bil njegov najnižji tečaj, na 90 K' %. Da bi dobili naložnemu trgu širšo podlago, hočejo vpeljati one vrednote, s katerimi se kupčuje v Ameriki, tudi na dunajsko borzo. Ni pa dosti verjetno, da bi dalo finančno ministrstvo dovoljenje za to. Seveda je pa tako stališče finančnega ministra zelo ozkosrčno in ima le ameriški kamisionar diobiček, če se izključijo dolarske listine iz dunajske efektne trgovine; pri vsaki prodaji dobi namreč kamisionar 2 W%> na proviziji.
VELIKE EMISIJE AMERIŠKIH ELEKTROKONCERNOV.
* General Elektric Cprp. bo emitirala zopet 60 milijonov dolarjev. Zanimivo je, da se javlja tudi pri drugih velikih ameriških električnih koncernih stremljenje po velilkih emisijah. Od Novega leta dalje so emitirali električni koncerni na ameriškem finančnem trgu nič manj kot 400 milijonov dolarjev. Med njimi beremo vsa na električnem polju znana ameriška imena.
Na severnem delu-berlinskega predmestja je zrastlo v zadnjih desetletjih na obširnih zemljiščih Wansee ogromno obratovališče z modernimi tovarniškimi napravami in čedno delavsko kolonijo: Podjetje za izkoriščanje smeti in odpadkov, ki jih dovažajo dnevno trije tovorni vlaki iz mesta. Obratna organizacija je tako sistematična in racijonalna, da ne ostane niti najmanjši del mestne navlake neizrabljen. Preostanki gorljivih snovi se sežgejo pod raznimi kotli, ki proizvajajo potrebno gonilno moč za celo podjetje, ostalo pa služi za gnojila na bujnih nasadih, ki obdajajo to svojevrstno kolonijo. Obrat je last Berlinske mestne občine, ki je v pretekli dobi petih let zaslužila pri tem, sicer »nečednem«, ampak jako koristnem poslu, okroglih 40 milijonov, ne dinarjev, ampak zlatih mark.
V wanseeških tovarnah, skladiščih, razbirališčih, čistilnicah itd. je bilo zaposlenih povprečno 7000 oseb, brez-izjemno iz vrst brezposelnih vzetih, poleg teh ljudi jih je pa še nešteto takih, različnih snovi ter vse to zamenjali za različnih snovi ter vse to zamenjale za denar na zbiralnih skladiščih.
Pri nas je zadeva z mestnimi odpadki in smetmi s tem rešena, da se te stvari spravijo iz smetišnic ter nekje v mestni okolici vsujejo v kak jarek ali v vodo. Če se reši neznaten del odpadkov pred popolnim uničenjem, je to privatna ini-
DOIIODKI LJUBLJANSKE IN MARIBORSKE CARINARNICE.
V preteklem letu so carinski dohodki nazadovali; znašali so 1518 milijonov dinarjev napram 1625 milijonom v letu 1928, 1657 milijonom v letu 1927 in 1704 milijonom v letu 1926. Carinska obremenitev našega uvoza, ki se je od leta 1919 do 1927 stalno dvigala in je v posameznih letih znašala 2-3, 4-6, 10'4, 11-8, 13-0, 18-1, 21-7 in 22-3% skupne vrednosti uvoza, je predlanskim padla zopet na 20’4%, lani pa na 19'8% vrednosti uvoza.
Dohodki ljubljanske in mariborske carinarnice so se v zadnjih letih stalno dvigali in so lani le malenkostno nazadovali. Dohodki ljubljanske carinarnice so lani znašali 153 milijonov Din.
Pri največjih naših carinarnicah je bilo gibanje carinskih dohodkov zadnjega leta naslednje (v milijonih Din):
	1025	1928	1929
Zagreb	352	306	310
Beograd	428	348	309
Ljubljana	126	154	153
Maribor	104	140	138
Novi Sad	92	94	88
Subotica	89	106	87
FUZIJA TREH VELIKIH BANK V PRAGI.
Fuzijska pogajanja med Anglobanko, Praško Kreditno banko in Češko Ko-mercijalno banko so takorekoč zaključena. Kot sprejemajoča banka bo fungira-la Anglobanka, ki bo zvišala v ta namen svojo delniško glavnico od 120 na 235 milijonov Kč. Nove delnice bodo služile za izmenjavo delnic obeh drugih zavodov. Udeležba bank na glavnici nove velebanke je takole zamišljena:	Anglobanika	1:20	milijonov Kč,
Praška Kreditna banka 100 milijonov in Češka Komercijalna banka 15 milijonov Kč. Ko bodo vse spremembe in zamenjave izvršene, bodo lastninske razmere pri novi banki sledeče: 40 odstotkov delniške glavnice bo imela država, ca. 12 odstotkov angleško-ameriška skupina delničarjev, 24 odstotkov skupini Škoda-Kooper. ter Peček-Lichten-stein-Schicht, pri čemer bo imela skupina Škoda večji delež. Ostanete se razdeli na delničarje Praške Kreditne banke in Češke Komercijalne banke, po izmenjalnem ključu, ki se bo še določil.
PRISTANIŠKI PROMET V JUGOSLAVIJI.
Pristaniški promet v Splitu v mesecu februarju je izkazan s 674 parniki in 196.600 tonali, v Šibeniku s 321 parniki in 70.760 tonami, v pristanišču Sušak z 281 parniki in 88.500 tonami, v Dubrovniku s 316 parniki in 96.900 tonami. Tudi proglasitev Reke in njene okolice za prosto pristanišče ne bo ustavila ugodnega razvoja naših pristanišč.
cijativa, ki bi zaslužila nekaj več pozornosti in uvaževanja.
Pod državnim mostom v Mariboru je znano skladišče odpadkov, ki jih zbira tvrdka A. Arbeiter od vsemogočih snovi. Podjetju A. Arbeiter pa gre brez-dvomno zasluga v ekonomični izrabi odpadkov storiti prvi korak in sicer v predelavi tkaninskih odpadkov na vato. Desinfiscirane cunje prežveči kompliciran stroj v najnežiiejšo vato, od katere bi živ krst ne slutil izvora.
Do tisoč kilogramov tega izdelka pretvarja dnevno Arbeiterjevo podjetje iz odpadkov, ki bi sicer ne doživeli tako rentabilnega izkoriščanja.
Od berlinskega podjetja bi naša napredna mariborska tvrdka še lahko marsikaj posnemala: za nabrani papir pri nas ni druge porabe, kakor odprema v papirnice. Toda stvar bi nekaj več zalegla, ko bi se g. Arbeiter odločil za izdelovanje takozvane papirne volne, ki je jako iskana ovojna tvarina, osobito za sadje in pri pakovanju razne občutljive robe.
Industrija odpadkov je samo v širokopotezni zbiralni koncentraciji rentabilna; posameznik sicer daje lahko vzpodbudo z lastno inicijativo, popoln uspeh pa dosežejo samo po enotnem načrtu izvedene akcije mestnih občin, ki bi v ekonomičnem izkoriščanju dosegljivih odpadkov rešile higijensko in finančno t iran tega vprašanja.	K.	T.
ZUNANJA TRGOVINA POLJSKE IN JUGOSLAVIJA.
Poljski statistični urad v Varšavi pri-obča sedaj uradne številke o zunanji trgovini Poljsko v preteklem letu 1929. Skupni uvoz je znašal 3110-9 milijona zlatov. proti 3362‘1 milijonom v letu 1928, skupni izvoz pa 2813.3 in 2507-!) milijonov. Uvoz je torej padel, izvoz pa narasel skoraj na višino uvoza. Pasivnost je padla od 854'2 na 297'6 milijona zlatov. V trgovini z Jugoslavijo je znašal skupni uvoz 7,451.000 zlatov proti
10,687.000	zlatom v letu 1928, dočim je izvoz v Jugoslavijo padel od 25,400.000 zlatov na 23,815.000 zlatav. Poljska trgovska bilanca z Jugoslavijo je bila torej v preteklem letu pasivna s 16 milj. 364.0C0‘izlati. Glavni predmeti, ki jih je Jugoslavija na Poljsko prodala, so bili tobak, kojega izvoz je lani zelo narasel, dalje sadje in živila. Poljska pa prodaja v Jugoslavijo v prvi vrsti premog in tekstilije.
3i mjih omnindi
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mesitu Celje in njegovi bližnji in daljši oikolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 1. aprila 1C30 od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, ‘katere zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani opozarja, da oskrbuje za svoje člane tudi vse prijave h kon-kurzU in zaračunava za delo zgolj Din 20-— kot prispevek za kritje manipulativnih stroškov in pa izidatke v gotovini za kolkovino in porto. — Če imate kako terjatev za prijaviti in če želite, da oskrbi društvo za vas prijavo, naročite in pošljite 2 kontna izpiska in pooblastilo. Pooblastila so v tajništvu društva brezplačno na razpolago.
Velcsejmske prireditve v Italiji. Uprava Ljubljanskega velesejma je bila obveščena, da »e vrši prihodnji mesec v Milanu razstava živih divjih živali dragocenih kož, ki se gojijo umetno na posebnih farmah. Od 8. do 23. junija se \rši vzorčni velesejem v Padovi. Tukajšnji italijanski generalni konzulat vidira obiskovalcem potne liste brezplačno.
Za smodnik, razstrelivo, m uničijo in orožje je izdalo ministrstvo vojne in mornarice posebno izvedbeno naredbo k zakonu o produkciji uvoza, izvoza in prodaji imenovanih predmetov.
Število tobačnih stebel za leto 1930 je določila monopolna uprava z 1 milijardo 490,658.000.
Za gradbo mosta čez Donavo pri Smederevu se je pričela lokalna akcija v gospodarskih krogih. Sedaj obstoji tam skrajno nezadostna trajektna zveza. Sredstva hoče ddbiti tamošnja banovina z najetjem posojila'v znesku 220 do 250 milijonov dinarjev.
Glede dobav vreč za vojaštvo je industrijska zbornica v Beogradu naslovila na vlado vlogo, naj se v interesu domače industrije te dobave oddajo domačim producentoma. Domače blago je zelo dobro in tudi zelo poceni. Vlada je obljubila izdatno pomoč.
Poljedelske poučno filme bo po naročilu poljedelskega ministrstva in ministrstva za socialno politiko izdeloval Migi jenski zavod v Zagrebu skupaj s poljedelskim oddelkom Savske banovine. Filme bodo porabljali pri poljedelskih tečajih in naj pokažejo racionalno obdelovanje zemlje.
Angleški kapital v Jugoslaviji znaša v lesni industriji in v rudarstvu ipo uradnih ugotovitvah tretjino vse v teh dveh panogah naložene glavnice.
Predloge za reorganizacijo konjereje v Jugoslaviji so poslali vladi vsi jugoslovanski jcekejrski klubi. Vršijo naj se tudi razstave in dirke, po možnosti z udeležbo inozemstva.
600 km novih cest bodo zgradili na Ogrskem.
Število avtomobilov na svetu je naraslo v preteklem letu na 35 milijonov; poleg tega so registrirali na koncu leta 1929 še 2,557.000 motornih koles. — Na U. S. A. pride tri četrtine avtomobilov.
Kanadska Hydro-Electric Corporation, ustanovljena od umrlega belgijskega finančnika Lovvensteina, izkazuje za preteklo leto izredno ugodne zaključke; njen čisti dobiček je narasel od 5‘73 mil. dol. v letu 1928 na 6'89 milijonov dolarjev v letu 1929.
Brezposelnost v Avstriji je v prvi polovici marca padla za 14.800 na 270.000 podpiranih oseb.
Avstrijska Narodna banka je znižala obrestno mero od 6'A na 6%, z veljavnostjo od 22. t. m. Sledila bodo tudi še druga znižanja.
Vetja baneua fuzija v Bolgariji se je izvršila te dni; Vidinska banika, Vidiu-ska Kreditna banka im banka v Belo-gradžiku so se na pobudo Narodne banke spojile v en zavod, ki se imenuje Vidinska Cenitralna banka in bo pričel poslovati 1. aprila t. 1.
Brezposelnost v Nemčiji je v zadnjem času nekoliko padla in je bila sredi marca pri ca. 2,300.000.
Bojkot vsega ruskega blaga je sklenil centralni odbor holandske kmečke zadruge. Več ruskih za Holansko namenjenih žitnih ladij se je moralo vrniti. To bo za naš jugoslovanski izvoz zelo dobro.
Uvedba petrolejskega monopola v Franciji je bila v tozadevnem parlamentarnem odboru sklenjena z večino enega glasu.
Pogajanja o obnovi kartela cinka se
te dni nadaljujejo v Bruslju, a nimajo dosti izgledov na uspešen zaključek.
Izvoz rži iz Češkoslovaške je bil do konca februarja za ca. 80 odstotkov večji kakor lani ob istem času, izvoz mlev-skih izdelkov za ca. 50 odstotkov.
Kovinsko podjetje Poldi v Češkoslovaški razdeljuje kot lani dividendo 56 Kč ali 9 odstotkov.
Nestlč razdeljuje na prednostne delnice 7-odsitotno dividendo, na osnovne petodstotno, ta posebej še dividendo 11 odstotkov, skupno torej 16 odstotkov.
5,700.000	švicarskih frankov so prenesli na nov račun.
Raziskovalni zavod za zgodovino tehniških ved in industrije hočejo ustanoviti i na Dunaju in se vrši te dni anketa o ustanovitvi.
Mednarodni jekleni kartel je provizorično podaljšan do 1. oktobra in tako tudi dosedanje kvote.
ooeftimanoo
KON KURZI.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja okrožnico o otvorjenih in odpravljenih konkurzih in predikonlkurzih za čas od 11. marca do 20. marca 1930.*
A. Otvorjeni konkurzi:
Beograd in Zemun: Gros Elza i Regina, Beograd, Knez Mihailova ulica; Ika k. d. lastnik Kositič Ilija, Beograd; Starčevič Radojica, Beograd, Kraljice Natalije ul.; br. 24.
Dravska banovina: Omahen Mihael, Višnja gora; Pirc Petra zapuščina, Dolenji Logatec; Žgajnar Ana, Mirna.
Savska banovina: Dreisiinger Artur, Podr. Slaitina; Hrv. promet, društvo za ugljen, Oton i A n Um Schwarz, Zagreb.
Primorska banovina: Arbanasič Josip, p. Jalkova, Split; Ilrvatska kato-lič. puč. blagajna za štednju i zajmo-ve n. Si. j., Zagvozd; Ilrvatska seov-ska blagajna zadr. za štednju i zaj-move, Pristeg kod Benlkovca; Jakaša Vinko, p. Mate, Split; Pecanjisika zadruga za štednju i zajimove, Prčanj.
Dunavska banovina:	Džordževič
Dušan, Novi Sad; Maletiič Luka, Novi Sad.
Moravska in vardarska banovina:
Aleksič Vladimir, G. Dobrič; Aleksič Pop Mišo, Štiip; Aisim Mehmed, Skoplje; Benič Kosite, Negotin; Čaškovic Ismail Mehmed, Prilep; Drvarevič Dušan, Prizren; Drvarevič Marko, Prizren; Dumibelovič Dragoljub, Arilj; Džordževič N. Toše poik., Dučevac; Gajič i Stojanovič, Kragujevac; Gajič Ilija, Kragujevac; Gavriovič Mihail, Ob; Ilič Milan, Palanka; Janjič Sava-lii, Arilj; Jankovič Pante, Palanika; •Idkanovič Miloj, Arilj; Lazarevič S. Alekis, Resnik; Mihailovič Ljubomir, Arilj; Miloševič Mihail, Arilj; Mireič Dragoljub, Niš; Mitrovič Mihail, Ja-govina; Nikolič Jovan, Tetovo; Petrovič K. Ljubomir, Paraaln; Radulovič S. Stanoje, Č upr rja; Ristič Svetozar i žena Mileva, Prnjavor; Sibinovič Vojislav, Čuprija; Stefanovič P. Dimitrija, Svilajnac; Stojanovič Toma, Lani-šte; Stojič Ljubomir, Arilj; Sulima-novič Alije, Biljača; Tomčevič Vasilij Struimica.
B. Otvorjeni predkonkurzi:
Savska banovina: Mak Imre, Požega; Safhauser Johana zapuščina, Erdevik; Strauss Ilona udova Samuela Strauss, Našice.
C. Odpravljeni konkurzi:
Beograd in Zemun: Jovanovič Mladen, Beograd; Paliluliska štedionica, Beograd; Takovič Bosiljika, Beograd.
Savska banovina: Ban Ivan, Ogu-lin; Montaga Mavre i Vjekoslav Weiss, Osijek; Starfk Gabrijel, Uljani.
Dunavska banovina:	Maer	Martin
mlad., Senta; Srapec Jeno, Novi Sad; Tira Ferdinand, Vršac; Tira Viljem, Vršac; Vidakovič Petar, Kumane.
Moravska in vardarska banovina: Arnič B. Milan, Bobot; Babič Radoje, Konjub; Damirja«ovič M. Arandžel, Negotin; Džokič Milovan, Velič; Kovačevič Nikola, Miotnica; Marič Radoslav, Tmtenik; Milenkovič Milan, Pa-račin; Mitič Nikola, Medveče; Petrovič J. BorislaVj Gor. Zleginja; Petrovič M. Nikola, Negotin; Rajič Ilija i Dimiitrijevič V. Voje, Virdovac; Seki-ranovič Jovan, Knmanovo; Tomič Milan, Popovac.
Zetska banovina: Oručevie Smail, Cetinje.
D. Odpravljeni predkonkurzi:**
Savska banovina: Somogji Vladoj, Ludbreg; Znanstveni zavod prof. dr. F. Brossler d; d., Zagreb.
* Ostali podatki, n. pr, kedaj je ugotovljeni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je koniurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
•* Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
Z organizacijo pogozdoralnih del v
vsej Jugoslaviji se bavi gozdarsko ministrstvo. Država in banovine imajo kredite za to, k delu bodo pritegnili šolsko mladino. V iprvi vršiti bodo pogozdili okraje ob Vardarju, Bregalnici in ob Li-mu. Je že skrajni čas.
Devizno tržišče.
Živahnost v devizni .kupčiji minulega tedna je v primeri s predzadnjim tednom sicer nekoliko popustila a zaključkov jo bilo kljub samo štirim borznim sestankom za znatne vsote v celem za Din 19,909.682-74 na podlagi sledečih izkazov vsakodnevnega prometa:
dne 17. marca Diin 1,675.882-25 Praga—London; dne 18. marca Din 9,195.095 99 London—Praga; dne 20. marca Din 5,583.46008 Italija—London; dne 21. marca Din 3,455.244-42 London—Curih.
Iz gornjega je razvidno, da je bil v ponedeljek (17. t. m.) devizni promet najmanjši, ker je dosegel komaj
1-676 milj. Din, naslednjega dne (v torek) pa najvišji doseženi dnevni promet v iznosu 9-195 milj. Din, pri čemer znatno prevladujejo zaključki v Londonu in deloma v Pragi.
Od celotedensikega prometa odpade pretežni del na zaključke v privatnem blagu (13-350 milj. Din, največji zaključki so v Londonu 7-595, Trstu
2-206, v Pragi 1-560 in v New Yorku 0-964), dočkn je dala tokrat Narodna banka napram predzadnjemu tednu znatno manj deviz na razpolago, v celem za 6-551 milj. Din in sicer največ Dunaja (1-971), Curitha (0-238), Prage (1-164), Londona (0-969) in deloma Berlina (0-838) poleg lega pa nekaj zaključkov Amsterdama, Trsta in Pariza.
V pogledu porasta, oziroma padca prometa v poedinih devizah je bil v primeri s predzadnjim (tednom (številke v oklepajih) sledeči promet (vse v milijonih dinarjev):	London
8-564 (6-880), Praga 2-724 (2-844), Dunaj 2-352 (1-890), Trst 2-295 (1-086), Curih 1-631 (2-506), Berlin 1082 (1-447), New York 0-964 (4-142), Amsterdam 0 242 (—•—) in koneono par zaključkov Pariza ter Budimpešte.
Devizna tečajnica kaže le nekoliko spremenjeno sliko, 'ker je ostal Curih dosledno neizpremenjen in je bila Praga zaključevana skozi ves pretečeni teden po intervencijskem tečaju 167-79 medtem, ko je tudi Amsterdam beležil sikoro neizpremenjeno na bazi 22-705 ter je bil le sredi tedna za pol točke višji malik Bruslju, ki je na prvih treh borznih sestankih notiral 7-8937 in šele v petek popustil za tri poene. Berlin je bil sredi tedna trgo-van po inajvišjem tečaju minulega tedna (13-51) ter je v petek napram ponedeljku učvrstil svoj tečaj od 13-5025 na 13-505, tedaj v očitnem nasprotju z Budimpešto, ki je tekom tedna popustila od 9-9003 na 9-8960 ter Italijo, 'ki je od 20. t. m. (296-44) na 21. t m. (296 22) utrpela 22 po-eniski padec. Pariz je že nekoliko bolj spreminjal svoj tečaj, sicer pa od torka na petek oslabel za 9 točk. Najbolj pa sta oscilirali devizi Dunaj (od 7-9754 na 7-9809) in London ter deloma New Yorlk. A, dočim sta prvoime-novani devizi beležili s stalno dvigajočo tendenco, je kazala notica New York nasprotno-padajočo ter od torka (56-54) na petek (56-49) utrpel 5 poensko tečajno raziliko, radi česar v tej devizi radi nestalnosti tečaja ni došlo do večjih kupčij. Največ Londona je bilo zaključenega po najvišjem tečaju minulega tedna (18. t. m. 275-37), dokaj marnje pa po njegovem najnižjem (ponedeljkovem) tečaju 275-27, pri čemer je omeniti^ da je tečaj do konca tedna popustil za približno 8 toOk.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
'Po- večini nespremenjen položaj. Edino spremeirtbo je zabeležila Prva hrvatska štedionica, ki je od 21. t. m.
dalje notirala 860-— za denar in pa Blairovo 8% in 7 % posojilo, ki je bilo nudeno 17. t. m. po 96-—, 8450, 18. t. m. po 96-—, 85-—, v četrtek (20. t. m.) po 96-— in 86-— ter v petek po 97— in 86 —.
Zaključeno je bilo dne 20. in 21 t. m. 1% investicijsko posojilo po 86-—, obakrat za znatnejše vsote.
Sicer je ostala tendenca neizpremenjeno mlačna, zanimanje pa slabo.
Lesno tržišče.
Situacija na lesnem trgu se ni spremenila. Kupci se radi praznikov ter slabega vremena niso oglasili. Nakup okroglega lesa je miinimalen in naša domača industrija je kljub padcu cen celo rezervirana pri nakupu okroglega lesa.
Zaključilo se je pretečeni teden 2 vagona hrastovih neolbrobljenih plohov v dimenzijah od 2-50 m dolžine naprej, širine na najožjem koncu od 25 om naprej. Štiri vagone cerovih desk, 1 vagon hrastovih podnic 2-60 m dolžine, širine od 25—28 cm ter 2-65 metra dolžine. Izgleda, da bodo italijanske tvornice iskale v idoči seziji podnice drugih dosedaj še neobičajL n ih’ dimenzij; natančnejše zahteve ter podatki dimenzij še niso znani. Nadalje se je prodalo 2 vagona oglja ter 1 vagon letev. V mehkem in stavbnem lesu ili bilo zaključkov.
Povpraševanja:
47 komadov okroglega losa, smreka-jelka, dolžina 14 m, s srednjim premerom HO om in 43 komadov dolžina 12 m, s srednjim premerom 30 cm- Cena franko vagon nakladalna postaja.
' Lipovi plohi, 8, 9 in 10 cm debeline, od 20 cm širine naprej, od 2 m dolžine naprej. Cena Iranko vagon nakladalna postaja.
Hrastove podnice: 30 m8 50 rimi, dolžina
2-80 m, širina od 18 do 27 cm; 10 ni3 66 anm, dolžina od 280 m, širina od 18 do 27 cm; kvaliteta I., II.* tolerirajo se zdrave grče. Cena franko vagon meja Postojna, prevzem na licu mesta.
Neobrdbljeni hrastovi plohi: 10 lir 75 mm, dolžina 285 m, širina od 25 cm naprej; 20 in3 80 mm, dolžina 2-85 m, širina od 29 cm naprej; 20 m3 130 mm, dolžina 2 50 m, širina od 29 mn naprej; blago zdravo, lepo obdelano, v kvaliteti I., It., izključene so gnile in izpadajoče grče. Cena naj se glasi franko vagon uneja Postojna.
Vsako množino bu/kovih metlišč, 27/27 anm. Cena franko vagon meja Postojna.
300 do 400 m3 reineljnov, dolžina 4 m, kvaliteta tombante I., II., III., za dobavo v mesecih: april, maj, junij, julij, avgust sledečih dimenaij:	23/48,	28/58,	33/68,	58/58,
68/68 mm. — Teža 1 m3 ne sme presegati 530 kg. Cena franko vagon meja vda Postojna tran7.it.
Več vagonov smrekovih kratic, od 13 do 14 mm in 24 do 25 nun, blago lepo, suho, teža 1 iu3 ne sme presegati čez 500 kg. Cena franko vagon meja Postojna.
1 vagon smrekovih desk, III., 15 nun debeline, od 16 cm naprej, 4 im dolžine, blago lepo in suho. Cena franko meja Postojna.
5 pagouov podmernih 29 arini smrekovih, jelkovih desk.
10 vagonov 19 mm desk, III., smreka, jelka.
Več vagonov reineljnov: 34/68, 38/78, 58/58, 68/68, 78/78 mm.
1 vagon jelovih letvic, 12/24 mm, samo 4 m dolžine, blago mora biti suho, vezano v svežnje po 50 komadov. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Več vagonov letev, 24/48 nun, dolžina 2 m, roba mora biti ostrorobo žagana, suha in vezana po 10 komadov skupaj. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Bukove okroglice, popolnoma suhe, premera od 3 do 7 cm. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
Večjo množino lepih orehovih hlodov I., po možnosti od 30 cm srednjega premera naprej. Franko vagon meja italijanska.
2 vagona oglja, lepega, kosovnega, I. Cena franko vagon meja Postojna.
Več vagonov lepega bukovega oglja, samo (canello). Franko meja Postojna.
5 vagonov drogov, smreka, jelka, bor, lahko neobeljeno in sveža roba, 8 do 10 cm premera na tanjšem koncu, 4 do 8 m dolžine. Cena franko vagon nakladalna postaja.
2400 kom. rezanih remeljnov, 8/8 cm, ▼ dolžinah od 253 cm, ošpičeni na enem koncu, po mogočnosti hrastove ali iz surove bukovine, event. kostanja ali akacije.
100 m3 jelovine, 75 X 220 mm, dolžina od o do 8 m.
30 m3 desk, 24 mm, širine od 18 do 29 cm, dolžine od 3 do 6 m, vezano po 3 komade.
20 in3 desk, 18 mm, širine od 18 do 29 cm, dolžine od 3 do 6 m, vezano po 4 komade, . vse tombante, paralelno rezano. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Deske, smreka, jelka, I., II., III., IV., tom-bante, paralelno, ostrorobo, obdelano za eka-port, v debelinah: 12, 18, 24, 38 mm; širi*e: 19, 22, 25, 28, 30 cm; dolžin^ 4 m.
Isto v debelini 78 mirt, širina samo ena in sicer 20 cm, dolžina 4 in 5 m.
Morali: 56/36, 66/46, 66/66, 78/78, 78/38, 96/46, 96/38 nun; dolžina 4 in 5 m.
Trami: 8/8, 8/10, 10/10; 4, 5, in 6 m dolžine.
1 vagon belega javorja, debeline 50, 60, 70, 80 in tudi bolj debele.
3 m3 surove bukovine, največ debeline od
3-50 m naprej do 5 m, z 10 % od 2 do 3 50 m.
1 ali 2 nv' hrastovih plohov, od 50 cm naprej, vagon bi se kompletiral s trami, deskami ali morali.
Večjo množino brzojavnih drogov, predvsem borovih, dobava do konca maja t. 1., sveži. Vzame se tudi zdrave, suhe drogove. Smreka-jelka se lahko sedaj seka in obeli — zimska ali poletna sečnja. Pri borovih je predpisana sečnja do konca tega meseca. V glavnem se iščejo dolžine od 7—10 m. Prevzem na licu mesta po 500 komadov naenkrat. Franko vagon nakladalna postaja.
Ca. 10 m3 hrastovih plohov, 38 mm debelih, od 16 cm naprej, samo 4 m dolgih, ostrorobih, paralelnih, očeljenih, monte (izključeno gnilo in razbito.). Cena franko vagon meja Postojna.
Bukovo oglje, I. kvalitete, z najmanj 80% cannello. Cena Iranko meja via Postojna tranzit.
Bukovi krljički, 1 m dolžine, od 25 do 30 cm premera, blago zdravo, gladko. Cena franko vagon meja via Postojna tranzit.
Smrekove deske I. (brez grč), na eni strani lahko neobrobljene, od 16 cm naprej, v debelinah od 18, 24, 48 111111, v dolžinah od 4 do 6 m. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Bukovi parjeni neobrobljeni plohi, prima, 2 20, 3 30 in 4 40 ni dolgi, 45 in 50 nun debelil
Ponudbe:
40 vagonov bukovdli cepainic z 10% okroglic in 20 vagonov cerovih in hrastovih cepa-, oic; vse franko vagon Postojna ali Sušak pristanišče.
Seznam razpoložljivega lesa: 48 mm dimenzije, 4 111 dolžine, 32 1:111 širine, 6500 m3 nad 'mero; 88 mm dimenzije, 4 m dolžine, 16 do 32 cm širine, 5200 m3 nad mero; 28 mm dimenzije, 4 111 dolžine, 16—40 cm širine, .2500 m;i nad mero; 24 mm dimenzije, 5 111 dolžine, 16—35 om širine, 1800 na3 nad mero; 24 mm dimenzije, 4 111 dolžine, mežane, 16 do 40 cm šiiirne, 142.200 m3 nad mero; 24 111111 dimenzije, 4 111 dolž. orient, 17—33 cm šir„ 97.100 m3 nad mero; 24 111111 dimenzije, 4 111 dolžine, 10—16 cm širine, 93.600 m3 pod mero; 24 111111 dimenzije, 4 m dolžine, hoblar-ji, 10—16 cm širine, 10.700 m3 pod mero; 24 111111 dimenzije, 4 m dolžine, 111.—IV., 14.200 1113 nad mero; 24 111111 dimenzije, 1 do 3 5 a 11 dolžine, kratke, 15.700 m3 kratke; 18 111111 dimenzije, 4 111 dolžine, 16—40 om širine, 37.000 m3 nad mero; 18 mm dimenzije, 4 111 dolžine, 10—16 cm širine, 2200 m3 pod mero; 18 111111 dimenzije, 4 111 dolžine, 12—40 cm širine, 5500 m3 nad .mero; 18 mm dimenzije, 1—3 50 111 dolžine, kratke, 2200 m3 kratke; 12 mm dimenzije, 5 m dolžine, 16 do 35 cm širine, 9000 m* nad mero; 12 mm dimenzije, 4 111 dolžine, mešane, 16—40 cm širine, 34.900 nad mero; 12 111111 dimenzije, 4	111 dolžine, orient, 17—32 cin širine,
69.770 cm nad mero; 12 mm dimenzije, 4 111 dolžine, III.—IV., 6400 m3 nad mero; 12 mm dimenzije, 1—3 50 111 dolžine, 3500 m3 kratke.
5 do 6 vagonov smre-kovih plohov.
Ca. 1 vagon 30 mm iin 1 do 2 vagona 25 nun desk, blago je lepo, suho, zmerno konično.
Smreka, jelka, III.: 12, 18, 24, 28, 38, 48 in 58 mm, Širina od 15 0111 naprej, vse robe je ca. 5 vagonov, dobava promiptna.
Bor, I., II., III.: 24, 33, 48 in 58 111111, širina od 18 om naprej, eventuelno od 16 cm, dolžina 3 do 4 111, blago je deloma obrobljeno, deloma neobrobljeno, ca. 2 vagona.
Mecesen, I., II., III.: 48 in 58 111111, nekaj malega 24 in 28 mm, širina od 18 cm naprej, eventuelno od 16 cm naprej, blago obrobljeno in neobrobljeno. Tega blaga bi bilo ca. 1 vagon. — Za vse tozadevno blago se razume cena franko vagon nakladalna postaja.
100 m3 hrastovih neobrobljenih plohov, I., II., v debelinah 90, 110, 130 mm, od 2-50 m dolžine naprej in od 25 cm širine naprej.
Borovina: Dobava takoj do konca aprila: 50X50 mm, 4—6	m, večina	4 m, ca.	40	m3;
50X78 mm, 4—6	m, večina	4 m, ca.	50	m3;
90X90 mm, 4—6	m, večina	4 m, ca.	60	m3;
100X100 mm, 4—6 m, večina 4 m, ca. 70 m3; 20 mm (Schalbretter), nežam., 15 do 30 cm, 4 do	6 m, ca.	60 m3;	50	mm
fostni, 16 do 28	cm, 4 do 6 m, ca.	30	m3;
Boules, 35, 45, 50, 60 mm, 4 do 6 m, ca. 60 m3.
Veletrgovina
M. (Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na rampoiaf.
(Gelefon U. 2666.
Mehki les, smreka, promptna dobava: 6 vagonov, 12	mm, 4	m, 8 do	20 cm	široko,
media 14/14;	25 m3,	18 mm,	8 do	15	cm,
4 m; 30 m3, 25 mm, 10 do 15 cm, 4 m; 100 m3 13 mm, 8 do	15 cm,	4 m;	60	m3,
50 mm, 18 do	32; 25	m3, 40 mm, 18	do	32;
20 m3, 32 mm, 18 do 32; 20 m3, 47 mm, 18 do 32; blago vse paralelno. 2 vagona, 3/4, 6 do 8; 3 vagone, 4/4, 6 do 12; 1 vagon, 5/4, 11 do 12; 1 vagon, 6/4, 11 do 12; 3 vagone, 8/6, 11 do 12. Razpolaga se tudi z vsako množino stavbnega lesa (trami).
žitno tržišče.
Pod vplivom čvrstejše tendenco za pšenico na inozemskih tržiščih se je cena pšenici tudi pri nas učvrstila in je v poslednjem tednu pšenica na ceni 2-50 do 5 par pridobila. Kupčija ni posebno živahna, ker spomladansko delo radi neugodnega vremena še počiva. Trguje se za manjše količine za promptno dobavo.
Koruza, ki je v kratkem od Din 8250 poskočila na Din 105-— franiko vagon nakladalna postaja v Bački, je v zadnjem času zopet popustila in ni pričakovati, da bi se mogla cena vkrepiti, če ne bo izvoza. Domač kon-zum bo koruze razmeroma veliko manj potrebovali, kot druga leta, ker ima producent svojih lastnih pridelkov.
Kupčija z pšenično moko je še nadalje samo za nularico zadovoljiva, ostale pšenične moke pri nas pa še vedno zaostajajo in bodo nekateri mlini, ki so preobloženi s črnimii mo-kami, morali obrate ustaviti in kupovati bačike pšenične moke vse dotlej, da spravijo v promet pšenične črne moke, ki jih imajo v zalogi.
Ječmen, rž in oves se malo trguje in ni v cenah nobenih sprememb.
V minulem tednu je bilo na ljub-, ljanski borzi zaključeno:
1 vagon pšenične moke.
Cene na ljubljanski borzi so bile
sledeče:
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, pla&ilo v 30 dneh Din 260—262 50.
Bačka, pšenica: 79 kg 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 255—257-50.
Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 250—252-50.
Rž: 72/73 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh Din 202-50—205-—.
Pšenična moka 0/0: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga Din 405—410.
Koruza času primerno suha: s kvalitetno garancijo do namembne postaje, promptna dobava, plačilo v 30 dneh Din 147-50—150.
Koruza času primerno suha: s kvalitetno garancijo do namembne postaje, dobava meseca aprila, plačilo v 30 dneh Din 152 50 do Din 155-.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 17250 do 175-50.
Ječmen bački ozimni: 62/63 kg Din 16750 do 170.
Oves bački: navadna voznina Din 195 do 197-50.
XjoMjatiaha
Tečaj 26. marca 1930.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DBVIZR.		
Amatnrdun 1 h. gofcL . .	—•—	22-725
Berlin 1 M		13-50	13-63
Bruselj 1 belga			7-897
Budim peftta 1 pengS . .	—■—	9-8850
Curih 100 tr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling	7-9698	7-9898
London 1 funt		—•_	275-49
Newyork 1 dolar		56-37	56-57
Paria 100 fr		220-73	222-73
Praga 100 kron		167-28	168 08
Trat 100 lir		—•—	296-39
NEWY0RK JE ZNIŽAL OBRESTNO MERO.
Federal Reserve Bank of Newyork je znižala obrestno mero za lA% na 3)4 %. Pričakovali so to znižanje že teden prej, a se je nekoliko zakasnilo. Krog mednarodnih diskontnih znižanj je torej zopet sklenjen. Sedaj se more pričeti veliko delo najetja mednarodnega posojila, ki bo služilo za delno mobilizacijo nemških plačil. V zelo dobro poučenih finančnih krogih pravijo, da so pogajanja o pogojih tega posojila že zelo napredovala. Posojilo se bo obrestovalo s 5% in bo menda 93-odstotno. Seveda se mo-. rajo taka poročila vzeti na znanje z veliko previdnostjo, ker mednarodni trg kapitala niti oddaleč ni sledil razvoju denarnega trga.
* * *
RATIFIKACIJA MEDNARODNEGA UGOVORA O VOŽNJI Z AVTOMOBILI S STRANI ČEŠKOSLOVAŠKE.
Z ozirom na pojavivše se netočne vesti konzulat Cehoslovaške republike poroča, da je Češkoslovaška pripravljena pristopiti k mednarodnemu dogovoru o vožnji z avtomobili iz leta 1926 ter da bode omenjeni dogovor brezpogojno ratificiran že v teku sploinladanske sc-zije. V Češkoslovaški bode istočasno
vpeljan novi čsl. avtomobilski zakon, tako, da bodo potne formalitete in cestni red enake onim v zapadnoevropskih državah. Kdor je v Češkoslovaški z avtom že potoval, radevolje prizna vso naklonjenost kompetentnih uradov, ki gredo vsakemu avtomobilistu vsestransko na roko in omogočajo gostoljubno tudi avtomobilistom spoznati prirodne krasote Češkoslovaške.
Najmočnejša radiotelegrafična postaja sveta. Kitajska centralna vlada in berlinska družba Telefunken sta podpisali pogodbo, glasom katere bo zgrajena v Nankingu na Kitajskem najmočnejša radiotelegrafična postaja sveta. Pri gradbi le postaje bodo upoštevali najnovdjše znanstvene ugotovitve in odkritja. Več kitajskih inženerjev, švpecijalistov za brezžično telegrafijo, se bo podalo te dni v Nemčijo, da študirajo tamošnjo tozadevno organizacijo ter da obiščejo najvažnejše nemške električne naprave.
Nizozemska banka je znižala obrestno mero na 3 odstotke.
EVROPSKA PRODUKCIJA PREMOGA.
Položaj na evropskem premogovnem trgu in sicer v vseh revirjih se je poslabšal. Lepo in milo vreme, velike zaloge v trgovini in pri konsumentih, kakor tudi malo zadovoljiva industrijska konjunktura slabo vplivajo na prodajo in radi tega so tudi že cene padle.
V ruhrskem ozemlju se je meseca februarja prodaja premoga zelo poslabšala. V času od 1. do 17. februarja se je prodalo samo 221.636 ton proti 261.000 tonam, ki so bile prodane v toku celega meseca januarja; zaloge premoga so pa do srede februarja na-rastle za skoro 400.000 ton. Nemška produkcija rjavega premoga je že meseca januarja nazadovala in zveza in-dustrijcev rjavega premoga v Halle je te dni brzojavno naprosila državnega kanclerja, da se v očigled kritičnega položaja te industrije doseže odložitev dovoljenja za uvozni kontingent premoga iz Poljske in da se zniža predvidena uvozna količina.
V češkoslovaških revirjih sta produkcija kakor tudi prodaja znatno padli. V Poljski gornji Šleziji so zaloge premoga narastle na 12 milijona ; ton; v tem revirju se predvsem opaža, ] da je nazadovalo povpraševanje po premogu za kurjavo.
Celo v Franciji je povpraševanje po mineralnih gorilnih snoveh znatno nazadovalo in tudi v Belgiji se nahaja trgovina s premogom v stagnaciji.
V Angliji je pa nasprotno trgovina s premogom še precej zadovoljiva. Angleška premogovna industrija je izvozila v decembru lanskega leta 5 milijonov ton premoga in januarja tega leta celo 5 5 milijonov ton in je dosegla s ceno 17 sh. 1% d. za tono znatno boljšo povprečno fob-ceno v primeri z mesecem decembrom. Angleška premogovna produkcija je tudi sedaj zelo velika in znaša 54 do 5 5 milijona ton na teden. Relativno ugo- j den položaj angleške premogovne in- j dustrije se razloži iz tega, da se ino- j zemski odjemalci radi nizkih pomor- | skih tarifov hočejo že sedaj zasigurati
z velikimi zalogami, ker pričakujejo, (la se bodo pozneje pomorski tarifi zvišali. Na ta način bo nazadovanje angleške premogovne industrije v bodočih mesecih še hujše.
V Jugoslaviji je znašala produkcija premoga lansko leto 5,332.458 ton proti 5,050.797 ton leta 1928. Tudi v Jugoslaviji je premogovna trgovina precej padla, kajti zaloge so velike, a povpraševanje radi mile zime majhno. Kakor se govori, se bo vpeljala uvozna carina na koks, s čemer bi bil udarjen predvsem avstrijski uvoz v Jugoslavijo, ki znaša letno več sto tisoč meterskih stotov.
V splošnem so se radi zmanjšane potrebe in večjih ponudb poslabšali posebno plačilni pogoji v tej branži. Odjemalci zahtevajo predvsem dolge plačilne termine, ki jih pa tvrdke ne morejo dovoliti radi tega, ker že zaradi prevelikh zalog ne morejo uspešno gospodariti.
VELETRGOVINA koBoniJaln« in špecerijske robe
IVAN JELAČIN
IMUN
ZALOGA
svefe praiene kave, mletih dišav ir rudninske vode.
ToCna Im solidna Zahtevajta
Trtna no ročih
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 21. marca 1930 je bilo pripeljanih 153 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi iprašiči 5 do 6 tednov stari 150—200, 7 do 9 tednov stari 250 do 300, 3 do 4 mesece stari 350—450, 5 do 7 mesecev stari 500 do 550, 8 do 10 mesecev stari 650—950, 1 leto stari 1000 do 1400, 1 kg žive teže 10—12-50, mrtve leže 16—17 Din. Prodanih je bilo 128 svinj.
I
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave 80 stolov iz upognjenega lesa. — Splošni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov rešilnih skrinjic. — (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih.) — Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg papirja. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 12 komadov Minimax-a|para-tov. — Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 10. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov trioglatih pil. — Direkcija drž. rudnika Bukinje sprejema do 11. aprila It. 1. ponudbe glede dobave 1 elektromotorja. — Pri Komandi mornarice v Zemunu se bosta vršili nasledil ji ofertalni licitaciji:	Dne 12.
aprila t. 1. glede dobaive 50.000 kg testenin, 30.000 kg riža in 30.000 kg fižola; dne 15. apnila t. 1. pa glede dobave
13.000	komadov letnih in zimskih maj in 10.000 parov bombažnih nogavic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni interesentom na Vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.)
Od dobrega najboljši je samo
GEim-lEI-UM
Hvalni stroj in kolo
iligantni Izndba - na|bol|ši materija!
URANIA pisalni itroji
v 3 velikostih
Novost: Hvalni stroj kot damska pisalna misa
Samo pri
Jos. Petelinc-u
Ljubljana, Telefon Int.2913 Zmerne cene, tudi na obroke
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana
Telefon štev. 2263
Lastnik: Josip Verlič
Veletrgovina kolonljalne	Zaloga špirita, raznega
robe - Veleprašarna	■ bi n l I n M 11	29ania ,n konjaka -
kave - Mlini za dišave	LJ U D L J n N H	Mineralne vode - - -
Tožna postreiba DUNAJSKA CESTA 33 Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840
Trgovci in industrija"!
TRGOVSKI LIST se priporoča za inseriranje!
I, TISKARNA
Merkur
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552
se priporoča za naro-§ čila vseh trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t. d. Knjigoveška dela izvršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI
Ureja dr. IVAN PLE8S. — Z« Trgovako - indu»trlj»ko d. d. >MKRKUR< kot ladajatelja In tUkarJa: O MICHALEK, Ljubljana.