gorenje gorenje ■ m u gorenje informator « List za obveščanje delavcev Gorenja — Št. 44. — Leto XVII. — Titovo Velenje, 21. september 1983 Iz dneva v dan smo v Gorenju bliže planskim ciljem V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje že dosegajo predvideno mesečno proizvodnjo, načrtom pa se vse bolj približujeta tudi tozda Zamrzovalniki in Pohištvo Prizadevanja delavcev velenjskega dela Gorenja za uresničitev septembrskega proizvodnega načrta Gorenje TGO so iz dneva v dan uspešnejša. Resda še zaostajamo za predvidevanji, vendar je treba napisati, da je bil 12. septembra plan delovne organizacije prvič že presežen za 5 %, 13., 15. in 17. septembra pa smo le za malenkost zaostali za načrti. Vse več je tudi temeljnih organizacij združenega dela, ki so dosegle in presegle predvideno dnevno proizvodnjo. Medtem ko je 1. septembra dosegel in presegel predvide- no proizvodnjo le tozd Pohištvo, so se mu 5. 9. pridružili Mali gospodinjski aparati, 7. 9. Elektronika Ptuj in Gradbeni elementi, 8. 9. Zamrzovalniki, 15. 9. pa Pralna tehnika. 8. septembra so plan presegli 4 tozdi (Mali gospodinjski aparati, Gradbeni elementi, Elektronika Ptuj in Zamrzovalniki), 12. 9. štirje tozdi, 13. 9. kar 5 tozdov, 15. 9. ponovno 4 tozd' itd. Od 1. do vključno 17. 9. so bili planski načrti za to obdobje uresničeni s 76 %. Posamezni tozdi so takole uresničili naloge: Mali gospodinjski aparati 100% Zamrzovalniki 91,3% Pohištvo 91,3% Gradbeni elementi 82,7 % Pralna tehnika 79,3 % Hladilniki 74,1 % Štedilniki 72,4% Elektronika Ptuj 48,2 % Elektronika Titovo Velenje 36,2 % Zapisati pa je treba, da se spričo večanja obsega proizvodnje večajo težave pri preskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli, kar ne vpliva na delo in proizvodnjo. Zato so bili sprejeti nekateri dodatni ukrepi za nadaljnje povečanje proizvodnje v tistih tozdih, kjer je oskrba kolikor toliko zadovoljiva. V prvi polovici meseca septembra smo torej v povpreč ju s 76 % uresničevali naloge. Ker proizvodnja narašča iz dneva v dan, vse več pa je tudi tozdov, ki dosegajo na črtovani fizični obseg proiz vodnje, je mogoče pričako vati, da se bomo že v nasled njih dneh, seveda z dodatni mi napori vseh, približali 80 % uresničevanju planskih nalog. Najmanj 80 % doseganje plana pa nam, kot je znano, zagotavlja tudi višje osebne dohodke za mesec september! Pregled sindikalnega delovanja Značilnost: kritičen odnos do dogajanj v vseh delovnih okoljih Na zadnji seji Konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije Gorenje TGO so delegati ocenili svoje delo v triletnem obdobju po zadnji volilni konferenci. Njihovo izhodišče s° predstavljale ocene posameznih osnovnih organizacij, ki so svoje delo večinoma opravljale dobro, še posebno izstopajo pri tem osnovne organizacije v tozdih Štedilniki, MGA Nazarje, Kondenzatorji, Galvana in DSSS. Največ pozornosti so v osnovnih organizacijah namenjali prav Problematiki gospodarjenja, de- lovnim pogojem, osebnim dohodkom, delegatskemu sistemu, skratka vsem tistim področjem, ki predstavljajo tudi osrednji življenjski interes delavcev. Kot ugotavljajo v svoji oceni, jeza sindikat značilen predvsem kritičen odnos do dogajanj v vseh delovnih okoljih, vendar pa je učinkovitost ter doslednost pri izvajanju sklepov premajhna. Okrepilo se je delovanje sindikalnih skupin, na katerih obravnavamo številna vprašanja. Ob tem, ko so ugotavljali povečanje delovnih obremenitev, pa opozarjajo tudi na pomen vloge družbenopolitičnih organizacij, ki morajo imeti zagotov- ljene osnovne pogoje za svoje lelo. Da bi dosegli večjo aktivnost in prodornost sindikate, pa je treba organizirati tudi izobraževanje za člane izvršilni! odborov osnovnih organizacij in poverjenike sindikalnih skupin. V obravnavi diagnoze stanja so delegati konference predvsem ugotavljali, da je le-ta kritičen in stvaren prikaz stanja, čeprav je tudi deloma enostranska in ne izpostavlja dobrih strani kot osnove za nadaljnji razvoj odnosov. Prav na ugotovitvah iz te diagnoze bo temeljilo tudi nadaljnje delovanje osnovnih sindikalnih organizacij. Rekordna proizvodnja Prejšnji petek, 16. septembra, je popoldanska izmena sestavila 890 pralnih strojev in dosegla rekordno proizvodnjo Na petkovi popoldanski izmeni so delavci v tozdu Pralna tehnika dosegli rekordno dnevno proizvodnjo pralnih strojev. Iz montažnih trakov je prišlo kar 890 pralnih strojev, namenjenih v glavnem za izvoz. To je doslej največja proizvodnja v eni izmeni in z obstoječo tehnologijo, ki je namenjena za proizvodnjo od 750 do 800 strojev v osmih urah. Uspeh je bil dosežen s prizadevanjem vseh zaposlenih v popoldanski izmeni, v kateri je delalo tudi 17 delavcev iz strokovnih in administrativnih služb Gorenja. (Več o tem na 2 strani) Ocena stanja Gorenje SOZD V petek, 30. septembra, bo v Titovem Velenju tretja seja delavskega sveta Gorenje SOZD Na seji bodo obravnavali rezultate gospodarjenja v prvem letošnjem polletju, oceno gospodarskega položaja Gorenje SOZD ter smernice in ukrepe za gospodarjenje do konca leta 1983, prav tako pa tudi usmeritve za pripravo načrta za leto 1984. Posredovano bo poročilo o sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v Gorenje SOZD. Delegatom delavskega sveta bo posredovana tudi ocena stanja v delovnih organizacijah Gorenje. Na dnevnem redu pa sta še obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma o organiziranem skupnem nastopu na sejmih v tujini ter imenovanje članov izvršilnih odborov delavskega sveta Gorenje SOZD. 890 pralnih strojev v eni izmeni -pomemben dosežek S skupnimi prizadevanji do izrednega uspeha V petek, 16. septembra, so v tozdu Pralna tehnika v popoldanski izmeni dosegli izjemen uspeh v proizvodnji, saj sc izdelali kar 890 pralnih strojev. Kako so to dosegli? O tem pripovedujejo: Branko Sevčnikar, obrato-vodja: „Kdor pozna pogoje našega dela, kjer je sistem naravnan za proizvodnjo od 750 do S00 pralnih strojev v izmeni, bo ocenil proizvodnjo 890 pralnih strojev za izreden uspeh. Če bo organizacija dobra, če bo motiviranost ljudi velika, potem bomo tudi dosegli številko 900! Res je v petek popoldne ves sistem deloval dobro, od surovinskega oddelka do lak.irni- Med pomembne dejavnike za hitro in pravočasno oskrbo proizvodnje z uvoznimi reprodukcijskimi materiali sodi predvsem pravočasna priprava uvozne dokumentacija_________________________ Zavedajoč se tega in nastalih sprememb določenih carinskih predpisov, ki so povzročile veliko dodatnega dela pri pripravi uvozne dokumentacije, Ie-ta pa mora biti opravljena v izredno kratkih rokih, so se delavci uvoza Gorenje Promet Servis dogovorili, da delajo udarniško popoldne. Popoldansko delo zanje ni novost, vendar so se priprave dokumentacije in likvidacije uvoznih poslov tokrat lotili organizirano in enotno. Ker priprava uvozne dokumentacije vsebuje več faz, opravi vsak popoldan po ena skupina delavcev dela za eno fazo priprave, naslednji popoldan pa druga skupina opravi dela za drugo fazo Tako so delali vse popoldneve p rej- ce in priprave polizdelkov. Prav tako je pohvalno tudi prizadevanje vseh delavcev. Izkazalo se je tudi 77 delavcev strokovnih in administrativnih služb, ki so to popoldne delali pri nas!" Ivan Leber, mojster v montaži: „1/sak na svojem delovnem mestu je vestno opravljal svoje delo in tako smo dosegli tudi ta uspeh. Seveda so pri tem svoje opravili tudi dežurni v vzdrževalnih službah, ki so skrbeli, da je trak neprestano tekel. Nemoteno je bilo tudi delo, čeprav smo zabeležili na začetku dela pet minut zastoja zaradi pomanjkanja dovodnih cevi. Začetek torej ni bil najboljši, končalo pa se je vse dobro!" Danijel Diklič, vodja kontrole: šnji teden in z akcijo bodo nadaljevali, dokler bodo to narekovale potrebe. Uvozniki poudarjajo, da bodo s to akcijo dosegli pomembne učinke: odpravili bodo morebitne zamude pri pripravi dokumentacije, ker bo delo opravljeno v izredno kratkem času pa bo manj skladiščnih stroškov, manj tečajnih razlik, manj obresti in hitrejše bo obračanje dinarskih sredstev. To so zelo pomembni finančni prihran ki. Poleg tega bodo ohranili obstoječo raven poslovnosti do zunanjih institucij, s katerimi dobro sodelujejo (Carinarnica, Narodna banka, poslovne banke itd.), saj le-te z veliko pripravljenostjo opravljajo hitro in učinkovito kontrolo uvozne dokumentacije in s tem prispevajo k pravočasni in tekoči oskrbi naše proizvodnje. Nemotena oskrba pa je pri pospešeni proizvodnji v vseh naših temeljnih organizacijah tudi najpomembnejša naloga. Delavci kontrole so delali tako, kot morajo. Dva kontrolorja sta bila stalno ob traku in tako sproti odpravljala morebitne napake. V končnem statističnem pregledu je bilo zajetih 25 vzorcev in vsi so bili brezhibni!" Franc Kos, vodja tozda Pralna tehnika: „ V tozdu Pralna tehnika je zaposlenih 685 delavcev. V petek popoldne je bilo na delu 246 zaposlenih. V spremljajočih oddelkih je delalo 111 delav- Okrogla miza Lastniki stanovanj bogatijo na račun najemnikov, ki se nimajo kam pritožiti Pod tem geslom sta KS ZSMS Gorenje Titovo Velenje in komisija za družbenoekonomski položaj mladih delavcev v velenjskem delu Gorenja v četrtek, 15. septembra 1983, organizirala razgovor za okroglo mizo. Udeležba je bila zelo skromna, saj je bilo le malo udeležencev, ki niso bili posebej vabljeni oziroma tistih, ki niso bili člani komisije. Pričakovati je bilo, da bo odziv precej večji, vendar smo bili razočarani. Komisija za družbenoekonomski položaj mladih delavcev je obravnavala zakonodajo na področju stanovanjskega gospodarstva in našega Samoupravnega sporazuma, ki urejajo to področje. Preko poskusnega točkovanja je skušala najti kritične točke pravilnika. S svojimi pripombami so sodelovali le iz 00 Uvoz-Udarniško delo tudi v pisarnah cev, iz montaži pa 135. Med njimi je bilo 17 ,režijskih' delavcev. Na zastojnem listu smo res zabeležili 5 minut zaradi pomanjkanja dovodnih cevi, nato pa je proizvodnja stekla takole: v prvi uri je bilo izdelano 100 pralnih strojev, v drugi 124, v tretji 118, četrti 98, peti 75, šesti 105, sedmi 130 in v osmi 150. Skupaj torej 890 pralnih strojev, kar je resnično pomemben dosežek!" RAZPIS ZA POSOJILA Delavce, ki gradijo hišo ali kupujejo stanovanje obveščamo, da je bil v 37. številki tednika Naš čas (15. septembra 1983) objavljen 17. natečaj za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje individualne gradnje, ki ga raz pisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje. Rok za prijavo na natečaj je 30. september 1983. Prijave sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Titovo Velenje, oddelek stanovanjskega kreditiranja, kjer dobijo zainteresirani tudi vse informacije. : Živeti kot ZSMS tozdov Elektronika Titovo Velenje in Gorenje Promet ter DSSS SOZD. V razgovoru so sodelovali tudi Zvone Lesjak, namestnik predsednika sveta za stanovanjsko gospodarstvo, Jože Meh, predstavnik sindikata in Slavka Mi-joč, strokovni sodelavec službe za stanovanjsko gospodarstvo. Prisotni so ugotavljali naslednje: — veljavna zakonodaja omogoča prepuščanje stanovanj otrokom najemnikov, ki so se odselili v drugo stanovanje in so zato priviligirani pred drugimi prosilci — podnajemniki niso zaščiteni in v večini primerov najemniki stanovanj bogatijo na račun delavcev, ki se nimajo kam pritožiti. Kaznovalna politika bi morala biti strožja, hkrati bi bilo treba zagotoviti solidnim stanodajalcem ustrezne olajšave pri plačevanju davkov — delavci, ki živijo v neurejenih mMmM m M WmMim Za kar najboljše delo Usposabljanje delavcev za servisiranje izdelkov iz programa medicinske elektronike Prejšnji teden je v učilnici in delavnicah servisa v Titovem Velenju potekalo teoretično in praktično izobraževanje serviserjev za program medicinske elektronike in sicer za mikroanalizator ekg — MAE 101. Izobraževanja so se udeležili štirje delavci tega našega tozda in sicer po eden iz Beograda in Ljubljane ter dva iz velenjskega servisa, ki bodo v bodoče servisirali ta medicinski pripomoček po vsej domovini, in pa dva delavca iz tozda Elektronika. Seznanili so se z delovanjem, uporabo in s konstrukcijsko sestavo izdelka kot tudi z osnovnimi pojmi iz kardiologije. Tehnično razvojni sektor tozda Servis in maloprodaja, ki je nosilec naloge izobraževanja delavcev, načrtuje še izobraževanje za ostale izdelke iz programa medicinske elektronike. Izobraževanje za delo je v tem tozdu že stalna praksa, s katero usposabljajo servisne delavce za čimbolj kvalitetno in uspešno servisi ra nje izdelkov Gorenja, ob tem pa jih seznanjajo z vsemi pomembnimi tehničnimi novostmi in izboljšavami v proizvodnih programih Gorenja. podnajemnik razmerah, bi morali imeti prednost pred delavci z urejenimi razmerami, ne glede na delovno dobo, ~ politika razdeljevanja kadrovskih stanovanj bi morala biti bolj dodelana, merila natančnejša, ~ graditi bi morali ekonomična stanovanja in znova proučiti možnost gradnje samskega doma za delavce Gorenja, pri dodeljevanju posojil je nujno upoštevati že prejeta posojila, ~ pri zamenjavi stanovanj proučiti možnost nove prednostne liste za dodelitev manjših stanovanj, ~ treba je sprožiti širšo družbeno akcijo „Vrni družbeno stanovanje" za imetnike počitniških hiš oziroma ustreznih lastniških stanovanj, " vključiti v pravilnik kategorijo mlade družine ne le pri točki, ki obravnava čas vplačila deleža pri sofinanciranju. Poleg naštetih vprašanj se pojavijo še pripombe na konkretne točke pravilnika. Prisotni so se dogovorili, da komisija pripravi natančne pripombe in jih posreduje službi za stanovanjsko gospodarstvo. Hkrati pa je nujno, da se opozori na želje mladih delavcev tudi pri razpravah po delovnih okoljih, ki bodo obravnavale spremembe. Če lahko rečemo, da večina mladih delavcev Gorenja, vsaj v velenjskem delu, živi kot podnajemnik, moramo nekaj storiti, da jih bo manj. Ena izmed poti je ta, da se z večanjem dohodka poveča tudi sklad za stanovanjsko izgradnjo. Dokler pa stanovanj ne bo dovolj, bo tudi stanovanjsko vprašanje še naprej odprto. Pogovora za okroglo mizo so se udeležili predstavniki iz tozdov Elektronika Titovo Velenje, Gal-vana, GPS Promet, GPS DSSS, DSSS TGO, DSSS SOZD in Štedilniki. Škoda, razgovor bi lahko bil še plodnejši, ker več izkušenj bogatijo razpravo! Mladi udarniki 23 mladih je v nočni izmeni opravilo pomembno delo za tozde končne proizvodnje Poročali smo že, da so mladinci v tozdu Galvana opravi h udarniško delo v proizvod nji drobnih žičnih izdelkov za tozde končne proizvodnje. Osem udarniških ur so opravili v noči od 28. na 29. av- Posnemajmo jih gust naslednji mladi delavci: Marija Vinojčič, Milica Pav lovid, Žalika Grudnik, Miran Vrabič, Marica Lameršič, Ve-linka Lakič, Andja Andric, Zoran Andric, Zvone Hriber ni k, Zoran Josič, Vinko Vidakovič, Šalih Hankič, Kosa Mi-čič, Vito Jelen, Jadranka Jaj čevič, Nusreta Smaič, Osman Dedič, Jure Ulbl, Darko Bu jan, Marta Bizjak, Miro Kralj, Jože Zajc, Srečko Krajnc. V bitki za dosego zastavljenih proizvodnih planov si marsikdo izmed nas prizadeva prispevati čimveč. Poleg proizvodnih dnevov, ki jih opravijo delavci iz strokovnih in administrativnih služb, jih je veliko, ki udarniško delajo ob prostih sobotah. Ker naša bitka za večjo proizvodnjo ni bitka za vsako ceno, so starejši in bolni delavci (invalidi) oproščeni obveznega proizvodnega dela. IMe oziraje se na te olajšave pa so se nekateri sodelavci že vpisali med prostovoljce. Lep vzgled vsem, ki se še obotavljajo in iščejo različne izgovore ter častno dolžnost odlagajo za "jutri". Z dvemi prostovoljkami, ki sta sicer oproščeni proizvodnega dela, smo se pogovarjali. Kristina Skok KRISTINA SKOK, samostojni likvidator v DSSS GPS, v Gorenju že skoraj 22 let. V proizvodnji je delala, čeprav ji ne bi bilo treba. "Delala sem pri pralnih strojih in sicer pri embaliranju gotovih izdelkov. Sprejeli so me lepo In bi tja še šla pomagati. Sem že planirala, da grem udarniško delati še vsaj trikrat do konca leta". Elza Gričar ELZA GRIČAR, vodja likvidacije računov v DSSS GPS, v Gorenju več kot 21 let. Prostovoljno se je prijavila za proizvodno delo in ga je s sodelavkami opravila v obratu zamrzovalnih skrinj. "Delo ni bilo težko, saj sem vgrajevala tesnilo vrat. Bi/a sem zelo lopo sprejeta, delala sem med samimi prijaznimi dekleti. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom še šla delati v proizvodnjo. Kaj bi o tem pisali, saj je samoumevno, da gremo delati tja, kjer smo najbolj potrebni," je še dodala Elza. Za vzgled drugim — smo ji odgovorili!. Proizvodno in delo Od 12. do 16. septembra 1983 je v proizvodnji delalo skupaj 516 zaposlenih iz strokovnih in administrativnih služb Gorenje TGO, Promet Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka in Gorenje .-OZD. V soboto, 17. septembra, je bilo na udarniškem udarniško delu 99 delavcev. Tega dne se je delavcem Gorenia pridru družilo na proštov oljem delu še 21 zaposlenih v upravnih službah Skupščine občine Velenje ter 11 članic ženskega rokometnega kluba Gorenje. RADI BI POMAGALI Osnovna organizacija delovne skupnosti skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje je našemu sindikatu poslala dopis, v katerem med drugim pišejo takole: "Člani naše osnovne organizacije sindikata zasledujemo prizadevanja delavcev Gorenja za izboljšanje gospodarskega položaja. Pri tem smo ugotovili, kako nemočno stojimo in opazujemo napore in prizadevanja tisti, ki nas takšna situacija še ni prizadela. Poziv v "Informatorju" Gorenje štev. 43 — Pomagajmo Gorenju! Pomagajmo sebi! -pa nas je vzpodbudil. Radi bi pomagali Gorenju, radi bi pomagali tudi sebi, saj se zavedamo, da smo v veliki meri tudi mi odvisni od gospodarskega položaja Gorenja. Zato prosimo osnovno organizacijo sindikata Gorenje, da posreduje in nam pomaga organizirati delo ter omogoči, da prispevamo skrom ni delež ter s koristnim delom in po svojih močeh pomagamo. Pripravljeni smo delati ob delovnih sobotah..." Poškodbe pri delu Poglavitni vzroki: napačna tehnologija, neupoštevanje varnostnih ukrepov in neurejeno delovno okolje V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Gorenju TGO zabeleženih 257 poškodb, od tega 131 pri delu, 26 na poti z dela in na delo ter 6 poškodb pri rekreaciji. Poprečno je ena poškodba terjala 10,5 bolniških dni. Poškodovanih je bilo 147 moških in 110 žensk, največ pa je bilo poškodovanih novincev, kar 61. Po času so bile najpogostejše poškodbe v četrti uri dela, 64 primerov, zmanjšale pa so se v prvi in zadnji uri dela. Po dnevih pre vladujejo poškodbe ob četrt kih, 62 primerov. Največ je bilo poškodb, 164, na rokah, med oblikami po škodb pa sta prevladovala udarec in urez. Vzroki za poškodbe so bili predvsem napačna tehnologija, neupošte vanje varnostnih predpisov in neurejeno delovno okolje. Opazno povečanje poškodb pri delu je bilo junija in julija, ko se je povečalo tudi število izostankov z dela, ker so de lavci zaradi dela doma priha jali v tovarno utrujeni. To število pa se je nekoliko povečalo tudi zaradi visokih zunanjih temperatur v mesecu juliju. Vsi našteti vzroki povečanja števila poškodb pri delu kažejo, da bi bilo treba čas kolektivnega dopusta do ločati drugače. Služba varstva pri delu „POLETJE83" Res se poletje umika, vendar ie marsikdo zabeležil trenutek na filmski trak. Ker pa je še čas za oddajo fotografij za nagradni natečaj, se le ojunačite m prinesite kakšen posnetek v službo za kulturno dejavnost (Servis, I. nadstropje) ali pa v uredništvo Informatorja (TOZD Plastika, I. nadstropje), lahko pa tudi pošljete v zaprti kuverti po interni pošti. Delovni posvet Sindikat je odgovoren za delo odborov samoupravne delavske kontrole Predsedniki odborov sarnoup ruvne delavske kontrole, ki so se v petek, 9. septembra 1983 sestali z družbenim pravobranilcem samoupravljanja D ra go m Blagušem, so po razgo voru sklenili, da morajo biti temeljno izhodišče njihovega dela ugotovitve ocene stanje v Gorenju ter teze za nadalj-ni razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odno sov v Gorenju Na delovnem posvetu so opo zorili na vrsto težav, s kateri mi se srečujejo pri svojem de lu, pri čemer je družbeni p ra v obranil ec sarnoup ra vij a n ja poudaril vlogo sindikata. Prav sindikat je namreč odgovoren za delo organov samoupravne delavske kontiole in mora zagotavljati dosledno uresniče vanje delavske kontrole, spremljati in ocenjevati njihovo delo ter nuditi pomoč. Na težave kaže tudi številčno izredno majhna udeležba na tem posvetu, saj se kar 16 predsednikov SDK posveta ni udeležilo. Prav zato so se tu di odločili, da bodo preverili članstvo v odborih SDK ter izvedli nadomestne volitve povsod tam, kjer ni pogojev za nemoteno in kvalitetno de I o. Vsi odbori pa bodo do sre (line septembra pripravili ok viine programe dela. OBVESTILO Izobraževalni center obvešča delavce Gorenja, ki se izobražujejo ob delu ali iz dela na stroške delovne organizacije, da predložijo potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) za šolsko leto 1982/83, če to še niso storili. Potrdilo pošljite ali prinesite osebno v izobraževalni center najkasneje do 10. oktobra 1983! Letno obveščanje izbraževal-nega centra o izpolnjevanju študijskih obveznosti je ena izmed pogodbenih dolžnosti vsakega delavca, ki se izobražuje na stroške delovne organizacije. Zato v bodoče ne bomo poravnali stroškov delavcem, ki te svoje obveznosti ne bodo pravočasno (ob začetku novega šolskega leta) izpolnili. OBČINSKI JESENSKI KROS ZA LETO 1983 Kros bo v četrtek, 29. septembra 1983, ob 16. uri v mestnem parku. Tekmovanje bo ekipno in p osa mezno. ŠAHOVSKI POPOLDNEVI Prejšnji teden so se v Domu učencev začeli šahovski popoldnevi, oblika organizirane rekreativne šahovske dejavnosti. Šahovsko srečanje bodo vsak ponedeljek, od 17. do 20. ure, njihov program pa bo različen. Tako bodo prvi ponedeljek v mesecu simultanke z mojstrskimi kandidati, naslednja dva ponedeljka hitropotezni turnir za pokal Gorenja, zadnji ponedeljek pa še spoznavanje šahovskih otvoritev, ki mu bo sledilo tudi tekmovanje. V času šahovskih popoldnevov bo odprta tudi knjižnica, kjer si boste lahko izposodili šahovsko literaturo. Vesti za rubriko ,,NOVICE IZ TOZDOV IN DSSS" lahko sporočate tudi na telefon 113! MALI NOGOMET Kmalu se bo pričela zanimiva A in B liga v malem nogometu Prijave ekip z 12 igralci sprejemajo do petka, 23. septembra 1983, v službi za rekreativno dejavnost. Tekmovanje bo potekalo v četrtkih od 18. do 22. ure v Rdeči dvorani. INFORMATOR LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenjo, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani Dušan Pirc, Nevenka Žohar- Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23. 1. 1974.