Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /»leta 90 Din, za */* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plata in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis	za	trgovino.	industrij
Številka
CJredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani Št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
Izhaia vsak torek’
trtek in soboto
Liubliana, četrtek 9. iuliia 1936
/‘ona posamezni 4>CA vena številki Din ■
Še o blejski dražbi
Prihodnji mesec se začne na Bledu velika dražba, ki bo odločila, kdo bo v bodoče lastnik Blejskega gradu dn jezera ter cele vrste najpomembnejših hotelov, stav-bišč in drugih posestev na Bledu. Kakšen bo izid te dražbe ni mogoče z gotovostjo napovedati že naprej, kajti pri dražbi zmaga tisti, ki ponudi več.
Ce pa se spomnimo vseh nenadoma na mirovni konferenci nastalih bojev glede končne državne pripadnosti Blejskega kota, potem nam mora biti jasno, da se more vrednost na dražbi razpisanih posestev na Bledu presojati ne le po njih prometni vrednosti, temveč tudi po političnih in drugih posledicah, ki so zvezane z lastništvom teh objektov. Naj pridejo Blejski grad in jezero ter vsi drugi na dražbo postavljeni objekti v italijanske ald nemške roke, pa je že samo s tem nastala za nas resna nevarnost, da dobimo poleg vseh drugih problemov še blejskega. Kajti jasno je, da bi osvojitev teh najvažnejših točk na Bledu pomenila začetek nove tuje ofenzive na Bled in da bi se z umetnim, a dobro organiziranim dotokom tujcev iz dežele novega lastnika moglo tudi precej izpremeniti slovensko lice Bleda. Saj žal le predobro vemo, kako je odpornost letoviških krajev proti diktatu velikega kapitala slabotna. Nikjer pa tudi ni zapisano, da bi se moral v času največji stiske najti kak novi Pupin, ki bi nam zoper rešil Blejski kot.
Nikakor ni naš namen preuveli-čevati nevarnosti, ki jo more roditi blejska dražba, toda naravnost neoprostljivo bi bilo za vse nas, Ce ne bi pravočasno računali tudi s to nevarnostjo. Nikakor ne sme biti niti te teoretične nevarnosti, da bi Blejsko jezero in grad sploh mogla priti v tuje roke. Ze naprej bi moralo biti zagotovljeno, da ostaneta Blejski grad in jezero v slovenskih rokah. Stvar razgovora je, kako se to jamstvo doseže, toda doseči se mora in na vsak način. Tudi v tem primeru, če bi se morala preplačati cena, bi moralo biti zajamčeno, da bosta jezero in grad na Bledu ostala v slovenskih rokah.
Blejska katastrofa se je pripravljala že dolgo in znano nam je, da so se nekateri naši ljudje že zelo prizadevali, da bi banovina kupila Blejsko jezero in grad ter bila s tein oba ta objekta izločena dz dražbe. 3 a prizadevanja dosedaj niso dala nobenega uspeha in tako sta tudi ta prišla na dražbo. Toda potrebno je, da se vsaj sedaj ob zadnji uri poskusi, da ne Blejsko jezero in ne Blejski grad v nobenem primeru ne moreta preiti v tuje roke. Tudi če bi bile v ta namen potrebne znatne žrtve, ni drugega izhoda, kakor da se te žrtve plačajo. Mnogo preveliko vrednost ima za ves naš narod Bled, da bi smel o njem odločati le ozkosrčni rentabilnostni račun. Bled je slovenski ponos in ta ponos je treba ohraniti svež in čist tudi poznejšim generacijam.
Zato ne moremo razumeti, da slovensko časopisje kaže za blejsko dražbo tako malo zanimanja. Ni ravno razveseljivo, če moramo konstatirati, da tje naša izvajanja ° pomenu blejske dražbe takoj povzel zagrebški »Jugoslov. Lloyd«,
da pa slovenski listi o tem predmetu kar molče. Ne gre tu vendar samo za vprašanje navadne dražbe, kako pride do svojega denarja upnik in kako bi se pri tem ohranila pridobitna sposobnost dolžni-
ka. Tu gre za posest Bleda, ki sme biti 16 navidezno naš, temveč čisto naš, da ima zadnjo besedo o njem slovenski gospodar.
Zato znova opozarjamo sloven sko javnost na blejsko dražbo ir
ne
in
zato zahtevamo od odločujočih naših ljudi, da pravočasno onemogočijo vsako presenečenje. Bled mora ostati čisto naš in najlepši kraj Slovenije mora ostati tudi v slovenskih rokah!
Odločno^	odk
nameravani	centralni
Kakor smo že na kratko poročali v prejšnji številki »Trgovskega lista«, so izdelali v Beogradu načrt novega zakona o elektrifikaciji države. Da je v Jugoslaviji, kjer se ne izkorišča niti ena cela stotinka vodnih sil, zakon o pospeševanju elektrifikacije države nujno potreben, je izven vsakega dvoma. Toda novi zakonski načrt ima nekatera določila, ki so tako nemogoča, da postane ves načrt nemogoč, če bi obveljala ta določila.
To je predvsem določilo, da se ustanovi centralni elektrifiikacijski fond za kritje nerentabilnih in celo neracionalnih investicij. V ta fond bi plačevala vsaka elektrarna okoli 2% svojih dohodkov in bi tako prišlo v fond na leto okoli 20 milijonov din. Na zunaj se vse to prav lepo sliši, v resnici pa je stvar čisto drugačna. Kajti novi fond ne bi pomenil dejansko nič drugega ko novo obdačenje bolj razvitih pokrajin v korist manj razvitih. Zlasti pa bi bila udarjena z novim fondom »Slovenija, ki že leta dela in z velikanskimi denarnimi žrtvami za svojo elektrifikacijo.
Od te slovenske elektrifikacije ima itak že država velikanski dobiček, ker dolbiva tem večje dohodke od trošarine na električni tok, čim bolj ta elektrifikacija napreduje. Vse, kar Slovenija investira za svojo elektrifikacijo, povečuje tudi državne dohodke in s tem Slovenija tudi že plačuje svoj delež, ki ga gospodarsko bolj razvite pokrajine plačujejo za manj razvite. A elektrifikacija Slovenije daje državi tudi druge večje dohodke, tako pri prometnem davku, pridobnini, usluižbenskem davku itd. Od elektrifikacije Slovenije, ki jo ta sama plačuje, ima torej država že tako velike dohodke, da bi morala biti z njimi zadovoljna.
Toda v Beogradu imajo menda
. Če le kdaj izide zakonski načrt o pospeševanju te ali one gospodarske panoge, potem je prav gotovo višek vsega tega načrta ustanovitev fonda iza pospeševanje te panoge. Brez takšnega fonda kratkomalo ne gre, pa čeprav naj bi se ta fond ustvaril tudi na najbolj nemogoč način. Tako se je hotela pospeševati gradbena delavnost s silnim povišanjem trošarine na cement, banovinske finance pa naj bi rešil fond, ki je pomenil novo obdačenje banovin. Tistim, ki se jim hoče pomagati, se najprvo nalagajo nova bremena. To je prva čudna modrosti
in njih specialiteta, kakršne nikjer drugod na svetu ne poznajo.
Druga specialiteta teh fondov pa je — in tu je tudi njih glavni pomen — da so dosledno porojeni iz najbolj čistega centralizma. Vse pokrajine naj navidezno enako plačujejo v ta fond, iz njega pa naj prejemajo vse pokrajine različno. Tiste, ki plačujejo v ta fond največ, naj dobe iz fonda najmanj,
tiste pa, ki plačujejo v fond naj.
manj, pa naj dobe največ. To je tista znana centralistična enakopravnost, ki smo jo že tolikokrat okusili in ki leži na vsem našem gospodarstvu s takšno silo, da je imamo že za vedno zadosti. Že pri uvedbi banovinskih centralističnih trošarin z njih znanim imenitnim razdelilnim ključem simo odločno protestirali proti temu skrajnemu zapostavljanju slovenskih interesov. Že takrat smo opozorili, kako skrajno krivično je, da mora vsak naš delavec plačevati draže riž, kavo, čaj itd. zato, da bodo bogataši v drugih banovinah obvarovani pred tem, da bi plačevali tako visoke banovinske doklade, kakor jih plačuje Slovenija.
Sedaj naj elektrifikacijski fond to krivico še poveča. Desetine in desetine milijonov je že žrtvovala Slovenija iz lastnega za svojo elektrifikacijo, težke obresti mora
| plačevati vsako leto za dolgove, ki jih je napravila v ta namen, sedaj pa naj plačuje še poseben davek, da bodo drugod prišli ceneje do električnega toka. Pa naj še drugod najamejo posojila za elektrifikacijo, mesto da delajo le dolgove za silno drage in luksuzne banske palače. Je pa vendar malo preveč zahtevano, da bi Slovenija morala plačevati za elcktrifi-kacijo banovinam, ki tako sijajno gospodarijo, da imajo tudi po 60 milijonov din za reprezentativne banske palače, no pa tudi denar za mnogo bolj potrebno elektrifikacijo.
Zato pa pravimo: dokler ni črtan iz novega elektrifikacijskega zakona tako imenovani elektrifikacijski fond, je za nas ves zakonski načrt nesprejemljiv in se o njem sploh ne more debatirati. More se le odklanjati, in sicer z neodjen-ljivo odločnostjo!
Kako plačuieio davke domača	in	tu
Občina Split je v Ostrem sporu s tvornico »Dalmatia«, ker se ta ne drži s splitsko občino sklenjene pogodbe. Ker je ves spor pred sodiščem, se tudi ne more razpravljati o tem, če ima prav tvor-nica »Dalmatia« ali pa splitska občina. Vendar pa je ta spor povzročil tudi javno polemiko med zastopniki tvornice in splitsko občino in v tej polemiki so bile navedene stvtgri, ki zaslužijo tudi pozornost naše javnosti. Tako je župan Splita inž* Kargotič objavil v zagrebških »Novostih« z dne 4. t. m. obširen odgovor tvornici »Dalmatia« in nekaterim drugim gospodom, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja, kako plačujejo davke domača podjetja in kako tuja. Med drugim navaja te podatke:
Za 1. 1932. do vključno 1. 1935. je plačala »Dalmatia« družbenega davka 261.000 din, mestna električna podjetja v Splitu pa za isto dobo 4,941.000 din.
Kakšen pa je bil obrat tvornice »Dalmatia«?
V letu 1934. je prodala »Dalmatia« v tujino 12.890 vagonov, doma v Jugoslaviji pa 2068 vagonov, skupno 14.958 vagonov cementa*
Če se računa cena eksportnega cementa s po 12 din za 100 kg, kakor to trde lastniki cementarne, pri nas pa velja cement po odbitku trošarine din .38 za 100 kg, dobimo ta račun:
12.890 vagonov po 1200 din je
15.468.000 din,
2068 vagonov po 3800 din pa 7,858.400 din, ali skupno 28,326.400 dinarjev.
Na to bilanco je bil od davčne uprave odmerjen tvornici davek v višini 88.843 din.
Leta 1935. pa je prodala »Dalmatia« v tujino 16.229 vagonov, v Jugoslavijo pa 2329 vagonov ali skupno 18.558 vagonov, kar da po gornjem računu skupno 28.325.000 dinarjev izkupička.
Davek pa je bil na to odmerjen v višini 115.688 din.
Mestna elektr. podjetja v Splitu, ki so mnogo manjša, pa plačajo
4.991.000 din davka.
Tako imamo nov donesek k staremu vprašanju, kako silno visoko so obdačena naša domača podjetja in kako neprimerno nizko tuja velepodjetja. Je pač tako, da mora imeti država svoje dohodke dn če ne plačajo dovolj davkov tuja velepodjetja, morajo pač tem več plačati domača. Tako dejansko plačujejo naša domača podjetja še davek za tuja velepodjetja. Da morajo pri tem domača podjetja izkrvaveti, je jasno.
Zato pa je tudi že zadnji čas, da se tej nepravilnosti napravi konec in da bodo vsa podjetja, domača ali tuja, državna ali zasebna, enako obdačena. Za vse ista pravica, za vse ista dolžnost!
Naši bodoči odnošaii
Vsa zunanja trgovina Italije je centralizirana in že skoraj popolnoma podržavljena. Politični motivi bodo zato pri obnovi trgovinskih odnošajev z Italijo igrali irioč-no vlogo in bo skušala rimska vlada zlasti -doseči za ceno uvoznih
ugodnosti priznanje aneksije Etiopije. Če se ji bo to posrečilo, je seveda drugo in prav veliko vprašanje.
Na posebno živahne trgovinske odnošaje z Italijo pa ni računati tudi zato, ker so italijanske bla-
gajne močno izpraznjene. Zaradi sankcij se je znižala zlata podloga Italije za polovico, njen izvoz pa za tri četrtine. Italija zato sploh ne bo mogla kupovati v tujini iste količine blaga ko pred vojno z Etiopijo.
Posebno poglavje tvori tudi vprašanje zamrzlih terjatev v Italiji, pri čemer je naša država zlasti prizadeta. Skupno znašajo naše terjatve okoli 250 milijonov din in že se v Beogradu govori, da ne bo mogoče pniti do tega denarja na drug način, kakor da bomo za ta znesek uvozili iz Italije blaga. Da bo to le slaba rešitev, ni treba posebej poudarjati.
V finančnem ministrstvu je bila konferenca zastopnikov gospodarskih ministrstev, kaj bi bilo treba ukreniti, da bomo pripravljeni, kadar bodo odpravljene sankcije. Zakaj se niso h tej konferenci povabili tudi zastopniki naših uvoznikov in izvoznikov, je nam popolnoma neumljivo. Naj vendar že enkrat pokopljejo v Beogradu to nesrečno mnenje, kakor da bi se važna gospodarska vprašanja mogla rešiti brez sodelovanja gospodarskih krogov!
Odprava sankcij pa bo imela za nas tudi to neprijetno posledico, da bomo izgubili še tiste redke kompenzacije, ki smo jih dobili kot nadomestilo za izgubljeni italijanski trg. Te kompenzacije nam je prav za prav dala le Anglija, ki pa je sedaj že vse nam dovoljene višje kontingente odpravila. Celo blago, ki je na potu, ne bo moglo več v Anglijo! Pač malo preveč radikalno postopanje! V Beogradu so sicer optimisti, da bo Anglija vendarle proti nam manj trda, toda bojimo se, da bo ta optimizem doživel razočaranje.
Bolj razveseljive obljube, toda le še obljube, prihajajo iz Francije. Tako je predsednik vlade Blum izjavil, da bo njegova vlada storila vse, kar je v njeni moči, da se trgovinski promet z Jugoslavijo dvigne!
Odprava sankcij sama po sebi ne bo torej povzročila nobenega oživljenja zunanje trgovine, temveč se bo treba še krepko boriti, da se to oživljenje doseže. Osnovni pogoj pa je, da se bodo zahteve in predlogi naših gospodarskih organizacij v resnici upoštevali in izvajali.
Navodila o kontroli kartel-nih cen
Na osnovi §§ 16 a in 31 uredbe o kartelih in v svrho pravilnega vodstva državnega nadzorstva nad karteli je minister za trgovino in industrijo izdal naslednje navodilo:
»1. V ministrstvu za trgovino in industrijo se uvede evidenca cen onih vrst blaga, ki ga proizvajajo ali prodajajo kartelirana podjetja.
2. Za potrebe te evidence morajo dostavljati karteli trgovinskemu ministrstvu mesečna poročila o stanju cen.
3. Od tega so izvzeti oni karteli, ki nimajo kartelne organizacije v smislu § 3. post. 1. uredbe o kartelih.
4. Mesečna poročila o cenah morajo biti sestavljena po navodilih ministrstva za trgovino in industrijo, ta navodila pa so lahko za razne vrste kartelov' različna.
5. Vsa poročila in njih dodatki se morajo dostavljati ministrstvu za trg. in industrijo neposredno.
Širite »Trgovski list«!
t Jernej Ložar
V torek opoldne ije umrl v Ljub-lj°ni v 59. letu starosti Jernej Ložar, krojaški mojster, trgovec in posestnik v Ljubljani.
Pokojni Jernej Ložar je bil eden najbolj znanih obrtniških voditeljev v zadnjih treh desetletjih, ki je vedno zvesto in neomahljivo branil interese slovenskih obrtnikov ter delal za napredek slovenskega obrta. Pri vseh akcijah slovenskih obrtnikov je vedno aktivno sodeloval in na vodilnih ter eksponiranih mestih. S posebno vnemo je tudi nastopil v boju za ohranitev skupne zbornice in njegov nastop je mnogo pripomogel, da je bil ta boj odločen v korist slovenskega gospodarskega solida-rizma.
V javnem življenju se je pokojni Jernej Ložar udejstvoval že zelo zgodaj ter postal že pred nekako 30 leti zbornični svetnik in sicer kot zaupnik S. L. S., katere zvest in odločen pristaš je bil vedno. A tudi v ljubljanskem občinskem svetu, pri ljubljanski Mestni hranilnici je deloval ter vedno nastopal v korist obrtnikov.
Kakor že rečeno, je bil pokojnik odločen pristaš S. L. S., toda pri tem je tudi vedno ostal zvest obrtniškim in gospodarskim zahtevam ter znatno pripomogel do tega, da so politične stranke začele v večji meri upoštevati gospodarska vprašanja. Pokojni Ložar je bil obrtniški stvari iz vsega srca vdan in zato je tudi v vsakem vprašanju nastopil kot cel mož, ki ima zagotovljene uspehe. Posebno njegovo delo pri Zavodu za pospeševanje obrta zasluži vse priznanje.
Pokojnik je bil izredno dober družabnik, vedno šegav in vesel, človek dobrega srca, ki je zato tudi iskreno ljubil lepo petlje. Imel je zato vedno veliko število dobrih prijateljev in celo med političnimi nasprotniki.
Slovenski obrtniki bodo zato ohranili Jerneja Ložarja v zvestem in hvaležnem spominu!
Privatne kompenzacije
Kako je postopati, da se odobri privatna kompenzacija
Narodna banka kr. Jugoslavije je izdala glede načina, kako je predlagati prošnje za likvidiranje blagovnih terjatev in dolgov v inozemstvu s privatnimi kompenzacijami, naslednje navodilo:
Prošnje za odobritev privatnih kompenzacij se morajo predložiti Narodni banki kr. Jugoslavije v Beogradu.
V prošnjah se morajo navesti naslednji podatki:
1. Ime domačega izvoznika;^
2. vrsta in količina blaga, ki se
dneva izdaje. Potemtakem se morajo vložiti prošnje samo za one kompenzacije, ki se morejo izvršiti v tein roku.
Plačilo takse na avtomate
Zadnji »Einansijski zbornik« objavlja naslednje navodilo finančnega ministrstva vsem fin. direkcijam in davčnim upravam glede pobiranja takse na avtomate:
»Z ozirom na določila § 134. obrtnega zakona in v zvezi s tar. post. 96, toč. 3 zakona o taksah, se plača za postavljanje avtomatov po ulicah taksa za dovoljenje,
se po tem dovoljenju (pooblastilu) postavi teh avtomatov. Zato se mora to določilo razumeti tako, da se s kontrolo vplačila ugotovi, če ima dotična oseba, ki je postavila avtomat na ulici, dovoljenje ali pooblastilo za izvrševanje tega obrta v smislu § 134. obrtnega zakona.
V pozitivnem primeru je treba ugotoviti tudi to, če je bila plačana taksa po predpisih, ki so veljali za časa izdaje dovoljenja ali koncesije. Pripominja se, da taksa po tar. post. 96, toč. 3, velja od dne 1. aprila 1932 dalje.
Iz tega sledi: Če je bilo ustre-
odnosno na pooblastilo v višini j ženo taksni dolžnosti za ta dovo-500 din brez ozira na to, koliko | ljenja, ki so bila izdana pred dnem
1. aprilom 1932 že po prejšnjih taksnih predpisih, potem se ne more uporabiti tar. post. 96, toč. 3 taksnega zakona.
Trgovinsko ministrstvo je na-prošeno, da odredi vsem oblast-vom, ki izdajajo ta dovoljenja, da v smislu odredbe § 98., točka 4 obrtnega zakona obveščajo davčne uprave o vsakem takšnem izdanem dovoljenju, in sicer one davčne uprave, na katerih področjih bo stranka po svoji navedbi postavila avtomate. Davčne uprave pa naj o tem obveste pristojni oddelek finančne kontrole.«
Navodilo nalaga vsem finančnim kontrolam v dolžnost, da se natančno ravnajo po teh določilih.
Težnie	naših
i a bol k
Maribor	mora	dobiti	p
postajo
izvozi;
3. vrednost izvoza;
4. država, v katero se blago izvozi;
5. ime domačega uvoznika; _
6. vrsta in količina blaga, ki se uvozi;
7. vrednost uvoza;
8. država, iz katere se blago uvozi v Jugoslavijo z navedbo izvora blaga, ako ni izvorna država obenem tudi država, iz katere se blago uvaža;
9. ime pooblaščenega denarnega zavoda, pri katerem vzame izvoznik uverenje o zavarovanju valute;
10. eventualno datum in številka izvoznega uverenja.
Za vsako državo in vsak primer se mora predložiti posebna prošnja.
Če gre za klirinško državo, se vzame prošnja v pretres samo, ako se nanaša tako izvoz, kakor tudi uvoz na isto državo.
Generalne odobritve za kompenzacije se ne izdajajo in zato se morajo predložiti prošnje samo v konkretnih primerih, pri katerih so znani preje navedeni podatki.
Odobritve veljajo 2 meseca od
Smo neposredno pred začetkom izvozne sezone za naša jabolka. Kljub temu, da se je v zimskem času mnogo delalo na pripravah za izvoz, kljub temu, da se je opozarjalo na nedostatke, ki so v lanskem letu ovirali redni potek naših izvoznih poslov, smo še danes pred vrsto nerešenih vprašanj, na katera smo pravočasno opozarjali in ki bi se morala v interesu našega izvoza nujno rešiti.
V času sadne izvozne sezone čujemo stalne pritožbo radi ovir, ki nastajajo pri izdajanju fitopato-loških uverenj. Maribor je važno središče za izvoz jabolk, pa si je prav lahko predstavljati, kakšne težave imajo izvozniki, če pomislimo, da prihaja za izdajanje fito-patoloških uverenj za tako obsežen izvozni trg, saij obsega 10 do 13 srezov, kot najbližja fitopato-loška postaja v poštev šele postaja v Zagrebu! Fitopatološka uverenja, predpisana in zahtevana od držav, v katere izvažamo sadje, se morajo ekspeditivno izdajati, da ne nastajajo pri izvozu zastoji, ki so redno zvezani z velikimi in čestokrat nepopravljivimi gmotnimi škodami. Pri oddaljenosti postaj, ki pridejo v poštev za izvoz sadja, je mnogokrat absolutno nemogoče dobiti pravočasno fitopatologa.* Zato bi bilo nujno potrebno, da se ustanovi v Mariboru pri že obstoječi Kmetijski poizkusni postaji popolna fi-topatološka postaja s potrebnim številom iitopatologov in pomožnega osebja, postaja, ki bi mogla brezhibno obvladati fitopatološko službo ob vsakoletnem izvozu in ki bo tudi omogočila uspešno izvrševanje fitopatološke službe izven sezone.
V tem pogledu je bila 20. junija t. 1. pri Ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru posebna anketa, katere so se udeležili tudi zastopniki Združenja sadnih izvoznikov Dravske banovine v Mariboru. Rezultat ankete je bil ta, da se zaenkrat ne ustanovi samostojna fitopatološka postaja v Mariboru, pač pa so dobili interesenti zagotovilo, da bo dala postaja v Zagrebu zadostno število fitopatolo-gov na razpolago, ki bodo mogli obvladati fitopatološko službo v času izvozne sezone. Izdelan je bil tudi pravilnik, katerega bo predložil vodja zagrebške fitopatološke postaje ministru za kmetijstvo v odobritev. Zadovoljni bi bili tudi s to provizorično rešitvijo. Želeli bi le, da ne ostane ta sklep samo na papirju in da dobimo v Maribor pravočasno potrebno število fitopatologov na razpolago.
Na konferencah zbornic in izJ voznikov v Beogradu se je nujno predlagalo, da se izpremeni pravilnik o izvozu presnega sadja tako, da bi spremembe stopile v veljavo še pred začetkom izvozne sezone. Uporabiti bi se mogel § 78. amandmana finančnega za-
kona, na podlagi katerega se more določiti, da stopi pravilnik v veljavo takoj in ne šele 3 mesece po razglasitvi. Sprememba tega pravilnika je v interesu našega sadnega izvoza nujno potrebna, pa bi bilo pričakovati, da se bo tej želji vseh izvoznikov vendar pravočasno ustreglo.
Tudi se je nujno zahtevala ustanovitev ekspoziture Urada za izvoz presnega sadja v Mariboru. Ekspozitura naj bi imela pravico izdajanja kontingentnih uverenj za izvoz jabolk iz Dravske banovine. Tudi tej želji in potrebi našega sadnega izvoza bi se moralo nujno ustreči. Ustreči bi se moralo tem prej, ker ustanovitev take ekspoziture ne bi bila zvezana s stroški za državo, ampak bi stroške za vzdrževanje ekspoziture krili interesenti sami s plačilom taks pri izdaji kontingentnih uverenj.
Politične vesti
O našem zunanje-političnem položaju je govoril predsednik vlade dr. Stojadinovič na seji glavnega odbora JRZ ter dejal, da ta še nikdar ni bil tako čvrst ko sedaj. To trditev je utemeljil predvsem s tema dvema dejstvoma: 1. Angleški zun. minister Eden je izjavil, da vztraja Anglija tudi po ukinitvi sankcij na sredozemskem paktu, ki ga je sklenila z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. 2. Blumova vlada je dejala v svoji deklaraciji, da gleda na varnost Jugoslavije tako ko na varnost Francije, če se k temu doda popolna enotnost Male antante in Balkanske zveze, ki imajo skupno nad 70 milijonov prebivalcev, je dovolj podčrtan dober zunanji položaj Jugoslavije.
Na dardanelski konferenci, ki se nadaljuje kljub italijanski neudeležbi, je prišlo do ostrega nesoglasja med Rusijo na eni ter Anglijo, Japonsko in Turško na drugi strani. Litvinov je baje dobil iz Moskve nalog, da zahteva ultimativno sprejem ruskega stališča ali pa da zapusti konferenco. Upanje pa je, da bo francosko posredovanje privedlo do kompromisa.
Hitlerjeva Nemčija skuša sistematično realizirati svoj imperialistični program. Po Posarju je prišla demilitarizacija Porenja in kršitev versajskih določil glede omejevanja nemškega oboroževanja, sedaj je postavljeno na dnevni red vprašanje Gdanskega. Postavljeno pa je bilo z naravnost nevsakdanjo brutalnostjo in ta posel je opravil predsednik gdanskega senata Greiser. Ker je tudi pri nas mnogo pozabljivih ljudi, bodi njegov nastop v Ženevi omenjen tudi v našem listu.
Greiser jev nastop je povzročil tudi v Berlinu glavobol in nemška vlada spoznava, da je »Greiserjeva bomba« počila prezgodaj. Sedaj skušajo v Berlinu popraviti situacijo, da ne izgube čisto prijateljstva Poljske. Tudi angleško naklonjenost bi si radi znova pridobili.
Poljski zunanji minister Beck se je zaradi silno nevarne poostritve gdanskega vprašanja nenadoma povrnil v Varšavo, kjer se je posvetoval z vrhovnimi vodi-
Kako omogočiti izvoz jabolk v Francijo
Prav posebno smo še opozorili odločujoče faktorje tudi na okol-nost, ki bo onemogočila vsak izvoz jabolk v Francijo, če se pravočasno ne ukrenejo potrebne intervencije pri odločujočih francoskih oblastvih.
Izvozniki sadja so namreč prejeli iz Francije obvestilo, da ije Jugoslavija uvrščena med države, v katerih so sadovnjaki okuženi po uši San Jose. Posledice tega bodo:
1. da bo uvoz vseh jabolk iz Jugoslavije v Francijo dovoljen samo v zabojih in
2. da bo uvoz skoro popolnoma nemogoč, oziroma riziko izgube izredno velik, ker ni na vsej vzhodni in severni meji Francije nobene dezinfekcijske postaje. Take postaje so samo v Marseilleu, Bordeauxu in Le Havreu. Ker je po francoskem pravilniku o pobijanju te bolezni tudi vsak tranzit okuženega sadja po francoskem ozemlju prepovedan, bo blago na ta način popolnoma propadlo, ali pa se bo moralo vrniti v domovino.
Z ozirom na gornje so se zaprosili odločujoči činitelji, da se kljub veljavnim predpisom glede uši San Josč naijde primeren izhod, ki bi obstajal v tem, da se postavi v Vallorbe (švicarsko-francoska meja), ali v Strassbour gu dezinfekcijska postaja.
Ker pa bo to po informacijah, ki so jih dobili naši izvozniki iz Pariza, iz tehničnih in finančnih ozirov za prihodnjo sezono nemogoče, se je prosilo, da se izdejstvu-je pri francoskih oblasteh dovoljenje za prehod oziroma tranzi-tiranje eventualno okuženega blaga skozi francosko ozemlje do obstoječih dezinfekcijskih postaj v Le Havreu, Bordeauxu in Marseilleu.
Temu predlogu bi se ne moglo
ugovarjati,, ker je pri pošiljkah jabolk, ki so okužena, toda pakirana v zabojih, ter obložena s papirjem, vsaka infekcija ozemlja, ki ga pasirajo, nemogoča. Poleg tega pa dopusti Francija, kakor tudi vse druge države tranzit vsakega blaga skozi svoje ozemlje v momentu, ko se blago ne pretovarja. Takih vagonov sploh ne preiskujejo, ali so inficirani ali ne.
Z ozirom na ugodno letošnjo letino jabolk v Dravski banovini, ki se ceni na več ko 4.000 vagonov, so se napravili vsi koraki, da nam Francija dovoli uvoz vsaj 250 do 300 vagonov namiznih jabolk, kar ni sicer veliko, ako se upošteva, da je Francija uvozila lansko leto 2950 vagonov, od katerih
na ie dobavila Jugoslavija le borih
„	 i„i„	■	se je uusvewjvai z vriiuviunu vuui-
78 vagonov, prejšnja leta pa sc teljl Poljlske Jasno je> da b,0 Polj_
veliko manj.	ska skušala z vsemi sredstvi pre-
Izvozniki jabolk nestrpno pri- j prečiti priključitev Gdanskega k čakujejo, da se bodo vsaj gornja i Nemčiji. Nemcem prijazna politika najnujnejša vprašanja rešila še ?i0^_.^.s^aA^ra^LSd.a?s!lega
pred izvozno sezono in da bodo odločujoči faktorji, upoštevajoč važnost izvoza jabolk za gospodarstvo Dravske banovine, poklonili temu vprašanju vso svojo pozornost ter poskrbeli za to, da se čim preje ugodno reši.
w	barva,	plesira	In
Ze v 24 urah srjll'
itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši. mong;> In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8. Telefon št. 22-72.
Italijanske gospodarske nade v Abesinijo
Italijanski politiki si obetajo velike gospodarske uspehe od izkoriščanja etiopskih naravnih zakladov.
Za pridobivanje kavčuka je imela doslej monoipolno pravico angleška družba >Imperial Ethio-pian Rubber Regie«, ki je mogla spraviti \ zadnjih letih na londonski trg več tisoč ton kavčuka. Tobačni monopol je imel doslej Etiopiji Armenec Koverkov. — Tudi ta monopol bo prevzela Ita-Uja!
Posebno mnogo si obetajo Italijani od pridobivanja kave. Samo v provinci Harar je po mnenju Italijanov 2 milijona sadik kave. Za ha kavnih plantaž je treba investirati 6000'— lir, dočim znaša letni donos 1000 lir. Italija upa da bo mogla vso svojo potrebo na kavi kriti v Etiopiji.
V Rimu izdelujejo sedaj novo carinsko tarifo za Etiopijo. Uvoz iz Italije se je silno dvignil in po železnici se uvaža sedaj predvsem italijansko blago.
Toda ti upi bodo res upravičeni šele takrat, ko bo vsa Etiopija v resnici v rokah Italijanov.
pred svojo najtežjo preizkušnjo.
Italijansko časopisje na vse pre-tege podpira nemško politiko in nekateri vedo celo že poročati o sporazumu, ki da je bil dosežen na italijanski pritisk ter posredovanje med Dunajem in Berlinom. Po tem sporazumu se Nemčija ne bi več vmešavala v notranje zadeve Avstrije. Vendar pa bi vstopili v dunajsko vlado tudi narodni socialisti, vprašanje obnove habsburške monarhije pa bi padlo. Mi v sporazum med Berlinom in Dunajem ne verujemo, pa čeprav bi ga Rim še tako želel.
Položaj v Gdanskem je še vedno zelo napet. Aretiranih je bilo nad 150 uglednih opozicionalcev narodnega socialističnega režima. Njih usoda je še nejasna. Polomija Grei-serja je tako očitna, da bo najbrže odžagan.
Konferenca locarnskih držav bo od 16. do 20. t. m. ter se namerava te konference udeležiti tudi Nemčija.
Tudi z odpravo sankcij Italija še ni zadovoljna, temveč zahteva, da se Anglija in druge države odpovedo uporabi čl. 16. pakta o Zvezi narodov (uporaba sankcij proti državi-napadalki). Dokler se to ne zgodi, ne bo Italija sodelovala ne pri dardanelski konferenci ne pri konferenci locarnskih držav. Nadalje zahteva, da se pritegne k locarnski konferenci tudi Nemčija.
Letalski pakt, sklenjen med Nemčijo in Italijo, določa uvedbo cele vrste novih zračnih zvez med Italijo in Nemčijo, ki imajo zlasti to značilnost, da po možnosti sekajo angleške in francoske zračne zveze na vzhod. Nemčija daje po tem paktu letalsko oporišče pri Hamburgu, Italija pa Nemčiji na enem dodekaneških otokov. Tako bi spravila Italija tudi Nemčijo v Sredozemlje.
Neodjenljivost Italije je zlasti razburila Francoze in francosko časopisje že piše, da je bila ukinitev sankcij čisto odveč, ker se Italija itak noče vrniti v Zvezo narodov.
Med Anglijo in Egiptom je bila sklenjena nova vojaška pogodba. Angleške čete se bodo umaknile v Izmajlijo ter bo Egipt sam branil Sueški prekop. Egiptska vojska se poveča za 8000 mož. Angleška mornarica bo stacionirana v Aleksandriji. Vsa to pa se zgodi, ko bo Egipt vojaško dovolj pripravljen, torej čez vrsto let.
Žefev	in	ži
v posameznih
Denarstvo
Volitev likvidatorjev denarnih zavodov
Minister za trgovino in industrijo je odredil naslednjo izpremem-bo 8 člena pravilnika o postopanju pri volitvah likvidatorjev po upnikih.
»Komisar odnosno likvidatorji, izvoljeni ali imenovani po pravilih, morajo brez odloga poslati prijave likvidatorjev, izvoljenih iz vrst upnikov po predpisih tega pravilnika, pristojnemu sodišču, da se vpišejo v trgovinski register. Ce poda likvidator ostavko ah mu je iz kateregakoli razloga onemogočeno izvrševanje dolžnosti likvidatorja, mora on ali pa komisar ministrstva za trg. in industrijo to sporočiti pristojnemu sodišču. Sodišče mora izbrisati iz trgovinskega registra takega likvidatorja iz vrst delničarjev oziroma upnikov. Na tožbo tudi samo enega akcionarja odnosno upnika more sodišče iz upravičenih razlogov odstaviti voljenega likvidatorja in imenovati na njegovo mesto drugega. Ako poda likvidator, ki ga je postavil minister za trgovino in industrijo na podlagi omenjenega pravilnika ostavko, ali pa mu je bilo iz kateregakoli vzroka onemogočeno opravljanje službe likvidatorja, mora on ali pa komisar to sporočiti ministru za trgovino dn industrijo. Minister bo postavil na to mesto drugega likvidatorja in bo o tem po svojem komisarju obvestil pristojno sodišče, zaradi vpisa ,v trgovinski register.
Konferenca bankirjev glede kmetskih dolgov
Kakor poroča »Jugosl. Kurir«, bi se morala v teku tega tedna sestati na poziv Narodne banke konferenca, ki naj bi razpravljala o kmečkih dolgovih. Konferenca pa ije bila preložena in se bo sestala šele v začetku avgusta. Predstavniki vseli bančnih združenj so obiskali guvernerja Narodne banke in so se z njim dalj časa raz-govarjali o vprašanju kmečkih dolgov. Iz bančnih krogov se zatrjuje, da je Narodna banka mnenja, da bi morali dobiti denarni zavodi del svojih terjatev od kmečkih dolžnikov izplačan v gotovini.
*
V prvi polovici 1936 je znašal odtok vlog iz francoskih hranilnic
1.686,3 milijona frankov. Samo v drugi polovici junija je bilo dvignjenih 327,3 milijona frankov, nove vloge pa so znašale le 25,7 milijona frankov.
Znižanje diskonta v Litvi in v Albaniji. Narodna banka v Litvi je znižala diskont od 6 na 5°/o, albanska Narodna banka pa od 7,5 na 7 odstotkov.
Do 1. maja t. 1. Danska ni imela državne emisijske banke, ampak je bila emisija novčanic v rokah neke privatne banke. Sedaj pa je sprejel danski parlament zakon, s katerim se ustanavlja državna emisijska banka pod imenom Dan-mark Bank. Kapital banke znaša 500 milijonov danskih kron.
Angleške velebanke bodo izplačale za prvo letošnje polletje isto dividendo ko lani.
Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega Ihta”
Občni zbori
Avtoprometna zadruga v Ljubljani ima II. redni občni zbor dne 27. julija ob 11. v sejni dvorani Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani. Če ni ob določeni uri občni zbor sklepčen, je Čez pol ure drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov.
VII. redni občni zbor delničarjev tvrdke »Metalno akcijonarsko društvo« v Ljubljani bo dne 27. julija ob 11. v poslovalnici družbe, Masarykova cesta 12. Na dnevnem redu je tudi izprememba pravil.
Podaljšanje monopola v češkoslovaški
Po daljših pogaijanjih med predstavniki posameznih strank je prišlo do sporazuma, da se žitni monopol podaljša do 30. junija 1938, sedanje cene za pšenico pa se bodo znižale. Odbitki so določeni takole: za pšenico 15 do 18 Kč, rž 12, oves 8, ječmen 4 Kč za metrski stot. Ti odbitki bodo šli v breme poljedelcev in v korist monopola. Prodajne cene za kon-zumente pa bodo ostale neizpre-menjene. Razlika med odkupno in prodajno ceno, ki je z novimi odbitki prilično povečana, bo namenjena za kritje izgub monopola, tako da ta ne bo več navezan na državno blagajno. Na ta način upa monopol, da bo postopoma vplival na proizvodnike, da ne bodo povečali posejane površine, ampak jo bodo celo skrčili.
Popolen monopol v Italiji
Izid letošnje žetve je za Italijo mnogo važnejši, kot pa prejšnja leta. Slabo stanje plačilne bilance bo precej okrnilo uvozne možnosti Italije, ne glede na izid žetve. Po izijavi ministra za poljedelstvo Ro-ssonija niso bile vremenske razmere povoljne niti za ozimino niti za spomladanske posevke pšenice. Močne padavine so mnogo škodovale rasti, pojavile pa so se tudi razne bolezni. Zato je gotovo, da bo italijanska letošnja žetev dosti1 slaba in bo morala zato Italija povečati uvoz žita. Da bi bil pa uvoz čim manjši, in da bi se razpoložljiva količina domače žetve izkoristila čim racionalnejše, je uvedla vlada popolen monopol. Prvi ukrep v tej smeri je bila prepoved kupovanja stoječe pšenice, nakar je sledila prepoved svobodne trgovine sploh. Proizvajalci so zavezani, da po odbitku količine, potrebne za lastno potrebo in setev, vse ostalo žito izroče skladiščem, ki so pod kontrolo Centralnega zavoda za vskladiščenje žita. Proizvajalcem so zagotovljene minimalne cene, in sicer na tej bazi: za navadno pšenico 108 lir in za trdo pšenico 123 lir. Te cene veljajo od 1. julija in se avtomatično povečajo vsak mesec za navadno pšenico za 1 liro, za trdo pa za 1'20 lire. Na vskladiščeno blago bodo dobivali proizvajalci predujme, in sicer: za prvih 100 metrskih stotov ves znesek po ugotovljeni minimalni ceni, za nadaljnje količine pa 50% določene cene. Drugo polovico pa bodo dobili na koncu žitne kampanje. Iz tega sledi, da bodo dobili vsi mali in srednji producenti, katerih višek ne presega 100 met. stot., takoj
izplačano celo vsoto za svoje žito, dočim bodo veliki proizvajalci morali čakati na drugo polovico izplačila do konca žitne kampanje. Uvoz pšenice bo mogoč samo preko zveze poljedelskih zadrug po predhodnem dovoljenju finančnega in poljedelskega ministrstva.
Grčija bo imela letos slabo žetev
V Grčiji je bila letos posejana preceij manjša površina kot lani, čeprav kupuje država domače pridelke po relativno visokih cenah. Ta pojav se razlaga s tem, da je za časa setve vladala velika suša in so se proizvajalci bali, da bo letina slabša in so zaradi tega posejali manjšo površino. Skupni pridelek bo po dosedanjih cenitvah za 10—12% manjši od lanskega. Ker je lanska žetev dala 650 milijonov ok (1'28 kg), bo torej letošnja nekoliko izpod 600 milijonov. Smatrajo, da je zgodnja pšenica, ki predstavlja 40—50% vse s pšenico posejane površine izven nevarnosti. Nasprotno pa bi mogle pozne vrste biti napadene od rje in drugih bolezni.
Tudi v Turčiji žetev ne bo najboljša
Izgledi za žetev v Turčiji so se zelo poslabšali. V anatolskih pokrajinah se je zaradi vlage pojavila rja, ker anatolska trda pšenica ne vzdrži preveč vlage.
Avstrija se brani madjarskega žita
Med Avstrijo in Madjarsko se že dolgo bije boj za povečanje uvoza madjarske pšenice v Avstrijo. Za Madjarsko je Avstrija najvažnejše tržišče za njeno pšenico, saj je 1. 1934. odpadlo od vsega madjarskega izvoza 90% na Avstrijo. Ta se na vse pretege brani madjarske pšenice, ker bo imela letos tudi sama obilno žetev. Na osnovi rimskega sporazuma sta sklenili Avstrija in Madjarska poseben trgovinski dogovor, s katerim je Madjarskiv uspelo, da si zagotovi zelo velik izvoz žita. Sedaj pa se že od oktobra dalje vodijo stalni razgovori za spremembo tega kvantoma, ki pa do sedaj še niso privedli do nobenega zaključka. Avstrija sicer pristaja na uvoz pšenice, brani pa se moke in drugih žitnih proizvodov. Madjari pa se potegujejo prav za ta izvoz. In da bi to dosegli, so pred dnevi uvedli celo izvozno takso na pšenico v znesku 1'5 šilinga na 100 kg z motivacijo, da predstavlja to razliko med ceno pšenice kakor jo določa rimski
protokol (20 šilingov za met. stot) in njeno sedanjo ceno — ladja Dunaj, ki znaša 18‘50 šilinga; istočasno pa so moko osvobodili te takse.
Avstrija pa ni šla mirno mimo tega madjarskega poskusa. Kot odgovor na ta ukrep je takoj znižala preferencial na moko za 2'37 šilinga, to je od 2'83 šilinga na 46 grošev. S tem je praktično ponovno onemogočila uvoz madjarske moke. Na drugii strani pa je zaradi podražitve madjarske pšenice prišlo do avtomatične ustavitve njenega uvoza, tako da na dunajski borzi sploh ni bilo povpraševanja po njej.
Nemčija ostaja pri istem režimu
Nemčija ostaja tudi letos pri svojem dosedanjem žitnem režimu, katerega glavna oznaka so: pokrajinske in sezonske čvrste cene s postopnim dviganjem in dobavljanje določenega kontingenta za mline in tržišča. Svoji načrtni politiki glede zalog, reguliranja in preskrbe tržišč se* ima Nemčija v prvi vrsti zahvaliti, da je vzdržala do nove žetve brez uvoza, vendar pa je njena prenosna rezerva za novo kampanjo zelo majhna, skoro da neznatna.
(»Po »Glasniku za pospeševanje zunanje trgovine«).
Trgovinski register
Hi IIIIIMBMMmaaOMOa——WT
Vpisale so se naslednje tvrdke:
»Ekonomist«, gospodarska pisarna, družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: Opravljanje vseh ekonomsko komercialnih poslov. Visokost osnovne glavnice 100.000 din, od katere je v gotovini vplačano 25.000 din. Poslovodje: gospodarski svetnik dr. Daneu Milko, dipl. ekon. v Mariboru, gospodarski svetnik Stanko Koštomaj v Mariboru. Družbo zastopata oba poslovodji kolektivno.
Wernigg Ivan, »Avenarius tvor-nice« v Mariboru. Obratni predmet: izdelovanje sredstev za uničevanje sadnih škodljivcev in izdelovanje raznega izolacijskega materiala. Imetnik Ivan Wernigg, izdelovatelj sredstev za uničevanje sadnih škodljivcev v Mariboru.
Malnar & Ko, Ljubljana. Obratni predmet: izdelovanje in prodaja barv, lakov in firneža in v to stroko spadajočih predmetov. — Javna trgovska družba. Družbeniki: Marija Malnar, soproga trgovca v Ljubljani in Metka Lazar, soproga posestnika v Ljubljani. — Prokurist Ivan Lazar, posestnik v Ljubljani. Družbo zastopata obe družbenici kolektivno. Postavljeni prokurist zastopa družbo samostojno.
Vpisale so sc izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah:
Anton Korošec, trgovina z mešanim blagom, Gornja Radgona. Izbriše se dosedanji imetnik Anton Korošec (zbog smrti), vpiše pa sedanja imetnica Ana Korošec, trgovka v Gor. Radgoni.
Mohorjeva tiskarna in knjigo-vezna družba z o. z. v Celju. Vpiše se poslovodja dr. Kotnik Franjo, ravnatelj v Celju.
Jugoslovanska tovarna za im-pregniranje lesa Guido Riitgers d. d. Izbriše se član upravnega sveta dr. Prokop Sigurt, vpiše pa novi član inž. Vojko Koprivnik.
Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna »Lava«. Izstopil je iz družbe industrialec Hinko Brečko v Laškem. Družbo nadaljujeta dosedanja družabnika Ludvik Gerkman in Franjo, ki zastopata družbo vsak zase samostojno.
»Isis«, d. d. za industrijo in promet z drogami in kemikalijami, podružnica Ljubljana. Vpiše se
upravitelju podružnice v Ljubljani Dragotinu Lovrečku podeljena prokura.
Kreditni zavod za industrijo in trgovino v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Rado Hribar, vpiše pa član dr. Kamušič, odvetnik v Ljubljani. Prokurista Ivan Hieng in dr. Janko Berce, sta dobila značaj podravnatelja (ravnateljevega namestnika).
»Slograd«, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani. Tzbrišeta se člana upravnega sveta inž. Karel Bachmann in Jean
B. Pollak.
Math. Semlitsch Neffe, Ljutomer. Besedilo firme odslej Alojz Krainz. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, opekarna, žaga in mlin.
»Atama«, tekstilna tvornica d.
z. o. z. v Mariboru. Kolektivna prokura se je podelila tovarnarju Evgenu Bujattiju v Mariboru. »Gradivo«, družba z o. z., preje
C. Pickol v Mariboru. Izpremenila se je družbena pogodba. Za na-mestovanje upravičena odslej po dva poslovodji ali en poslovodja s prokuristom. Izbrišeta se poslovodji Josip Lekan in Franc Ba-lanč, vpišeta pa nova poslovodji inž. Boris Hribar in ind. Minko Battelino, oba v Ljubljani.
Peter Magerl, Pekel pri Poljčanah. Obratni predmet: parna žaga, produkcija lesnih izdelkov in trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Izbriše se dosedanji imetnik Peter Magerl, ker je umrl, vpiše pa novi imetnik Karl Magerl v Peklu pri Poljčanah.
»Quebracho«, d. z o. z., Sevnica. Izdelovanje in prodaja strojilnih snovi. Izbriše se dosedanji poslovodja Ante Fischer v Zagrebu, član ravnateljstva d. d. Jugo-Ta-nin, vpiše pa ravnatelj Pierre Rey, v Sevnici.
Škofjeloška predilnica d. z o. z., Škofja Loka-kolodvor (Trata). — Vpišeta se poslovodji Pavel Mark-graf in Gustav Horak, oba tovarnarja v Kranju.
Izbrisale so se nastopne tvrdke: Janez Breznik, iKranj, Franca Hajeka dedič, Kamnik, Katarina Hočevar, Kamnik, Edvard Hajek, Kranjska gora, Milhar in Peternel, Laško, Prcmogokop Drobnidol, Laško, A. Čopič, Ljubljana, Ana Korošec, gostilna, Police, Brata Slavitsch, trgovina z mešanim blagom, Ptuj, Anton Werbolc, Št. Jurij pri Izlakah, Martin Bukove, Toplice pri Zagorju — vsi zaradi opusta obrata.
Jugograd — jugoslovanska gradbena družba v Ljubljani — zaradi končane likvidacije.
Zunanja trgovina
Trgovinska centrala Male antante se ustanovi na iniciativo češkoslovaške vlade. Nova centrala bo služila v prvi vrsti izmenjavi blaga med državami Male antante.
Trgovinski promet med Francijo in Italijo je nazadoval v prvih petih mesecih tega leta zaradi sankcij za 82%. Uvoz iz Italije je padel od 179,3 na 15,8, izvoz v Italijo pa od 212,3 milijona na 53,6 milijona frankov.
Po najnovejših cenitvah bo znašala madjarska žetev 24 milijonov met. stotov. Od tega nameravajo izvoziti v Avstrijo 2,2 milijona stotov, v Italijo 2 milijona, v Holandijo, Belgijo in Švico pa po pol milijona stotov.
Zadnje dni je zelo narastel uvoz pšenice v Avstrijo. Trdi se, da so zaloge od lanske žetve skoraj popolnoma izčrpane in da se bo morala do domače žetve uvažati inozemska pšenica.
Donavska paroplovna družba na Dunaju bo izdala v prihodnjih petih letih za investicije 15 milijonov šilingov.
Deficit avstrijskih zveznih železnic se je zmanjšal od 68 milijonov v 1. 1934. na 50 milijonov šilingov v 1. 1935, v prvi vrsti zaradi zmanjšanih obresti za posojilo Zveze narodov, kije bilo konvertirano.
V zadnjem času je zelo narastlo povpraševanje po madjarskih konjih. V prvi vrsti kupujeta Nemčija in Madjarska. Nemčija je kupila na Madjarskem 2000 konj dobre kvalitete, češkoslovaška pa 12.000 konj po 600—800 pengov.
	
	
1 Zahvala V najtežjih urah so nam bila v uteho blaga i‘:| srca. Vsem, ki ste lajšali trpljenje našega dobrega 1 ANTE GROMA pf j ga ob smrti kropili, prinesli cvetja, nam izrazili | sožalje, ga spremljali, zapeli lepe odhodnice, se poslovili s toplimi besedami, ga počastili na kateri-S koli način, bodi tu izrečena naša najprisrčnejša j j zahvala. j LJUBLJANA. 4. julija 1936. Maša Gromova te z družinami: MIRO in SREČKO GROM UM in ANTONIN VOSATKA	
	
Kako	naise
šanje kmečkih dolgovi
V sobotni številki našega lista, kov, t. j. trgovci in obrtniki, ki pa smo pisali o anketi, ki jo vodi ne bi bili izplačani v gotovini, am
Narodna banka z namenom, da se čimprej reši vprašanje kmečkih dolgov, kar je predpogoj za gospodarsko oživljenje in blagostanje države in da bi se moralo rešiti to vprašanje predvsem glede vračila dolgov denarnim zavodom, ostali upniki pa naj bi še počakali na povračilo dolgov.
Sedaj pa se opaža iz istih krogov še drugo gledanje na ta pereči problem. Priznava se, da so prišli tudi trgovci in obrtniki v težek položaj s tem, da so kreditirali kmetom, za kar se jim priznava pravica, da se tudi njih terjatve likvidirajo, toda prišli naj bi v poštev šele v drugi vrsti. Zato predlagajo, naj bi se likvidacija kmečkih dolgov izvršila po etapah. V prvo etapo naj bi prišle velike banke, trgovci in obrtniki v drugo, v tretjo pa vsi ostali upniki.
Banke naj bi prišle, tako predlagajo, do svojega denarja potom Narodne banke. To naj bi se takoj izvedlo in bi bila to prva etapa razdolžitve. Po določenem času bi prišla na vrsto druga vrsta upni
pak >na drug način« (s kakimi obligacijami) in pri redukciji dolga za 50 odstotkov. Z drugimi upniki, v tretji etapi, pa bi se poračunalo na zelo enostaven način: dolgovi bi se regulirali z velikim odpisom, samo tistih, ki so intabu-lirani. Mi ponovno protestiramo proti takim predlogom, pravi »Pri-vredni pregled«, iz katerega smo v glavnem povzeli ta članek, in opozarjamo odgovorne kroge na tendenco, ki jo zasledujejo višji finančni krogi. Ti mislijo, da se da z vsoto približno 700 do 800 milij. dinarjev rešiti vprašanje kmečkih dolgov enostavno tako, da oni dobe to vsoto, ostale upnike pa porazdelijo v druge kategorije ali jih vobče izključijo.
Vprašanje kmečkih dolgov je treba predvsem tudi pravično rešiti. Če ni mogoče, da bi se zbrala večja vsota za likvidacijo dolgov, kot smo jo zgoraj omenili, potem je že bolje, da se ta pravično razdeli med vse upnike, kot pa da se ustvarjajo med njimi kategorije, ki se tudi tedaj niso ustvarjale, ko so dolgovi nastali.
Doma in po svetu
parlamentu zakonski načrt, s katerim se odpravljajo vsi tajni fondi, iz katerih je podpirala vlada razne časopise.
Najvišje madjarsko upravno sodišče je znova anuliralo mandat nekega vladnega poslanca, ker je bil pridobljen le z velikimi volilnimi sleparijami. Dosedaj je bilo razveljavljenih na ta način že 14 vladnih mandatov. Izraz »madjar-ske volitve«, kot primer najbolj protipravnih volitev, se more torej uporabljati še danes.
Znani dunajski bankir Sigmund Bosel je bil nepričakovano aretiran zaradi sleparske kride iz prejšnjih časov. Obenem so bili aretirani tudi trije vodilni uradniki njegovega podjetja ter tri dame, med njimi Boslova »prijateljica« Schwarz.
Na železniškem prelazu pri Sv. Križu blizu Rogaške Slatine, ki je nezavarovano, je vlak zagrabil čez progo drveči tovorni avtomobil zagrebške tvomice Mlinek & Schla-ger, ga vlekel s seboj kakšnih 100 metrov in ga čisto razbil. Dva potnika na avtomobilu sta bila na mestu mrtva.
Tržna poročila
Tržne cene v Celju
dne 1. julija 1936.
Govedina: 1 kg volovskega mesa din 6—10, kravjega mesa 6, vampov 5, pljuč 6, jeter 8, ledvic 10, loja 5.
Teletina: 1 kg telečjega mesa din 10—12, jeter 8, pljuč 8.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa din 12—14, pljuč 8, jeter 8, glave 7, parkljev 6, slanine domače 14, sla-
ljansko vzgojo ljudi. Občine, zlasti kmetske treba dvigniti tako, da ne iiine hrvaške 14, slanine soljene 15,
kokoš 20—25, petelin 20—28, raca 18, gos 27, domači zajec, manjši 5—10.
Micko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 1‘75 do 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26—28, masla 20—22, bohinjskega sira 24—28, trapistov-skega sira 16—20, polementalskega sira 24—30, sirčka 6, eno jajce 0'60.
Fijača: 1 liter starega vina din 14—16, novega vina 10—12, piva 10, žganja 25—30.
Kruh: 1 kg belega kruha din 4, polbelega kruha 3.60, črnega kruha 3‘30, mala žemlja 0'50, velika 1.
Sadje: 1 kg hrušk din 6, marelic 8—10, breskev 6, orehov 8, luščenih orehov 26, 1 liter češenj 3, 1 kg češenj 4—6, suhih češpelj 7—10, suhih hrušk 7, 1 limona 1, 1 liter malin 2'50, borovnic 1'50.
Špecerijsko blago:	1 kg kave
Portoriko din 78, Santos 54, Rio 44, pražene kave od 56 do 98, čaja 90—130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15‘50, sladkorja v prahu 16, medu 18—20, kavne primesi 17, riža od 5'50 do 12, 1 liter namiznega olja 13, olivnega olja 16, bučnega olja 13’50, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11, 1 kg soli morske 2'75, soli kamene 3, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 24, sladke paprike 28, testenin od 7 do 11, mila 9 do 12'50, karbida 8'50, sveč 13, kvasa 32 do 36, marmelade 10—28, sode za pranje 2'25.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 din 2'50 do 3, št. 0 2'50 do 3, št. 2 2'40 do 2'75, št. 4 2'25 do 2'50, št. 5 2'10 do 2'30, št. 6 2 do 2'25, ržene enotne moke 2'75, pšeničnega zdroba 3'25, koruznega zdroba 2—3, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 2, ajdove moke 3—4, kaše
bo nihče več čutil potrebe zapuščati vas. Dvigniti je končno treba industrijo na vasi. Končno je dejal minister Korošec, da se mora
JRZ pripraviti, da nastopi pri vseh ljev 8, prekajene glave 9—10, jezi-občinskih volitvah in da zmaga. ka 14.
Jesenske občinske volitve se bo
do vršile, kakor zatrjuje »Politika«, še po sedaj veljavnem volilnem
Občinske volitve bodo še letošnjo jesen v vsej Jugoslaviji (razen v mestih), kakor je napovedal minister dr. Korošec na seji glavnega odbora JRZ. Pri tej priliki je imel dr. Korošec tudi daljši govor o pomenu teh volitev.
Predvsem je poudarjal važnost dobro urejenih občinskih samouprav za narod in državo, ker so jamstvo za mir in red v državi.
Gledati treba na to, da bodo občinske uprave čiste in da bodo skrbele za blagor občanov ko mati za otroke, posebno pa za siromašne občane. Zopet moramo doseči, da si [bo vsak štel v ponos, če je član občinske uprave. Občinska uprava | ze bo zasedal od 10. do 15. julija pa je tudi najboljša šola za držav- j na Bledu. Zasedanje bo otvoril _______________________________________I	ministrski predsednik dr. Stoja-
slanine na debelo 14, sala 14, suhe slanine 18—20, masti 14—15, šunke 16—17, prekajenega mesa I. vrste 16, II. vrste 14, prekajenih park-
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa din 4.
Klobase: 1 kg krakovskih din 20,
redu, torej z javnim glasovanjem, debrecinskih 18, hrenovk 20, safa Še letos se začne trasiranje proge la.d 18, posebnih 20, tlačenk 16, Črnomelj—Vrbovško, kakor je iz- polsuhih kranjskih 26, suhih kran j-javil ministrski predsednik dr. Sto- skih 30, 1 kom. kranjske klobase jadinovič na seji glavnega odbora 3—4, 1 kg braunšviških 10, salami JRZ. železniška zveza Slovenije z 42—60.
kolerabe 2, 1 kom. kolerabe 0'25,
1 krožnik špinače 1, paradižnikov 6, kumar 4, buč 2, 1 zelena paprika 0'50, 1 kg graha v stročju 3, fižola i v stročju 4, čebule 5, česna 10, ! zgodnjega krompirja 1’50, poznega krompirja 1, 1 krožnik jurčkov 4.
Mariborski svinjski trg
Na svinjski sejem dne 3. julija | je bilo pripeljanih 186 svinj; cene so bile te; mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad din 55—85,
7 do 9 tednov stari 90—115, 3 do 4 mesece stari 130—190, 5 do 7 mesecev stari 200—290, 8 do 10 mesecev stari 310—480, 1 leto stari 500—820, 1 kg žive teže 6 do 6’50, 1 kg mrtve teže 7-50 do 9-—. Prodanih je bilo 98 svinj.
Radiol|itljana^
Petek, dne 10. julija. 12.00: Valčki in polke (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: 40 minut narodne glasbe. Sodelujejo Radijski orkester in gdčni Poldka Zupanova in Leopoldina Rupnikova, gg. Svetozar Banovec in Tone Petrovčič — 14.00: Vreme, borza — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Plošče 20.10: ženska ura: Dečva (ga. Marija šaričeva) — 20.30: Prenos iz Zagreba — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored — 22.20: Kmečki trio na ploščah — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 11. jul.: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila, vreme —
morjem bi se začela s tem uresničevati. Dr. StojadLnovič je nadalje napovedal rešitev vprašanja sanacije denarnih zavodov še to leto.1 Gospodarski svet Balkanske zve-
Perutnina: piščanec din 8—15,
  _______________ ,	13.00: čas, spored, obvestila —■
3'50, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7. 13.15: Plošča za ploščo — pisana žito: q pšenice din 170, rži 150, j zmes pesmic veselih in godbe za ječmena 170, ovsa 180, prosa 180, j ples— 14.00: Vreme — 18.00: Ra-koruze 135, ajde 130, fižola 200 do,dijski orkester — 18.40: Pogovor s 400, graha 1200, leče 1200.	poslušalci —19.00: Cas, vreme, po-
Kurivo: q premoga, črni trbo- jročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: veljski din 34 do 36, iz Hude jame jMassenet: Slike iz Alzacije (lon-36, rjavi velenjski 20 do 22, m:i tr- donski sinf. ork. na ploščah) — dih drv 75, 100 kg trdih drv 22, 20.10: Zunanji politični pregled: (g. m» mehkih drv 60, 100 kg mehkih dr. Al. Kuhar) — 20.30: Pester drv 20.	spored. Nastopijo: gdč. Jelka Igli-
Krma: q sladkega sena din 50, čeva z Radijskim jazzom, g. Ciril polsladkega sena 40, kislega sena Rakuša s šalami in harmoniko, 35, slame 30, prešana stane več 5. ;vmes plošče in čl. rad. igr. družine Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate izvajajo skeč »Huda kri« po Cehov-solate din 1'75, 1 glava solate 0'50 ljevem »Snubači« — 22.00:	čas,
do 1, 1 kg zgodnjega zelja 3, rde- i vreme, poročila, spored — 22.20: čega zelja 5, ohrovta 3, karfijole 8, Radijski jazz.
Vreče
vseh velikosti prodaja in kupuje
AL0IZ GREBENC '/mčainl
LJUBLJANA. Pražakova ul. 2
H
ranilne knjižice
Vseh denarnih zavodov najbolje kupuje in prodaja za takojšnjo gotovino
Alojzij Planinšek
Ljubljana. Beethovnova 14/1.
Telefon št. 35-10.
Za odgovor priložiti znamke!
VELETRGOVINA kolonijalne In špecerijske
robe	.	^
£
Liubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! Zahtcvalte ceniki
dinovič.
23 milijonov din globe bodo morali plačati dr. Bodi in njegova kompanija zaradi tihotapljenja preprog. Tako so po tritedenski preiskavi razsodile carinske oblasti.
Cičerin, dolgoletni sovjetski zunanji minister, je po dolgotrajni bolezni umrl v starosti 64 let. Nje-igova žara bo shranjena v Kremlju poleg drugih žar sovjetskih voditeljev.
Greiser je odpotoval iz Gdanskega v Ženevo čez Berlin, kjer je dobil zadnje instrukcije. Ko je prišel v Zvezo narodov z velikanskim kljukastim križem, so zahtevali od njega, da se legitimira. To ga je tako razburilo, da je glasno kričal po hodnikih, da v tej branjariji ; namreč Zvezi narodov) ne bo prejo reda, dokler ga ne napravijo Prusi... Nato je sprejel Reiser narodno socialistične novinarje ter 'im govoril z občudovanja vredno odkritostjo. Tako je dejal: »Zadnji čas, da bombna eskadrilja zažene vso to palačo klepetanja (Zveze narodov) v zrak.« Na seji sami je bil njegov govor tako oster, da se ga njegov prevajalec sploh ni upal dobesedno prevesti v francoščino«. Po svojem govoru je odšel iz dvorane, ko pa je prišel pred oder nenemških novinarjev, jim je pokazal osla. — Novinarji so bili silno ogorčeni in Reiser je moral kar pobegniti iz dvorane. Bil je škandal, kakor ga v Zvezi narodov še niso doživeli.
Tudi s francoske strani se potrjujejo ta poročila. Gdansk naj bi postal nemško vojno pristanišče.
Poročevalec angleškega »Ren-terja«, ki je prišel iz Etiopije v Kairo, pripoveduje, da je vsa Etiopija za italijansko vojsko še pravi vulkan. Gerilska vojna se je obnovila, ceste so večinoma neprehodne in zaradi deževne dobe se letala ne morejo niti prav uporabljati. Celo v Adis Abebi so umori italijanskih vojakov iz zasede zelo pogosti.
Etiopski »razbojniki«, kakor pravi poročilo, so napadli tri italijanska vojna letala, ki so se spustila v pokrajini Džime na tla. Vseh 9 oficirjev, ki so bili v letalih, so Etiopci ubili. Med padlimi je tudi šef italijanskega letalskega generalnega štaba v Afriki ter znani letalec Locatelli.
Francoska vlada je predložila
Pofrfi v globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Jernej Ložar
krojaški mojster, gostilničar, trgovec, podnačelnik Združenja krojačev, bivši svetnik Zbornice TOI, bivši dolgoletni občinski svetnik ljubljanski itd.
dne 7. julija 1936, v 59. letu svoje starosti po dolgem, težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere za vedno zatisnil oči.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. julija 1936 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 20, na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnlce se bodo brale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 7. julija 1936.
MARIJA, soproga; RAJKO, DRAGO, SLAVKO, JANEZ, sinovi; MARIJA, SILVA, VIKA, JULKA, hčere; AVGUST, brat; MARIJA, ANGELA, sestri — ter ostalo sorodstvo.
Zbornica za TOI v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je dne 7. julija 1936 umrl gospod
Jernei Ložar
bivši dolgoletni zbornični svetnik, krojaški mojster, gostilničar
in trgovec.
Zbornica bo blagopokojnika, ki ji je skozi dolgo vrsto let posvečal svoje sile, ohranila v hvaležnem spominu!
Udajatelj »Konzor.clj Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.