Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*50 Din
3>elavskO‘
kmetski Itšš
Zahtevamo odpravo »Zakona o zaščiti države"! - ki je temelj reakcije v Jugoslaviji.
£3^3
Leto I
Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Diu. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljan1, Aleksandrova cesta št. 9/II.	v
LJUBLJANA, 2. oktobra 1924.
1 8 v-t.
Stev. 7.
Opozarjamo vse bralce našega lista, da smo začeli z današnjo številko prinašati v podlistku delo slavnega ruskega pisatelja in revolucionarja
M. Gorkega, „9. januar«
ki izide pozneje v knjigi.
Človečanska republika ali „angleška“ monarhija?
(Povodom pogajanj o vstopu Radičevcev v vlado.)
Mi nismo nikoli izgubljali izpred oči, da je Stefan Radič meščanski politik, z meščansko vzgojo in z meščanskimi cilji, zato nimamo pričakovati od njega nikakih čudežev. Mi predvsem nismo pričakovali od njega kakega socialnega preobrata. Mi smo vedeli in vemo, da si Radič ne more misliti ne »človečanske republike1*, ne »človečanske kulture" brez kapitalističnega gospodarstva. Toda^ mi nismo nikoli pozabili, da je Radič zelo naobražen, zelo spreten in zelo eruditiven meščanski politik, pa se nam ■4t ^radi tega zdela_inogoče, da zadnjih sedem let človeške zgodovine ni šlo mimo njega, kakor mimo vse ostale bur-f	bil	v Poslednjem letu v
Sr Moskvi> Pa bi si ne bili
h „ ?fhi,niti v saniah misliti, da bo on teko lahko zamenjal svojo »človečansko republiko z »angleško" monarhijo. To nas je močno iznenadilo in povejmo to odkrito gosp. Radiču.
Ali mar gospod Radič ne pozna »angleške" monarhije, da se zadovoljuje z »angleško" monarhijo za hrvatskega kmeta?
O,	dvomimo o tem! Radič pozna prav dobro to »angleško" monarhijo, s katero hoče sedaj osrečiti — kakor iz-gleda po uradnem oglasu njegove stranke o razgovoru z notranjim ministrom — hrvaškega in sploh jugoslovanskega kmeta. Todn hrvaški kmet ne ve še, kaj je »angleška" monarhija; ko pa bo izvedel in občutil na svojem hrbtu, potem pa menda gospodu Radiču ne bo ravno prav.
Mi pa hočemo kmetu in delavcu v S/oveniji najprej povedati, kaj je „an-g eška“ monarhija, zato da mu bo lažja
iz ira, ko mu jo bodo prišli slovenski radičanci ponujati Ju y čftah
gleska monarhija:
m	štejejo kmetie še kakih
t H t, Hi ta ltvV VSega Prebivalstva.
Toda tudi ta peščica angleških kmetov ni gospodar svoje zemlje. Gospodarji zemlje so Lordi, kmet pa je p0 ogromni večini le njihov zakupnik. Lord vleče iz svoje zemlje bogato zemljiško rento in je gospodar tudi vse politike — ker takozvana Labur Party, delavska stranka, k; je danes na vladi, je popolnoma od-'!'Sna °d Lordov in tovarnarjev — kmet Pa gara in se poti zanj.
o{Trnmnpanigleška 1 m°narhija je zasužnjila sveTa Te metSke mase v vseh delih nov glav Nnf š*eiej° čez 350 milijo-
kolonija je l^ija.V^ero^angteška"* mo-
na cast »angleški" monarhiji in za povečanje že itak ogromnega bogastva an-
gleških Lordov. In ko so se lansko leto indijski kmetje uprli z orožjem v roki, da osvobodijo sebe in svojo zemljo iz rok te »angleške" monarhije, je poslala ta »angleška" monarhija nadnje vse vrste svojega orožja in celo eroplane z bombami in je v strašni krvi zadušila kmetski upor. Pred kratkem so štrajkali tkalci v Bombaju v Indiji. Tudi ta čisto gospodarski štrajk je udušila »angleška" monarhija v potokih krvi. »Angleška" monarhija je sedaj zanetila na Kitajskem novo vojno in podpira v družbi s Francijo in Ameriko kitajske mandarine, kitajske veleposestnike in kapitaliste proti kitajskim kmetom in delavcem. Vse pa samo zato, ker si je že razdelila s Francijo in Ameriko Kitaj in stremi tam po novih kolonijah, po novih kmetskih sužnjih, ki naj bi garali za »angleško" monarhijo in njeno gospodo.
Toda Radič nam poreče, da smo postavili stvar na glavo, da on drugo pod-razumeva pod »angleško" monarhijo, t. j. to, da kralj nima svoje besede v politiki, da se vanjo (s svojim dvorom) ne meša in da dela samo to, kar hoče parlament.
Dobro, dobro I Toda kaj pa je parlament na Angleškem? Tqje ravno zbor angleških Lordov, kjer ima delavstvo komaj tretjino svojih zastopnikov in kjer angleški kmet in kmet iz angleških kolonij sploh ne pride do glasu, čegavo voljo izpolnjuje angleški kralj? Voljo angleških Lordov vendar! In v jugoslovanski »angleški" monarhiji bo vladala zopet buržuazija. In hrvaški kmet in milijoni revnih drugih kmetov v Jugoslaviji bodo ostali brez zemlje, ali pa s premalo zemlje. In »junkerji" in age in begi na Hrvaškem bodo še nadalje bogateli na tisočih in stotisočih hektarjev najboljše zemlje. In lesni trgovci bodo nadalje ropali po gozdovih, ki bi morali biti last samo države, da bi ubogim kmetom ne bilo treba plačevati davkov. O tem pa noče gospod Radič nič — niti besedice, govoriti.
Človečansko republiko razumemo mi kmetje in delavci takole, dragi gospod Radič:
To je kmečka in delavska republika, kjer bo vsa zemlja kmetova in samo kmetova, t. j. samo tistega, ki jo s svojo lastno roko obdelava; kjer bodo vsi gozdovi, v kolikor niso last revnih kmetov, državna last, da se bodo iz njih plačevali davki, ki jih mi ne moremo plačevati; kjer bodo Vse tovarne v delavskih rokah, da jih bodo oni upravljali in oni v njih gospodarili; kjer bodo vse železnice, vsa pošta, ves telefon in vse drugo naše, da bo služilo nam in razvoju naše kulture; kjer bodo naša gledišča in koncertne dvorane, da se bomo mi, delavci in kmetje, v njih zabavali in prosvečevali; kjer bodo v naših rokah vse šole, vse učilnice, da se bomo mi svobodno in po našem okusu v njih učili in v njih študirali, kar. zna danes samo gospoda; kjer ne bodo obsodili več delavskega voditelja, ki ima mnogo-g vno družino, na trinajst mesecev zapora samo zato, ker je izustil besedo »revo ucionaren"; kjer ne bo verižnikov m pijavk; kjer ne bo visokih, ne nizkih
temveč kjer bomo — sodrugi in prosti narodi.
To je človečanska republika.
Kjer pa je vse to v rokah Lordov, verižnikov, skopuhov, oderuhov, tovarnarjev itd., ki vladajo po svojem okusu in kralj samo podpisuje molče njihove sklepe proti koristi kmetov in delavcev
in narodov, kjer so meje svete — tam pa je »angleška" monarhija.
Mi hočemo človečansko republiko, gospod Radič, in dokler hočete Vi človečansko republiko, pojdemo mi, kmetje in delavci v Sloveniji, za Vami in se Vam ni treba bati, da bomo mi telesna straža srbski buržuaziji in da Vam bomo pali v hrbet. Ne, mi Vam bomo hrbet zavarovali, verujte nam!
Mi pa nočemo »angleške" monarhije
—	in tu boste ostali sami, gospod Radič.
To pa Vam sporočajo slovenski delavci in kmetje.
Delavec in kmet bosta rešila tudi nacionalno vprašanje.
Danes igra v svetu in zlasti pri nas nacionalno vprašanje še vedno velikč vlogo v javnem življenju.
Svetovna vojna 1914-18 tega vprašanja ni rešila, ampak ga je še bolj poostrila zlasti v srednji Evropi, kamor spadamo tudi Slovenci, čeravno so nas za enkrat vtaknili na Balkan.
Svetovna vojna je sicer zdrobila nemški imperializem, a porodila je en-tentin imperializem. Geslo, da zagospodari nemška gospoda do Carigrada in Bagdada, je padlo v vodo. Ali države, ki so zmagale v svetovni vojni, so razdelile Evropo na polno malih držav (Jugoslavija, Češka, Madjarska, Poljska), ki so vse odvisne od francoskega imperializma. Vrhu tega zatira vsaka teh državic še manjše narode na svojem ozemlju, tako da smo n. pr. Slovenci dvakrat zatirani in zapostavljeni. Makedonci so trikrat zatirani itd. Boj za popolno narodnostno svobodo dobiva še večji pomen zato, ker so vsi ti narodi večinoma kmetski; in tako je ta boj za samoodločbo in samostojnost vsakega naroda obenem socialen boj kmetskih množic proti imperialistom in tuji gospodi.
Kako naj se zadrži proletariat na-pram temu perečemu nacionalnemu vprašanju? Socialdemokrati pravijo n. pr.: mi obsojamo slovenski, hrvatski in srbski nacionalizem — v praksi pa podpirajo centralizem srbske buržuazije in zagovarjajo teorijo: da so SHS troimeni narod. Ta teorija o troimenskem narodu je pa v resnici le krinka za srbski centralizem. Slovenci se čutijo kot samostojen narod in ne kot pleme drugega naroda. Mi vidimo torej, da socialdemokratsko stališče podpira le srbski centralizem in s tem tudi njegov militarizem.
Proletariat se ne sme postaviti na to napačno in škodljivo stališče. Proletariat se bori za osvobojenje vsega delovnega človeštva, torej tudi za popolno nacionalno svobodo vsakega naroda: tako Slovencev kot n. pr. Makedoncev in Madj; ;ov.
Nekateri meučanski politični voditelji pravijo, da je v Jugoslaviji nacionalno vprašanje — ustavno vprašanje in pravijo: popravimo (revidirajmo) centralistično vidovdansko ustavo, pa bo vse dobro. To je napačno. Kajti centralizem ni nekaj, kar visi v zraku, ali ki se naslanji. .a par pisanih paragrafov v vidovdansk; ustavi, temveč centralizem ima svojo glavno oporo — v militariz-
mu in monarhizmu. Nacionalno vprašanje v Jugoslaviji ni torej ustavno vprašanje, temveč boj za samoodločbo vsake narodnosti pomenja za delavca in kmeta
—	boj proti nadvladi srbske buržuazije, ki se opira na militarizem, boj proti reakciji, boj za svobodo delavcev in kmetov.
V	Jugoslaviji pomenja Pašič-Pri-bičevičeva politika željo, da se zagotovi nadvlada srbske buržuazije za vsako ceno. Da bi zagotovila to nadvlado, je Pašič-Pribičevičeva vlada uporabljala najnasilnejša sredstva in je s tem vedla Jugoslavijo v državljansko vojno. Da bi to preprečila, je krona izročila vlado bloku Davidovič-Korošec-Spaho, kateremu se morda pridruži še Radič. Ta vlada, način njenega prihoda na krmilo in vsa njena politika izraža zmotno misel, da se bo pri nas rešilo nacionalno in agrarno vprašanje v okvirju militarizma, monarhije in kapitalizma. Dva meseca vladanja teh strank že dokazujeta, da se ne more rešiti teh vprašanj, če se pusti nedotaknjene ste-brove, na katerih sloni nadvlada srbske kapitalistične gospode. Bližnji čas bo to še jasneje dokazal in odprl oči razočaranim kmetskim množicam, ki danes še verujejo, da jim bodo klerikalci na ta način prinesli iz Beograda avtonomijo Slovenije. Današnja vlada pomenja poskus, da združena buržuazija reši nacionalno in agrarno vprašanje ter da ublaži socialno vprašanje. Ta poskus buržuazije bo neizogibno skrahiral, kajti buržuazija ne more rešiti delavskega in kmetskega, t. j. socialnega vprašanja. Ona tudi ne more rešiti nacionalnega,, za kar je najjasnejši dokaz svetovna vojna.
Nacionalno, agrarno in socialno vprašanje mora rešiti le tisti, ki ga ta vprašanja predvsem zadevajo — in to je delavec in kmet. Če vstopi Radičeva HRSS v današnjo vlado, se bo isto tako pokazalo, da se teh vprašanj ne da rešiti z zavezništvom kapitalistične gospode in kmetov. Kajti interesi gospode in kmetov so si popolnoma nasprotni. Sicer pa vodstvo HRSS samo to sluti, ko pravi, da bi vstopilo v vlado samo zato, da bi se zagotovila svobodna izvedba volitev: HRSS s tem izjavlja neposredno, da sedanja vlada ne bo rešila nobenega perečega vprašanja, ker ga rešiti ne more pod temi pogoji, pod katerimi je zavladala. HRSS polaga vse na tolitve. Ali če se izvršijo volitve s porazom srbske centralistične in militaristične gospode, je čisto jasno, da se ta gospoda ne bo radevoljno odrekla svoji nadvladi pod pritiskom gumijastih kroglic, ampak da bo skušala s silo ohraniti svojo nadvlado. In tedaj bo postalo tudi jasno vsem delavskim in kmetskim množicam, da nacionalnega, agrarnega in socialnega vprašanja ne bo rešil in ne more rešiti nihče drugi kot delavec in kmet v skupnem, složnem, in odločnem boju.
Proletariat torej ne sme gledati na nacionalno vprašanje kot na nekaj, kar se njega ne tiče. Kajti poraz nadvlade srbske buržuazije pomenja tudi že delno zmago proletariata Jugoslavije. Proletariat pa se tudi ne sme pustiti zavesti od klerikalcev in drugih malomeščanskih nacionalističnih skupin, ki stremč !e ?a tem, da si vse buržuazije vseh narodnosti delijo profit, izmozgan iz delavcev in kmetov. Temveč 6n mora iskati in utripna.; zvezo s svojim zaveznikom na
Stran 2.
UliLAViKO-KJV.Ei3KI LISI'
bttv. 7.
vasi — s kmetom, pobijati zmote, s katerimi slepč klerikalci zlasti kmete in s tem pospešiti boj za nacionalno in socialno svobodo slovenskega delavskega in kmetskega ljudstva. Te svobode nam ne bo dala buržuazija in njena današnja vlada, ampak vlada delavcev in kmetov.	Katilina.
Ui
Klerikalni načrti za rudarske re > vi rje.
V rudarskih revirjih je še ved:in izjemno stanje. — Delavski shomi se prepovedujejo. — Delavci so v zaporih. — Klerikalci sklicujejo svoje shode. — Rudarji, pozor!
Klerikalni režim presega že vse meje. Tako gnusne politike, kot jo vodijo ti ljudje, še nismo videli rudarji. Pod Žerjavovim režimom se nam je odkrito reklo: Za rudarje ni pravice, ampak samo za Trboveljsko družbo in orjunce. A sedaj pa klerikalni časopisi pri d gaj o o vladi „svobode, pravice in reda“, v dejanju se pa postopa z rudarji tako kot pod Pri-bičevičevim režimom. Da ne bo spet rekla lažnjiva „Pravicau, da lažemo in delamo krivico klerikalnemu režimu, bomo takoj navedli za svoje trditve tudi dokaze.
V začetku septembra smo sklicali rudarji prvi svoj shod pod klerikalnim režimom — in shod je bil prepovedan brez utemeljenega razloga.
Za nedeljo 21. septombra smo sklicali drugi shod v Trbovljah z dnevnim redom: Položaj delavskega razreda in strokovne organizacije v Jugoslaviji. In tudi ta shod je bil ravno tako prepovedan brez utemeljenega razloga. Rudarjem se prepoveduje shode zato, da ne bi mogli javno protestirati proti krivici, ki se jim godi, proti izjemnemu stanju, ki vlada tu že od 1. junija dalje.
A isti dan je bil dovoljen klerikalni shod v T r b o v 1 j a h in Hrast-niku ! V rudarskih revirjih hočejo torej napraviti klerikalci tako, da bi samo oni smeli sklicati shode in nihče drugi. Tega ni nikjer v celi Jugoslaviji!
A zakaj se postopa tako pod klerikalnim režimom? — Bomo takoj razložili.
—	Pred kratkim je bila v Ljubljani pri velikem župani g. Sporuu rudarska de-putacija, ki je zahtevala, da se razpišejo občinskevolitvev Trbovljah. G. Šporn je dejal, dasebodo razpisale volitve, ko borazpoložen je med masami šo boljše! Kaj pomeui to? — Da se bodo vršile volitve, ko bodo ljudje navdušeni za klerikalce. Klerikalci pa mislijo napraviti razpoloženje s tem, da prepovedujejo vse druge shode, da bi se tako slišal samo klerikalni glas.
Ali gospodje, varate se! Rudarji niso čreda neumnih ovc. To, kar se vrši v rudarskih revirjih danes, je protizakonito. Protizakonito je prepovedovanje shodov z izgovorom „radi javnega reda in miruu. Rudarji se ne bodo uklonili protizakonitostim Pinkaverja! In rudarji si ne bodo dali .nasuti peska v oči.
Rudarji zahtevamo: svobodo shodov;
svobodo delovanja delavskih organizacij;
izpustitev rudarjev, ki že 4 mesece ječe v celjskih zaporih brez vsake krivde;
kaznovanje orjunskih ubijalcev in požigalcev 1. junija;
odstavitev dosedanjih žandarmerijskih komandirjev;
izpustitev sodruga Sedeja; razpis svobodnih občinskih volitev in volitev v delavske inštitucije.
Trboveljski rudarji.
Gonja proti sovj. Rusiji
Sovražniki sovjetske Rusije in socializma so zadnji čas potrojili svojo lažnjivo gonjo proti sovjetski Rusiji. Meščanski listi prinašajo vsak dan nove nesramne izmišljotine. Namen te gonje je prozoren : napraviti zmedo med delavstvom, ki vidi v sovjetski Rusiji najtrdnejšo oporo svetovnega kmetskega in delavskega ljudstva; drugič hoče gospoda preprečiti upostavitev medsebojnih odnošajev med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo.
Meščanski dnevniki trosijo predvsem laž: da je v sovjetski Rusiji zopet lakota.
V	resnici pa poljedelstvo vedno bolj napreduje, tako da so tudi največja mesta preskrbljena z vso hrano. Poleg tega se izvaža vedno več žita v inozemstvo. Toliko
o	lakoti.
O	„vstaji“ v Gruziji in na Kavkazu smo že pojasnili v zadnji številki: da je skušalo nekaj agentov francoskega in angleškega kapitala napraviti nemire, ki bi neugodno vplivali na rusko-angleško pogodbo in na zbližanje sovjetov s francoskim narodom. Te agente pa je kaznovalo gruzijsko ljudstvo samo brez pomoči rdeče armade.
In tako je tudi z drugimi „vestimu meščanskih listov. Kot vedno doslej, bodo tudi to pot meščanski listi s svojo proti-rusko gonjo doživeli samo osramočenje in ogorčenje med delavci in kmeti.
Bolj kot kdaj prej zahtevajo odločno delavci in kmetje:
Med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo je treba nemudoma upostaviti redne zveze!
Spominjaj se preganjanih sodrugov!
Internacionalni pregled.
Vandervelda, vodjo II internacionale, pozdravlja krvava Cankovova vlada.
Sedaj so prišla poročila o potovanju Vandervelda po Bolgariji, v kateri danes mori krvava Cankovova fašistovska vlada delavce in kmete, da bi se vzdržala na krmilu.
Vandervelda so povsod pozdravljale oficielno oblasti Cankovove vlade, v Sofiji so mu priredili fašisti celo vojaško parado. Cankov mu je dal stalno policijsko spremstvo in poseben vagon za potovanje.
Fašistovska buržuazija že ve, zakaj pozdravlja voditelje II. internacionale.
Biriči zlatega teleta streljajo delavce.
Kapitalistični biriči so povsod enaki. Francoski ministrski predsednik Herriot (izgov.: Eri6) koketira z „domokracijo in pravičnostjo11 tako rad kot Davidovičeva vlada. V Tunisu in Bizerti pa traja že dalj časa stavka pristaniških delavcev. Stavkovni odbor je bil aretiran. Stavkujoči delavci in ostalo prebivalstvo v Bizerti je
pri e lilo veliko demonstracijo pred policijskim komisariatom z zahtevo, da Be aretirance izpusti. A (rancoski guverner je dal takoj streljati v demonstrante s strojnimi puškami. Na ta način hočejo zastrašiti nezadovoljne delavce. Delavci vsega sveta bodo ohranili v spominu padle svoje bojevnike in ne bodo sovražnikom ostali dolžni svojih bratov.
Državljanska vojna na Kitajskem.
Državljanska vojna na Kitajskem besni vedno bolj in hitro se bliža odločilni spopad poedinih armad. Angleški in ameriški imperialisti skušajo na vse načine, kako bi izkoristili ta položaj za zasužnjenje Kitajske. Amerika je poslala proti Kitajski močan oddelek svoje vojne mornarice.
V	sovjetski Rusiji je vedno močnejše gibanje proti vmešavanju imperialističnih velesil v kitajske zadeve. Mogoč, je skupen nastop Rusije in Japonske proti nameram ameriških in angleških imperialističnih roparjev.
Med generalom Oangsolinom in sovjeti so se pričela pogajanja, čangsolin priznava unijo sovjetskih republik.
Zakaj
se ne izpusti pod „pravično“ klerikalno vlado dr. Korošča sodruga Sedeja,
ki je bil radi svojega govora 1. maja v Trbovljah po krivici obsojen na 13 mesecev težke ječe po zaslugi Žerjava in orjunaša doktorja Rusa. „Slovenec" je napisal 18. julija (ko še ni bil vladni list) ob priliki tega procesa: Žerjav je doigral, Žerjav naj gre. Danes pa isti „ Slovenec" molči. Trboveljski in celokupni proletariat zahteva:
Izpustite Sedeja!
Iz sovjetske Rusije
Proglas Savinkova.
Naše kot svetovno meščansko časopisje je zagnalo velikanski hrup, ko je bil obsojen Savinkov, znani eser radi številnih zarotniških in špijonaških dejanj proti sovjetski republiki na smrt. Ali Savinkov je spoznal svoje grehe in je pred sovjetskim sodiščem priznal unijo sovjetskih republik. Zato je bil pomiloščen na 10 let ječe. To njegovo priznanje pa je povzročilo zmedo v meščanstvu, ki je obsojalo njegovo priznanje in se vpraševalo, kako je mogel dati Savinkov tako priznanje. Na to odgovarja sedaj Savinkov sam. Pod
naslovom: „Zakaj sem priznal sovjetsko oblastu pravi Savinkov med drugim : Vlada kmetov in delavcev je boljša kot diktatura buržuazije. Muč ruskih sovjetov je edini porok za to, da tuji kapitalisti ne bodo zasužnjili Rusij«. Kdor stavi svoje nade na protirevolucionarne ruske izseljence, je isto, kot zmotno upanje, da upada finančni in gospodarski položaj zemlje. Obnova Rusije se hitro dokončuje.
V	svojem pozivu se potem obrača na ruske emigrante (izseljence):	„Nas	vse,
nadstrankarje, social-revolucionarje, menj-ševike, kadete je premagala oblast sovjetov in ne samo materialno, ampak tudi moralno. Mi smo živi mrtveci, medtem ko je sovjetska oblast z vsakim dnem trdnejša. Mi vsi vemo, da je ruska emigracija umazana močvara v rokah kapitalistov, finančnikov, špekulantov in špijonov. Rusija mora biti ohranjena. Rusija je že ohranjena. Ohranili so jo delavci in kmetje. Jaz sem definitivno priznal svoje zmote, katere Bem delal pruti sovjetski Rusiji v inozemstvu. Vem, da ne priznavam sam sovjetske oblasti, da jo priznavajo mnogi, ki pa še molče. Poživljam vse poštene Ruse, da glasno izpovedo svoje priznanje.“
—	Mrzel tuš za Vranglovce, „Jutrovce“, „Narodovceu in drugo gospodo.
Proračun za prvo četrtletje 1925.
Državni proračun Rusije za prvo četrtletje prihodnjega budžetnega leta je izdelan in ne izkazuje nobenega primanjkljaja v dohodkih. Izdatki znašajo približno 600 milijonov rubljev. Med dohodki se nahaja
Maksim Gorkij:
Deveti januar.
(črtica.)1
Na jesenski, mračni val oceana, komaj se prebudivšega od prvega sunka burje, je spominjala množica, ki se je počasi valila naprej; sivi obrazi ljudi so bili podobni motno-penečim se grebenom valov.
Oči teh ljudi so blestele razburjeno, vendar so gledali drug na drugega, kakor da ne verujejo svoji odločnosti in se čudijo samim sebi. Besede so krožile nad tolpo kakor majhne, sive ptice.
Govorili so tiho, resno, kakor bi se opravičevali drug pred drugim.
„Ni mogoče več trpeti, zato gremo . . .“
„Mar ,on‘2 tega ne razume?"
1	Ta črtica slavnega ruskega proletarskega pisatelja Gorkega popisuje dogodke 9. jan. 1. 1905 v Pe-
trogradu, ki se imenuje danes Leningrad.
„Meja potrpljenja je tu; za nas je prišel strašni trenotek, ko je smrt boljša kot pa nadaljnje prena-
šanje neznosnih muk“.
S tem klicem se je pričelo 1. 1905 znamenito gibanje leningradskih delavcev. Ljudstvo, zatirano po carizmu in politični brezpravnosti, trpeč v strašni bedi in pomanjkanju, je sklenilo na mnogoštevilnih shodih, da gre k carju v velikanskem sprevodu in da mu osebno izroči svoje zahteve. Tedaj je še verovalo rusko ljudstvo v carjevo pravičnost.
To je bila ena priložnost za udejstvovanje c«t-rističnih agent-provokaterjev.
Pop Gapon je v sporazumu s policijo agitiral med delavstvom za ta pohod k carju; skoro je stal na čelu ogromne človeške množice Policija je pustila svobodno pripravljanje demonstracije. In tako je pndoi-4 9, januarja množic- k	— ne z
 eč s svetimi poaooaun m križi.
Največ so govorili o „njem“, prepričevali drug drugega, da je „on“ dober, prisrčen in — razume, vse razume ... No v besedah, s katerimi so slikali njegov obraz, ni bilo življenja, ni bilo barv. Čutili so, da o „njem“ niso davno — a morebiti nikdar — mislili resno, niti si ga predstavljali kot živo, realno osebo, niti razumeli, kaj je sploh to in celo slabo vedeli, zakaj je „on“ in kaj lahko naredi? Ali danes je „on“ bil potreben, vsi so se trudili razumeti ga, in ker niso vedeli tega, kakšen je živel resnično, so si nehote ustvarjali v svoji domišljiji nekaj ogrom-naga. Velike so bile nade in te nade so potrebovale za svojo oporo nekaj velikega.
Od časa do časa se je v tolpi slišal drzen človeški glas:
„Sodrugi! Ne varajte samih sebe . . .“
Ali samoprevara je bila potrebna in glas človeka je oglušil v bojazljivih in razdraženih vzklikih množice.
„Mi želimo odkrito . .
„Ti, brat, molči!"
„Poleg tega pa je še oče Gapon . .
„On zna, kako treba . . .“
V	množici še ni bilo sile, bila je samo nejasna kontura nečesa širokega, raztopljivega, mehkega. Razburjeno, neodločno je pljuskalo v kanalu ozke ulice in se razbijalo na posamezne grupe; zlivalo se z gosto množico, šumelo, pre-
Tedaj so prišli vojaki in pričeli streljati v mirno množico. Ves dan je trajala morija ljudstva. Na ti-bJČc delavcev in študentov je obležalo mrtvih na ulicah. Policija jih je ponoči skrivaj zakopala. Duhovnik Gapon je izvršil dolžnost, ki mu jo je naložila policija.
Gorkij mojstersko opisuje te dogodke in poka-zuje, kako se je že tedaj pojavljala v ruskem delavstvu zavest, da bo zmagalo le z razrednim, samozavestnim bojem, ne pa s procesijami.
,on“
to je car.
piralo se in modrovalo, zadevalo se ob stene,hiš in zopet zalivalo sredino ulice z mračno, tekočo maso, v kateri se je čutilo nejasno valovanje negotovosti; bilo je jasno vidno napeto pričakovanje nečesa, vsem potrebnega, kar bi osvetilo pot k cilju, dalo vero v uspeh in s to vero zvezalo, spojilo vse koščke v eno krepko, gibko telo.
Isto tako pisan, kakor razpoloženje tolpe, je bil tudi dan. Na nebu se je med sivimi oblaki pojavljalo solnce, ki je obsevalo obraze s hladnim bleskom in zopet izginjalo, obdajajoč jih z enobarvno senco negotovosti.
Velika večina ljudi si je že predstavljala, da gre k sili, ki lahko stori vse, kar je potrebno za olajšavo težkega življenja naroda; ali malo je bilo takih, ki so verovali, da ta sila hoče to narediti. Negotovost so hoteli skriti, a je niso mogli. V množici se je čutilo preveč nemira, negotovega vznemirjanja, nekakšne posebne občutljivosti za zvoke. Šli so in so previdno prisluškovali, pogledovali naprej in uporno iskali nečesa z očmi. Glasovi teh, ki so verjeli v svojo notranjo silo, a ne v silo izven sebe, so vzbujali \ množici nemir in razburjenje, preveč rezko za bitje, ki je mirno prepričano, da imajo pravico tekmovati-v odkritem, mirnem sporu s to silo, katero je hotelo videti.	...
V	govorih je jasno zvenela zelja najti titansko moč, roko, dobro in sposobno, da ustavi takoj gibanje vsega življenja in ga uvede v bolj široko, svobodno strugo. Prelivaje se iz ulice v ulico, je masa ljudi naraščala naglo in to zunanje naraščanje je stopnjema vzbudilo občutek notranjega naraščanja, budilo zavest pravice ljudstva
—	sužnja, da prosi pri oblasti zanimanja za svoje potrebe.
„Tudi mi smo ljudje, naj je tako ali tako.
„0n, upamo, razume ... Mi prosimo."
„Mora razumeti! Saj se ne puntamo . . .“ (Nadaljevanje prihodnjič.)
med dr. edinstveni poljedelski davek, ki znaša 123 milijonov rubljev, pridobninski davek 18, dohodninski davek “20, rentni davek železnic 192, pošte in brzojav 16, trošarina 70, carina 34, državni gozdovi 12 in državne industrije in trgovine 14 mili ionov rubljev. Od večjih izdatkov je določeno 193 milijonov za promet, za zunanjo trgovino 3, notranjo trgovino 1, finance 17, narodno gospodarstvo 5, delo
1,	poljedelstvo 2, poročevaino službo 9, statistični urad 2, državno industrijo 16, podpore pasivnim krajem 19 in javna dela 5 milijo«0v rubljev.
Rikov o gospodarskem in finančnem položaja sovjetskih republik.
Beograjski „Okov. Radnik" prinaša poročilo Rikova, predsednika sovjetskih republik, o gospodarskem in finančnem položaju sovjetske Rusije. Mi priobčujemo najvažnejše točke iz tega poročila.
1. Položaj industrije.
L. 1920. so znašali industrijski proizvodi v sovj. Rusiji približno 15% predvojne vsote. V I. 1924. se je to stanje zvišrlo na 45%, torej za trikrat. Upoštevati moramo, da je sovj. Rusija
1. 1918/21. preživela v bojih proti notranjim in zunanjim sovražnikom, da so jo bojkotirale vse države in da je od carističnega režima podedovala skoro uničeno gospodarstvo, predvsem promet
—	in tedaj mora vsak priznati, da zaznamuje razvoj industrije velikanski napredek. Ta napredek je relativno mnogo večji kot v vsaki drugi državi na svetu. In če bo šel ta razvoj tako naprej, bo v par letih prekosila unija ruskih sovjetskih republik zapadno-evropske države.
Lahka industrija se razvija mnogo hitreje nego težka. Mnogo panog lahke industrije je že doseglo predvojno stopnjo. Elektro-tehnična industrija je dosegla 90%, a industrija lanu polnih 100%. B .mbaža se je pridelalo I. 1920. 1 milijon pudov (1 pud= 16 5 kg), a leta 1924. 5 milijonov pudov. Produkcija nepredelanega železa je zrastla s 7 milijonov pudov I. 1920/21 za 35 milijonov.
Produkcija nafte je dosegla predvojno stanje kot tudi izvoz nafte v inozemstvo.
To splošno naraščanje produkcije v industriji vpliva povoljno tudi na zboljšanje finančnega položaja in državnih ,v 1 1922/23 80 dali državni
ruhliev Smon d,‘.di.ika 20 mi*ijonov zlatih rubljev (800 milijonov Din). A to leto
se je ta čisti dobiček znatno povečal
tako da ga bo dobila državna blagajna
okrog 1.600 milijonov Din. Seveda
vrača država največji del tega dobička
za industrijo.
Trgovska bilanca kaže 100 milijonov zlatih rubljev (4 milijarde Din) prebitka I
Kar se tiče privatnega kapitala v industriji stoji stvar takole: proizvodi privatnih firm znašajo samo 4°/o celokupne proizvodne sovjetske industrije.
V	privatnih rokah se nahajajo samo mala podjetja, tako da ni nobene nevarnosti, da bi se kapitalisti povzdignili.
2. Položaj delavskega razreda.
Napredek v industriji povoljno vpliva tudi na hitro zboljšanje položaja delavstva. Plače so se povečale v tem |etu za 35% od lani. V vseh važnejših ,nd“strjjah odgovarjajo delavske plače H«,dVo.inim- Drugi del plače dobivajo enmih' v naturi. Kupujejo vse v kon-,	;’t la ° da živč mnogo bolje nego
v kapitalističnih državah.
S širjenjem industrije se tudi veča stev. o delavstva V tem letu se je povečalo število delavcev Za 350 000
Pod „pravično“ vlado
klerikalcev vpije proti nebu
nepopisna krivica,
ki je nemogoča v eni demokratični meščanski vladavini. Kajti v celj-sk,n zaporih ječi že
Pet* mesec 32 rudarjev,
radi 1. junijskih dogodkov v Tr-bovljah, ne da hi o«
izdala konkretna obtolmS/ Kerine morejo obtožiti rudarjev — ker so nedolžni — jih drže že peti mesec v preiskovalnem zaporu brez zasliševanj.
Izpustite celjske jetnike!
Doslednost vlad.
Prejšnja vlada je pričela gonjo proti dobro uvedenemu načinu carinskega posredovanja na železnici. To gonjo bode sedanja vlada zaključila s tem, da nadomesti dobro s slabim.
V	razumevanje te trditve je potrebno obrazložiti, da je po prevratu z razširitvijo srbskega carinskega zakona nastal v carinskem posredovanju na železnicah v Sloveniji in na Hrvatskem nepopisen nered, ki je pa bil za carinske posrednike silno dobičkanosen. Dočim železniški pravilnik nalaga carinsko posredovanje pri pošiljkah na potu železnici t. j. njenim organom, je srbski carinski zakon temu protiven ter priznava pravico carinskega posredovanja samo lastnike robe ali po carinski upravi priznatemu carinskemu posredniku (špediterju). To gospodarstvu škodljivo protislovje je obstojalo v Srbiji neoporečno, in se celo v korist špediterjem toda na škodo trgovcev, konzumentov in producentov udomačila kot vzorno in to kljub jasnim določilom železniškega pravilnika.
Vsled hrupa zmagoslavnega ujedi-njenja se je jjosrečilo vladajoči poro-dici zasejati in prenesti navedeno protislovje brez ugovora tudi v ujedinjene pokrajine, Slovenijo in Hrvatsko, čeprav so se dotlej ponašale z vzornejšo prakso v pogledu carinskega posredovanja. Carinski posredniki in njih vladajoči zaščitniki so bdi nad takim uspehom lahko veseli. Število carinskih posrednikov je rastlo v pridobljenih pokrajinah kakor gobe po dežu. Računi za njih poslovanje pa so izkazovali naravnost bajne vsote, ki jih je pri uvozni robi plačeval vedno le kon-zument, pri izvozni robi pa mali in najmanjši producent, za nastajajoče malomeščanstvo gotovo jako laskava perspektiva. Toda Južna železnica je že leta 1921 neljubo posegla v zlato-nosno obrt carinskih posrednikov. Imenovala je v svojih carinskih postajah prizivnega carinskega posrednika, ga navezala na zmerno tarifo, vse ostale posrednike pa izključila pri carinskem
posredovanju, v kolikor to pripada železnici. Izključeni posredniki so občutili postopanje železnice kot hud udarec, vendar na Južni železnici je nastal red v carinskih postajah in tožbe o velikanskih računih posrednikov so ponehale. Kruto prizadeti carinski posredniki so se naravno obrnili do svojih za izgube kakršnekoli „zarade“ jako občutljivih beogradskih zaščitnikov. Vendar je Južna železnica vztrajala s svojo ustanovo proti beogradskim klevetnikom, dokler je bila privatna. S podržavljenjem Južne železnice je po-željivost carinskih posrednikov zopet oživela. Dosegli bodo v doglednem času status quo ante (kakor je bdo prej). Kar jim je prejšnja vlada obljubila, naklonila jim bode vlada „reda in pravice**: carinski posredniki bodo na železnici zopet lahko odirali kon-zumente in producente, deloma v svojo korist, vsekakor po vzornih tradicijah tudi v korist svojih beogradskih zaščitnikov. Zavoljo tega se zdi tudi sedanji vladi vredno, žrtvovati vzorno inštitucijo bivše Južne železnice ter zopet upostaviti „balkansko“.
Zaščita hišnih posestnikov.
Nova vlada dogotavlja nov stanovanjski zakon, ki se ga veselč hišni posestniki. Kajti ta zakon daje popolnoma svobodne roke hišnim posestnikom, ki bodo izkoriščali stanovanjsko bedo za to, da bodo prav po židovsko navijali cene. „Slovenec“ pravi, da bodo radi tega rajši zidali nove hiše. To ne drži. Pa če tudi bi jih zidali, kaj to pomaga delavskim in revnim uradniškim družinam, ki ne bodo zmogle visokih najemnin. Nas najemnikov je več kot hišnih posestnikov. Zato bomo morali stopiti pravočasno na plan, da se prepreči tak stanovanjski zakon. Organizacija hišnih najemnikov se mora sedaj izkazati, da je na mestu. O tem vprašanju iz-pregovorimo obširneje v prihodnji številki.
Dopisi.
Ljubljana. Kako sam prošao šest mjeseci n Ljubljani? — Radi Fašištičkog terora morao sam, u dobi državozborskili izbora t. j. u mijesecu ožujku ov. god. za nekoliko vremena se odstraniti iz Italije (Istre). A, več nekoliko dana kašnije, na-lazijo sam se u „z!atno slobodni Jugoslaviji
— obična narodnjaška riječ.
Več u prvih dana mojeg bivanija u zlatnoj . . . , občutio sam, da se nalazim u kritičkom položaju. Informiram se kod mojih prijatelija, gdje bih dobio kakvu službu ili kakvi privremeni rad, a odgovor sam od svakog dobio sledeči: Dragi druže, teško je dobiti službu i to niti najprostju
— smola je sveopča. Idem amo i tamo, a svagdji žalost i tuga.
Svakako, nakom nekoliko dana pri-mljen sam bio u posao kod gospoda inž. Dukiča u Bohoričevi ulici, gdje sam, zaposleni bio sve do 15. svibnija. Bio sam miram i strpljiv, zahtevajuči samo najele-mentarniju pravicu, t. j. samo onda, kada su mi htijeli gg. palirji zatajiti — i to na svakoj plati — nekoliko zasluženih sata. A baš radi toga, što sam zahtijevao da dobijem poštenu platu, sam bio iz službe bačen.
Protestirao sam protiv gosp. Brglesa, palirja, kojega sam pozvao pred gosp. Dukiča. Pozvao sam ga, zato da rastomači, zašto me je iz službe bacio. Kada sam ga ispred gosp. inž. Dukiča upitao, nek istinito dokaže, rekao je: „zato, ker te ne maramu. Na to mu odgovarim: „Saj nisem punica, da me maraš, ja sam radnik roji po teno radim i pošteno zahtjevam zasluzenu -	krvavo zasluženu platu!
Sramuj se t. nesretni, giupi j 8lijepi ka.
pitalisticni „pas	!! Tu je zacrvenio, videči
svoju nesramnu krivdu i jeclijajuči reče
gosp. Dukiču: „To je nevaren mož  to
je boljševik.“	čim sam začuo nijegove
riječi, više se nijesam nista 'jutio, nego mu zahvalio, da me smatra za poštenog čovijeka — boljševika! Tko može reči, da su boljševici tatovi, lopovi, l./ooinici
— neprijateliji valjanog, cijelokupn- >•* svijet-
""	-oda? Nitko! Zuto 1...
on mene uvriedio, rekuči mi „boljševik“, nego baš obratno — počastio me.
Dobro znademo, dragi drugovi, da nikada nije vrana vrani izkopala oči, a tako niti gospodar neČe, nikada poliodati svojega npsau, koji mu danamice donosi zecovekuči. Na isti način, niti gosp. Dukič nijemogao, svojega . . . poliodati, nego rekao — sa stisnjenimi usnicami: ja ne mogu pomoči.
Drugovi radnici svili kategorija rada, Vas upozorijujem da se ne pustite varati od nikoga. Bolje je umrjeti, nego-li ceo život robov biti. Kličem: Živio Lemež i ostali drugovi tamničari! Crvene pozdrave svima!	Istranin.
Litija — Jesenice. V 38. štev. „Nove Pravde11 piše nekdo iz Litije, da so neodvisni v Litiji speljali delavstvo proč od narodnih socialistov k neodvisnim in da so ga potem pustili na milost in nemilost podjetniku in da sedaj v najhujši bedi ni neodvisnih od nikoder, da bi napravili nebesa na zemlji, kot so obljubljali, da se za delavstvo ne brigajo, ko je v sili, in da se bodo zopet pojavili, ko bodo boljši časi. Dalje pravi isti pisec, da naj se potrudim sam med nje, da mi bo vse razložil.
Dotični dopisnik „Nove' Pravde11 še tega ne ve, da pri nas vlada še vedno Pribičevičevski ali Žerjavov režim, čeprav se gospodje, ki sede v današnji vladi, ne pišejo Pribičevič ali Žerjav, ampak jih kličejo g. Korošec in Davidovič. Kajti postopanje proti delavstvu je ostalo isto. Vse druge stranke smejo svobodno delovati, samo Neodvisna delavska stranka ne sme. Vsak zaveden delavec tudi ve, zakaj se ji zabranjuje delovanje in ve tudi to, da take protizakonitosti ne bodo rešile .,ospode. kajti delavstvo se ne da razpustiti.
Mi nismo krivi, da ste se vi narodni socialisti bolj zanimali za veselice in or-juno kot pa za delavstvo, radi česar vas je ono tudi zapustilo. Mi „neodvisnežiu, kakor nas imenujete, nismo pozabili na delavstvo zato, ker smo sami delavci in
se borimo danes za zboljšanje današnjega položaja predvsem s tem, da zahtevamo popolno svobodo vseh delavskih organizacij, ki bodo zbrale okrog sebe proletariat in ga povedle proti molohu kapitalu, s katerim se pa narodni socialisti rajši pajdašijo, kot pa da bi se borili proti njemu.
Tu, kjer sedaj delam, na Jesenicah je štelo osrednje društvo kovinarjev 1800 članov. V nedeljo 21. sept. so pa imeli sliotl in sprevod „proti vojniu, pa je šlo za praporjem 52 članov, ki so šli kot pogrebci, ne pa kot proletarci, ki hočejo preprečiti bodočo vojno. Vidite, temu tudi mi nismo krivi, ampak Jeram in Svetek, ki sta bolj gledala na svoje interese kot pa na delavske. In delavcev ne moreta omamiti tudi sedaj ne, ko je naša strok, organizacija zaprta, ker delavstvo dobro ve, zakaj je ona preganjana in tudi dobro ve, da bo iz teh preganjanj vstala še mogočnejša in silnejša strok, organizacija.
Predragi dopisnik „Nove Pravde11, potrudi se torej na Jesenice, da ti tudi to razjasnimo v čelu, v katerem ti sedaj samo nekaj votlega grmi. In oglasite se še kaj v „Novi Pravdi11, samo resnico morate govoriti, ker meni je ljuba resnica in se zato tudi borim za zmago resnice, pravice in ljubezni med vsemi trpečimi in delovnimi ljudmi. Pričakujoč odgovora vas pozdravlja vaš jeseniški kovinar.
Trbovlje. Spodaj podpisani rudarji se poslavljamo tem potom od razredno-zavednih sodrugov, naših sobojevnikov za proletarsko osvobojenje. Trboveljska pre-mogokopna družba nam je onemogočila, da ostanemo še dalje tu. Internacionalni kapital omenjene družbe nas tira iz rodnega kraja, da zapustimo svoje družine in si iščemo kruha in zaslužka na Francoskem.
Sodružne pozdrave!
Jazbec Johan, Zupanc Leopold, Šeško Ludvig.
Tržič. Kljub temu, da je Tržič velik in star industrijski kraj, je vendar imel v njem do zadnjih časov klerikalizem velik vpliv. Kot povsod, se je izražal vpliv klerikalizma predvsem v — hlapčevski vdanosti delavstva. Na prižnici se vsako nedeljo pridiga o samozatajevanju in zaničevanju zemeljskih dobrin in vdanosti v „božjo voljo11. In tako vzgojen delavec ne misli na izkoriščanje od strani podjetnika, ne misli na to, da je od delavstva samega odvisno, ali zboljša svoje življenje ali ne, ne veruje v to, da je edini rešitelj delavstva — trdna delavska organizacija. V svoji vdanosti v „božjo voljo11 trpi krivico in izkoriščanje — ker taka je pač volja božja. Mesto da bi so-cialpatrioti, ki so imeli doslej precej vplivno besedo med delavstvom, vzgajali delavce v razrednem duhu, so se rajši pajdašili z demokrati. Ali sedaj se bliža konec teh temnih časov za tržiški proletariat. Po težkih, bridkih izkušnjah vedno bolj uvideva tudi pri nas delavstvo resničnost Marksovega izreka: „Osvobojenje delavcev je delo delavcev samih11, ali kakor se poje v mednarodni himni: Nikdo ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog, osvoboditev iz trpljenja je delo naših lastnih rok . . . Novo življenje in prebujenje je opažati med delavstvom. To pa seveda ni všeč podjetnikom in njiliovim zaveznikom
—	klerikalcem. Zato so se klerikalci vrgli z vso silo na — mladino, da bi njo zastrupili in jo obdržali pod svojim kvarnim vplivom. Proti odrastlim delavcem so pa izbrali najgnusnejši način boja — denun-ciranje. In tako piše nekdo v 39. štev. klerikalne „Pravice“ pod dopisom iz Tržiča dobesedno sledeče:
„V tržiški predilnici so komunisti v zadnjem času razvili živahno gibanje. Med delavstvom agitirajo, da mora biti vsakdo organiziran v njihovi organizaciji in da bo nato vsak izginil iz tovarne, kdor ne bo pri njih organiziran. K njim je pristopilo že precejšnje število nezavednih ljudi, predvsem žena. Shoda so imeli komunisti do sedaj dva. A na skrivaj. Na shodih so prepovedali praviti drugim, o čem se je govorilo. Obetali so delavcem zlaste čase, ako bo delavstvo pri njih enotno organizirano. Glavni agitator je ključavničar Torkar, med delavkami pa Mavčeva Micka.u
Ali ni to direktna lažnjiva denuncia-cija?! Toda z lažmi in denunciacijami si še nihče in pomagal in si tudi klerikalci ne bodo. Nasprotno! Tak način bo le odvrnil od klerikalcev še tiste delavce, ki so doslej v nje verovali. Kljub vsem tež-kočam bo zmagalo tudi tržiško delavstvo potom močne enotne et- aovne organizacije.
Pozor!	Pozor!
Sodrugi in sodružice!
Po raznih kaznilnicah ječe Vaši najboljši sodrugi. Vršite svojo dolžnost in pošljite Vaše prispevke za „žrtve reakcije
Sodrugi, ki so dobili nabiralne pole, naj čim preje obračunajo, ker s prispevki treba hiteti ako hočete, da se izvrši dolžnost napram žrtvam reakcije, ki se vsak dan množijo. Agitirajte med sodrugi, da dajejo redne prispevke. Hitra pomoč je dvojna pomoč.
Torej delavec-delavka stori svojo dolžnost!
William M. Brown:
Socializem in krščanstvo.
(Konec.)
Marksistični socializem je zapisal geslo: »Pravičnost napram človeku.“ Krščanstvo pa je zapisalo geslo: „Ljubezen do boga.u Dosledni socialist pravi: »Moja težnja je, da delam drugim to, kar bi hotel, da drugi meni delajo, ko bi se nahajal v enakih razmerah.u Dosledni kristjan pa pravi: »Moja težnja je, da ljubim boga z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo, z vsem svojim razumom."
Je še mnogo nasprotstev med socializmom in krščanstvom. Te lahko izrazimo v sledečih treh točkah:
1. Marx vidi rešitev v odstranitvi obeh razredov:	gospodovalcev in sužnjev, a krščanstvo hoče povzdigniti en razred nad drugega.
2. Marx uči razred sužnjev, da je njegovo osvobojenje delo njega samega, a krščanstvo uči sužnje, da iščejo rešitve v bogu.
3. Marx obljublja rešitev tu in sedaj, na tem svetu, a Jezus jo obeta nekje in nekoč na nekem drugem svetu, o katerem nihče ničesar ne ve.
Še nikdar ni svet čul takega evangelija, kot je marksistični socializem.u
Nato govori nadškof Brown, da obžaluje, da je večino svojega življenja potratil za oznanjanje laži ■*- t. j. krščanstvo. Potem pa nadaljuje:
»In čeprav že z eno nogo v grobu, prisluškujoč šumu one skrivnostne reke na meji sedanjosti in bodočnosti, sem se vendar odločil za najtežjo nalogo svojega življenja: da raztrgam vse okove, s katerimi me je kot sužnja privezalo k bedastemu praznoverju moje podedovano in ‘z vzgojo razvito razpoloženje in moja slabost, da se osvobodim.
Od vseh teh suženjskih okovov bom omenil tri najmočnejše. A to so: 1. okovi strahu božjega, 2. okovi strahu hudičevega,
3. okovi strahu človeškega . . .
. . . Pripovedniki nadnaravnih ver pripovedujejo, daje strah božji rešitev človeka. Ali v resnici je prokletstvo človeka, človek, ki trepeče pred katerimkoli osebnim bitjem, bilo to bog na nebu, vrag v peklu ali človek na zemlji, je daleč od svobode. Tak človek je suženj, ki ne bo nikdar izklesal iz sebe pravega človeka.
Je en sam rešilni strah, a to je strah pred neznanjem. Neznanje je zli demon, ki gloda svet. In ni hujšega hudiča ne na zemlji in ne v peklu, kot je ta — strah pred znanjem.
Znanje je rešitev sveta. In ni večjega Kristusa ne na nebu in ne na zemlji kot je — strah pred neznanjem . . .
. . . Jaz sem se skozi celo prošlo življenje boril proti tem velikim resnicam in sem branil velike laži: da blaginja sveta zavisi od nebeških sil, a ne od človeških, da so nebesa nad zemljo, pekel pod zemljo, a ne na zemlji sami . . .
Stvarno	pa	je resnica, da nad nami
ni	ničesar,	da	zavisi od nas samih,	ali
bo	zavladal	na	zemlji raj ali pekel in	da
je vzrok slavnega zvezdoslovca pesnika Omara, da smo bogovi mi, kar je prav za prav mislil tudi Jezus, ko je rekel: »Jaz in moj oče sva eno.u A kar velja za Jezusa, to velja tudi za vas, za mene, za vsakega človeka.
Toliko o mojih versko-političnih nazorih, čeprav	niso to vsi, pa niti	ne
polovica njih.
Kot državljanski politik bi mogel biti edino nacionalistični sektaš. Ali nacionalizem je isto tako prokletsvo človeštva. Nacionalizem je oče troedinega demona, ki mu
je ime: vojna — beda — suženjstvo, ki še drži svet v svojih krempljih . . .
V	nadi, da boste tudi Vi1 opustili krščanski socializem in sprejeli marksistični socializem in da bova z združenimi silami pognala lažne, potvorjene bogove z nebes in kapitalistične roparje s sveta Vas vroče pozdravlja Vaš
Wm. M. Brown.
Utrinki.
Gospodom urednikom „Jutra“, »Naroda" in »Narodnega Dnevnika".
V vašem blebetalu z dne 22. septembra t. 1. se vam je zdela moja zahteva na socialističnem shodu z dne 19. t. m. za odpravo kapitalistične in vpeljavo socialistične družbe, kot razbojniška.
Zato vam navajam sledeče:
Dva dni pozneje sem videl sijajen pogreb nekega buržuja, ki si je dal vpreči v gala voz kar tri pare konj. Njegova krsta je bila dvakrat posrebrena in na njej je bila nepregledna množica dragocenih vencev. Za krsto so šli oziroma se peljali njegovi oboževalci v neštetih kočijah in avtomobilih. Vprašal sem, koliko stane tak pogreb, in dobil odgovor: »malenkost" nekaj čez 60.000 dinarjev.
Istega dne so peljali na pokopališče delavca, kateri se je ponesrečil v tovarni, v koji je pustil celo svoje življenje za polnjenje nenasitnih buržujskih žepov. In kakšen pogreb je imel ta delavec?
Stari, umazani voz iz bolnišnice, za katerim je korakala bolana žena in otroci, ki niso videli več dni kruha. Nekega dne se je vrgla iz 3. nadstropja neka uradnica, ker jo je buržuazija reducirala in je bila brez dela. Mož je zaklal ženo in otroke iz istih razlogov itd. itd.
Vi ste o teh dogodkih pisali samo par porogljivih vrstic. O buržujevem pogrebu ste napisali cele litanije.
Vprašam vas, kaj bi vi storili, da ste bili v položaju one bolane žene in lačnih otrok, one uradnice ali onega moža in tisoč drugih?
Po vašem mnenju naj se krvoločnemu buržuju, ki je izmozga val delavstvo, tudi po smrti dela dragocene in razkošne parade na račun življenj delavcev, delavstvo pa kot edini ustvaritelj vseh zemeljskih dobrin, naj se še nadalje hlapčevski pokorava temu buržuju, naj strada, naj cr-kava, naj poginja.	F.	Peterkovič.
Jok za vladnimi jasli.
Žerjavu, „Jutru“ in »Slov. Narodu" je silno hudo, da so morali zapustiti vlado in da za dalj časa nimajo izgleda, da bi zopet zobali iz vladnih jasli. Mi tega žalovanja sploh ne bi omenili, če ne bi »Jutro" klicalo na pomoč žerjavovski je-remijadi tudi — delavstva. »Jutrovci", iščite si zaveznikov drugod, samo ne med delavci, ker s 1. junijem v Trbovljah ste se za večno pokopali med delavstvom in se ne boBte spomogli z nobeno firmo, niti s SSDU, niti s »Sokolom". Orjunska firma pa še zakrknjene demokratske rodoljube odbija.
Parada mrtvih.
V	svetovni vojni 1914-18 je padlo
11	milijonov ljudi. Da bi se predočilo, koliko je to 11 milijonov mrtvih, piše »Tribuna" v New Yorku:
»Predstavimo si, da marširajo angleški mrtveci po cesti. Ob jutranji zarji bi se pričel njihov pohod, po dvajset v eni vrsti. Do zatona solnca bi marširali, drugi dan isto tako, tretji, četrti . . . deset dni.
Še enajst dni dalj bi marširali mrtvi Francozi.
Mrtvi Rusi bi marširali še pet tednov
več.
Dva in pol meseca bi trajal marš mrtvih iz ententinih držav.
Mrtveci nasprotnih držav šest tednov.
Štiri mesece bi marširali mimo nas ljudje, ki so bili ubiti v vojni, štiri mesece
—	neprestano — po dvajset v vrsti."
Buržuazija se ne zgraža nad to grozoto, ki jo je napravila sama. Vsi meščanski dnevniki se pa zgražajo nad ruskimi boljševiki, ki so z nekaj tisoč žrtvami napravili konec tej gi -zoti in buržujem, ki so dali ubiti 11 milijonov ljudi — za svoj profit in bi jih hoteli še dvakrat po enajst milijonov. Meščanski dnevniki (od »Slovenca" do »Slov. Naroda" in tednika »Socialist") ne pomil”jejo 11 milijonov delavcev in kmetov, ki so padli za kapital, ki pripravlja nove vojne, pomilujejo pa
1	To je škof K;ngsley, kateremu je pisal podpisani nauškof Brovvn.
par sto ruskih buržujev, ki so zakrivili smrt milijonov . . .
Bernot in — Klemenčič.
Svet se razvija, samo da se razvija naprej. Lovro Klemenčič se pa razvija na poseben dolenjski način. Takoj po vojni je hotel žeti v komunistični stranki. Komunisti pa ne marajo navadnih političnih avanturistov, ki iščejo le materialne koristi, pa so ga izključili obenem s Stefanovičem. Potem je Klemenčič začel izdajati »Del. Novice" (eni namigujeja, da z Judeževo pomočjo) in oznanjal sindikalizem; to pa mu tudi ni uspelo in se je približal Tonetu Kristanu. Tone Kristan ga pa menda tudi ni maral — iz nam nepoznanih vzrokov. Zato je ustanovil »Vzajemnost", družbo za prodajanje jurčkov. Ker pa jurčki na zimo več ne rastejo, se je ponudil — Zvonimira Bernotu, ki je objavil »po načelu javnosti" tozadevno Klemenčičevo ponudbo v svojem „Naprej-u“. Kje se bo nehalo potovanje Lovra Klemenčiča?
Na »Slovenca" si naročen?
Zaveden delavec sreča svojega tovariša in mu pravi:
» Ali si že naročen na „ Del.-kmetski list"?
»Ne, saj imam »Slovenca".
»Veš, koga potlpiraš, če plaČuješ »Slovenca" ?
»Saj je »Slovenec" čisto dobro pisal, ko so orjunci napadli rudarje."
»Seveda je dobro pisal. Ali čemu je tako pisal? Mar misliš, da zato, da bi pomagal rudarjem in da bi se kaznovalo orjunske bandite" ?
»Gotovo."
»Pa ne vidiš, kako piše »Slovenec" danes, ko so klerikalci na vladi? Previdno molči o tem, da so rudarji radi 1. junija še vedno po nedolžnem v zaporu, orjunci pa na svobodi, da so delavski shodi prepovedani, da so strokovne in politične delavske organizacije zaprte, da je v zaporu sodrug Lemež, Sedej, Makuc in drugi, da skratka drži klerikalna vlada v veljavi ono stanje in one odredbe, ki jih je dal Pribičevič zadnje dni svojega vladanja s Pašičem. Iz tega se pa vidi, da je »Slovenec" po 1. juniju samo zato tako pisal, da bi prelito rudarsko kri izkoristil za klerikalni politični kapital. Klerikalci so bili kot hijene na grobovih rudarjev. Sedaj pa, ko so prišli na vlado, ko so odgovorni za stanje in razmere v državi, pa niti ne zinejo, da bi delavstvo postalo zopet enakopravno z drugimi državljani, če podpiraš »Slovenca", podpiraš klerikalno stranko, ki drži naše sodruge v zaporih in naše organizacije zaprte. Pa menda vendar ne boš več podpiral tistega, ki drži že štiri mesece rudarje v ječi?"
»Vidiš, še pomislil nisem na to. Kot bi bil slep. Ti si mi odprl oči. Naših sovražnikov pa že ne bom podpiral. Takoj bomjvrnil »Slovenca". Prinesi mi »Delavsko-kmetski list" in položnico, da ga naročim!"
Poravnajte naročnino.
Nekateri se povprašujejo, zakaj jim je bil list ustavljen. Zato — ker niso izpolnili svoje dolžnosti do lista, da bi plačali naročnino. Torej poravnajte naročnino. Kajti mi nismo glasilo kake banke, da bi list pošiljali brezplačno!
Kr. poštnemu ravnateljstvu!
Na upravništvo našega lista prihajajo vedno številnejše pritožbe od naročnikov in kolporterjev, da ne dobč lista. Uprava
dobiva nazaj list z označbo »Neznan" ali »Ne sprejmem". Dan pozneje pa pride reklamacija prizadetega, zakaj ni sprejel lista, kljub temu, da je naslov zanj točno označen. Za neredno dostavljanje lista je torej kriva sabotaža gotovih poštnih organov. Ker mi plačujemo pošti ravno iste prispevke kot ostali listi, poživljamo kr. poštno direkcijo, da se naš list isto tako točno dostavlja na naročnike, kot se drugi, če se to Btanje ne popravi, bomo objavili v listu imena krivcev.
Uprava „Delavsko-kmetskega lista".
Tiskovni sklad
»Delavsko kmetskega lista".
Za tiskovni sklad so darovali: J. K. 35 Din, Nezadovoljnež 10 Lir, Vipavčan 5	Din, omizje navdušenih	protiorjuneev
je	zbralo	215	Din, delavec,	ki	je spoznal
klerikalno hinavščino, 20 Din, Barič 15 Din, trije kmetje iz Črnomlja 62 Din, antifašist 13 Din, skupaj 365 D n, 10 Lir, zadnjič izkazanih 638'50 Din — skupaj 1003 50 Din, 10 lir.
Gospodarstvo.
Vrednost denarja.
Dne	27.	septembra se	je	dobilo za
100 Din	—	1'39 dolar, 7'27	švic. fran-
kov, 97310'— avstr, kron, 45'66 čeških kron, 31'51 lir, 25'82 franc, frankov, 6*2 angl. šilinga.
Cene živini in krmi.
Zagrebški tedenski semenj z dne 26. sept. izkazuje sledeče cene. (Vse cene so v dinarjih za kilogram žive teže.)
Goveda: Biki 10.75 do 13, junice I. vrste 13 do 14.50, II. vrste 11.50 do 12r krave I. vrste 12 do 14, II. vrste 10 do 12, III. vrste 9 do 10, bosanske krave II. vrste 9.50 do 10, III. vrste 8 do 9, voli I. vrste 20 do 21, II. vrste 18.50 do 19.50, III. vrste 10 do 12, bosanski voli I. vrste
12	do 13, II. vrste 9.50 do 11, 111. vrste 8 do 9, junci, domači I. vrste 14 do 15, II. vrste 13 do 14, bosanski 11.50 do 13, teleta I. vrste 20 do 21, II. vrste 18.50 da 19,50. — Svinje: Prašiči do enega leta 15 do 25, nad eno leto 18 do 20, svinje, pitane 21 do 23, nepitane 18 do 20.50, sremske zaklane 27 do 28.50, žive 25.50 do 26. — Konji: Težki tovorni (za komad) 8 d« 10 tisoč, lahki tovorni 7 do 7500, kmečki tovorni 5 do 6000, lahki vozni 4 do 6000, srednji vozni 4 do 6000, težki vozni 5 do 6000, jezdni 7500 do 8000, klavni (za kg žive teže) 4 do 4.75-Krma. .
Detelja, navadna 113 do 138 za q, lucerna 115 do 138, seno I. vrste 100 do 113, II. vrste 75 do 95, Blama, šop 100 do 110, slama za steljo 75 do 87, za krmo 90' do 112, stisnjeno seno 3.50 do 4.50.
Sadni semenj.
= Sadni sejem v Ljubljani priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo" s sodelovanjem urada ljubljanskega velesejma od 18. do 20. oktobra.
Svinjski semenj v Mariboru.
Dogon: 272 svinj, 1 koza. Povprečne cene: 5—6 tednov, komad 62—225 Din, 7 do 9 tednov 250—300, 3—4 mesecev: 350 do 500, 5—7 mesecev: 700—750, 8—10 mesecev: 875—950, enoletne svinje: 1115 do 1375. Mesne cene: 1 kg žive teže: 12.25-18-75, mrtve teže: 23.75 do 27.50, koze: 112. Sejem je bil slab.
Izdajatelj in lastnik: Konzorcij v Ljubljani.
Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje. Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar.
|	Vabilo.
Gostilna zadruge »DELAVSKI DOM“ v Ljubljani, Turjaški | trg 2, priredi v nedeljo dne 5. oktobra
Domačo vinsko trgatev
Na sporedu je godba, ples, petje, deklamacije, šaljiva pošta, amerik. ženitev in druga tazvedrila.
Začetek ob 4. url popoldne.	Vstopnina	prosta.
Poskrbljeno pa je za okrepčila in jedila dobre kakovosti in po zmernih cenah.
Ker je pretiček namenjen za »žrtve reakcije", ne sme niti eden delavec-delavka izostati.
Delavci in delavke! Pokažite svojo solidarnost. Darujte za zaprte in preganjane sodruge'
m*mr ...