List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavsfcrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo ..Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoSi';a do odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — • Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Korona
Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za imserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj.
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Ne*
Za čas žetve.
Ko je zadnji teden domobranski minister Ge-orgi odgovarjal v proračunskem odseku r.a izvajanja dr. Korošca o kmečkih željah glede vojaštva, se pae nihče; ni mislil, da se bo ena teh želj že prav kmalu izpolnila. Toda vojni ukazni list z dne 18. t. m. je prinesel veselo vest, da je vojna uprava dovolila kmečkim vojakom dopuste za čas žetve. Ta odredba jei uspeh krepkega uplivanja nekaterih kmečkih poslancev na vojno upravo, in s ponosom lahko povemo, da poslanci Slovenskega, kluba, med njimi niso bili zadnji.
S temi dopusti dobe kmetje za čas žetve nove delavske moči, katere so bile dosedaj zaprte v vojašnice. Gotovo bodo marsikateremu kmetu sinovi-vojaki v veliko pomoč. Nič manj pa ne cenimo teh novih vojaških dopustov tudi s. tega stališča, ker se na ta način ohranjuje stik kmeta-vojaka. s kmečkim stanom in delom. To je dandanes velikega pomena, ker se jih toliko odtuji kmečkemu stanu, ki beže v mesta in tovarne.
Sedaj pa določila glede novega dopusta! Dopust traja tri tedne, čez ta čas se ne bodo dovoljevali dopusti. Navezan pa ni na strogo določen rok, ampak oziralo se bo vedno na potrebo. Ponekod so preje žetve, drugod zopet pozneje.
Samo istim kmetom se bo dovoljeval dopust za njihove sinove, oziroma tudi hlapce, ki imajo od občin potrdilo, da jih res potrebujejo doma za silna kmečka dela. Kjer so nalezljive bolezni, za iste kraje ne bo dovoljen dopust.
Vejna uprava se trudi, da bodo vojaki imeli za ta dopust znižane cene po železnicah.
Ako se stariši, oziroma njihovi sinovi ne bodo posluževali letos teh dopustov, potem se je bati. da jijh vojna uprava v bodoče ne bo več dovoljevala. Vojna uprava jih je itak letos dovolila nerada, toda morala se je udati pritisku poslancev.
Volilna reforma.
(Iz peresa odličnega rodoljuba.)
Nisem vaš pristaš, ampak Še stojim ob strani. Opazujem in sodim.
Nastop Narodne stranke za volilno reformo je bil prenagljen in nepremišljen. Gotovo je škodoval slovenski stvari. Glavni načrt je isti, kakor ga ima-
| jo Nemci in socialdemokrati, Priklopljene so le na-. rodne zahteve. -Slovenci še imamo vedno čas, pridružiti se nemškemu načrtu, seveda se morajo varovati naše narodne razmere. Toda tudi po mojem mnenju je načrt škodljiv našemu slovenskemu kmečkemu stanu. Zanesel bo boj med kmeta in delavca, med gospodarja in hlapca, med vinogradnika in vi-ničarja, v tudi med očeta in sina.
Sedaj živi naš kmet tudi ,v političnem oziru v slogi s svojim delojemalcem.. Oba gresta skupno na volišče kakor brata. Kakor hitro pa se upelje skupina, v kateri bo smel le delavec voliti, in skupina, v kateri bo volil le gospodar, v tem trenutku je mogoče, da bo delavec šel v stranko, ki bo samostalno nastopale, proti gospodarju. Mogoče, da še pri prvi volitvi ne bo ločitve, toda gotovo pri drugi.
Isti boj, kakor ga vidimo sedaj med tovarnarjem in tovarniškim delavcem, se bo zanesel tudi na kmete. Politična razcepljenost bo prinesla globoko stanovsko razcepljenost. Brezvestni agitatorji bodo zanesli sovraštvo med kmete. Mi stojimo pred hudimi bitkami, ki bodo ugonobile mir v naših kmečkih domovih.
Narodna stranka igra z ognjem! Ne ločite v politiki delavca od kmeta, ne hujskajte stanov! Politična enakopravnost je vodilno geslo za volilne reforme, ne pa politično razredovanje!
i
„Stajere" kot zgodovinar.
V zadnji številki obuja „Stajere" nekaji zgodo-j vinskiih spominov. Z ozirom na to, da so njegove i misli o sedanjosti napačne in sodbe popolnoma kri-j ve, smo se ob tem naslovu takoj zbaCi, da bodo njegova spomini o preteklosti tudi čisto izkrivljeni. In naša slutnja je bila popolnoma .opravičena. Praznik sv. Jožefa mu je obudil spomin na cesarja Jožefa II. Mi nimamo nič proti ljudomilemu vladarju, ki je imel dobro sree za ljudstvo, tudi za kmetski stan, katerega je rešil nekaterih spon. Vsled tega smo mu hvaležni in čislamo njegovo ime. Toda kaj je „Štajercu" mar za blagor kmečkega ljudstva? On je list, ki je vdinjen za službo protiljudskih kramarjev ter brani ostudne nemškutarske težnje na Slovanskem. Jožef II. je predmet njegove ljubezni zato, ker seje navzel novodobnih liberalnih načel, .vzel batoliški cerkvi svobodo, odpravil veliko samostanov ter nastopi? proti menihom in duhovnilaom, iiz kaJerih je
hotel narediti poslušne državne uradnike. Kako se „Stajere" ne-bi tega veselil?
Do vrhunca veselja in pesniške razburjenosti pa se povzdigne njegova čedna duša, ko se spomni reVolucijskega leta 1848. Hej, kako veselo je takrat bilo! Ravno pretekli teden je bilo 60 let, odkar sa pokale puške in so se valjala, kakor piše ptujski list, ljudska trupla v svoji krvi. Takrat je bil upor„ s katerim so se rušile vezi naše starodavne države, takrat se je šlo proti prestolu in oltarju. Kako mu sega v srce neka nemška revolucionarna pe sem iz tega letta, katero tudi v nemškem jeziku navaja! Že dosti smo, tako pravi pesem, ljubili, sedaj hočemo črteti. Iztrgajte križe iz tali, iz njih naj bodo meči! Kaj ne, to bi nekdanjemu soeijaldemokratu, ki ie sedaj „Štajercev" urednik, bilo po godu: iztrgati križe iz zemlje in napraviti iz njih meče?! Po-milujemo le tiste kmete, ki pravijo, da so dobri kristjani, pa vendar verujejo temu listu kot evangeliju. Linhart vihti tudi v „Štajercu" socijaldemokraško r«-volucijonarno zastavo, ki je pristne rudeče barve, naj se še toliko trudi, jo pobarvati z zeCeno barvo kmečkfega prapora.
„Stajerčevo" veselje ne-bi bilo popolno, ako se ne-bi ob tem sjpominu tudi spomnil duhovnikov, ki so po njegovem natolcevanju blagoslavjali vsako nasilje policijske držaMe, ljudstvu pridigovali post ter mu za fcsesavanje obljubljali nebeško krono. Kmetje pe, se niso udali, temveč storili so nekaji prav Sadnega. Ko ne-bi bil resni postni čas, bi se prav raz-kašr?o nasmejali, ko beremo, seveda za 60 let prepozno v „Štajercu" to le novico: „Labudski (lavan-tinski) škof, ki je bil kmetom nasproten in je imel svoj sedež v Sv. Andreju, 'ie moral bežali pred kmetsko nevoljo in se je preselil 1. 1848 v Maribor!" Ko sem prvikrat bral te besede, nisem mogel verjeti, da bi se v 20. stoletju moglo dati kaj takega tiskati. Taka neumnost v slovenskem jeziku do zda; še menda ni biCa natisnjena. Za božjo voljo, ali Linhart ni nikdar hodil v šolo, ali ni nikdar bral kakega časnika vsaj srednje vrednosti ali kake zgodovinske knjige, da mora v svojem listu objaviti tako gorostasno zgodovinsko napako!
Kako si upa tak človek le še en trenutek se-i deti v uredništvu lista, ki je namenjen za spodnje-štajerske kmete! Naš blagi, nesmrtni Slomšek, kije leta 1848 bil lavantinski škof, bi naj moral beža-ti pred kmečko nevoljo! Lin&artu pa povemo, ker ga v svoji dobrodušnosti hočemo obvarovati, da se še
Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee.
Iz hrvatskega Marko Krajše.
Za našo sveto prostost smo; se mi kmetje vzdignili, a gospoda gredo proti mam s silno vojsko, da nas zopet vkujejo v stare verige in nam še dalje teptajo poštenje! Pri njih je moč, tpri nas je Bog in pravica! Skoro se zabliska pred nami njih svitk» orožje, a vi stojte nepremično! Pokažite jim, daste tudr. vi ljudje, pokažite kaj napravi prostost iz sužnja! Udarjajte, da zmagate! Kajti če padete zopet pod gosposki jarem, je ni muke, ki bi je gospoda ne izmisMla za vas! Zato se ne vdajmo, dokler teče po naših žilah le še kapljicra krvi! Jaz vas bom vodil, jaz ostanem pri vas, dokler mi bije v prsih srce! Kri in življenje za svobodo sveto!
Tedaj skoči Vagič pred Gubca, dvigne visoko kviško sabl;o in zakliče s krepkim glasom: Matija, bodi naš kralj!
In zagrmela je množica od enega konca polja do drugega:
Matija, bodi naš kralj: Gubec pa reče kapetauom: Idite in pomirite ljudstvo! Jaz ostanem samo svoboden človiek, brat med brati, a ne vaš kralj! Samo eden je kralj in to je Bog v nebesih!
V tem poči puška in po vrhovih se zabliska jo gosposke sulioe.
Naprej, bratje! skoči Gubec. Z Bogom za svobodo in za staro pravdo!
Okoli 9. ure dopoldne dne 9. svečana zagrme topovi med vrstami cesarske vojske in zadonc trobente.
Med prednjimi stražami počijo puške, za nekaj časa zopet zagirme topovi, da se strese zemlia. Vojski se bližate, z neznansko silo trčite druga ob drugo in vname se bitka, kakršne še ni doživelo hrvaška zemjlga.
Gosposka vojska se pomika nazaj, njen poveljnik Alapič vpije:
Naprej! Sramota! Udrite pse kmečke! Strahopetci! Ali se bojite kmečkih torbašev?
Med kmeti pa ori navdušen klic:
Z Bogom za staro pravico in prostost našo!
Zivio naš kralj Matija Gubec!
Boj je trajal ves dopoldan, strašen, kakor ga nikdo ne pomni. In še popoldne se koljejo, puške pokajo, topovi rjujejo, človek bi mislil, da se maje cela zemlja v tečajih in Še ne veš, kdo je zmagal! Okoli treh pa zmanjka kmetom smodnika, cesarska vojska pritiska na-nje s pomnoženo silo in jih razcepi v dvoje. Kmetje'se spustijo v beg, konjeniki se zaženejo za njimi. Brez usmiljenja divjajo med kmeti, ene posekajo, druge pobesijo na drevesa kraj pota, tretje zvežejo pa jih odženejo v Zagreb.
Pri cerkvici pa še vedno besni boj. Stubicani branijo cerkvena vrata; v krogu stoje pred vhodom v cerkev.
Udrite, ubijte jih! zakriči Alapič, ki je pri-hitel na konju k cerkvioi.
Stojte! zaori gromovit glas Matije Gubca, ki se je prikazal na cerkvenem pragu, držeč ▼ vsaki
roki samokres. Ravno je prišel iz cerkve, kamur je bil skril ranjenega Jura Mogaiča.
Kme(om kakor vojakom otrpnejo in omahnejo
roke.
Ti si poveljnik! nagovori kmečki kralj Aiapi-ča, ki Je strme gledal ves prizor. Pusti tem ljudem življenje in svobodo, ker imajo doma žene in otroke, in izdam ti v zameno Matija Gubca, začetnika in poglavarja ujpora!	i
Kmečkega kralja mi izdaš? vzklikne radostno Alapič. Dobro, pomilostim jih in dam jim svobodo, če mi izdaš Gubca!
Prisezi!
Prisežem pri Bogu Vsemogočnemu! dvigne 'Alapič tri prste.
Evo me! reče na to mirno Gubec. Jaz sem Matija Gubec!
Ti!? Ali pa tudi veš, kaj te čaka?, vpraša začudeno Alapic.
Vem!, odvrne Gubec. (Pelji me, kamor tebe
volja!
Z Bogom, bratje!, zakliče kmetom. Bog je hotel tako, propadli smo. Jaz grem v smrt, vi pa živite, pa ne izgubite srčnosti in upanja! [Pravični Bog vam bo poslal rešitev! Prišel bo tudi za kmeta dan svobode! Z Bogom, bratje! Z Bogom, svoboda !
Gubec poda vojakom roke; zvežejo ga in peljejo t Zagreb v ječo.
(Kone« prihodnja.)
Današnja številka ima „Gospodarske Novice« kot prilogo.

kdaj v javnosti tako neznansko. osmeši, da se je škof Slomšek še-le leta 1859 preselil v Maribor, kjer je ¡4., septembra imel slovesni vhod.
Pri tej priliki se zopet spominjamo, da je tudi „Narodni List" pred nekaj mesci objavil veliko zgodovinskih neresnic ter pokazal svojo čudovito nevednost. To je pravcato poneumljevanje našega ljudstva, zoper kiatero najodločnejše protestiramo. Zato pa kličemo: Proč z listi liberalnih), soojžjaldemokraš-kih in memškutarskih nevednežev! V roke pa naše pristne, podučne, krščanske časopise!
Kdo je kriv odprtja srbske meje?
Trgovska pogodba s Srbijo ne da mirno spati Narodni stranki. Mi smo že opetovano pojasnili pravi položaj in dokazali, da so tudi poslanci Narodne stranke zakrivili to oškodovanje naše živinoreje. Liberalni listi tega ne morejo več tajiti, četudi so skozi mesece vsakega z lažnikom nazvali, ki je nasprotno trdil, nenadoma pa so liberalni listi obrnili .plašč in sedaj so začeli kričati, da je to zakrivil prejšnji državni zbor, v katerem je bil tudi poslance dr. Korošec, ne pa tudi drugi sedanji poslan-ei Kmečke zveze in Narodne stranke. Seveda liberalni listi zamolče, da je v prejšnjem državnem zboru bil tudi dr. Ploj.
Največje neznanje pa liberalni listi kažejo1 v sledečem: Trdijo, da je prejšni državni zbor s posebnim zakonom pooblastil vlado, ■ skleniti trgovske pogodbe z vnanjimi državami.' Liberalni listi so seveda poučeni od svojih dveh poslancev; ta dva pa niti ne vesta, da je sedanji državni zbor v zadnji seji pred' Božičem 1907 (ko sta gg. Roblek in Je-žovnik že odkurila. iz Dunaja) pooblastil vlado, da skiene trgovske pogodbe s tujimi državami za eno leto in daje sedanji državni zbor v isti seji sklenil resolucijo, s katero se poziva vlada, da pri pogodbi s Srbijo ne sme dovoliti uvoza srbske živine — to seveda brez glasov odsotnih poslancev Narodne stranke.
Ravno'vsled te resolucije se je sedanji poljedelski minister dolgo obotavljal podpisati trgovsko pogodbo s Srbijo, a udal se je pritisku industrijalcev in socialdemokratov; odločilno ' pa je bilo glasovanje o predlogu socialdemokratov dne 28. novembra 1907, o katerem se je Ze toliko pisalo in za katerega je tudi g. Roblek glasoval.
Pribijemo le, da liberalni listi niti ne vedo, ke-daj se je sklenil pooblastilni zakon! Saj ni čudo, če liberalnih poslancev pri tako važnih • glasovanjih niti v zbornici ni.
Kdo je tedaj kriv, da se j» dovolil uvoz živine ?	1
Dne 28. novembra je mnogo kmečkih posian-eev glasovalo za nujni predlog socialdemokratov radi uvoza živine; v zadnji seji pred božičem se je to poskusilo popraviti z omenjeno resolucijo (za katero pa Roblek in Ježovnik nista glasovala, ker sta bila že doma!). A žal, resolucije nimajo daleč tiste važnosti, kot predlogi; zato se je vlada vsled pritiska socialdemokratov bolj ozirala na glasovanje 28. nov. 1907.
To je resnica, vse drugo je liberalno zavijanja ' ia strahu pred ljudstvom, ki uvideva zle posledice postopanja liberalnih poslancev.
Prihodnjič govorimo še bolj jasno, je liberalcem ljubo!
Politični ogled.
—	Dr. Korošec za slovensko vseučilišče. Dne
21. marca zvečer so se zbrali zastopniki nenemških narodnosti k posvetovanju o skupnem nastopu pri razpravi o naučnem proračunu. V imenu Slovencev je dr. Korošec stavil sledečo resolucijo: „Z ozirom na to, da slovenskemu narodu po pozitivnem in nator-nem pravu zajamčena pravica do lastnega vseučilišča in z ozirom na to, da ustanovitev slovenske pravne fakultete v najkrajšem času odgovarja praktični potrebi, se vlada pozivlje, da vse primerno ukrene, da se tem zahtevam, ki jih stavlja ves slovenski narod soglasno in, brez razlike strankarskega političnega mišljenja, kakor hitro mogoče v polnem obsegu ugodi. Vlada naj izdatno podpira nadarjene slovenske akademike s posebnimi štipendijami, da se bodo lahko izobrazili za vseučiliške profesorje, dotlej pa naj prizna za tozadevno državno polovico v ¡Zagrebu napravljene izpite in doktorske diplome." — Romančuk je zahteval rusinsko vseučilišče v Lvovu, Onciul rumunsko fakulteto za rumunsko zgodovino v Cernovicah, Conci pa italijansko vseučilišče ter priznanje izpitov na univerzah v sosednem kraljestvu.
—	V proračunskem oilselm je govoril dr. Korone o čipkarskih in pletiarskib šolah, zahteval, da se učitelji izšolajo v domačem jeziku ter izrekel željo, da se ubogi učenci teh šol tudi podpirajo. Minister je obljubil, da se bo to tudi zgodilo.
—	Liberalni poslanci v odsekih. Poživljamo libieralne liste, da povedo, v koliko odsekov sta izvoljena njih poslanca Roblek in Ježovnik in kaj v odsekih delata. Naši poslanci so izvoljeni v* več odsekov, dr. Bonkovič v tri, dr. Korošec v dva (med
. temi v velevažni proračunski odsek, ki že dva meseca I Ueiuje), Pišek in Roškar ,vsak v dva odseka, ki cle-| iajo.tudi sedaj, ko ni plenarnih sej. Liberalna po-| slanca sta lepo doma, zato pa je Roblek daroval za Narodni svet1100 K- Za svoje . brezdelje se skuša prav po ceni odkupiti!
—	Hrvatska. .V sredo dne 18. marca ob osmi uri zvečer je baron Rauch ■ si upal t v spremstvu Czernkovicha in Vucheticha peš sprehajali , se po Zagrebu. Občinstvo na Ilici je pričelo klicati: Ser-vus Pavi! in pelo himno*„0:du mein lieber Augu-stin." Rauch je šel v trafiko, da kupi cigare ter je v trafiki, nekaj časa čakal. Pred traiiko se je zbralo štiri do pgt tisoč ljudi. Ko je Rauch stopil iz trafike, spremljala ga je množica pojoč „O du mein lieber Augustin" do Mittelbachove lekarne. Tu se je ban obrnil in izzival občinstvo s Jslicem: „Jetzt Ab-zug baron Rau,ch, ali ban Rauch ostaje!" Nato je stopil Rauch v Mittelbachovo lekarno in telefoniral po vso zagrebško policijo in orožništvo. Vuchetich je stal na vratih in psoval občinstvo s „Hunde!" Občinstvo, katerega je bil poln Jelačičev trg, je metalo na Vucheticha kamenje. Došla sta tudi" Rauchovca Accurti in Mošinski, ki je prijel neko opeko in klical: „Evo corpus delieti!" Občinstvo se je smejalo. Nakrat je prihitela policija in pričela z golimi sabljami mahati po vobčinstvu. Ranjenih je šest oseb, ki so bile le slučajno na Ilici: en sodnik, en profesor, tri gospe in neki Štiriletni otrok. Policija je aretirala vsakega, katerega je le mogla. Zaprtih je veliko število oseb. sZapori so polni. Policija in policijski agentje so šli tudi v kavarne in napadali ljudi. En policaj je nevarno ranjen s kamenjem. Aretirana je tudi neka gospa, za katero so se ljudje borili, da jo rešijo iz rok policajev. Del policije je spremil Raucha, Vucheticha in Czernkovicha. Na Jelačičevem trgu je sedaj mir, a veliko ogorčenje. Cuje se, da baron Rauch hoče nadaljevati svoje izprehode.
—	Nova trgovinska pogodba s Srbijo velja le
do konca letaš ,1908, ker le toliko .čajsa sme vlada sklepati pogodbe glasom pooblastilnega zakona. Državnemu zboru bo še letos ta pogodba v odobrenje predložena. Dokler! ne bo državni zbor odobril pogodbe, toliko časa tudi nihče izmed interesentov ne bo na srbski meji napravil klavnic, določenih za klanje • živine. Naši poslanci bodo na straži in se še naprej bojevali za koristi naših živinorejcev.
—	Moravski katoliški kmetje. Več tisoč katoliških. , čeških kmetov se je zbralo zadnjo nedeljo dne 22. t. m. v glavnem mestu Moravske v Brnu, da slavijo občni zbor svoje kmečke zveze. Kakor stoji na čelu naše zveze kmet Roškar, tako je na čehi moravske kmečke zveze kmet Stamalik. Iz nekaterih krajev so prišli kmetje v krasnih narodnih nošah. Socijaldemokraffci v Brnu so jim naredili lep sprejem, seveda po svojem. Zbralo se }ih je tudi več tisoč, ki so žvižgali in kričali po ulicah, ko so kmetje šli na svoje zborovališče. Zborovanje je vodil Sa-malik. Pozdrave Slovencev, in še posebej Slovenske kmečko zveze na Slovenskem i Stajerju je .prinesel dr. Korošec. Svoja srčna čuvstva do Slovencev so pokazali češki kmetje ot tej priliki. z navdušenim odobravanjem. Pozdrave katoliško-mislečiih kmetov iz čješke kraljevine je prinesel kmet Safranek in poslanec Zaruba. Tudi katoliško češko učiteljstvo je bilo zastopano. Posebno spretno je nastopil zastopnik češke katoliške mladine. Po zborovanju je priredilo brnsko češko gledališče kmetom slavnostno predstavo.
M$la politična H^iianifa.
Dne 18. marca: Gesar je odredili za let® 1908 tritedenski orožni odmor in dovolil, da dobi moštvo dopuste ob času žetev. — General d'Amade poroča iz Casablance, da so se rodovi Chtonka in j Ohiedma, kakor tudi celi rod Uled Sadov1 prosto- j j voljno podvrgli. — Nemški cesar Viljem pride baje ! po svojem povratku iz Korfu na Dunaj, da čestita našemu cesarju k njegovemu 601etnemu jubileju. — Danes zjutraj sta se dvoboje vala ruska generala Fock in Smirnov. Smirnovije težko ranjen.
iP n e 19, marca: Češki železničarji so napovedali pasivni odpor na državnih železnicah, ako so ne ugodi kmalu njihovim zahtevam. — Trgovinski minister dr. Fiedler je predložil danes državni zbornici predlog zakona, po katerem bi se vlada pooblastila skleniti pogodbo z Avstrijskim Loj dom zar radi opravljanja dalmatinsko-albaneške brodarstvene službe. — Hrvatski ban baron Raujch se poda koncem tega tedna na Dunaj, da bo poročal cesarju o položaju na Hrvatskem. — V afriški puščavi Kolo-hari se je spopadla ekspedicija nemških vojakov z voditeljem vstašev Kopperjem. Pri spopadu je bilo ubitih 58 vstašlev, Kopper pa je ušel z nekaterimi tovariši.
Dne 20. marca: Francoski pravosodni minister Briand je predložil zbornici načrt zakona, ki bi naj dovolil porotnikom, da odločijo o porabi smrtne kazni. — Češki poslanci, ki so bili na Dunaju, so odpotovali danes v Prago, da se udeleže konference mladočeške In agrarne stranke, ki se prične jutri v Pragi. — V. Sarajevu so sinoči demonstrirali Srb? pred gledališčem radi predstave operete „Vesela vdpvica". — Prejšnji portugalski diktator Fran-co se je vrnil na Portugalsko, da preosnuje svojo stranko. — Trgovinski minister dr. FSe<5Ier je obljubil v proračunskem odseku, da bo dovolila držar va od zanaprej za pospeševanje obrti večje vsote kot dozdaj.
Dne 2 1. marca: Pruski deželni zbsr je sprejel zakonski načrt, po katerem dobi vsak poslanec letni pavšal 3000 mark, a za vsako zatnujeno sejo se mu odtegne 20 mark, — V današnji ■ seji ogrskega državnega zbora je poslanec Ratkay v i.nenu gospodarskega odseka predlagal, naj se dovoli iz javnih sredstev 10.000 kron za spomenik Ljudevita Kossutha. — Francoski parlament je sprejel že od senata sprejeti zakonski načrt proti širjenja ne-liravnosti potom nenravnih slik. - Danes se je ministrski svet posvetoval o visokošolskem vprašanju.
Dne 22. marca: Državni poslanci polske ljudske stranke so sklenili v včerajšnji seji. da stopijo v polsiki klub. — Poslanca dr. Sušteršič in feuklje in kranjski deželni odbornik dr. Triller so j se danes posvetovali z ministrskim predsednikom baronom Beckom zaradi volilne-reforme v kranjskem ; deže.nem zboru. — Načrt o uredbi jezikovnega | vprašanja na Češkem bo ministrski predsednik v i kratkem predložil voditeljem strank in izvedencem. | — Ustanovilo se je delavsko ministrstvo, ki bo, kakor poroča vladni liet, obsegalo sltedeče: Gradbene zadeve, rudarstvo, pospeševanje obrti in obrtno Šolstvo.
Dne 2 3. marca: Konferenca načelnikov vseh strank se vrši dne 2. aprila, takoj po sklicanju parlamenta. — Na Grškem vlada veliko razburjenje, ker je italijanski poštni urad v Albaniji izdal znamke z napisom „Albania." — Angleški ministrski predsednik Campbell-Bannermann je nevarno 'Zbolel. — Na Turškem so odkrili "več zarot, zato vlada nadaljuje preiskave. — Nemški poslanci so konferirali danes z naučnim ministrom M are betom in mu predložili definitivne sklepe liberalne stranke glede na naučni resort. — Na Dunaju so pri občinskih volitvah v vseh okrajih prodrli krš&imski so-cialci.
Razie noviee.
*	S. K. S. Z. za Štajersko. Proti konou leta 1906 se je ustanovila za Štajersko S. K. S» |Z. in ima že 80 društev pod svojim okriljem. Vsako nede-
| Ijo govorijo odposlanci S. K. S. Z. na prireditvah j zvezinih drušltev. Letos je priredila dva socialna kurza, na katerih so se blizu 400 udeležencem razlagala važna gospodarska in socialna vprašanja. Na narodno nevarnih krajih ' vzdržuje pet ljudskih knjižnic. Da je treba pri tem delu denarnih žrtev, je umevno. Zato pa kličemo vsem društvom, ki še niso pri zvezi: Pristopite k zvezi!
*	Odprtje srbskih mej je zakrivila tudi Narodna stranka, ker je njen poslanec Roblek glasoval za nujnost Rennerjevega predloga, v katerem se zahteva odprtje mej za tujo živino. ¡To je pribito 1, Vse psovanje „Narodnega Lista" in „Domovine" tega no ovrže. Ježovnik pa ¡pri tistem glasovanju sploh ni bil na Dunaju. Narodna stranka se tega greha ne bode nikdar oprala!
*	Romanje v Rim. K zlati sv. maši papeža Pija X. se doslej'Še ni dovolj romarjev zglasilo, zato se rok za zglašanje podaljša; do prihodnje IV.-postne nedelje, dne 29. marca. Kasneži so krivi, če potem na potu ne gre vse gladko. Kedor misli iti v Rim, se naj nemudoma priglasi pri škofijskem odboru v Mariboru.
*	Zelo zlobno napada nekdo dr. Korošca, ker. se Je mudil dva dni v Mariboru, ko je vendar od vseh priznano, da je dr. Korošec eden najmarljivej-ših udov v proračunskem odseku. Se nikdar se niso v tem odseku tako povdarjale narodne in kmečke zahteve, kakor lfctos od dr. Korošca. Sicer pa naj bodo ¿liberalni Tisti tiho, sicer pridemo s podatki, kako slabo obiskujejo liberalni poslanci drž. zbor.
*	„Idi in razdeli svoje bogastvo med reveže!" tako nasvetuje „Narodni List" v zadnji številki ne svojemu šefu dr. Kukovcu afi dr. Sernecu ia drugim, ampak — duhovnikom. Dvomimo, da bi se pri vseh celjskih duhovnikih dalo ton ko razdeliti, kakor samo pri dr. Kukovcu in dr. Sernecu.
*	Zgubil se je v Majšbergu 3%letni fantič J. Vinkler. Ce kdo ve za takega tujega fantiča, naj to sporoči žalostnim starišem.
*	Tržne vesti. Nestanovitnost Sitnih kurzov nam najbolje dokazuje, da dela kurze le špekulacija, ne pravična kupčija ne konzum. Za tako znatne izpremembe vsaki dan ni nobenega povoda. Budim-peštarji nočejo videti, da zadnja letina le ni bila tako slaba, kakor so jo oni prvi hip slikaili. Ogrska poljedelsko ministrstvo je zopet začelo delati veter, in je prineslo poročilo o položaju setvij na Ogrskem, akoravno se danes še da bore malo trditi, kako je in bo, ker ugodno vreme lahko marsikaj popravi* Sicer pa to javno spletkarjenje ni zadovoljilo špekulantov, ki so mislili, da bo več vode na njihov mlin, medtem, ko se poročilo glasi ugodno. Letošnja doba je ena najbolj nevarnih, kar nam dokazujejo velike izpremembe cen gor in navzdol. In tudi v prihodnji bodočnosti bo vladala velika nervofenost, ker vreme bo vplivalo na setve in kurze. Vsled velike nestalnosti kurzov se konzum boji kupovati. Ako gredo cene navzgor, sploh ne kupi, ako pa padejo, se pa ne kipa kupiti, ker se boji nadaljnega padoa. Najboljši dokaz, da je cena pšenice umetna, je ta, da se mlini trudijo spraviti finejše vrste v denar po ceni ki je precei pod pšenično oeno in so prisiljeni omejtti obrat vsled pomanjkanja prometa. Moka kljnb
vsemu prizadevanju ne gre in konzum uporablja, moko kolikor mogoče najmanj, zato pa večkrat .prikoraka na mizo krompir, ližod in draga taka jedila, ki sicer nimajo primerne veljave. Letos se je izvoz ogrske moke na Avstrijsko skrčil skoraj za 50 odstotkov. Trpe pa vsled ogrske špekulacije tudi avstrijski mlini in tudi ti so prisiljenj delati z manjšo paro. Cene moke so ostale povprečno neizpremenjene. Svinjski masti so kljub večjemu prigonu živine šle cene še višje in so se tudi vzdržale, ker se živahno povprašuje po blagu.
Mariborski okraj.
m Politični shod pri ,Sv. Rupertu v Slov. goricah. Zadnjo nedeljo je katol. politično društvo za šentlenarski okraj priredilo občni zbor in politični shod pri Sv. Rupertu v Slov. gor., kjer že blizu pet let ni bilo političnega zborovanja. Zato pa je • Ml shod tudi dobro obiskan. V pretežni večini so bili seveda možje in zlasti mladeniči domače žhpnijie, splošno pa je bil častno zastopan celi šentlenarski okraj. Po običajnem pozdravu poroča lajnik Bosina o delovanju društva v pretečenem letu. Imenoma društvo kot tako v pretečenem letu ni stopalo v ospredje radi identičnega programa Kmečke zveze, v imenu katere se je vršila cela politična organizacija, V tem smislu so se vršili različni politični shodi, povsod dobro obiskani, kakor pri Trojici, Barbari, Lenartu. Zlaisti je bil Im-pozanten zaupni shoid pri Sv. Lenartu dne 7. marca 1907, kjer je bil enoglasno proglašen kandidatom poslanec Roškar. Važna je bila odborova seja dne 21. februarja 1907, pri kateri so odborniki dobili jasno sliko glede političnega položaja tudi v šentjenarskem pkraju, kjer so Narodovci s tako silo privreli na dan, da jim je popolno zaprlo liberalno sapo. Znamenit je bil tudi zaupni sestanek zaupnikov dne 28. nov., kjer so se povdarjale dolžnosti odbornikov — zaupnikov, ter se ¡vršil razgovor o volitveni statistiki in se je jasno začrtalo naše stališče glede političnega časopisja. Blagajnik Kavčič poroča o denarnem stanju društva. Udov je bilo 159, od katerih se je nabralo prostovoljnih doneskov 59 kron 94 vin, stroški so znašali 30 kron 21 vin. Nato je bil izvoljen novi odbor, o katerem smo prepričani, da bo storil vse, da bo delovanje društva tudi v bodoče najživahnejše in da mu bodo udje vsi, ki imajo zmisel za zdravo in jasi» politično življenje. Prvič je nastopil kot drž. pfaslianec g. Roškar. Iz njegovfega govora si je lahko: vsakdo ustvaril jasno sliko o celotnem položaju; spoznal je lahko prave prijatelje in zastopnike kmečkih teženj, kakor tudi vse hinavske ovinkarje različnih struj, zlasti pristaše stovenskega liberalizma, katerega pogutjonosnemu delovanju se morajo vsi, ki trezno mislijo, upreti z vsemi močmi. Navdušeno je shod pritrjpval njegovim poročilom. Župan Rop je krepko povdarjal volitveno dolžnost pri občini tako, kakor pri deželnih in državnih volitvah. Priporočal je v lepih mislih doblro vzgojo mladine že v domači •hiši, pa tudi zahteval, naj imajlo stariši patzno oko na to, v kakem duhu se odgojujejo otroci v današnjih šolah. Priporočal je zlasti mladini vsestransko izobrazbo. Tajnik posojilnice Kramberger je natančneje govoril o zadružništvu na gospodarskem polju. Kako koristne bi bile zimske šole kmetijskega značaja. Okrajni kmetijski nadzorniki bi naj praktično izvajati teorijo aJS pouk potovalnih učiteljev. Sklepčno je poslanec Roškar točno odgovarjal na razna vprašanja. Sjhod je zakjučtf po pjoltretji uri podpredsednik Zupe. Gotovo bo tudi imel uspeha. Vršil se je mirno. Navzočih je bilo tudi nekaj mož šta-jercijanske stranke, toda resnici niso mogli oporekati, ampak hote ali nehote so morali pritrjevati. I^e pridite vsakokrat, nič vam ne bD škodovalo.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Trgovci, po-zor! V našem velikem in živahnem trgu imamo tri večje trgovine, ki so v nemških rokah. Neobhodno je potrebno, da se nastani tudi velika slovenska trgovina. In ravno sedaj je za tako najlepša priložnost; zakaj v najlepšem delu trga je na prodaj ve-liko posestvo in rodovitno posestvo, njive, travniki in kos gozda. V poslopju je sedaj največja gostilna s krasnim salonom za razne narodne prireditve, je tudi mesnica in lepi prostori za trgovino. Velika slovanska trgovina, ki bi bila solidna in z manjšim dobičkom zadovoljna, bi prav izvrstno uspevala, ker je cela okolica popolnoma slovenska; bila bupa tudi veMka dobrota za *vse ljudstvo, kakor za posestnike, tako za delavce, ker bi povzročila, da bi cena živilom padla, in izginila neznosna draginja. Slovenski kapital, kje si? Slovenski trgovci, slovenske banke, pozor! Poslopje se imenuje pri „Rateju" in bi bilo vredno 26.000 do 30.000 K, pa še tudi več!
m Sv.< Magdalena pri Mariboru. D ihovne vaje od 1. do 5. aprila bota vodila častita gospoda kapu-cina iz Lipnice P. Cirič in P. Marolt.
m Ruše. Prekratek pust! rWost;hnagg-ovi so priredili v svoji gostilni v soboto 14. t. m. (kvater-na) svoj kostumni plesni venček. A, kaj nam je mar. ako se Bismarkovci po svojem koledarju ravnajo. Zgraža se pa marsikateri izmeid občinstva, celo slovenski liberalci, da se je te zabave udeležii tudi : smoJniški župan! Živijo liberaCma Slovenija! Kaj po- i rečejo celjski liberalni možje o svojem zaupnem možu ?!
m Iz Slovenskih goric. Ko sem hodil tam ob slovensko-nemški meji, sem- prišel slučajno dne 1. t. m. tudi k' Sv. Ani na Krembergu, kjer je imelo ta-■mošnje bralno društvo svojo zimsko veselico, katero
sem si tudi ogledal. Veselica je dobro uspela. Igralci pri igri „Vaški skopuh'- in igralke pri ,¿Gostilni k zlati goski'- so svoje uloge prav dobro izvršili. Govor pa je imel znani narodni šeutilski mladenič Žebot, kateri se ni ustrašil sCabega vremena, da je prihitel s tremi svojimi tovariši jih obiskat. Eden odbornikov mi je pravil, da so se vpeljale redne pd-borove seje, pa večina odbornikov navadno ne misli na prvo nedeljo v mesecu, kar pa ni prav. Pohvalil ml je knjižničarja, kateri že opravlja svoj posel 7 let vestno in natančno, kakor kak p kič an uradnik. Slišal sein tudi praviti, da misft tamošnjja Dekliška zveza meseca maja priredili vefcko dekliško zborovanje celega okraja v proslavo 50 letnice prikazovanja lurške Matere božje. Dekleta le tako naprej! Kaj pa vi mladeniči, ki tako radi gledate za zalimi mladimi dekleti? Poglejte vendar enkrat za njimi, kaj one delajo! Delajte še tudi vi po njihovem geslu; „Vse za Boga in domovino." Pa nekaj posebnega pa le imajo pri Sv. Ani Svoj Narodni dom. Vrli narodni gospod Jožef Kramberger, prepusti brezplačno vse svoje prostore bralnemu društvu za njegove prireditve, tako da se ta hiša po pravici sme imenovati šentanovski Narodni dom. Se nekaj bi vam imol poročati, pa sli prav ne upam, ker bi s tem zadel v sršenovo gnezdo. Namreč, kako ena tamošnja učiteljska moč škili v Cmurek k Nemcem, druga pa v Celje k liberalcem. Se marsikaj takega, pa se bom drugikrat oglasil.
Skrivni ogleduh v Slov. goricah, m Sv. Jurij v Silov, gor. Umrla je dne 10. marca Barbara Kurnik v 58, letu svojpga življenja. Bila je dobra, ]jpšter*a žena, tihega, prikiuplfcivega značaja, ki je rada ob vsaki priliki podpirala našo narodno stvar. Ker je bila, v življenju priljubljena, je imela tudi na zadnji poti mnogoštevilno žalujoče spremstvo. Pevski zbor ji Je v slovo zapel pred hišo in na pokopališču ginljivo nagrobnlco. Naj v miru počiva!
m Sv. Jurij v Slov. gor. Tudi pri nas smo imeli pustne dneve,. Kaj mislite, da smo bili takrat prizidani? Kaj še? Tako smo se pa že vrteli in sukali, da je bilo veselje! Pa smo tudi imeli vzrok. Veste, v naši veliki „pürgi" so odprl; „Gastwirt" Werkes novo krčmo. Zdaj 'imamo tri. Mi tudi pravimo, cia je bilo to potrebno. Kajti pri nas mora iti Človek najmanj oelih 100 korakov, predno pride iz gostilne v gostilno. Tedaj vidüte, smo bili vsi povabljeni. In šli smo in smo bili dobre, zlate voljef. najbolj pa oče „gastwirt", ki so v tem židanem veselju pozabili naznaniti otvoritev svoje krčme in storiti še druge potrebne korake. In tako se je zgodilo, da so vse tiste lepe kronce, ki smo ;Sk mi prinesli, morali šteti nazaj. In raznovrstni gostje morajo biti v tej gostilni. Pred nedavnim časom so junaško vstopili iri bili gostoljubno postreženi plivci-šolarčki tretjega razreda. Gospa krčmarica so jim sami postregli s % litrom. Zložili so skupaj. Potegnili so iz šole. Zdaj pa nam povejte, gospod urednik, ali nismo mi tukaj „štram-kerloi" ? In ali ne blodete vživali pri nas pravcate gostoljubnosti? C- kr. okrajno glavarstvo pa vprašamo, .ali je dalo dovofjenje gostilniške obrti tudi z ozirom na obisk šolarjev in njihovo postrežbo?
m Sv. Jakob v Slov. gor. Na Jožefovo popoldne je priredila šentiljska pcilružnica kmetijske družbe tukaj podučen shod. Govoril je potovalni učitelj M. Jelovšek o živinoreji. Gostilniška soba g. Pek-larja je bila natlačeno polna; dokaz, da je naše ljudstvo ukaželjno.
m Slov. Bistrica. Blizu kolodvora Slov. Bistrice so našli v potoku mrtvo truplo Antona Tkavc iz Razgorja. Moral se je pred par tedni ponesrečiti, ker je truplo začelo že razpadati. Bil je znan ljubitelj žganja, in ker se ni držal doma, ga ni nihče pogrešal. Po pravici imenuje Slomšek žganje: goreča smrtna voda!
m V novi vasi pri ¿lov. Bistrici so našli pri kopanju nekega studenca tri metre globoko premog. Preiskovalo se bo, ali je tam še več premoga.
m Iz Poljčan. Minoli četrtek, na praznik svetega Jožefa, spremili smo k grobu gospo Marijo Kis-linger, soprogo upokojenega logarja grofa Attems. Teden noprej pa je umrla 19. letna hčerka te vrle krščanske žene, ki je lepo vzgojila 9 otrok. Bog daj obema večni mir in pokoj!
m Polička vas. Pri nas imamo vojsko ter leži poklano vse po dolgem in po črez, pa ne t mrliči, temveč drevesa. Že par zim sem se trudijo drvarji in sekajo po gozdu, da.je groza in če gre to naprej, bodo kmalu ti le krasni gozdovi puste goljave. Tukaj so se pobirali podpisi za neko cesto. Posestniki, pazite, da se ne boste dvakrat držali za mošnje. — Nekateri stariši so še strašansko goreči za nemško šolo v St. Uju, kamor mislijo svoje otroke pošiljati. T»a, dragi stariši, ali resi ljubite svoje otroke? Potem jih vendar ne boste pošiljali v potuj-čevalnico, kjer se otrok ne samo, da se ničesar ne nauči, se še odtuji veri, odtuji vam in svojemu narodu. Iz vaših otročičev hoče „šullerajnska" šola vzgojiti ljudi, kateri bodo delali proti Slovencem, da proti lastnim staršem. Da se j tak otrok ne more ničesar naučiti, bo vsakemu jasno. Zatorej, stariši, ako ljubite svoje otroke, pošljite jih v plovensko šolo, da se vam ne bo treba kesati, ko bo že prepozno.
m Kmečka bralno dmšfrvo na Planici bode imelo t nedeljo, dne 29. t. m. ob treh popoldne svoj občni zbor t Soli na Planici. K temn zboru se vsi ndje in prijatelji najuljndneje rabijo.	Odbor.
m Občo) zbor ima danes zvečer ob osmih tnkajšna moška in ionska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v restavraciji Narodnega doma. Pričaknje se mnogobrojne udeležbe.
Ptujski okraj.
p Sv. Marko niže Ptuja. Shod Narodne stranke dne 22. t. m. je bil pravi fiasko, kateri je pokazal njihove ljudi v pravi luči. Predsednikom je bil izvoljen g. Veršič, domači župan, podpredsednikom g. Brenčič in zapisnikarjem g. Lešnik. Na to da g. predsednik besedo g. Lešničarju in. dr. Kodermanu, ki sta govorila o jezikovnem, volilnem in gpspodar-skem vprašanju mirno in brez napadov. Trejtji govornik g. Brenčič je omenil, da je sklicala shod sicer Narodna. stranka, a da iz markovske župnije ni videti nič njenih pristašev; se pač vidi, da Mar-kovčani ne marajo liberalnih ovinkarjev. Ko se je shod otvoril, bilo je vseh skupaj navzočih 29 ljudi, med temi 14 tujih liberalcev, po veČini iz Sv. Barbare in nekaj iz Ptuja, Domačih je itbilo 10 in iz Spuhlje 5, G. učitelj Kosi je govoril o šoli, ali škodljivo za kmete, in zato ga je g. Brenčič pošteno zavrnil. Na to se je še govorilo o gospodarskih stvareh, zlasti kako upliva žganje na otroke. Sedaj pa rezolucije. G. kaplan izjavi, da nima nič proti njim, samo to priedlaga. da se jih od Narodne stranke ne sprejme, ker jih bomo mi že na svojem shodu stavili. Ko smo mi šteli, smo bili mirni, ko so pa šteli liberalci, so pokazali svojo oliko učitelji', z grdimi izrazi in kričanjem. Rezolucije so bile sprejete z 26 proti 21 glasovom. Na to se shod zaključi. Zopet se je pokazalo, da Narodna stranka pri nas nima nič iskati. Ce bi ne bilo Barbarčanov, Ptujčanov in pa domačih dveh učiteljev, bi bila govornika sama od Narodnd stranke. Prosimo (torej voditelje Narodne stranke še enkrat, naj nas nikar več ne hodijo dražit, ker nismo željni njihovih naukov.
p Cirkovce pri Pragerskem. Sto kron so darovali za glavni oltar gostje Simona Hrgan in Terezije Hrgan roj. Bauman. ,To je častno darilo, ki priča o dobri volji, v kateri svat'e niso pozabili Boga in krasnega svojega domačega Marijinega svetišča. Ž^enin je izbral pridno nevesto, a hotel je imeti tudi starešino, ki je znan po svojem odločnem ro-doljubju in katoliškem prepričanju. Tudi nevesta se je lahko veselila ne-le 'ženina, marveč tudi svojega zavednega starešine. Tako se je zgodilo, da sta bila obîa cerkvena ključarja, gg. Jurij Lah in Jernej Bauman;, starešini na omenjeni gostiji. To se je pokazalo na tako odličen način, da je in ostane ta vesela svatba v ponos in čast vseh slovenskih katoliških Cirkovčanov. Bog živi vse danovalce, Bog daj srečo poročencema!
p Hajdin. Ptujski „Stajerc" mora imeti čudni nos. Pri drugih vedno nekaj voha in mu zmiraj nekaj smrdi — svoje smrdljive gnojšnice pa, katera od njega kar curkoma teče in s katero zemljo okužuje in ljudi .zastruplja, pa nič ne voha. Tudi na Hajdin steguje svoj umazan nos!' Pa le pazi, da si ga pošteno ne prismodiš! Veš ti ljubi „Stajerc!" Hajdin je blizo Ptuja in za to Hajdinčani marsikaj vejo iz tvojega čednega življenja in iz življenja tvojih krušnih očetov. Od takih se ne ' pustijo hajdinjska dekleta in sploh Hajdinjčani zbadati in grdo sumničiti! To si mi prepovemo! Ali čuješ? Ce ne, pa se zna zgoditi, da boš občutil. Vsaj sam tako rad svetuješ koga za kosmata ušesa prijeti. Cuj ! Daleč nimamo do tebe. Hajdinčani marsikatero krono zanesejo v Ptuj in mnogi celo tvojim krušnim očetom, ki njih z veseljem v svoj globoki žepek vtaknejo — in za to boš ti Še poštene ljudi grdo zbadal in sumničil?! Kaj pa, ako ne bi več nosili? Vsaj so v Ptuju in na Bregu še taki trgovci, ki nisq tvoji krušni očetje. Torej, „Stajerc", le'ctiho! Gospoda i mestnega kaplana Jagra, katerega ti tako ostudno in po krivici sumničiš, mi dobro poznamo. Delovali < so pri nas v dušoskrbju poldrugo leto in še zdaj ob raznih priložnostih radi i delujejo, vemo, kako pošteni, vestni in značajni mož so, zato ugovarjamo proti tvojemu podlemu sumničenju in trdimo vsi pošteni Hajdinjčani, da jih še nihče ni videl iti iz Hajdina v Ptuj od 2. do 5.ure zjutraj. Seveda, ti ljubi „Stajerc"', ker si sam poln gnusobe, zato tebi vse kar je pošteno smrdi in povsod le grdo vohaš in sumničiš. Z nekim maslom na glavi pa tudi vedno strašiš! Kaj ne, taki, ki ga največ imajo, taki bodo druge strašili! Kdo se ne bi smejal? Ja, ljubi „Sta* jero", ti imaš mnogo masla na glavi, pri tebi strašno smrdi, osnaži se jn pobotaj se! To ti iz dobrega srca svetujejo vsi resnicoljubni Hajdinjčani.
p Hajdinski shod. Shod K. Z. na Hajdinu dne 19. t. m. se je jako častno in lepo izvršil: Prišlo je nad 200 zborovalcev vkljub slabemu vremenu in vkljub temu, da so ljudje še-Je zadnji dan zvedeli za shod. Zborovalce je pozdravil domači župnrik s prisrčnimi besedami. Predsedoval je gospod Brenčič. Prvi govornik je bil naš dični državni poslanec g. Pišek, ki je lepo in razumljivo razlagal pazljivim poslušalcem delovanje poslancev Kmečke <zveze v državnem zboru, posebno v odsekih. Ra zmot rival in svetovali je zborovalcem, predvsem pa občinskim uradom, kako bi morali postopati V raznih slučajih, da teatrejo škodljivce kmečkega stanu, in kmečkemu stanu pomagajo do blagostanja. To so bile krasne besede, besede pravega kmečkega poslanca in prijatelja. Drugi govornik, pohorski kmet g. Potnik je z iskrenimi besedami navduševal pričujoče, naj spoštujejo svoj kmečki stan* ki je najstarejši, najimenitnejši, ker je trdna podlaga drugim stanom in srečnim državam. Navduševai je pričujoče naj ved.no ostanejo pošteni in značajni mož^e. Tudi te besede so prišle iz kremenitega, značajnega pohorskega srca in so zato vsem globoko v srce segle. Nato se je gosp.
Brenčič kot p rodsednik zahvalil obema govornikoma in je s krepkimi, prepričevalnimi besedami bodril poslušalce naj ljubijo svoj materni jezik, naj mu pripomorejo do veljave in ga ne pustijo zaničevati od drugilh. Velik utis so tudi te lepe besede naredile. Ko se je še domači župnik zahvalil dičnim govornikom, dragim sosedom od Sv. Lovrenca, Sv. Marka, i!z Sel in domačim iarainom, so se z velikim navdušenjem sprejele sledeč« resolucije: Zbvapi zbo-rovalci zahtevajo: 1. sedemletno šolo brez oproščen-ja, v šoli več poduka v kmečkih strokajb in jesenske počitnice; 2. dveletno vojaško službo; 3. kmečko skupno zavarovanje za ogenj, starost w poljske pridelke; 4. nastavljenje die žalskih živinozdnavmikov; 5) nastavljanje pravičnih in razumnih kmečkih zastopnikov pri raznih komisijah za prihodnjo cenitev zemljišč; 0. bolj stroge postave ¡¿a ¡avtomobile zaradi varstva ljudi in živine; 7. meje za uvažanje tuje živine naj ostanejo zaprte.
p Sv. Barbara v Halozah. Narodna stranka je imela dne 22. marca t. 1. v tukajšni stari šoli politični shod, na katerem se je udrihalo po „Slovenskem Gospodarju" in Kmečki zvezi; mladi Gnilšek pa je prebral neki na povelje g. jiadučitelja Ogo-relca resolucije, za katere pa se udeleženci — bilo jih je iz radovednosti kakih 150 naših, kajti pristaši Narodne stranke so le učitelji, Štajerčijaiici pa .e za parado, kadar se gre proti Kmečki zvezi — niso dosti brigali, in sploh ne odobravali govorov, le učitelji so upili obligatni živio, naši pa živio Kmečka zveza, kar seveda doktorjem ni bilo prav. S kislim obrazom so jo kmalu popihali k Sv. Marku, pri nas pa se je čul le en glas: 'Gospodje.učitelji naj se brigajo za šolo, nas pa naj ne vodijo za, nos. Mislili smo, da pride poslanec Ploj, zdaj pa ti doktorji rešujejo kmeta. Pri Korenjaku je vladalo odkritosrčno veselje in navdušenje za govornike — le g. Kosi so mrmrali — na ovinkarskem shodu pa se je iz kmečkih ust slišala sama nevolja in nezadovoljnost. Torej, g. Ogorelec, izmislite si prihodnjič kaj pametnejšega, ker takšnega zabavljanja ne pridemo več poslušat. — Kmečki zvezar.
p Shod S. K. Z. na Jožefovo po rani službi božji pri Sv. Barbari v Halozah se je izborno ob-nesel. Gotovo 300 udeležencev je napolnilo prostore Korenjakove gostilne. Shod otvori g. Brenčič iz Ptuja v imenu K. Z. Državni poslanec Pišek raz-jasnjuje delovanje poslancev K. Z. v raznih odsekih državnega zbora v prilog kmetu in delavcu. G. Potnik razlaga naloge K. Z. in navdušuje za zvezo. G. predsednik opozarja na edini nastop pri volitvah v razne za,stope da zmaga volja ljudstva in na nedeljski shod Narodne stranke v stari šoli, naj tem študentkom in koncipijentom verno slovensko ljudstvo ne gre na ,lim, čeprav bodo prišli v ovčjih oblačilih. Nato se sestavi odbor za Haloze. Radi 2. božje službe so se vsi govorniki morali znatno omejiti v svojih izvajanjih. Haložan ostane zvest Kmečki zvezi in se ne da od kakega Častihlepnega voditelja zvabiti v liberalno past!
p Sv. Lovrenc na Drav. polju. Tukaj se bo delil v nedeljo dnie 20. t. m. popolflne ob treh v sobi bralnega društva denar, seveda ne vsakemu, ampak le mlekarniškim zadružnikom od lanskega čistega dobička. Ker bo ob tej priložnosti gi. potovalni učitelj M. Jelovšek predaval o dobičlaanosni imleka-riji, zato so povabljeni tudi nezadružam, domači in okoliški, ki si želijo od svoje govedoreje stalnih in nikakor ne premajhnih mesečnih dohodkov. Obenem bo tudi občni zbor tamošnje zadruge za rejo bikov z navadnim vsporedom.
p Sv. Lovrenc v Slov . gor. Dne 3. t. in. smo spremljali k večnemu počitku najstarejšo ženo naše fare, Ano Fras, ijz občine Sakušak. Stara je bila devetdeset let. Bila je vzgiedna gospodinja in skrbna mati svojim otrokom. Vkljub slabemu vremenu se je (»bilo faranov vdeležilo njenega pogreba. G. župnik so ji fHepe besede spregovorili v slovo. N. v m. p.!
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Preteklo nedeljo se je pripeljal k nam c. kr. okrajni živinozdravnik g. Juan iz Ptuja. Po dokončani rani božji službi smo se zbrali skoraj vsi možje, kolikor nas je bilo v cerkvi, v stari šoli, kjer nas je g. živinozdravnik opozoril na novo bolezen, ki je jako razširjena pri govfeji živini, in sicer bolezen na spolovilih. Prete-čeno zimo smo se gospodarji večkrat pogovarjali in drug drugemu pritoževali, da se nam krave lani pri večkratntem spušanju niso zabrejile. Gospod zdravnik nam je dokazal, da je tega ravno ta bolezen kriva. Krave, s to boleznijo okužene, se pogostokrat gonijo (pojajo), se sne ubrejijo in breje pogosto izvržejo. Tako okužene krave tudi pri dobri krmi shujšajo in celo malo mleka dajo. in žal. da se nam letos v resnici tako godi. Ob enem smo bili podučeni, kako to bolezen zdraviti, ter so se nam tudi obljubila potrebna zdravila. Naslednje jo gospod živinozdravnik Še preiskal nekaj naših hlevov in žal tudi pri nas nekaj okuženih krav našel. Za njegovo skrb in pre-koristni pouk mu bodi izrečena zahvala.
I> Shod v Snapsbutiki je imel» Narodna stranka pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Prišli so na shod sami štajereijanc'.", šnopsarji <n učitelji. Nekaj pristašev Kmečke zveze, ki se je udeležilo shoda iz radovednost1, nam poroča, da je bil shod skrajno Vlavern.
p Svetinje. Srečna je občina, ki ima dobrega predstojnika, kateri skrbi prav po očetovsko za svoje .podložne. Taka občina je lep božji vrt in božji bla-¿floslov se razliva nad njo. Kaj je lepšega kakor red
in mir v občini, in ravno ta je močno zastavljen 'na sposobnosti župana. Tako srečo uživa občina Zero-vinci v svetinjski župniji. To veliko občino že vodi sedmokrat blagi mož g. Franc Vraz, sitričnik slavnega pesnika Stanka Vraza. S ponosom gledajo občani na svojega vzglednega predstojnika in se ravnajo po njem, ki je zvest katoličan in slovenski poštenjak: njega m sram, da je sin pobožne slovenske matere in da je pri sv. krstu Bogu in katoliški cerkvi obljubil zvestobo. Iz hvaležnosti za krasen red v občini in iz spoštovanja so občani tega ne-uatrašljivega in stanovitnega moža počastili s tem, da so ga dne 7. svečana t. 1. izvolili za častnega občana.
p Iz rogaškega okraja. Občina Ivajnkovci se iskreno zahvaljuje g. dr. Antonu Korošcu, državnemu poslancu, za izposlovano državno podporo po toči 1. 1907, katero je občina dobila izplačano dne 13. svečana v šolskem poslopju pri Sv. Križu v znesku 4495 K, ki se je razdelila med 41 deležnikov. Torej iskrena zahvala tudi vsem tistim gospodom, kateri so s tem opravek imeli. V Ivajnkovcih, dne 19. marca 1908. Roškar, župan.
p Stoprce. Lansko leto, dne 19. avgusta vršila se je v naši občini volitev občinskega odbora. Zmagala je štajerčijanska stranica, katera vodi od leta 1904 občinske posle. Zaradi raznih nepravilnosti začelo se je z volitvijo pečati namestništvo in državno pravdništvo. Namestništvo v Gradcu Jo dogovorno z deželnim odborom v smislu § 31 občinskega volilnega reda z odlokom od dne 27. februarja 1908, št. 9 277-7 omenjeno volitev razveljavijo. Imeli bodemo v tem letu torej zopet občinsko volitev. Kaj pa bode državno pravdništvo storilo, še ne vemo.
p Sv. Lovrenc na Drav polja. Preč. g. Janez Goričan. koope-rator pri Sv. Petru pri Radgoni, je daroval našemu bralnemu društvu 5 K, za kar mu izreka odbor najtoplejšo zalivalo.
Ljutomerski okraj.
1 Shod K. Z. pri Veliki Nedelji. Kmetje ormoškega okraja smo si že dolgo želeli, da bi priredila K. Z. v našem okraju velik shod. Ta srčna želja se nam je minulo nedteljp izpolnila,. Pri Veliki Nedelji nam je priredila K. Z. lep shod. Nad 500 samih vrlih kmetov se je zbralo v Miklnpvi gostilni. Shod je otvor.l posestnik Korpar. Za predsednika so si izvolili kmetje vrlega svojega pristaša Me tika. ki v kratkih besedah pozdravi v obilnem številu došle iz celega ormoškega okraja in dja besedo poslancu Pišeku. V svoji znani poljudni in prisrčni besedi je potem naš tovariš poslanec Pišek. razložil delovanje poslancev v državnem zboru. Navaja glavne vzroke, ki so Ikrivi propada kmeta in kako se istemu odpomore. Že med govorom so se slišali pri-trjevalni vzkliki, na koncu govora pa smo svojemu tovarišu prav hrupno pritrjevali. Predsednik se nato lepo zahvali g. poslancu. Prihodnjič bomo že bolj previdni, kog'a bomo volili, da nam ne bo pozneje fige kazal. Omenja tudi grdo postopanje s kmeti na lanskem ormoškem shodu, kar vzbudi med nami vzklike ogorčenja. Kako se je takrat z mami kmeti delalo, tega ne moremo pozabiti. G. Meško predlaga sledeče rezolucije, ki se soglasno sprejmejo: Kmetje, zbrani na shodu K. Z. pri VJfeliki Nedelji ugovarjajo: proti odprtju srbskih mej, zahtevajo Slovencem pravično volilno preosnovo, zahtevajo preosnovo davka in da se leta 1909 pravično cfcnijo zemljišča, zahtevajo odpravo desetka, da vzame država zavarovanje za ogenj, uime ¡in za živino v svoje roke, da vlada upjelje zavarovanje za starost in onemoglost za kmete in njegove delavce, da svojemu poslancu dr. Ploju izrekajo p'opolno nezaupnico, ker je zapustil svoje tovariše, ki so ž njim izvoljeni na programu K. Z., ter ga poživljajo, da odloži svoj mandat. — Obsojajo grdo pisavo „Štajerca" in „Narodnega Lista" o poslancih K. Z. Slednjič še posestnik Korpar navdušuje k pristopu h K. Z., ki naj bo vodnica kmetov v boju za njih pravice. — Sedaj se oglasi, v kotu glas nekega moža: „Prosim za besedo!" Predsednik: „Kako je Vaše ime?" Odgovor: „Salomon'-. Predsednik: „Opozarjam g. govornika, da mu odvzamem takoj besedo, če bo napadal vero in K. Z.!" (Klic1,: Prav tako!) Salomon ¡začne in hoče prati Ploj a. Kmetje pa so začeli tako ogorčeno vpiti: Proč s Plojem! Saj ga poznamo! da je moral nesrečnež utihniti in je bil predsednik primoran. mu odvzet1; besedo, da je zopet zavladal mir. Mislim, da bo ta liberalni odposlanec na tfrm shodu povedal svojim tovarišem, da v ormoškem okraju liberalna pšenica ne bo šla, nikdar v klas. — Nato se začne ustanovni shod „Slov. kat. polit.- društva »a ormoški Okraj". Kaplan Bratušek mrebere in pojasni pravila. nakar se izvoli /. vzklikom sledeči odbor: predsednik: gospod Anton Meško, župan iz Lalionec, ki je shod (udi vodil; odborniki: Ha(nželič Franc i z Hardeka, Kirič Andrej iz Pavlovec, preč. gos^p. Caf Jakob, dekan pri Sv. Tomažu, Vraz Franc, župan i/, Cerovcf*. preč. g. svetnik Ivan Bohanec, župnik v Svetinjah. Kuharič Florijan iz Ltešnice, Korpar Tomaž jz Oslušovec, Janežič Anton iz Brebrovnika. Bedjanič Tomaž iz Obreža in Munda J. iz Jastrebce. Nato še govori gospod Korpar, aa. njim gospod Fr. Vraz: oba navdušujeta svoje tovariše-kmete, naj stoje kot skala trdno v vrsti Kmečke zveze, ki ima edino volijo pomagati kmetu! Shod je trajal nad 2 uri! Z napeto pozornostjo je vsakdo poslu Sail govornike, celo nasprotniki so zapuščali ta shod s prepričan-
jem, da so naši poslanci res vneti za ljudfski blagor 5n da k,ažejo dejansko svojo ljubezen . do ljudstva! Ko se je davno že odpeljal gospod poslanec, kateremu izrekamo najsrčnejši: Bog plati, je predsednik gospod Meško zatvoril sfeod s trikratnim „ži-vio"-kficem na dva letošnja jubilarft: Cesarja Franca Jožefa in Pija X. Sedaj še-le je zbrana množica mož pokazala svoje navdušenje, med glasnimi živio-pozdravi so si krepkii možaki' stiskali roke pri slovjesu rm obljubljali, kar je predsednik v sklepnem govoru ]>ovdarjal: „Da srce zvesto,, kakor zdaj, ostalo bode vekomaj!" Gospod Ploj! Ta shod si zapomnite, katoliški možje smo Vas volili, danes smo Vam svobodno povedali svoje mnenje! Vi ne marate nas, mi ne Vas! Kadar bodete zopet potrebovali glasove, idite kam drugam, k nam ni treba hoditi, zastonj bi si trgali svoje liberalne čevelčke!
I Stavešioci. Po dolgotrajni mučni bolezni je umrla dne 21. t. m. vdova posestnica Marija Mli-narič, rojena Kreft. N. v m. p.
1 Ljutomer. V nedeljo, dne as), sušca priredi „liralno društvo za ljutomersko okolico" v Veržeju pri g. Fr. Eožmanu igro s petjem v petih dejanjih. Ker je igra za današnje razmere poučna in ker nastopijo tudi mladeniči kot govorniki, pričakujemo moogobrojnega obiska. To no bo kaka prazna veselica, ampak poučna in vzpodbuuljiva prireditev. Mladeniči, začnimo se spoznavati med seboj in se navduševati za najdražji svetinji!
Siovenjgraski okraj.
s Obrtna posojilnica v, Šoštanju je po izjavah. Volka silo potrebna; mi mu radi verjamemo, če upo-ševamo. da so pri nji člani kakor Zupane, Volk in drugi.
s Soštanjski okrajni načelnik Ježovnik je
pet svojo mogočnost pokazial. Na novi cestni progi v Smartnem ob Paki, kojo je moral prevzeti okraj v svojo oskrbo, se je dne 28. februarja t. i. pri plenarni seji enoglasno sklenilo nastaviti za cestarja edinega prosilca Franc Gorjupa. Ježovnik mu je tudi že dekret poslal; ko je cestar Gorjup že delal 4 dni na cesti, mu je dal odpovejil in svojevoljno nastavil drugega. Kakor se je zvedelo, je baje župan Goričnik, kateri ni nič ugovarjal pri plenarni seji zoper Gorjupa, pozneje drugega prošnjika priporočal; Ježovnik je na to že nastavljenega Gorjupa takoj odstavil. Zoper to odredbo se bo Gorjup na deželni odbor pritožil, ker isti kot prispevajoči plačnik cestarjev ima tudi veliko besedo. Mi zoper tako postopanje odločno ugovarjamo ter zahtevamo, da se naši sklepi upoštevajo. Hvala Bogu» da bo Ježov-nikova doba kmailu potekla !'n upamo, da on nikdar več ne bo načelnik, kar je po Čudnem slučaju usode postal. Vprašamo ga še, zakaj še do dandanes ni poslali dekreta imenovanemu cestnemu komisarju Iv j Dvorniku; ali se morda boji cestnega komisarja?	Okrajni zastopniki.
s Volk se je javno hvalil po gostilnah, da je po državnozborskih voli t v ali ¡dobil pri „Lastnem Domu" posojilo na priporočilo generalov ,,Narodne stranke", no zato, ker je dobro agitirajl za Ježovniku, a — slabo za Rebeka.
« Gostilni» v Narodnem domu v Slov. Gradcu se da v najem 1. maja t. 1. Zglasiti se je pismeno ali pa osebno ob ponedeljkih dopoldne do 13. aprila pri načelstvu hranilnice in posojilnice v Slovenj-Gradcu.
Konjiški okraj.
k Konjice. Dne 30. sušca ob desetih pred-poldne volijo kmečke občine konjiškega okraja 9 odbornikov v okrajni zastop. Volivci naj se zberejo isti dan ob 9. uri zjutraj v „Narodnem Domu", d;\ se pogovorijo gled/e odbornikov in enotne volitve.
k Konjice. Preteklo nedeljo je imelo kat. politično društvo za konjiški okraj svoj redni občni zbor ob pov,oljn'i udeležbi. Došli so tudi zastopniki iz Pnihove, Zič, Oplotnico, Cadrama,, Zreč, St. Junger-te itd. Odobrilo se je poročilo tajnika in blagajnika ter se izvolil nov odbor, sestoječ iz 9 odbornikov. Nato nastopi g. deželni poslanec A. T|ërglav, ki v jedrnatem govoru označi splošni politični položaj na Spodnjem Stajarskem in različne stranke. Izmed katerih .je Si|ov. kmečka zveza najmočnejša. Pozivlje nadalje, naj se je vsi trdno okf.enemo ter se tudi gospodarsko organiziramo po načelih, ki jih zastopa K. Z. Slednjič se še zahvali volivcem za glasove, ki so mu j Eli pri volitVi dali vkljub grdim osebnim napadom in lažem v nasprotnih listih. Kmet Potnik iz Št. Jungerta nato v enako krepkih besedah govori o odprtju srbske meje, o pogubonosnem delovanju onih kmečkih poslancev, ki so glasovali s sooijal-demokrati, potem o škodljivem žganjepitju, in kontno priporoča še skupno prodajo fciv»ne. Trgovec Golčer iz Cadrama v kratkih pa navdušenih besedah izraža željo, naj bi vsi stanovi na Spodnjem štajerskem 'delovali skupno po enotnem programu K. Z. na katoliški podlagi. Preberejo se nadalje sledeče resolucije: 1. Na občnem zboru kat. polit, društva dne 22. sušca v Konjicah zbrani zborovale! in kmetje soglasno in odločno ugovarjamo proti pogodbi, sklenjeni s Srbijo, ter zahtevamo, naj se vlada ozira pri sklepanju pogodb le na kmetc-živinorejce domače države ter ne dovoli uvioza nilii živine niti mesa. 2. Zahtevamo, da naj se na uradniški*, zdravniška in živinozdravniška, mesta nastavf.jajo uradniki Slovenci, ravnotako tudi na učiteljska mesta učitelji Slovenci, kakor n, pr. prihodnji na izpraznje-
no učiteljsko mesto v Ločaia. 3. Ze opetovano odločno zahtevamo dvojezičnih napisov in pečatov na c. kr. poštnem uradu, c. kr. okrajnem glavarstvu in c. kr. davkariji v Konjicah. 4. Zahtevamo splošno, tajno in direktno volivno pravico za deželni zbor, ali vsaj za spodnještajterske Slovence iz. vseh skupin jpravično zastopstvo v deželnem zboru. *i. Zahtevamo, da vlada upelje starostno zavarovanje ne samo za delavce, ampak zlasti tudi za kmetp in poijske delavce. Vse rezoluclje so bile sprejete enoglasno in z velikim odobravanjem. Nato domači g. kaplan označi nekatera zavita in napačna poročila „Domovine" iz Konjic, v katerih se hoče ljudstvo begati in odvrniti od prave organizacije na gospodarsko-poli-tičnem polju.. Kmet Napotnik še končno po(zivlje k medsebojni ljubezni in zaupanju med kmeti, kajti le tedaj je mogoče, da se razvije skupno gospodarsko delo in napredek. Odločno zavrpe tudi neprestano hujskanje in napadanje „Domovine" zaradi nekdanjega konzumnega društva, katerega propad so zakrivili ne toliko slabo vodstvo, kolikor bolj trški na-sprotniki-trgovci, ki so v objemu in složnosti brez razlike narodnosti hujskali proti zadrugi, sporazumno znižali ceno blagu, ter na vse zvite načine odvračali celo ude od društva. Slovenska posojilnica je bila takrat seveda tudi nasprotna. Navzoči nasprotnik' si niso upali k nobeni točki ugovarjati, dasi jih je predsednik shoda poživljal- Shod se je na splošno zadovoljnost zaključil. V sledeči odborovi seji se je izvolil predsednikom: Fr. Napotntk; namestnikom: Jurij Sibanc; tajnikom in blagajnikom: Viktor Preglej,; namestnikom: Ign. Potnik.
k Konjice. Velik bal, na katerem je baje plesalo 200 ljudi, godlo 14 vojaških muzikantov in ne vemo kaj še vse, je bil v Konjicah pri Urbanu na postno-kvaterno nedeljo. — No astn!
k Zreče. Naša kmetska „Hranilnica in posojilnica" začejla je poslovati 30. junija 1907. V tem kratkem Času do dne 8. marci j a letos je imela 23.344 kron G0 vin. prejemkov in 23.080 kron 60 v izdatkov, torej m 46.425 kron 20 vin. prometa. Zavod vodiiba gg. Vidmar-Olar, načdlnik, in Sadek-Podgrajšek, namestnik. K zadrugi je pristopilo 1!) zadružnikov in 49 varčevalcev.
k Bezina. Pri občinskih volitvah dne 22. svečana so zmagali sami pristaši K. Z., ter se je dne 8. sušca izvolil županom zopet prejšnji vrli ižupan Jakob Arblaiter iz Bezine. Za prvega svet. je izvoljen Jurij Klančnik z Brba in za drugega Fr. Sto-par iz Strtenika. — V našo občino še vedno zaha-je eden nebodig/atreba „Stajerc", drugače mu je že povsod' odklenkalo. Tudi temu siromaku bi se še lahko oči odprle, da bi začel brati kak dober časopis namesto tega grobokopa vere in Slovenske narodnosti.
Celjski okraj.
c Celje. Vendar enkrat je prišla „Domovina" na sled samovladnernu komisarju celjskega okrajnega zastopa,, kako samooblastno postopa ta mož proti nam davkoplačevalcem. Ni pa še „Domovina" povedala, da tudi ugovarjamo proti temu, da je vkljub temu, da je bilo dovolj sposobnih domačih slovenskih prošnjikov za službo cestnega mojstra, vendar imenoval moža trdega Nemca iz Zgornja Štajerske, kateri ne zna niti besedice slovenske, in temu možu je določil mastno plačo. Sevfeda si je ta mož v svoji objektivnosti pri tem mislil, kaj to brigfi davkoplačevalce, če jaz imenujem domačinat ali tujca Nemca, saj sem vendar jaz zdaj gospod okrajnega zastopa. Ta gospod ima pri vsem* tem še drug namen. Moral bo namreč polagoma zaradi nemškega cestnega mojstra še tudi nastaviti ljudi za cestarje, ki bodo v stanu, se s svojim mojstrom Nemcem sporazumeti. Ali je to prav, g. Breschar?
c Nevednost celjske . narodne dame. Koliko se brigajo celjski višji krogi in takozvani boljši ljudje in prvaki za ljudsko maso in slovenskega delavca v Celju, se pokaže zelo pogosto in tuintam celo na in-teresantni način. Pred kratkim je prišla že sicer polnoletna hči celjskega prvaka v lokal slovenskega delavskega podpornega društva v Celju po opravkih. Ko se je ta gospodična znašla in razgledala po društvenem lokalu, je, zapazi vši knjižnico, časopise in pregrnjene mize, nekako začudeno naivno vprašala gostilničarko: .Kaj pa je to? Kaj je tu gostilna? Kaj je tukaj gostilna, haa? Kaj ima društvo gostilno? Katero društvo pa je to? A delavsko društvo? — Res čudno! Ta gospodična, ki velja v Celju tudi za narodno damo, še niti do sedaj ni vedela, kje in kako životari v Celju slovensko delavsko podporno društvo! Zares, gospodična: vsi ljudje vse vedo in človek se mora učiti vse življenje, kaj ne da?
o Učiteljsko društvo za celjski okraj je na svojem • zborovanju v Celju dne 19. marca sklenilo rezolucijo, v kateri se ,pozivlje deželni šolski svet, naj ne sodi premilostno rekurzov, katere vlagajo strankte raki denarnih kazni, ki bi jih imelei plačati zavoljo neopravičenih šolskih zamud svojih otrok. 'Zanikernost in upornost ne zaslužita potuh'e! — Sodbo prepuščamo našim kmetom!
c Savinska dolina. Na podlagi §. V!) tiskovnega zakona zahtevam da sprejmete na notico v Vašem listu z dne 12. 3. ti. pod zaglavjem „Savinska dolina'' do besedno nasleklnji popravek, ter istega
priobčite na istem mestu in z istimi črkami tv pri-nodnji številki Vašega lista: Ni resnica, ,da sem kupoval lani {hmelj za gospoda Robleka, ternveS resnica je, da sem ga kupoval za tvrdko Rti* et. eomp. v Pragi. Ni resnica, da sem kupoval hmelj .po najnižji ceni, — ampak resnica je, da sem ga plačeval po najvišjih dnevnih cenah. RogačbarSlatina, dne Iti. 3. 1908. proslav Kušec. — Hmeljarji Sa-vinske doline, o resničnosti tega popravka sodite vi!
o Dobrna. (Izjava.) Mladeniška zvpza bralnega društva na Dobrni Izjavlja: 1. Da nima nobenega povoda ali vzroka s svojimi dosedanjimi nasprotniki delati kake sprave, ker ni nikomur storila in-kako krivice, iiii ker je priznano načelo, da mora spravo ponuditi tisti, ki se čuti krivega. 2. Nadalje izjavlja, da tudi juikogar ni pooblastila v njenem imenu delati spravo. 3. Konečno izjavlja, da je vstop v mladeniško zvezo odprt vsem dobro mislečim slovenskim mladeničem, ki hočejo sprejeti njena načela, od. katerih zveza niti za ijas ne odstopi. Toliko v pojasnilo vsem, ki govorijo v zadnjem času o nek): spravi med mladeniško zvezo in Stajercijanci. Dobrna, dne 23. svečana 1908. Odbor mladeniške zveze.
c Na Dobrni je v zadnjem času nekdo podpisoval ime načelnika krajnega šolskega sveta na opominske liste. Ker je to prišlo v javnost* razpošiljajo se sedaj opominski listi brez imena načelnika in sploh brez podpisa.
c Dobrna. Ilazenpihlove trgovine na Dobrni sicer ni več, a deska z HazenpihlovMn unemm še vedno visi na zidu. Najbrž je novi trgovec Kiir-bu&ch prepričan, da njegovo ime ne bo vleklo, ¡zato se ne upa obesiti nad trgovino. Kiirbusch, le ko-rajžo, nič se ne boj; le obesi svoje ime nad trgovino.
o Mozirska pošta je v istem stanji kot je bila. Pardon! Ne! Storil se je korak k izboljšanju ali kako se naj označi to, ko so je stikalo in dolž,:lo v iarovžu dopisnika. Ce čf.ovek pride na pošto, vidi vse v blaženi nemščini: Amtstunden itd. fCe je pa že kje dvojezično, pa je slovenski ido|l vsaj črez sredo pretrgan. Poštni promet, če se dostavlja na dom, pride prav gotovo vsaj v šestih 'dneh v prave roke. Sicer se pa tudi zgodi, da potrebuje denar po več let, predno pride v prave rokJe. Medtem, ko imajo gospodje čas agitirati za Narodno stranko, lepake pribijati in streljati po zmagah svojih prijateljev, naj bi raje poskrbeli, da se bo preskrbel in plačal pi-smonoša tudi z a okolico. Saj imajo vendar znamke za okolico isto vrednost, kot za trg. Saj je drugod plačan pismonoša, ko je manjši poštni promet ko tukaj. Ce se tucy. sedaj ne izboljša, potem pa napnemo druge strune iin posledice si naj pripišejo gotove osebe same sebi.
c Nazarje. V 11. št. „Domovine" neko človeče najpodljjjše napada tukajšnjo mladeniško in dekliško Marijino družbo. Žalosten dogodek, ki se je v resnici pripetil v naš» okolici, stavi na rovaš Marijine družbe, češ, da sta bila nesrečno dekle in njen zapeljive« uda tukajšnje Marijine družbe, so pridno udeleževala družbenih vaj v tukajšnji cerkvi. Porogljivo in bogokletno pravi, da ne ve, katere svetnike sta. posebno častilaali sv. Antona, ali sv. Ano, aii. pa oba. Konečno še pristavi, da se je dekletova mati, ki je za nevarno oteklo hčerko iskala pomoči pri zdravnikih h» zdravnicah v Mozirju in v Celju, zelo začudila, kak sad rodi, včasih prevelika pobož-nost. Na ta nesramen napad ne-bi odgovarjal, dasi več ali manj tudi mene kot voditelja Marijine družbe zadene, da me niso prosili naši možjfc. Udje Marijine družbe so mi ceflo rek)1.!, naj pustim celo stvar pri miru, češ, da liberalni': napadi pač ne morejo škodpvati družbenemu ugledu. Pišem, da javnost zve, kako nesramni so naši liberalci in kako globoko je padla „Domovina", ki je bila včasih dostojen list. Niti. zapeljivec, niti zapeljivka nista bila nikdar i uda Marijine družbe. Res pa je, da sta njena dobra mati Ui teta deklico večkrat nagovarjale, naj pristopi k Marijini družbi; ona pa je rekla: „Mar. družba naj me v . . piše." Bila je tedaj dejansko čisto liberalnega mišljenja, ker tudi liberalcem Marijina družba smrdi. Ce se pa slučajno ta ali oni ud Marijine družbe pregreši, niso temu krive pobožnosti, pač pa ravno nasprotno: opuščanje političnosti in zanemarjanje družbenih pravil. In kdorkoli se v Martini družbi pregreši, se v družbi nič več ne trpi, ampak se ga takoj izbacne iz družbe. Zoper Marijino družbo v Nazarjih imajo zlasti nekateri Mozirčani veliko govoriti. Zakaj, podpisanemu ni znano, ker je v isti komaj začeli delovati. Iz dopisov v „Domovini" pa se mu svita, da nekaterim delovanje Marijine družbe ne ugaja radi tega, ker ravno Marijina družba deluje na to, da ne-bi dekleta „otekala". Podpisan: slovesno obljublja, da bo skrbel za to, da bo Marijina družba liberalcem najjhuj-ši trn v peti. Na s\\denj|e! Nazarje, dne 22. marca 1908. P. Anzelm Murn.
c Petrovče. Da se ne bi vse časti vredni „Domovini" 'in njepemu zvestemu bratcu „Narodnemu Listu" obnesli lažnjivi dopisi, jima .¡|e prav dobro služilo zadnji čas v prebavo poučno zborovanje bralnega društva v Petrovčah, oziroma mladeniške in dekliške a veze, ki se je vršilo dne 25. febr. v občinski pisarni. V teh dopisih se že po navadi teh listov vrsti že mnogokrat premleto oponašanje vrlemu županu Korenu kot predsedniku tega zborovanja. Največji pregrešek najde dopisnik v tem, da se je drznil ta kot mnogoletni župan dovoliti porabo ob-
činske pisarne za zborovanje izobraževalnega društva. '¿bi poprej nam je namreč prostore v stari šoli, ki so dobro služili za zborovanja, naš ljudomili gospod šolski načelnik prepovedal. Kaj ne, vsa čast takim možem! Potem so pa 'duhovniki tisti, ki kalijo mir v občini! Najbolj jim je vedno na poti dekliška zveza, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma vsled požrtvovalnosti vlč. g. Finka, in je začela pod njihovim umnim vodstvom uspešno delovati in je delovala tudi potem pod vodstvom neumorno-delavnega dr. Jančiča. Izobraževalno društvo, ki je ustanovljeno pod področjem društva „Gospodar", je s svojimi gledališkimi predstavami že prispevalo lepo svotico v društveno blagajno. Vsa čast takim prijateljem društvenega dela!
r Št. Jurij ob juž. žel. Zakaj so naši liberalci čudakii?! 1. Pravijo, mi smo narodni Slovenci* drugo nas nič ne briga (vera namreč). Da so res narodni Slovenci, to dokazujejo dan na dan zunaj hiše in v hiši s tem, da govorijo skoraj izključno nemški in da imajo naročenih lepo število uemških časnikov, tucfc ptujskega „Štajerca" še imajo nekateri. 2. Liberalci pravijo, da želijo, da bi si bili vsaj edini na gospodarskem polju, ker le tedaj bi se 'dalo veliko doseči. Tudi mi smo za to! Ali so liberalci res za to? Ne! Bridka skušnja nam je pokazala nasprotno. Ko so naši vrli kmetje snovali v St. Jurju že pred 9 leti razna kmetijska društva, kakor hranilnico in posojilnico, kmetijsko konzumno društvo, požarno hrambo, bralno društvo, so nas ljudje napadali, ki so sedaj združeni v liberalni „Narodni stranki" ter hoteli podreti vse, kar smo mi s trudom zidali. Vsa ta društva prospevajo prav dobro, medtem ko društva, ki so jih ustanovili liberalci v konkurenco našim društvom, £a jetiko hirajo. Liberalci so pokazali, da hočejo skupno delo na gospodarskem polju s tem, da jim je nestrankarski Jošt ustanovil posojilnico proti že obstoječi,, ki se krasno razvija. Jošt ni strankar, tudi njegova kmečka posojilnica ni strankarska, to dokazuje dejstvo, da ima ta kmečka posojilnica res malo hranilnih vlog, pač pa imajo Člani te kmečke posojilnice veliko deležev,. ,n sicer nekateri kar po 5 do 10. Res demokratična posojilnica. V sedanji dragijnji denarja je ta Joštova kmečka posojilnica zvišala obresti dolžnikom, medtem ko je stara hranilnica in posojilnica celo posodila večje svote po 5% in tudi nekaj na 4%%. Ali je Jošt koristil kmetom z ustanovitvijo te kmečke posojilnice? Ali ni razlike pri obrestih H, 1, 154%, ki jih morajo dolžniki pri kmečki pssojilnici več plačati? Kaj brigajo Jošta koristi kmeta, njemu je le za Narodno stranko. Liberalci bi lahko pokazali, da so nepristranski vsaj v c. kr. kmetijskfi podružnici, ki jo imajo v rokah. Ali kažejo v tej podružnici gospodarsko skupnost ? Kaj še! Glavni namen 1 podružnice je, kakor se je videlo do sedaj, agitacija za Narodno stranko. Ko so ustanovili kmetje svojo mlekarno, so nasprotovali vsi tisti, ki so za skupnost (?) v gospodarskih Irečeh. 3. Liberalci pravijo, da ljubijo vse tiste, ki čutijo slovensko-na-rodno ter pustijo vsakemu „svobodo prepričanja" (glej brošuro: „Štajerski Slovenci, kaj hočemo?) Ali je to res ? Ne! Celjska „Domovina" , je pisala in prepovedala gosp. Artmanu, da rje sme yeč občevati z gospodom k'apíanom in drugimi. Tudi prospeh slovenske narodne trgovine ni liberalcu všeč. Zato pa proč s takozvano „Narodno stranko" in držimo se Kmečke zvefee!
c Iz gornjegrajskega okraja je prišla velika povodenj -- od samih mačkinih solz — in preplavila razne liberalne liste. In zakaj? Zadruga pašna „nekaj naprednih oseb", se je — zadrgnilaÍ In kriv temu je — tako pišejo v „Tagespošti" štev. 44 napredni Slovenci' — kaj nei) lepi Slovenci — „en župnik" v „Nar. Listu" Št. 11, „dekan" in v „Domovini" štev. 30 „škof", kateri so preprečili, i kakor posledni listič piše: „da bi liberalne krave pasle na njegovih planinah." In, obJjubim, i če „Slov. Narod" potoči kako solzo za to zadrugo, bo zapisal, da je temu kriv papež! Napredne osebe, ne bodite smešne! Kdo vam pa sili v vaš odbor? Sami ste ustanovili svojo zadrugo, sami jo vodite in pasi te liberalne krave! Zakaj mi potrebujemo planin za ovce, za vole in junce marijedolske pasme, .četudi nismo volili mesarja Ježovnika, in sioer po leti, vi pa ste si pašno zadrugo ustanovili samo za zimo, in kakor „Domovina" piše: za liberalne krave. Potemtakem čisto druge pasme, liberalne, ki se najbrž parajo — z liberalnimi kozli, kakoršnih zadrugar-stvo w tem kraju še ne pozna,, in kakor so že hribovci zoper novotarije sploh, tudi zoper take zadruge za liberalne krave. Torej vsakemu svoje pa mirna Dretja!
o Tožita nas gornjegrajski nadučitelj Kocbek in adjunkt Zdolšek zaradi notic, ki smo ■ jih priobčili o liberalni pašniški zadrugi. Gospoda se namreč čutita zaradi tega razžaljena. Rada bi tudi vedela za dopisnika, zato sta dala pdtom sodnije preiskati uredništvo, pa se ni nič našlo.
c Sv. Lenart nad Laškim. Nekdo je malo podrejal v mlako giltnih krot, in glfcj, nastal je vrišft. Čudno, d!a je ta širokoustna, golazen tako občutljiva. Jeza baje odmeva po smrdljivi luži — Štajercu! Pa bodimo pametni in .pomislimo: fl. Pri, nas je veliko ljudi, blizu 1800. Koliko je od teh častilcev Štajerca.? — Trije! 2. Med katere časopise spada Stajerc? 3. Kakšni posestniki so možje pri nas, ki ljubijo Štajerca? 4. Kakšni gospodarji so? 5. Ali so Si pridobi? po ..Štajercu" vednosti, modrosti, so bolj
■„i. sil«». I ,<$&'Xí WSSÍ*4r*is%\
učeni, bolj raizsodni, bcfij spoštovani, odkar berejo „Štajerca"?. 6. Gospodarijo sedaj boljše? Imajo pri hiši več sreče? So si pridobili prijateljev, se zdaj po njih bolj vpraša, se bolj iščejo? Kako sodi naše dobro ljudstvo o „Štajercu"? Kako o tistih, ki ga berejo ? Se morebiti ž njim lažje preskrbimo za stare dni|? Nam je s tem berilom sploh kaj pomagano? Nam to kaj koristi, če beremo,, kako „Stajerc" laže o enem ali drugem duhovniku? Ce kaj beremo v prostem času, je to dobro in pametno, pa r— če kaj dobrega in pametnega beremo. Cp pa čutimo v našem srcu vedno večji nemir, če se nas ljudje vedno bolj ogibljejo, če se vedno bolj ločimo od Boga, molitve, cerkve, je to pametno, je to modro? Je-li takšno berilo vredno, da si človek nalaga ž njijcn težko vest, si odganja prijatelje, zabrede v strast in zgubi najlepše in najsvetejše, za kar so naši slavni predniki goreli, krvaveli, namreč sv. vero. Nek bralec „Štajerca" je rekel: Ko bi ga še eno leto bra£, pa bi ne molil več, bi ne šel več v cerkev in bi zgubil čisto sv., vero, a nemiren sem Ml pa tako, da včasi nisem vedel, kam bi se djal, kje našel tolažbe.. Je vredno takšno berilo te nesreče, te težave? Kakšne ljudi „Stajerc" priporoča? Nemce! Kakšen jezik? Nemški, nemške trgovine, nemške gostilne, nemški jeizik, vse drugo je malovredno* Se bodemo mi sramovali naše slovenske zemlje? milega slovenskega lizika? O mali slovenski rod, najlepšo zemljo ti je ljubi stvarnik izročil in ti bi jo prodal, ti zaničeval, ti še je sramoval? Skoda te lepe zemlje, da tukaj rastejo tako strupene gobe, in škoda, da se še najdejo ljudje slovenske matere, ki jih radi nabirajo in s tako strastjo vživajo. Držimo se, mili rojaki, dobrega slovenskega berila, in ohranimo si sv. vero in našo miio domovino in, mili slovenski jezik. Kdor se odpove veri in postane liberalec, bo prej ali slej od-jpadnik slovenskega naroda,
o Iz laškega okraja. Zelo vesel pojav se opaža zadnji čas med železničarji našega okraja. Že precej časa so bili železniški delavci nevoljni nad socialdemokratičnim društvom, ker so samo plačevali, koristi pa niso imeli nobenih. Tiato so začeli sedaj prestopati v „Prometno zvezo", od katere imajo mnogo koristi. To gibanje se je pričelo v Rimskih Toplicah, kjer so delavci že dali slovo socialdemokratom. Čast jim! Kmalu se imajo vršiti shodi „Prometne zveze" po celem okraju. Sploh ipa se je do-sedaj od naše strani premalo storilo v tem oziru, sicer bi bil uspeh zadnjih državnozborskih volitev drugačen, kajti v našem okraju je mnog» delavcev. Naprej!
c Trbovlje. V dvorani telovadnega društva se je vršil v nedeljo velik shod. Nad 2001 kmetov in delavcev je dopoldan in popoldan pazno sledilo govorom dr. Kreka o kmečkem vprašanju, Moškerca o delavskih orlganizacijah, dr. Benkoviča o delu v rudarskem pododseku 'na Dunaju, dr. Hohnjeca o skupnih interesih in medsebojnih odnošajih kmeta in delavca, dr. Verstovšeka o splošnem zavarovanju. Strogo socBalni tečaj se ni mogel vršiti, ker je bilo preveč ljudi in iz raznih stanov. .Dobili smo zagotovilo, da se bo v prihodnjosti začel nedovito podajati socialni pouk. Navdušenja ne manjka. Položil se je tudi temelj Kmečki zvezi za Trbovlje, ki se osnuje v nedeljo po prvem sv. opravilu v istih prostorih. Pač pa sta bila ustanovljena pripravljalna odbora za strokovni društvi paznikov in rudarjev. Shoda so se udeležili tudi; nekateri nasprotniki. Nemira ni bilo nobenega.
c Gornjigrad. Na Velikonočni pondeljek priredi naše bralno društvo veliko veselico. Društvo si je omislilo krasen nov oder, katerega je slikal g. Cesar v Mozirju, nastopil bo nov tamburaški zbor, igrale se bodo tri gledališke predstave, pele mile pesmi, — gotovo vzroka dovolj, da prihitite od vseh strani gledat in poslušat našo vrlo mladino. Ne bo vam žal! Natančneji spored še objavimo.
c Kmet. podružnica na Dofcrsi ima v nedeljo, dne 29. sušea, po večernicah shod. Predaval bo znani strokovnjak na zadružnem poljn g. V. Pušenjak o pašniških zadrugah. Govorilo in posvetovalo se bo tudi o bikorejaki zadrugi.
Brežiški okraj,
b Okrajni zastop v Brežicah. Poslanec dr. Benkovič je odložil svoje mesto kot član okrajnega zastopa, da se more izvršiti kompromis, sklenjen med njim in liberalno stranko radi volitev. Dopolnilne volitvje se razpišejo. Ako se! naši somišljeniki teh volitev udeleže, naj volijo kompromisnega kandidata g. M. Zevnika iz Kapel.,
b Rajhenburg. Na Rožnem lob levem bregu Save je dne 21. marca pičil gad Ano Bence, učenko blanške Šole, ko je nabirala cvetljice. Ostrupil jo je tako, da je v kratkem bila celo nezavestna. Gotove smrti jo je otel g. zdravnik Schmirmaul. Bodimo previdni !
b Rajhenburg. Od 21. do zadnjega marca se obhaja tukaj sv. misijon pod vodstvom čč. gg. misijonar jpv od Sv. Jožefa pri Celju.
b Maiikamen. V našem selu se vidno napreduje! Kakor že znano, smo prošlo leto dobili poštno nabiralnico. Letos smo pristopili večinoma vsi do-ietni možje in fantje k K. Z. Sedaj se z združenimi ilnočmi lotimo občinskih cest. Gospod župan nam je Obljubil 80 pelajev kamenja. Hvala za vzgledno besedo!	!■"	Občan.
b Pri Sv. Štefanu se je dne 21. Ddarca zvrnil veliki voz kolja na 24 letnega vzornega mladenča 'Jožma Bizjak, ki je bn pri priči mrtev. Bog naj to-
laži njegove dobre stariša, ki bridko objokujejo svojega edinega sina. N. p. v m.
Iz drugih slovanskih dežel.
* Spomenik cesarice Elizabete v Trstu se postavi v drugem vrtu (proti morju) pred kolodvorom južne železnice. V nedeljo so otvorili v veliki dvorani trgovinske in obrtne zbornice v Trstu razstavo načrtov za imenovani spomenik. Vsega je razstavljenih 56 načrtov,, in sicer 25 z Dunaja, 16 iz Trsta, ostali iz Monakovega, Pariza, Milana, Nfeapolja itd.
$ Tridesetletnico tosvobojenja izpod turškega jarma so obhajali Bulgari 3. marca. Vsa društva, korporacije, častniki, duhovniki. in uradniki ter tudi učenci vseh šol iz Sofije so se podali k spomeniku carja osvoboditelja. Tam so se vršili govori. Tudi pri spomeniku Levskega, znanega bojevalca za osvo-bojenje Bulgarije se je vršila slavnost.
i Razstava spodnještajerskih vin v Celovcu. Vinogradniki mnogokrat tožijo, da vina ne morejo Spraviti v denar, da 'jim vino leži mesece in mesece v kleteh, a kupca ni blizu, oziroma ponuja sramotno nizke cene; občinstvo-v mestih in /deželah brez vinarstva pa toži, da mora uživati drago, pokvarjeno vino, ¡katero kupujejo gostilničarji od — vino-tržcev. Da se odpravijo ti nedostatki, je potrebno, da stopi kmet-vinogradnik naravnost v» zvezo iz občinstvom, ki uživa vino, oziroma z gostilničarji. Posamezni kmet tega ne more storiti, ker ima premajhno množino vina in ker nima dovolj sredstev, da bi se s svojimi vini podajal v tuje dežele, pač pa to lahko storijo v 'zadrugah združeni kmetje. Zadružna zveza v Ljubljani hoče pomagati vinograd- j nikom in deluje za boljše in hitrejšo vnovčenje vinskih 'pridelkov, kar se najložje doseže s tem, da se prirejajo vinske razstave in poskušnje v deželah, kjer ni vinarstva, ter se na ta način seznani občinstvo tz dobrimi, pristnimi vini in ožjivotvorijo kup-čijske zveze med vinogradniki in občinstvom. Ta namen je (Vmela vinska razstava, spojena z vinsko poskušnjo, ki se je vršila dne 17. t. im. v Celovcu. Razstavile so sledeče kmetijske zadruge: hranilnica in posojilnica ,v St. Petru pri 'Mariboru, kletarsko društvo ,v iOirmožu, kmetijsko društvo v St. Juriju ob' juž. žel<, hranilnica in posojilnica v Rajhen-burgu in kmetijska zadruga v St. Ilju pri Velenju, in sicer okrog 40 vrst vina. Razstava (je bila cel dan dobno obiskana od gostilničarjev in zasebnikov iz celega Koroškega. iZelo ugajala so vina: Frauen-berger 1907, Portugizec beli (St. Peter), Bizeljčag 1905 in 1900 iz vinogradov g, Iv. Kranjca, Ilovec 1907. (Ormož), Sremčan izVinogradov č. g.: trapistov in razne |yrste Bizeljčana, razstavljene od g. župnika Cerjaka v Rajhenburgu. Udeleženci razstave so se (čudili, da se dobijo tako dobra vina za primeroma nizko ceno in so sklenili mnogo kupčij. Vse priprave za razstavo je vodil potovalni učitelj Zadružne zveze v Ljubljani Vlad. Pušenjak, pri razstavi je sodeloval g. Iv, Kranjc, veleposestnik v St. Ilju pri Velenju. Ta prva razstava se je priredila v majhnem; obsegu, ja venidar je dosegla lep uspeh: Korošci so spoznali naša izvrstna vina in začele so se kupčijske zveze. Tej prvi razstavi bodo sledile druge večje, za katere se bo razvila velika reklama. Vinogradniki! Trdno se oklepajte zadrug in si potom njih zboljšajte svoje dohodke!
t Za deželnega glavarja kranjskega je imenovan državni (poslanec dvorni svetnik Suklje, član Slovenskega klubia. •— Kranjski 'dežjelni zbor bo sklican v soboto dne 28. t. m.
vilo podjetništvo za stavbo predora. V razvaiito-ft je našlo smrt 11 ljudi, 12 je težko ranjenih. — Kuga razsaja v Ameriki v San Frančišku. Dosedaj je zbolela'138, u,mrlo pa 74 ljudi. — Grozen požar v Ameriki. V, predmestju Clevelanda je v pretočenem tednu nastal ogenj v šolskem poslopju. Nastala je strašna zmešnjava. Mnogo otrok so pohodili. 160 ogorelih trupel so spravili izpod razvalin, med letali 50 slovenskih. Ostali so večinoma nemške narodnosti. Zgoreli so tudi štirje učitelji. Eno učiteljico pa so pohodili. Nesrečo sta zakrivila šolski sluga i» njegova žena, ker sta zaklenila neka vrata, bi bi imele biti odprte. Oba so zaprli,
Najnovejše novice.
V odbor c. kr. kmetijske družbe so od spod-nještajerske skupine izvoljeni: dež. odbornik Franc Robič, • Ferd. Roš in Jožef Mursa.
Velenje. Pri občinski volitvi dne 23. t. m. so zmagali pri nas pristaši Kmečke zveze. Občini Ča-stitamo, da si je zbrala tako zavedne krščanske može v. odbor. Državni poslanec Vinko Ježovnik» ,o katerem pravijo Celjani, da ima toliko upliva, je popolnoma pogorel v svoji lastni občini. Živel naS župan g. Skazat
Promocija. Za doktorja modroslovja bo pro-moviran na graškem vseučilišču v soboto dne 28. t. m. g. Franc Kotnik iz ' Koroškega. Iskreno čestitamo !
Lažnjivci! TO krasnem shodu K. Z. pri Vel. Nedelji poroča „Slovenski Narod" sledeče: ..Klerikalki so imeli včeraj shod pri Vteliki Nedelji. Na tem shodu je bila pretežna večina žensk in otrok, odraslih mož — volilcev neznatna peščica. Naravno je, da se je duhovnim gospodom na takšnem shodu kaj lahko posrečilo doseči, da se je izrekla nezaupnica ' državnemu poslancu dr. Ploju. No, takšne nezaupnice pač /dr. Ploju ne bodo» zagrenile delovanja." — Kmetje, tako pišejo o vas liberalci!
Nogo so odrezali č. (g. župniku Wolfu nad gležnjem, ker je imel prisad. Želimo mu, da se bolezen ne razširi. ■	;
Ustnica urcdhiifrft.
Vsled praznika smo že v torek zaključili list in smo mogli v četrtek sprejeti najnujnejše vesti.
Dunaj Gradec
Loterijske številka.
Ihte 21. marca 1808.
71 26 66 59 2 65
35 43
40
Pojasnila o inseratih. daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamki za 10 vinarjev.
Drobtinice.
d Prevarjena liberalca. Na Goriškem sta prišla pred deželnozborskimi volitvami dva liberalna agitatorja k nekemu' kmetu ter ga vprašala, koga bo volil. Ker pa je mož kazal pomisleke, <Sta mu očitala, da bo ;volil klerikalca. Mož je rekel, da ne bo volil nobenega. Tega mu pa liberalca nista hotela verijeti in zato pravi mož, da stavi eno krono, da ne bo šel volit. To je liberalna agitatorja zelo razveselilo in naredili so stavo: 0e gre volit, plača eno krono, če pa ostane doma, dobi 10 kron. Na dan volitve je kmet res ostal doma in liberalca sta mu z veseljem izplačala 10 K. Ko pa je imel že kronee v žepu, jima je povedal, da nima volilno { pravice. Tako sta libieralba izgubila stavo in 10 le- i pih krone.
d Na sodišču. Znate pisati? — Ne. — Torej napravite križ. — V imenu Ofeeta in Sina in sv. Duha.
d Drobne vesti. V Hohenfelsu na Bavarskem so se kmetje stepli pri nekem zborovanju tako hudo, da jih je več obležalo. Ubita sta tudi župan in občinski sluga. — V kaznilnici blizu Frankfurta so prišli na sled ponarejalcem denarja. Izdeloval jih je v sporazumljenju z več pazniki neki kaznjenec, ki je bil zaradi ponarejanja denarja zaprt. — V Pragi je umrl sloveči češki pesnik SVatopluk Cech. — Vodja' socialdemokratov dr. Adler je dobil za eno-urni govor v Teplitzu 120 K. Pa pravijo, da so prijatelji delavstva. — Berlinski bankir Friedberg je pobegnil in zapustil več milijonov dolgov. Nekega odvetnika, sokrivca, so zaprli. — Snežni plaz je odnesel v okolici' Walis v Švici hotel, ki ga je posta-
Trgovina se da v najem na deželi na dobrem krajn. Več pove uprav-ništvo „81ov. Gospodarja".' 225
Učenec poštenih sUrišev, kateri ima veselje do sedlarske obrti sprejme se takoj v.uk pri Jožefu Steiner sedlarju v Žalcu. 240
Prodam v Poljčanah pri cerkvi hišo s 3 sobami — tudi za dve stranki — kuhinjo, jedilno shrambo, kletjo, vrtom, majhno njivo in travnikom. Okoli hiše in vrta je zasajeno trsovje za brajde, po travniku sadno drevje. Lega je mirna, zelena, brez praiu, razgled po polju, Dravinji, postaji,. Pohorju. — Cena 6200 K. — I. Zolnir, vpok. nadučitelj.	243
Trte, dobro vkoreninjene na Rip. port. 1200 kom., Goehte 100 kom. Nekaj zelo močnih dveletnih trsov 2-80 K 11(0 kom. Enoletni 180 K 100 kom. Jabolčnih divjakov dveletni 1 m visoki 100 kom. 8 K. Za dobro postrežbo jamči Mihael IHep v Skalah. Velenje, Štajersko.
237
Želim kupiti en večji vinograd ali pa tudi večjo posestvo na Spodnjem Štajerskem. Kdor prodajalca izve, s katerim bi se sklenila pogodba, dobi 60 kron. Franc Kunej Kali-šovec Rajhenburg ob 8avi. 236
Kupim hišo z nekoliko zemljiščem, najrajši v kraju, pripravnem za krojača. Naslov pove upravništvo.
223
Lepa hiša s štirimi sobami in celim gospodarskim posUi^m, tri četrt orala zemlje, se proda. 2000 goldinarjev ostane lahko vkeji-ženih. Oddaljena je 16 minut od mesta. Zelo primerna za kakoga penzijonista. Novavae štev. 6 pri Mariboru.	220
Mizarske pomočnike, dobro
hurjpne sprejme takoj gosp. Jožef Kolarič. mizar v Mariboru, Franc Jožefov» uliea 9. Istotam 6e proda dobro ohranjena blagajna pod zelo ugodnimi pogoji.	243
Proda b« po ceni: Posest™, */« ure od Maribora oddaljeno, z gozdovi, travniki in poljem, zU&oun gospodarskim poslopjem in hlevi. Obsega okoli 20 oralov. Posebno primerno za mlekarstvo. — Drog» posestvo s 17 orali. — Posestvo z 18 orali, 16 oralov je travnikoT, drugo so polja in gozdovi. — Mešana trgovina na drobno in iebelo z žganjetočem se radi smrti posestnika takoj preda. Vpraša naj se pri g. Viljem Suppanz, Saoea-larigasse 4. Maribor.	341
POSESTVO"
na lepem kraju, obstoječe iz 2 velikih, plodovitih njiv, skupno 21/» do 3 8/4 oralo*, med dvema občinskima ee-stama in okrajno ccsto, v sosedni bližini Maribora, ob cerkvi in 3 razredni šoli (z nemškim in slovenskim poa-učnim jezikom), nadalje s sadonosnikom se po ceni iz proste roke proda. Primerno je zlasti kot stavbišče «a vsako prodajalno, ker v tem kraju še ni nobene trgovine. Pisma in vprašanja pod Je-po posestvo" na upravništvo „Slov. Gospod."	227
Krasno posestvo, 7 in pol oralo»
rodovitne zemlje, močno aidaa z opeko krit hram, v katerem B« nahaja lepa preša in klet ta hi ta na lahek način napravilo v istem poslopju lepo stanovanje, l uro od Maribora, četrt ure od farne cerkve, se radi bolezni lastnika prostovoljno proda za 1300 gld. Vknjižb« je 600 gld. Lahki plačilni pogoji. Oglasiti se je pri Josipu Bernec, km. sin v Gradiiki» Spodnja Sv. Kungota, p. PesBiea. _____ M6
Lepa hi$a s 6 sobami, 4 kuhinjami, studencem, kletjo, drvarnico, v bližini cerkve in šole je na predaj. Vpraša se: Studenci pri Mariboru, Schosteritschgasse 14.
; 088
železo za najboljše vrste ce-■ 8 «8 «r v	ment( cevi iz ^amtnSiine, strešna
lepenka in sploh vse stavbinske potrebščine.
za vrtove in razne svrhe, trnje <s>.<sx»<5»..<s>g<s><»<s><»<&f<s>,<§><, <g.g<g>9<§,,.<§> va žica.
Mrežnate ograje
»
!®l
iai
í35|ia®í
M a J d i č, Celje. iSi^eeja^B&isgsa
* s
iiifliea m
v Šm&rtnu ob Paki
bo ime'a svoj
redni občni zbor,
dne 5. aprila v župnišču h. štev. 18. ob 3. uri popoldne z sledečim dnevnim redom: 1. Potrjenja letnega račnna za leto 19o7. — 2. Razdelitev čistega dobička. — 3. Izvolitev načeloištva in nadzorništva — 4. Slučajnosti in predlogi. 224	Načelništvo.
Najbolj krepki in trpežni kiobuki vsake vrste se dobijo pri Vitanjskem klobnčarjti	239
F. J';

fft
novega enonadstropnega šolskega poslopja pri Sv. Jorju v Slov. gor. se razpiše potom ofeitov do 13. aprila t. 1. Delo se bode odcblo posameznim rokodelcem, za katero rucra vsak varščino položiti. Stavbeni operat je razpoložen na ogled pri šolskem ogledu g. Franc Krajnc-n gostilničarja. Krajni šolski svet Sv. Jarij v SI. gor, dne 9. marca 1908. 2ii	Nafcelstvo.
Vinogradniki
pozor!!!
Naznanjam da imam amerikanske na siho cepljene trte na prodaj in sicer: pošipa 1700 po 18 h, 3000 laški rizling, 500 zmešane sorte in 300 izabele po 16 h. vse na riparija porialis. Trte so jako lepe in sedaj izkopane. Tudi imam 500 korenjakov, cena 4 krone stotina, in 3000 drnge vrste. Franc Toplak, trtničsr na Knkovi poste: Jaršinci via Ptuj.	245
Vatel I o
na
občni zbor
244
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
v nedeljo 5. aprila 1908 ob 2. uri popoldne v lastni hiši.
Dnevni red:
1. Poročilo nadzorstva in potrjenje računa zaL 1907.
—	2. Razdelitev čistega dobička in privoljenje remunera-cije načelntvn in sotrudnikom. — 3. Čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega. — 4. Sprememba praviL
—	5. Tolitev načelstra — 6. Volitev računskega pregledo-valea in njega namestnika. — 7. Slučajnosti.
Opomba: V sin daj n nesklepčnosti občnega zbora ob 2. nri, se vrši isti ob 3. uri popoldne r smisla § 35. (alin. a) zadružnih pravil.	244	Načelatvo.
m
Izvrstni molitvenihi
%
^¿^««silc®1* vodovodne cevi in vse priprave za tiEra^j vodovodne naprave.
P |g* g-mS brane, drevesne žage, škarje za trte, razna 9 BUt|l^ poljedeljsko orodje in najboljši stroji. 214
^BV^IfflS ffiln^Sa in Proti ognJU in vl0Ein
«3FH W$3SBHIi «OP fcfl SfJI varne blagajne.
-jfc-
Še je čas za spomladno gnojenje z umetnim gnojem. Kdor rabi
Tomaževe žlindro, a S0Js
Kajnitom ali Kalijevo soljo.
Umetna gnojila vseh vrst, zajamčene kakovosti prodaja po najnižjih cenah in daje pojasnila ter pošilja poučne spise
«<&>«•& .<s>i<s>*g>,<8>>zastonj trgovina z železnino
so:
Herg, VBI1ZC pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dekliške bnkvice „ 3— ffenec svetili pesmi. . „ 2— Prijatelj otroihi . . „—-40 Su. Opravilo . . . „ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne sv. Cirila = v fllari&orii.
Hi
m^^mMí		tili	
ggggP ji;	-•wPptjft'jlt;		IV.,?; ^ V ....
Kje se knpi najbolje blago za spomlad?
le v slovenski trgovini
Pohištvo
od najfinejšega do najpripro-6tejšega izdelka, kakor omare, postelje, divane, kredence, kuhinjsko pohištvo itd. Vse zelo trpežno in solidno delo pri hitri postrežbi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča " 204
Jolef Kolisrič, Maribor.
Fran-Joselstr.:.št. 9., v lastni hiši.
Druškovič & Valenčak
s
v Slovenjgradcu.	199
Vsakovrstno moderno blago za ženske kakor tudi za moške. ; Dobijo se tudi vse vrste semena, Mauthnerievo-deteljno seme, i pesa, oves i. t. d. i. t. d. — Za obilni (ffek se priporočata
Pručkovič k Valenčak v Slovenjgradcu.
koti ap
vmm Ptuj, Poátna ulics» in fVLAJfUBQR-)	ét. 13
priporoča «poätovanim kmetoralws» kot!« is eajbo^i^ fcrfegtStJ®«, pri katerih jamči «t dobro ia tipsžao ikic, 9*«1WN»VM VSS.SE.® 7NW B9Í» i« äafoy-n, &ap«je* «tari baker, eiiiit la Beging po asjteflU «aal

Milan Hočevar-Ce!|e
~ Glavni trg štev. 10.----
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteljna, travina, iunkolnova, svinske salate, koienjevega in vrtna semena.	Rafija za vezanje
trte, galico, žveplo, barttlovc* klajno apno, kakor 180 tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse drugo t mojo stroko spadajoče blago.
Jamčim za dobro in ceno postrežbo.


Ljutomerčana,
s» m n
zajamčeno pristno vino le iz ormoškega okraja, raznih letnikov, itna veliko množino
po nizkih cenah na prodaj
Karol Kocijančič
kamnoseški mojstsr
MARIBOR, samo Schillerstr&sse 25.
izdeluje oltarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd.
Zatona Izgotovijenlh RajrobRfh 456	metkov.
Vsi marmornati oltarji v baziliki v ggi Mariboru so moje delo.
Vinioar z družino lahko takoj nastopi službo pri vinogradu v Krimu. Vež povo npravništvo Slov. Gospodarja.	187
Kovačija se da takoj v najem. Kranvogel Sebastijan, Koroška cesta štv. 84. Maribor.	192
kmetice in Mleta!
V wiji lekatTjjJW pi-aka?, kaforo Urígujsu íc ítss 2^ ¡»t, posreSk) mtaijs šsaajt.l Eayäc.Ijäs »mös^vo 5» rast iaa, t. j.
Kapiior it II.
Isti deluje, 4* po5i«nsjo laai gosti, áuigi in oostrsig^ji j>f-hijsj (lagotee) isa fiavt. Cana (ííainko »i ftftbn 5oá'if>i «sdtó íonété 3 K m v, íí?a «oaíka g S. Trísbs, á» m vijaka cbiteH nsíoS. Prostost, da ire auslt E3UBO od Bttn* ped amtavom: P. Jnrilií, lefeiumar, Pfckrio, SI». voBČia. Dsnar a:i pcifija napwsj ali s poit-'!™ |toviet|*aa
H £
m is
Kletar, društvo v Ormožu.
Hiša pri šoli in cerkvi Sv. Jožefa m proda z dobro najemščino in z velikim lepim vrtom, lahkim pogojem in po nizki ceni. Več pove npravništvo tega lista.	191
Papir kancelijski in pismeni, t vseh oblikah in kakovosti, koverte raznih velikosti in drage pisarniške potrebščine, priporoča
v CeSju- 176 (t)
Dva DČesca za slikarsko obrt, sprejme pod ugodnimi pogoji Simon Valentin, slikarski mojster, Struga štv. 26. p. Podgora (Unter-berge») Koroško.	232
Ljudska hranilnica in posojilnica ¥ Celju
(rci^strevaM ia4rura » »««mejen« zairie).
= O-laTriii trg- šteTT. 5, I. nadstropje. =
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 Vs% obrestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le Članom na vknjižbo pri posestvih proti 5fl/0 in 61/2 % in na osebni kredit proti 6°/0 obrestovanju. Nadalje se izposojajo denar na zastavo vrednostnh papirjev, zlatnine, srebraine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kron.
V pisan» se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro režujejo. — Uradioi dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od S. do 6. ure popoldne.	ss (k. i.)
Posestvo, jako lepo, blizu Rogaške Slatin 8 z okoli 30 oralov zemlje, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem. Posestvo obstoji iz lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiv, sadonosnika in vinograda, in se radi družinskih razmer prostoročno ceno proda. Natančneje se izve pri go3pej Antoniji Stojnšek, veleposestnici v Cerovcu; pošta Rogaška Slatina.
194
Poseslvo, jako lepo, z okolu 29 oralov rodovitne zemlje, z lepo zidano hišo in gospodarskim poslopjem, ki leži 1. uro od Maribora, četrt ure od železniške postaje, 5 minut od farne cerkve, tik glavne ceste na jako prijaznem kruju, se radi družinskih razmer prostoročna eeno proda. Posestvo obstoji k velikega, jako lepega gozda, lepili travnikov, rodovitnih njiv, lep ga-donosnik in nekaj vinograda. Cena je 9000 gld. Vknjižealh je s»mo 800 gld. Natančneje se izve pri Josipu Sernee-u, km. sin. Spodnja" Sv. Kungota, Gradiška, pošta Pesnica.	209
Na predaj sta dva studenca, kjer teče kisla voda; kdor hoče kupiti naj se oglasi v uprav.	117
Priprcst crglavec in nerkovuik
se sprejme ob Sv. Jurju na Žug-mn.	218
Mala kil«, vili podobna z velikim vrtom se po ceni proda. 1500 K se izplača, ostalo lahko ostane. Magdalenagasse št. 14. Maribor.
145 8-1
•»wjracOTTC-MMBeTOímnisBssjwaseBKa
Gostilna, bolj majhna v mesta Mariboru se želi kupiti. Kedo, pove upravništvo 1	197
Krojaškega pomočnika in učenca
sprejme takoj Anton Štefančič, krojaški mojster t Hrastniku ob južni železnici	206
Kovaški pomočnik s«
Sebastjan Stern, kovač Fram.
19«
Na prodal je lepo posestvo z 24 orali zemlje, travniki, njive, gozd in vinogradi, tudi dosti lepi ka-menolomi za izvrstne mlinske kamne, proda se pod prosto rok«. Ceno izve vsakdo pri posestnika Franc Leskošek, Šibenek 22. Pošt» Sv. Jurij ob južni železnici, Štajersko.	206
Sedlarski pomoenU in učenec «• sprejme. Vabič Simon, sedlar Fram.
186
Imam na pro4*| 100 kg ajdovega
medu po 1 krono kg posoda pleh-nata in se zaračuni 10 K ali pa se nazaj vzame. Najmanj se p*-šilja 6 kg Rožni med kg po 1 K 80 16 kg a posodo vred In fcaak« 20 K.	21«
če hočete dobro in pe nizki ceni kopiti, da si ogledat» mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 1«, 18, 20, 24 in 28 kr. Drnki in
Sedaj je priložnost,
m i miiihiimi.	cskjgi za ženske obleke mtr 20,
24, 28 in 80 kr. Sateni novomodni, po 30 in 40 krajcarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 40, 60 in 70 kr. Svilneni robci najnovejši po SO kr. gld. 1, 120, 160, 2 itd. Perkalnati robci po ¡¡2 in 30 kr. Cajgi za moške obleke po 50, G0, 70 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po gld. 120, 1'40, 180 itd. Srajce za delavnik in praznike po 60, 70, 80, l"—, 1*20 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, prišaknjem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem H. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
Razglednice
za Telonočno in sodomo Toščilo t največji iztiri m 2.3,4,5 traj-carjET itd. se dobivajo y iiotî trgom s papirjem, pisalnimi ter tolstimi potrebščinami VILKO WEIJCL, Maribor, ftosposKa ni, 33,
POZOR:
Edina narodna trgovina z mannfaktnr. in špecerijskim blagom
L.

priporoča ce»J. občinstvu svoje veliko, navo zalog«. Ceae nizke, postrež. točo».
Kdor ho"o dobro kupiti nora v narodno trçovmo priti
voji k svojim!
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
v Mariboru
Teflettboffoua cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih conah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. ::
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav, mesta Zagreba
.CROATIA' , osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago t trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih ln nizkih cenah.
Vsa pojasnila:daje: Podružnica .CROATIA' v Trstn, Ccrno št. 1.
1
Pohištvo!
v veliki zalogi, kakor tndi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Franc Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
kupujemo pri
Trgovina z mannfaktnrnim, modnim in drobnim blagom
Feliks Rop s Maribor
Grajski trg ®4. 5
priporoča svoje veliko zalogo snknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platno za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženltve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji ceni.
PAZITE
letos pri nakupovanju oblek in drugega ma-nufak turnega blaga na Trgovsko hišo
R. Stermecki — Celje,
v kateri se mora zaradi prezidavanja trgovine velikanska zaloga novodošlega spomladanskega in letnega blaga popolnoma odprodatL Zato cene :: čudovito nizke. :: Vzorce proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj.
Narodna gostilna
nn Pri pošti ™
HUrlbOr, Tegethofova cesta 48
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.
ULAGA r MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
Zato:
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in moiko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
Tovarna za glinske izdelke
'	v Račju .
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priniane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsako vratno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene ceTi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndi t Maribora, Cesarska cesta, pri kamenarju A. Blassr-j a.
Kapljice za želodčni krč : Stane ena
steklenica BO vinarjev. Žganje proti trganju : Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. PrulI s mestna lekarna pri e. kr. orlu
Maribor, Glavni trg štev. 15.
!! Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo !! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
priporoča
Rer
Maribor I
Soffijin trg B
1 SVOJI K SVOJIM 1
R.Salmič,Ci
Narečni dom.
Največji la naj-cenejU eljpert, ur — sfîiirwcs, zlatsiue te optičnih predmetov, : Naročita najse-vejJl esift Sr«-ptač-s«
Slavnemu občinstvu iz Ptuja in okolice
se uljudno naznanja, da je dosedanji scdrnžnik Ivan Lončarič izstopil iz tvrdke
Lončarič in Havelka
ter se glasi tvrdka nadalje le RUDOLF HAVELKA. •»-«-«'<♦ <» »-sk»-«^-»
Palma!
Gotova sreča vsem posestnikom perutnine in Bobnih ptic je Palma, ki obvaruje boleznij in ozdravi zavratice (dif-terije), kuge, prisada, črevesnega vnetja in nahoda, dri sije in drugih nevarnih boleznij vsakovrstna piščeta in odraslo perutnino sigurno. Zdravej 6-8 krat ceneje nego bolne j t 1 K av. pošt. znamk (z nakazn. 6 v. več) prinese pošt prosto Palma z navodilom. Za spod 4 K ni na povzetje! I. E. W E I X L, živin, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3.
229
Karol Sinkovič,
kljnfcavničar in izdelovatelj motorjev in strojev
JTmtbor, Pvtffgaenn 9.
Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo
Climase Bohsel-moforjl
pri katerih stane ena konjaka moS z» eno uro IV».110 8 Vi rinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teko pri meni.
Karol Stnkorift,
76	zastopnik Glim&ae BoKael-motorJev.
Pozor!
Citaj!
Pozor!
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoča sredstvo pri boteauk v želode« i« firerifc, oeobHo se priporočajo — pri zaprla ii leredD« odvajanju — pehanju, — kongeoMji — po-m&ijk&nj« teka, krčih L t i Nedosefao vedstr* m vcdriaaje dobrega piebavaaja.
Delovanje izmitno, vnpeh nigruran. Cena je za 1» steklenic (1 dvanajsto-rica) O K franka na vsako podrto po povzetju ali 6e mm podi je denar naprej. Skaj kal 11 ztoklaaM n m pošilja. Prašna, 4a n aa> nča aaravaozt adh
P. iuriSioa,
tekarnaija v Pakraeu it 301. (Slavonija.
CM
Ženitna ponuflba.
Mladenič, star 32 let, v državni službi z letno plačo 1690 K, želi znanje za stran poznejSe žeoitve z izobraženo gospico s primernim premoženjem v starosti od 24 do 28 let. Pisma in ako mogoče z sliko, do 10. aprila, katera se diskretno nazaj pošlje pod naslovom „Adria 777" poste-restante Piaza To-aazo, Trst.	234
Organist ia cerkovnik mlad, ože-ajen brez otrok, vajen voditi rečj« zbore, sam je izvrsten baritosust, želi v teka «pomladi spremeniti slašb«. Žena je šivilja. Naslov pove upravaištv«.	280
Peaeutra, obsegajo*« 18 oralov z
lepim gozdom, zidano hišo in hlevom za 4 goved« se proda. Kje, sa iav« pri gosp. Fran« Siter, k«-raška ali«* 18. Marifer. 221
Preda a« mala ¿o<W«a, z opek« krita hite,	8 sob«,
1 kmhinja, 3 klati, Aa, vrt za m-laspn ia sadoooaaik okoli 80 dre-v«e >■ hrajda, poaaatvo meri T88 kv. »t. Na tem j« previkak tm»
•Mh. iu 1 s«b«, 1 kkt, 1 dd vrta ia B drvraaa ia batno oskrbo. «mb 4H0 gld. 90* (M. ae laik« M «W*k« f t* tU aa Uta pla-šoj«, ostalo tekaj Priprava« m v*ak*fa rokadaloL kar je p«ief ar«da dalavaiea. Vei s« im pri Iva Vn*«,	msjatar. To4
1S1
Na prodaj je stanovanje z dvema trgovinama, 13 oralov zemlje, 3 orale gozda, 3 orale travnikov, ostalo njiva in pašniki, 3 minute od železniške postaje, 5 minut do cerkve; se lahko redijo 3 konji in 3 krave pod ugodnimi pogoji,pri Sv. Križu na Murskem polju. Matija Toplak, trgovec deželnih pridelkov.	281
Trtnf cepiči.
20.000 laškega rizlinga in 7000 sflvana, natančno sortirani, s popolnoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni ceni pri Martin Cerjak-u, ekonom v Rajhenburgu Sp. Štajersko.	83 (i)
Štampllje
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdelajo po ceni Karol Karner, zlatar in graver ▼ Maribora, Gosposka ulica štev. 18. Vhod: Webergaeee 8.
Gostilna
ležeča ob živahni okrajni cesti blizu kolodvora 3t. Juri ob južni železnici, zelo obiskovana, se da s 1. majem
v najem.
TpraSanja se naj pošljejo lastniku g. Fr. Kartinn v St. Jnrjn ob j. ž.	23«
Pozor!
Pozor Î
Slamnikarska zadruga
v Mengšu, Kranjsko
priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in otroških slamnikov. Naročite čim preje, da se more naročilo pravočasno izvršiti Narodno podjetje! Solidna postrežbaÎ Ilustrirani ceniki franko in zastonj. Vsakemu se na želje pošljejo vzorci slamnikov na ogled, ako se to želi. lié® se zastopnik za âtajersko. Slovenci ! Poslužujte se edine slovenske zadruge za slamnike!
Svoji k svojim! 228 Svoji k svojim!
ILudovik Kuharic,
trgovec v Ormožu,
priporoča veliko zalogo manufakturnega in špecerijske^» blaga. — Cene nizke, postrežba točna 1	80 18—5
Vinogradniki !
L stal
zaoniaa
HdajataSj in asAnSift: „KatoUU» «takoteo dimtmc.
Odgovorni urednik: F er rti Leafcavar.
pošt« Jurilncl pri Ptuja
ima za nasadno dobo 1907/8 čez 260 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj.	720 (I)
Tisk tiskarn a n Cirila v Maribora.