OSREDNJA UNICA PRILvIukSKI dnevnik Jj^lna plačana v gotovim « nnn I. *“>■ postale i gruppo Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 142 (10.662) TRST, četrtek, 19. junija 1980 ^OSPREDJU VRSTA PEREČIH POLITIČNIH VPRAŠANJ % Cossiga sprejel tajnike treh strank vladne večine Vodstva treh vladnih strank se bodo posvetovala o sestavi nekaterih krajevnih uprav - Pozitivna ocena beneškega sestanka RIM — Predsednik vlade Franco Cossiga se je sestal včeraj ‘Jtitraj s političnimi tajniki treh ‘tank, ki sestavljajo vladno veči-. “°- S Craxijetr, Piccolijem in Spa-“Olmijem je predsednik vlade obrav-“®val vrsto perečih notranje in zunanjepolitičnih vprašanj. Kar zade-a vprašanja mednarodne politike f bilo v ospredju skorajšnje sre-anje najbolj industrializiranih za-držav, ki bo kaj kmalu, ob ■^jcu obiska predsednika Carterja, Benetkah. Poglavitno vprašanje, katerim se bodo morali predstav-jr1 industrializiranih držav spopa- je vprašanje inflacije in njene-.aavrtja, kar naj tudi omili police velikih stroškov, ki jih in-J^irializirane države imajo zaradi ^dražitve petroleja ter drugih su-f°Vln, kar ima velike posledice za rj* države, katerih gospodarstvo, VtriItali'ii' s^on' na Predeinvnini _ .Italijanskih gospodarskih vprašanj ‘kso obravnavali, temveč so to temo Popustili za prihodnje srečanje, ki {“Jj bi bilo čez sedem dni. Takrat °°bo prisotni tudi gospodarski mi- nistri, da bi se predstavniki vlade in strank predhodno zmenili o vladnih gospodarskih ukrepih. Cossiga, Piccoli, Craxi in Spadolini so proučili tudi volilne izide. Še zlasti socialist Craxi in republikanec Spadolini sta ugotovila z zadovoljstvom, da so vse tri vladne stranke zabeležile dokajšen uspeh na volitvah. Govor je bil tudi o sestavi krajevnih odborov. Ugotovili so, da gre za vprašanje, ki ne zadeva neposredno vlade, vendar pa se Piccoli, Craxi in Spadolini (Cossiga se tega dela pogovorov ni udeležil) strinjajo, da bodo skupno proučili nekatere zapletene primere, ko bo do njih prišlo. Republikanci so v prejšnjih dneh predlagali tristran-karsko formulo tudi na krajevni ravni, kar je povzročilo ostro reakcijo v socialdemokratskih vrstah. Posebno pozornost so na včerajšnjem sestanku posvetili nedavnemu srečanju evropskega svet v Benetkah ter predvsem sklepom, ki zadevajo Bližnji vzhod. Trije tajniki so podčrtali, da so preprečili nevaren razkol med Evropo in Združenimi državami Amerike glede pale- ""•iiiiuuniiitiiiiiuiiiMitiiimiiiiiiiitiiimiitmimfiniiiHMiiiiiiiitiiitmtiiiuiiMiiitinmnituiiiHiiumi) ^INDUSTRIJSKIH OBRATIH ZA TELEKOMUNIKACIJO DOPOLNILNA BLAGAJNA ZA 30 TISOČ DELAVCEV £ ukrepom grozijo vodstva podjetij, katerim je družba SIP odpovedala vsa naročila - Pojasnilo SIP RlM — Približno 30.000 delavcem, ^Poslenim v industrijskem sektorja telekomunikacije, grozi dopolnilih blagajna za nedoločen čas. To f sporočila včeraj delegacija vse-•blavnega združenja elektrotehničen in elektronskih industrij (ANIE), Jo je sprejel minister za pošto "Srida. V delegaciji so bili odgo-orni petih največjih industrij na S111 področju v Italiji: Sit-Siemens, g®ce. Fatme, G.T.E. in Telettra. j *v'ni vzrok za ukrep, ki bo priza el predvsem delavce na Jugu, kjer * največ tovarn, je predvsem dra-Pcna omejitev naročil s strani fružbe SIP. .Predsednik ANIE Ugo Piperno je .razložil, da so dosedaj zajezili j/1*0 s tem, da so skušali pospešiti *n da so kopičili blago v skla-l SC|h v pričakovanju, da se bo tež-o stanje lahko kmalu rešilo. Ven-je te upe povsem razblinilo ne-jJ®yno sporočilo SIP, da ukinja sko-sti Vsa naročila za prihodnji seme-st» ' ie sprožilo odločitev vod-He;V omenjenih podjetij, da preki-gJ°’ tako v tovarnah, kot pri dru-a manjših podjetjih, ki delajo za-J, ’ Vso Proizvodnjo telefonskih na-dj v-. Sporočila o dopolnilni blagaj-‘ mislijo poslati delavcem v roku qe^al dni. Siti za ie toliko hujša, so industrij-fj j. frater ji poudarili ministru Da-6 .b ce se upošteva, da bo ukrep tetei poleg 30.000 zaposlenih v ^komunikacijskih industrijah, tu-h-,,'0(X) uslužbencev, ki delajo za r*t!etja, ki nameščajo telefonske P»rature. MNa to dramatično vest je takoj govorila družba SIP včeraj po-jidne. Potem ko spominja, da je er so rasisti lana Smitha unilateralno proglasili neodvisnost od Velike Britanije. Spričo ljudske narodnoosvobodilne borbe, ki se jo vodile črnske organizacije, pa se je tudi ta država letos osvobodila rasističnega jarma in dobila prvotni naziv Zimbabve. MADRID — Španska socialistična delavska stranka (PSOE) je včeraj izjavila, da je vstop Španije v NATO povsem neupravičen. Psoe je proti blokovski politiki, vsekakor pa se ji zdi popolnoma neumestno, kar je španski zunanji minister pred kratkim izjavil o vstopu Španije v NATO. RIM — Predsednik ZDA Jimmy Carter bo drevi priletel na rinuivj letališče Ciampino v spremstvu žene Rosalyn. desetletne hčerke Amy. predsedniškega svetovalca za državno varnost Brzezinskega, državnega tajnika Muskia in ministrov za energijo Duncana in za zaklad Millerja. V grobih obrisih ostaja dnevn' red Carterjevega obiska nespremenjen. Drevi ga bo na Kvirinalu sprejel italijanski predsednik Per-tini, jutri dopoldne se bo ponovno sestal s Pertinijem, nato s predsednikom vlade Cossigo. Popoldne se bo sestal s tajniki treh vladnih strank, Piccolijem, Craxijem in Spa-dolinijem, zvečer pa se bo udeležil slavnostne večerje, na kateri bo okrog 200 gostov, predstavnikov političnih strank in najvišjih držav- ftazveljavili imenovanje državnega pravobranilca , RlM — Upravno sodišče Lacija sPrejclo priziv dveh namestnikov Dan Jugoslavije na velesejmu Na 32. mednarodnem tržaškem velesejmu se je včeraj odvijal «dan Jugoslavije*. Ob tej priliki se je mudilo v našem mestu širše gospodarsko odposlanstvo iz Slovenije in Hrvatske, ki je imelo vrsto razgovorov na trgovinski zbornici, na sedežu deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine in z gospodarstveniki na samem sejmu. Poročilo objavljamo na drugi strani nih funkcionarjem. Med prisotnimi bo tudi generalni sekretar KPI Ber-linguer. Medtem italijanske oblasti dosled no molčijo o izrednih varnostnih ukrepih, da ni znano niti število mož. ki bo posredno ali neposredno pazilo na Carterjevo varnost. Izvedelo se je le, da so Italijani zavrnili ameriško zahtevo, da bi glavno odgovornost za predsedniške varnost nosili ameriški »izvedenci*. Ti se bodo lahko pridružili svojim italijanskim «kolegom», a za vso varnost bodo skrbele italijanske oblasti. Rim je že pripravljen na veliki «show». Vse ključne položaje so zasedli varnostni organi, oblasti so prepovedale vse shode, Rim si je že nadel slavnostno obličje in je skrbno skril svojo bedo in revščino. Bolj kot te zunanje značilnosti Carterjevega obiska pa vzbuja se: daj zanimanje globlji pomen Carterjevega potovanja. Nedvomno ne bo Carter povedal italijanskim voditeljem nič novega, saj se je nedavno sestal z zunanjim ministrom Colombom. Kljub temu lahko nakažemo nekaj tem, ki se jih bo Carter skoraj gotovo dotaknil. V prvi vrsti bo govoril o gospodarskih problemih glede na vrh v Benetkah. V prvi vrsti bo govoril o gospodarskih problemih glede na vrh v Benetkah. Glede političnih tem bodo baje posvetili precej be sed Sredozemlju, saj bo Carter iz Italije odpotoval kasneje v Jugoslavijo in Španijo. Razpravljali bodo tudi o dvostranskih, italijansko-ameriških odnosih, a tu ne bi smelo biti večjih problemov, saj je Italija najzvestejši ameriški zaveznik. Jutrišnji pogovori pa bodo predvsem neke vrste predpriprava na še zahtevnejšo razpravo v Benetkah. Vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda soupada letos z izrednimi težavami za zahodno gospodarstvo, kar zgovorno pričajo inflacijski in brezposelni diagrami. Na splošno se vsi strinjajo z diagnozo bolezni: podražitve nafte povzroča težko gospodarsko krizo, ki j0 je treba čimprej odpraviti. Glede terapije pa, med sedmimi državami ni pravega sodelovanja. Sklepi lanskoletnega tokijskega vrha o energetskem varčevanju in i-skanju novih virov energije so obro- jMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiimiiiiiiiuiiiMUiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PO PISANJU GLASILA PRISTAŠEV IRANSKEGA PREDSEDNIKA Integralisti pripravljajo «kuIturno revolucijo» Njen cilj je strmoglavljenje predsednika Banisadra TEHERAN — »Islamska revolucija*, glasilo pristašev iranskega predsednika Banisadra je včeraj o-bjavilo magnetofonski zapis telefonskega pogovora, iz katerega jc razvidno, da islamski integralisti pripravljajo strmoglavljenje predsednika Banisadra. Hasan Ajad, najvidnejši član islamskih integralistov za ajatulahom Rehištijem v telefonskem pogovoru obtožuje iranskega predsednika, da je le »ameriška figura* in napoveduje začetek »kulturne revolucije*, ki naj bi strmoglavila predsednika. Vladi bi onemogočili dejavnost z nizom stavk, ki bi ohromile državo in dokazale, da j«- Banisadr nesposoben. Iz magnetofonskega zapisa je razvidno Ajadovo sovraštvo do Banisadra, saj parlamentarec islamske republikanske stranke trdi, da je predsednik v stikih z zadnjim šahovim premierom Bahtiarom. Časopis trdi, da je magnetofonski trak poslušal tudi sam ajatulah Homeiniji, »ki ga je poslušanje razžalostilo*. Iz vsega tega je razvidno, da se islamska republikanska stranka. ki ima večino v medžisu, iranskem parlamentu, pripravlja na spopad z Banisadrovimi pristaši. Ajad v telefonskem pogovoru trdi, da Banisadr zgublja iz dneva v dan svojo oblast in lahko sprejema le še tuje veleposlanike Težko je preveriti resničnost takega pisanja, a članek v »Islamski revoluciji* nedvomno dokazuje, da je predsednik Banisadr sprožil ofenzivo proti islamskim integralistom, potem ko je ajatulah Homeini pred dnevi izrazil «svojo zaskrbljenost zaradi sporov med iranskimi voditelji*. dili Le borne uspehe. Vsaka država ima svojo specifično problematiko in seveda brani predvsem ttrsttie" interese. Tezo najožjega sodelovanja z ZDA in usklajevanja skupnih pobud zagovarja predvsem Velika Britanija, ki ima bogata naftna ležišča v Severnem morju. London si lahko tudi privošči precej restriktivne pobude, saj je konservativna vlada precej trdna in lahko nemoteno vlada še prihodnje tri leta. V podobnem položaju je tudi Kanada, ki pa je v celoti odvisna od svojega mogočnega južnega soseda. Francija in Zvezna republika Nemčija pa skušata s skupnimi prijemi reševati sedanjo gospodarsko krizo in poudarjata, da je glavni razlog sedanjih zapletov odnos med Severom in Jugom. V posebnem položaju je Japonska, ki je v celoti odvisna od uvoza glede svojih energetskih potreb, a ima izredno močno gospodarstvo, politično pa se nahaja v težkem položaju zaradi političnih volitev in nedavne smrti premiera Ohire. ZDA bodo skušale podobno kot v Tokiu prepričati industrijske države za skupne prijeme seveda glede na ameriške interese, kar so tako Francozi kot Nemci že večkrat o-čitali, a tudi sami niso bili nič boljši. Položaj je namreč tak da večina kaj kmalu pozabi na solidarnostne izjave, vsakdo skuša predvsem reševati svoje ozke nacionalne interese. MADRID — španski kralj Juan Carlos je sinoči sprejel italijanskega ministra za obrambo Lelia La-goria, ki se mudi v Španiji na o-bisku. iiiiitiiiiioitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiimiimniiiimiimititiMmmtiiiiiiiMiiiiiitiiiitiiiimiMiiiiiiiimtitin ZDA PRIPISUJEJO POSEBEN POMEN OBISKU V SFRJ IZJAVE BELE HIŠE PRED PRIHODOM CARTERJA V BEOGRAD Namen Carterjevega obiska je poglobiti stike med obema državama WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter je izrazil željo, da bi med uradnim pogovorom — to je prihodnji teden — s predsednikom predsedstva SFRJ Cvijetinom Mi-jatoričem in člani predsedstva SFRJ nadaljeval koristne in plodne pogovore o aktualnih vprašanjih z mednarodnega prizorišča, ki jih je imel že s predsednikom Josipom Brozom Titom. Po besedah visokega funkcionarja Bele hiše, ki je a-meriške novinarje seznanil s političnimi okviri obiska ameriškega predsednika v Jugoslaviji, daje predsednik Carter poseben pomen obisku na Užički 15, kamor bo šel takoj po prihodu v Beograd, da se pokloni velikemu voditelju predsedniku Titu. Njegov obisk v Beogradu bo priložnost, da prouči s predsednikom SFRJ Cvijetinom Mijatovičem številna vprašanja ,ki zanimajo obe državi, je povedal visoki funkcionar Bele hiše in dodal, da bo na dnevnem redu tudi vprašanje politike neuvrščenosti ter trenutni položaj v Evropi. Visoki funkcionar Bele hiše je na koncu ocenil ameriško - jugoslovanske odnose v zadnjih treh letih kot zelo dobre, pri tem pa poudaril, da je namen obiska stike še razširiti in poglobiti, upoštevaje pri tem razlike v družbenih sistemih obeh držav in stališčih do nekaterih vprašanj svetovne politike. Predsednik Carter se bo v Evropi mudil osem dni, najprej, torej danes, pa bo obiskal Rim, obiskal bo še Vatikan, od tam odpotoval v Benetke, kjer bo potekalo zaseda- nje najrazvitejših zahodnih držav, nato v Beograd na obisk v Jugoslavijo, od tod pa še v Madrid in v Lizbono, (dd) Obsojena teroristična skupina v Zagrebu ZAGREB — Kazenski senat o-krožnega sodišča v Zagrebu je spoznal za krive in izrekel zaporne kazni sedmim članom ilegalne teroristični skupine iz Zagreba in Sa-mobora. Andrija Marta, 45, avtomehanika iz Samobora, so obsodili na 15 let zapora. Franja Belančiča, 38, trgovskega pomočnika iz Zagreba, na 13 let, Stjepana Jankoviča, 62, sanitarnega inšpektorja iz Zagreba, na 8 let, Iva Juriča, 36, taksista iz Zagreba, na 10 let, Djura Krznarja, 43, zidarskega obrtnika iz Samobora, na 7 let, Branka Hodaka, 46, komercialista iz Zagreba, na 6 let in Vladimira Uzelca, 37, inženirja elektrotehnike iz Zagreba, na 5 let zapora. Med enajstdnevnim sojenjem je bilo nedvoumno ugotovljeno, da so obsojeni v zadnjih petih letih na območju Zagreba in Samobora (zlasti v samoborski vasici Strmec) ustanovili ilegalno skupino teroristov. Sedem teroristov se je organiziralo v «dvojice» in «trojke», katerih namen je bil, da bi z diverzijami in celo z atentati na posamezne osebnosti izpodkopali temelje socialistične samoupravne družbe in varnosti Jugoslavije. \VASHINGTON — Včeraj se je v Beli hiši končalo srečanje med predsednikom Carterjem in jordanskim kraljem Huseinom. Po razgovorih sta oba državnika označila srečanje kot «plodno*. vendar nista skrivala, da še vedno obstajajo nesoglasja v zvezi s vprašanjem Bližnjega vzhoda. Husein namreč ni pokazala, da bi spremenil svoje stališče glede sporazumov v Čamp Davidu. OB «DNEVU JUGOSLAVIJE« NA VELESEJMU Potrjena obojestranska volja po okrepitvi sodelovanja na področjih skupnega interesa Blagovna menjava med sosednima državama se ugodno razvija - Na obmejnih območjih je nujen prehod k višjim oblikam gospodarskega sodelovanja - Razgovori na trgovinski zbornici in na sedežu deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine V okviru 32. mednarodnega tržaškega velesejma je včeraj potekal uradni «dan Jugoslavije*. Sosedna država nastopa kakor znano vsako leto na naši prireditvi z obsežno kolektivno razstavo v Palači narodov ter predstavlja, skupaj z Avstrijo, enega izmed njenih nosilnih stebrov. Ob tej priliki je dopotovalo v naše mesto širše gospodarsko odposlanstvo. iz. Slovenije jn Hrvatske, v katerem so bili član IS Slovenije in predsednik odbora za sodelovanje s tujino Jernej Jan. predsednik odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino pri saboru Hrvatske Emilij Vla-čič, predsednik odbora za mednarodne odnose pri skupščini SR Slovenije Bojan Lubej, predsednik odbora za mednarodne odnose pri saboru Hrvatske Ivan Sarajčič, predsednik Izvršnega sveta obalne skup. ščine Slavko Vodopivec, predsednik skupščine obalnih občin reške regije Tomislav Kovač, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boris Zidarič, predsednik reške gospodarske zbornice Zvonko Poščič, predsednik novogoriške zbornice Benjamin Besednjak, predsednik koprske zbornice Ivo Jelačin in številne druge osebnosti. Delegacijo so spremljali minister svetovalec za gospodarska vprašanja pri jugoslovanski ambasadi v Rimu Božidar Cr-njak. generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj in konzul Lucijan Benolič. En del jugoslovanskega gospodarskega odposlanstva se je dopoldne sestal s predsednikom Comellijem in drugimi člani deželnega odbora Furlanije . Julijske krajine — o tem poročamo na drugem mestu — predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije, Hrvatske, z Reke in iz Kopra pa so se na trgovinski zbornici sestali z vodstvom zunanjetrgovinskega odseka pokrajinske gospodarske konzulte. V odsotnosti predsednika Mediana je goste, ki jih je vodil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boris Zidarič, pozdravil predsednik odseka G. Petrucco. V razgovorih so člani delegacij poglobili vrsto vprašanj skupnega interpsa ter posebej obravnavali nekatere aspekte nove pogodbe o gospodarskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo, zlasti kar zadeva nadaljnji razvoj blagovne menjave med obmejnimi območji, dalje vprašanje novega ‘carinskega menjalnega tečaja po devalvaciji dinarja, napovedane spremembe jugoslovanskega zakona iz leta 1978 o nalaganju tu-jeg kapitala ter vprašanje novih brezcarinskih list «C» in «D» za poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. Zadnje vprašanje bodo še posebej obravnavali v kratkem na novem bilateralnem srečanju. Pozneje je bila v sejni dvorani na sejmišču tradicionalna tiskovna konferenca, katere so se poleg časnikarjev udeležili tudi številni poslovni ljudje iz naše dežele. Goste iz Jugoslavije je pozdravil predsednik sejemske ustanove dr. Toresella, ki je poudaril nujnost nadaljnjega izboljšanja in poglobitve dobrososedskih odnosov med našo deželo in sosednimi republikami, kar občutno prispeva k utrjevanju miru v Evropi. Toresella se je spomnil tudi preminulega predsednika Tita in prisotni so z enominutnim molkom počastili njegov spomin, nakar je član izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik od bora za obmejno gospodarsko sodelovanje Slavko Beznik pedal uvodno poročilo konference. Govornik je najprej opozoril na napore za stabilizacijo in prestrukturiranje gospodarstva, ki se zdaj vodijo v Jugoslaviji, ter nato prešel na vprašanje gospodarskih odnosov z Italijo. Ti se ugodno razvijajo, kar je razvidno tudi iz podatkov o vrednosti medsebojne blagovne menjave. V zadnjih desetih letih se je menjava trikrat povečala ter narastla z 9.239 na 32.349 milijonov novih dinarjev. Prav ta ko ugodno napreduje menjava med obmejnimi območji po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. V tej smeri je treba nadaljevati, je naglasil govornik, poleg same menjave pa je treba pospešiti zlasti višje oblike gospodarskega sodelovanja, industrijsko kooperacijo. skupne naložbe in podobne proizvodne pobude. Člani jugoslovanskega odposlanstva so nato odgovorili na vrsto vprašanj prisotnih časnikarjev in poslovnih ljudi. V ospredje so prišli zlasti problemi maloobmejne blagovne menjave, medsebojnih prometnih zvez in industrijskega sodelovanja. Predsednik reške zbornice Poščič je posebej omenil pobudo tržaškega in zagrebškega sejma o prirejanju izmeničnih skupnih prikazov pomorskih dejavnostih na posebnih sejmih z naslovom »Trans-adria*. Dan Jugoslavije se je zaključil s tradicionalnim sprejemom na jugoslovanskem generalnem konzulatu, ki so se ga udeležili številni predstavniki tržaškega upravnega, gospodarsko - kulturnega življenja. (ef) Jugoslovansko odposlanstvo na trgovinski zbornici PROBLEM LADJEDELNICE ALTO ADRIATICO SE PREMIKA FRIULIA BO POSKRBELA ZA PLAČE USLUŽBENCEM Sklep sprejel deželni odbor včeraj po demonstraciji Deželna finančna družba bo izjemoma iz lastnih sredstev poskrbela, da prejmejo uslužbenci milj-ske ladjedelnice Alto Adriatico zaostale plače in druge prejemke dolžne jim do 12. maja, seveda proti formalnemu jamstvu. To je prvi sad dolgotrajnega pritiska 400 delavcev ter uradnikov CAA in vztrajnih naporov njihovega tovarniškega sveta, kovinarskega sindi kata (FLM) in enotne sindikalne zveze (CGIL, CISL, UIL), ki sovce raj predpoldne uprizorili novo bučno demonstracijo pred sedežema deželnega odbora in deželnega sveta. S paralizo središčnega prometa so torej tokrat nekaj le dosegli, sedaj pa imajo v načrtu izbojevanje še zagotovila, da prejmejo predujem na zneske, ki jim pritičejo iz dopolnilne blagajne, v kateri so od 12. maja in da se delo v miljskem obratu ponovno redno začne naj pozneje 1. julija. Sklep o posegu Friulie je bil sprejet na včerajšnji popoldanski seji deželnega odbora, ko je razmere v ladjedelnici orisal odbornik za industrijo De Carli, ki pa je tudi naglasil, da gre za enkraten izreden ukrep, ki se ne bo ponovil. Korak naprej je bil dosežen tudi po zaslugi resolucije v podporo ladje delnice, ki so jo sprejeli načelniki skupin v deželnem svetu predvče rajšnjim in podpisali včeraj. Podpis je bil težaven, vse stranke tega niso hotele, od tod tudi poulična manifestacija. Resolucija v bistvu osvaja zahteve, ki jih je prizadeto delavstvo že zdavnaj postavljalo zaman. Seveda ostaja vse še vedno pri obljubah in upati je, da se te čimprej preobrazijo v dejanja, ki naj bodo sad politične volje tudi pristojnih rimskih oblasti (CAA naj se vključi v vsedržavni načrt o la-djedelstvu), oziroma finančne družbe Fincantieri. V prvi vrsti pa je seveda treba nujno zamenjati zasebno vodstvo ladjedelnice, ki je obrat spravilo v krizo, (dg) Tradicionalne tiskovne konference na velesejmu se je udeležilo tudi večje število poslovnih ljudi Predstavitev knjige Daniela Bonamoreja Danes ob 18.45 bodo v krožku za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo predstavili knjigo Daniela Bonamoreja »Pravna ureditev šolskih usta- nov v Trstu in Gorici od avstro-ogrske monarhije do zavezniške vojaške uprave in od londonskega memoranduma do osimskih spora zumov. Knjigo in avtorja bosta predstavila prof. Giulio Cervani in prof. Giorgio Coretti s tržaške univerze. Poskus samomora z utopitvijo Včeraj okrog 14.30 se je v Nabrežju Grumula pognala v vodo približno 60 let stara ženska. Nekateri člani veslaškega kluba A-dria so se nemudoma pognali za njo in jo potegnili na suho, z avtom Rdečega križa pa so jo odpeljali v sprejemnico oddelka za duševno bolne v tržaški glavni bolnišnici. Ženska je bila pod močnim šokom in je po prvih zdravniških negah padla v globoko spanje. Pri sebi ni ime'a nobenih dokumentov, tako da še niso mogli ugotoviti, kdo je. V SOBOTO SVOJEVRSTNA PREDSTAVA NA OPČINAH Melonarji v ogledalu svoje lastne stvarnosti «MAJENCA» NA TRETJI TV MREŽI Dokaz trdnosti in vsebine naše kulturne tradicije nam je predstavil prav to, Prav Usti 4. maj, ko je vse poštene Ifll' di in demokrate zajela žalost, ko smo z vozlom v grlu nemo stremeli v neverjetno vest. Kamera Aleksandra Ote je zajela prav vse tiste trenutke Majence*. ko pr°' znik ni bil več praznik in veselje ni bilo veselje. Tako torej. Oddaja o ' - -r -- 1 . • L,;.; v «l,““'“ ZASKRBLJUJOČA VEST Z INDIJSKE PODCELINE Tragičen obračun hudih incidentov v indijski obmejni državi Tripura V neredih med domačini in priseljenci iz Bangladeša je po prvih podatkih umrlo 358 ljudi - Indija obtožuje neimenovano tuje državo Eden izmed bangladeških upornikov v indijski ječi (Telefoto AP) NEW DELHI — Indijski notranji minister Zail Singh je včeraj uradno sporočil, da je v nedavnih neredih med domačim prebivalstvom in priseljenci iz Bangladeša v zvezni državi Tripura izgubilo življenje 358 ljudi, nad 500 pa jih je bilo ranjenih. Po vojni med Indijo in Pakistanom, ki je prinesla neodvisnost Bangladešu, se je iz te države preselilo V severovzhodna Indijo več sto tisoč beguncev. Miroljubno sožitje med domačim prebivalstvom in priseljenci se je kmalu spremenilo v napetost in v mržnjo, ki se je izrodila v hude incidente prejšnjih dni. Iz države Tripura, kjer je prišlo dp najbolj krvavih neredov, pa prihajajo zelo skope vesti in ni bilo še pojasnjeno kako je sploh prišlo do incidentov. V krogih indijske zvezne vlade so prepričani, da za neredi stoji «tuja roka», čeprav ni znano katera država ima v tem trenutku interes destabilizirati notranji položaj v indijski podcelini. Novi Delhi igra danes zelo pomembno vlogo v okviru mednarodnih odnosov v tistem delu sveta in v gibanju neuvrščenih držav. Znano pa je tudi, da so odnosi mpd Indijo in Pakistanom od vedno precej napeti, tako zaradi zahodne meje v državi Kašmir kot zaradi neodvisnosti Bangladeša, bivšega vzhodnega Pakistana. Res je, da v indijski državi Tripura živi precej katoličanov, priseljenci iz Bangladeša pa so muslimani in tudi to mogoče predstavlja vzrok za nerede. Obračun spopadov vsekakor ni dokončen, približno 220 tisoč prebivalcev pa je spričo neredov ostalo brez strehe. .............................................muinimiiliiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiii................................................................iimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiia Hotel jih je izročiti ugrabiteljem svojega sina Vincenzu Coppoli zaplenili 4 milijarde lir odkupnine Agenti so ga ustavili na avtocesti, ker je vozil prepočasi - Njegovega sina so ugrabili 23. aprila NEAPELJ — Gospodarskemu o-peraterju Vincenzu Coppoli so v noči med torkom in sredo policijski agenti zaplenili skoraj 4 milijarde lir, s katerimi je mislil odkupiti svobodo svojega sina France-sca, ki so ga ugrabili preteklega 23. aprila. Denar je bil shranjen v dveh kovčkih, ki ju je Coppola prevažal na zadnjih sedežih svojega avta. Policisti so ga ustavili na avtocesti sonca blizu Cassina. Ker je vozil tik ob guard-railu in izredno počasi so domnevali, da ima težave z vozilom. Ker se je Coppola obnašal sum ljivo in nerodno, so hoteli preveri ti vsebino kovčkov. Ko so zagle dali v prvem bankovce za 3 mili jarde in 600 milijonov lir, v drugem pa 110 tisoč dolarjev (nekaj manj kot 100 milijonov lir), so obstrme-li. V kvesturi, kamor so ga nato odpeljali, so razčistili dvom. Cop pola ni ropar, kot so začetka mis lili, ampak je verjetno bil tik pred tem, da izroči ugrabiteljem odkup nino za svojega sina. V preteklih dneh so se širile vesti, da se iztekajo pogajanja med ugrabitelji in Coppolo, ki je solastnik znanega turističnega središča blizu Neaplja -•Coppola - Pinetamare*. Francesco Coppola, 19-letni štu dent, vpisan v prvi letnik inženirske fakultete v Neaplju, je v rokah banditov že skoraj dva meseca. U-grabili so ga na cesti Domitiana, ko se je vračal proti turističnemu središču na očetovem avtu, v kate rem so sedeli še njegova osebna straža in dva prijatelja. Skupina osmih ugrabiteljev je obkolila vozilo. z orožjem v rokam blokirala druge osebe, Francesca Coppolo pa prisilila, da je vstopil v njihov avto. Kampanijska ugrabiteljska tolpa ♦anonima sequestri» je v zadnih letih ugrabila osem oseb, vendar je policija, pred Coppolovo ugrabitvijo, pozaprla večino njenih članov. Kot kaže pa je organizacija še živa in si tudi vedno več upa, saj je odkupnina, ki jo baje zahtevajo od Coppole, najvišja v zgodovini ugra bitev v Kampaniji. Zabeležiti velja tudi različno ravnanje sodstva v posameznih primerih. Za trgovca na debelo Pasquala De Lucio, ki so ga ugrabili pred kratkim, so sodniki odredili zamrznitev likvidnosti premoženja, kar pa niso storili za Coppolo. Pri tej ugotovitvi se vsi ljuje sum, da ima morda Coppolo-va petičnost prste vmes. Materinska ljubezen • Skoraj pol (Nadaljevanje s 4. strani) idrijskem gradu, kjer je urejena muzejska zbirka te znane partizanske bolnice. Od 114 bork in borcev, ki so delali v «Pavli», jih živi še nekaj nad štirideset. Srečanja so se udeležili vsi preživeli razen petih, ki zaradi bolezni niso mogli priti. Že na prejšnjih srečanjih so se zavzemali, da bi na kraju, kjer je stala bolnica «Pavla*, ki ima domicil v idrijski občini, postavili spominsko obeležje, ki bi dokumentiralo ta zgodovinski kraj. Predsednik občinskega odbora Z ZB NOV Idrija jih je seznanil, da so že opravljena prva dela. Pri tem so se zlasti izkazali mladi planinci iz Bele pri Idriji, člani PD Idrija, ki so samoiniciativno markirali poti do nek danje partizanske bolnice ♦Pavla* ter postavili veliko skalo, na kateri bo spominska plošča. Oskrbeli so še spominsko knjigo, nameravajo pa še postaviti maketo nekdanjih objektov bolnice. V zvezi s tem utemeljeno pričakujejo, da bo poraslo število obiskovalcev tega zgodovinskega kraja zlasti med mladino in zamejci, s čimer bo partizanska vojna bolnica «Pavla» oteta pozabi. • Velik korak (Nadaljevanje s 4. strani) kanje dvojezičnega učnega osebja. Šola je namreč temeljnega pomena za pripravo kadrov in za rast dvojezične miselnosti. V tem okviru je bil še zlasti pomemben poseg predsednika Unije Italijanov Maria Bonite, ki je poudaril, da se s podobnimi vprašanji srečujejo tudi v Istri in na Reki. Nujno je torej preiti K stvarnemu uresničevanju načelnih izjav in v bistvu zajamčiti tudi v vsakodnevnem življenju pravico do dvojezičnosti, ki je najbolj pristen izraz narodnostne mešane skupnosti. Zelo važna naloga je tudi nadaljevati s po-družbljanjem italijanskega jezika, ki mora postati v jezikovno mešanih občinah sredstvo za komunikacijo ter za zbliževanje med narodi in narodnostmi. Rogata prebivalka ameriških gora mladiča, ki se je rodil v zoološkem ljubkuje svojega enomesečnega vrtu v Miluaukeeju (AP) Pevke Stu ledi odprle prireditve za Ohcet v Ljubljani LJUBLJANA — Z nastopom zenske pevske skupine TFS Stu ledi in harmonikaša Oskarja Kjudra se je začel v Ljubljani teden prireditev, ki se bo končal v soboto z Oh-cetjo v Ljubljani '80. Po primorskih šegah in navadah se bo v soboto v glavnem mestu Slovenije vzelo 17 parov iz več evropskih držav, glavna slavljenca pa bosta mlada zakonca iz Pirana. Poleg do.iačih folklornih skupin bodo na prireditvi Ohcet v Ljubljani nastopile tudi folklorne skupine in instrumentalni ansambli iz Pe-sara, Parme. San Marina, Tbilisija, Titograda, Čapljine, Reke, Beograda in Švice. A vrnimo se k ponedeljkovemu nastopu zamejskih pevk, ki so se predstavile javnosti na trgu pred magistratom s številnimi pesmimi iz naše dežele. Ljubljančani, ki so se zbrali na trgu v lepem številu, so jih nagradili s prisrčnim ploskanjem, prav tako je bil deležen ploskanja Oskar Kjuder, ki je vneto nategoval meh. WASHINGTON — Vlada ZDA je napovedala, da bo sprožila sodni postopek proti dvema priseljencema, ki sta v sklopu esesovskih enot zagrešila vojne zločine med nacistično okupacijo Latvije in Litve. Obema bodo najprej odvzeli ameriško državljanstvo, saj sta si ga priskrbela z neresničnimi izjavami. VOZNI RED VLAKOV Veljaven od 1. junija 1980 do 30. maja 1981 TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRA-KUZE - PALERMO - MILAN - TURIN - GENOVA -VENTIMIGLIA Odhodi 4.25 D Benetke 5.50 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*) 6.00 R Benetke - Bologna • Firence (preko Benetke) (*) 6.22 L Portogruaro (1) (2) 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (3); 1. in 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim in Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva ■ Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava - Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 5.6. do 27.9.) 8.02 E Benetke 8.50 R Benetke - Rim (*) 8.55 E (Benetke Express) Benetke 10.14 L Portogruaro 12.35 E Benetke - Bologna - Fi- rence - Rim - Termini • Neapelj - Catania - Sira-kuže - Palermo - Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred) Palermo - Catania - Reggio Calabria 13.23 D Benetke - Milan - Turin 13.40 L Portogruaro 14.30 E Benetke 17.12 R Mestre (brez vmesnih po- staj) Milan ■ Genova -Brignole (*) 17.18 D Benetke - Bologna - Bari - Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst • Lecce) 17.35 L Benetke 18.05 L Portogruaro 19.08 E (Simplon express) Benetke Rim Milan Lam-brate - Domodossola -Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst Pariz) spalni vagoni Benetke Pariz; (pogradi 2. razred Beograd Pariz, Zagreb - Pariz, Benetke Pariz) 19.23 L Portogruaro 20.28 D Benetke 22.10 D Benetke ■ Milan • Turin • Genova ■ Ventimiglia -Marseille (pogradi 1. in 2. razred Trst Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred 'Trst Genova) 22.20 E Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst - Rim) Prihodi 2.17 D Benetke 6.12 L Portogruaro (2) 7.10 L Portogruaro 7.26 D Marseille • Ventimiglia Genova - Turin ■ Milan • Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razred Turin • Trst) 7.48 E Rim - Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Rim Trst) 9.30 D Benetke 10.01 E (Simplon express) Pariz - Domodossola - Milan Lambrate Benetke • Mestre (pogradi 1. in 2. razred Pariz Trst; pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz Beograd) 10.25 E Lecce - Bari - Bologna • Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce • Trst) 10.40 E Ženeva • Ziirich • Domo- dossola ■ Milan - Mestre (ob sobotah od 28. 6. do 2.8.) — (pogradi 2. razred Ženeva Trst) 13.05 D Benetke 14.27 D Milan - Benetke 15.22 D Benetke 17.05 E Palermo • Sirakuze • Ca- tania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim Triburti-na - Firence • Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria -Trst; Palermo - Trst in Catania - Trst) 17.52 D Turin - Milan - Benetke 18.42 R Firence - Bologna - Benetke (*) 19.10 D (Benetke express) Benet- ke (spalni vagoni Benetke - Beograd; Benetke - A-tene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., pogradi 2. razred Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje, Benetke - Beograd in Benetke -Atene) (razen, ob četrtkih, in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 19.20 L Portogruaro 20.10 D Benetke - Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*) 21.20 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*) 23.13 L Benetke 23.27 E Turin Milan • Rim • Benetke (spalni vagoni Rim - Moskva (4); spalni vagoni Turin • Moskva • (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) (*) samo 1. razred in obvezna re-rezervacija. (1) nadaljuje do San Donš del Piave od 2. do 14. 6., od 15. 9. do 23. 12., od 5.1. do 16. 4. in od 22.4. do 30.5. (2) ne vozi ob praznikih (3) ne vozi ob petkih (od 1. 6. do 24. 9.) in ob sredah in petkih od 25.9. (4) ne vozi ob sobotah (od 1. 6. do 25. 9.) in ob četrtkih in sobotah (od 26.9.), TRST - OPČINE - LJUB-LJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odhodi 10.21 E (Simplon express) Opčine Ljubljana Zagreb • Beograd (pogradi 2. razred Pariz - Zagreb in Pariz Beograd) 13.48 L Opčine • Ljubljana (1) (3) 14.48 L Opčine Ljubljana (2) (3) 15.02 D Opčine • Ljubljana Zagreb ■ Subotica Novi Sad (pogradi 2. razred Trst • Subotica, pogradi 1. razred Trst Novi Sad) (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah -- ne vozi od 15.8. do 1. 11., 25. in 26. 12., 25. 4. in 1. 5.) 16.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine Ljubljana (1) (3) 18.30 Opčine Ljubljana (1) (3) 18.56 D Opčine ■ Ljubljana Zagreb - Beograd (pogradi 2. razred Trst • Beograd) (4) 19.50 Opčine Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opčine Ljubljana Beograd - Skopje, Atene Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke Beograd; pogradi 2. razred Benetke Skopje in Benetke Istanbul; pogradi 2. razred Benetke ■ Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine Ljubljana i Zagreb ■ Budimpešta • Varšava (pograd' 2. razred Rim ■ Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Rim Moskva (5), spalni vagoni Turin ■ Moskva (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) Prihodi 5.01 D Budimpešta - Zagrel , Ljubljana - Opčine (sP® ni vagoni Moskva -samo ob petkih od 60 26.9.), spalni vagoni W skva - Rim (6) 5.30 D Novi Sad • Subotica - ,Za' greb - Ljubljana - OK? (pogradi 2. razred =u . tiča - Trst; pogradi .j razred Novi Sad - Tr\, (vozi samo ob torkih, 5 dah, četrtkih, petkih sobotah, ne vozi 1. 11., 25. in 26. 12., 00 1.1. do 25.4., 1.5.) 9.17 D 10.17 D 13.36 L 14.35 L 16.38 D 17.38 D 18.48 E Ljubljana - Opčine (D S I I Ljubljana Opčine (2) ^ ess). ‘jV grad - Zagreb - Ljubljana - Opčine (2) $ Ljubljana - Opčine (1) (!! Ljubljana - Opčine (jj fl Ljubljana - Opčin (2) u|uuijoua ' Qp0- (Simplon express) grad ■ Zagreb - 10®%. na - Opčine (pogradi ' pnTnpH RpndraH - razred Beograd in Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine (1) vozi od 28. 9. (2) vozi od 2. 6. do 27. 9. (3) ne vozi ob praznikih 1 (4) vozi ob torkih, sredah, kih, petkih in sobotah. Ne , zi 15. 8., 1. 11., 25. in 26- l6’ od 25. 4. do 1. 5. (5) ne vozi ob sobotah (od do 25. 9.), ob četrtkih ® 5 botah od 26. 9. „ (6) ne vozi ob petkih (od 1 ■ k0) 24. 9.) in ob sredah in P®0^ od 25.9. TRST - VIDEM - TRBl* ' DUNAJ - SALZBURG MuNCHEN 5.20 L 6.10 D 6.16 L 7.15 D 9.52 L 12.22 D 13.10 L 14.00 D 14.35 L 10.55 L 17.43 D 18.00 L 19.18 D 20.02 L 20.42 D Odhodi Videm Videm Trbiž Videm i. Videm Trbiž Dun.%, Miinchen (samo od . do 27. 9.) Videm Trbiž Karnija 23.00 L 0.56 L 6.35 L 7.18 L 7.57 D 8.46 L 9.00 D 10.10 D 11 44 L 11.57 R 14.20 D 15.15 L 16.43 D 18.03 L 19.30 L 19.55 E 20.54 L 22.30 L 22.50 D Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm (Italien press) Dunaj iviuncnen 'r--. di 1. in 2. razred Dunaj) Videm Trbiž Benetke (D £p<* čsterreich . Vidom Trbi* Miinchen (Pf**. Prihodi Videm Videm (1) Videm Benetke Videm (D Videm «• (čsterreich Italien Jj press) Munch n Trbiž Videm (P°gl ■. ■ 1. in 2. razred Dun« Trst) Videm Videm vj- Milan - Vicenza *r so Videm Videm Videm Videm Videm Videm Trbiž Videm Videm Miinchen (samo do 27. 9.) Dunaj Videm Videm od V/i Trb** (1) ne vozi ob praznikih