Prosenjakovci SLOVESNO OB MADŽARSKEM NARODNEM PRAZNIKU Madžarska narodna samoupravna skupnost (MNSS) Občine Moravske Toplice je vsa leta svojega obstoja nosilec praznovanja madžarskega državnega praznika na narodnostno mešanem območju občine v spomin na dogodke marca 1848, ko so svobodomiselni mladci pod vodstvom pesnika Sandorja Petofija zavihteli prapor in se podali v boj za narodovo svobodo in neodvisnost. Prav liku tega velikana madžarske in svetovne poezije je bila posvečena osrednja misel celotne letošnje proslave 21. marca v Prosenjakovcih. Praznovanje se je pričelo s polaganjem vencev pred spominskima obeležjema v Motvarjevcih in Prosenjakovcih, na proslavi z bogatim kulturnim programom je zbrane nagovoril predsednik MNSS Tibor Vbroš. Poleg veleposlanika Republike Madžarske v Sloveniji Gaborja Bagija so se slovesnosti udeležili številni visoki predstavniki županijskih oblasti iz sosednje Madžarske, župani obmejnih madžarskih in slovenskih občin, poslanci Državnega zbora ter občanke in občani, ki so do zadnjega kotička napolnili obnovljeno dvorano vaškega doma v Prosenjakovcih. TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 9226 Moravske Toplice UVODNIK 42. številka Lipnice je nekoliko obsežnejša. Osrednji del zavzemajo občinski dokumenti: odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 2002 in proračun za leto 2003, vključno z investicijskim programom; društva in posameznike posebej opozarjam na javna razpisa za namenska sredstva za področji kultura in šport na 18. oziroma 19. strani. Na tej strani je tudi razpis tekmovanja, ki ga je za svoje člane razpisalo tudi Društvo upokojencev. Pozornost namenjamo središkemu Art centru - ne mislim, da je ta zapis zadnji na to temo - in predstavljamo značilnosti krajinskega parka Goričko. Goričko je tudi pokrajina izrazito razdrobljenih kmetijskih parcel; njihovi lastniki bodo letos ostali brez subvencij kmetijskega ministrstva, če parcele ne merijo vsaj 20 arov - Geza Grabar opozarja na krutost in problematičnost tega »varčevalnega ukrepa«. Za nami so vilzen z remenkami, prvomajski kresovi in delavski golaž, pred nami zbiranje kosovnih in posebnih odpadkov - razpored zbiranja objavljamo na 26. strani. Urednik ŠTEVILKA 42 8. maj 2003 FOTO: Arhiv OBČINE FOTO: Ludvik SOČIČ V SLIKI IN BESEDI KROS V SELU - Sedmo odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu zadnjo aprilsko soboto je hkrati štelo za pomurski tekaški pokal. Nastopilo je blizu 250 tekačev in pohodnikov. Druge značilnosti prireditve: odlična organizacija (OŠZ Moravske Toplice in ŠK Rotunda Selo), lepo vreme (morda za spoznanje prevroče), težka, a lepa proga, nepozabno doživetje za tekmovalce in mnoge obiskovalce. Na sliki: start starejše skupine tekačev. ¡KOKÁnitA /.ÁS/.I.Ó Í.OUOGOIT. L\ KOLT«) hl lllM l I SVEČANOST V PROSENJAKOVCIH - 15. marec, madžarski narodni praznik, smo v naši občini tokrat proslavili v Prosenjakovcih. Bogat in pester kulturni program so izvedli malčki prosenjakovske enote vrtca, več kulturnih skupin dvojezične osnovne šole Prosenjakovci (recitatorji, glasbeniki, mladi plesalci...) ter člani kultumo-umetniških društev iz Prosenjakovec, Središča in Motvarjevec. OH, TA, DIVJA ODLAGALIŠČA! - Ob pogledu na žalostno podobo iz Vučje Gomile se človek vpraša: Le kaj je bilo prej, smetišče ali opozorilo o prepovedi odlaganja smeti? Motijo seveda vedno nove vreče v jarkih in gozdovih, kupi se kopičijo, deli starih avtomobilov obležijo ob cesti... Kljub rednemu in za gospodinjstva brezplačnemu odvozu kosovnih odpadkov (dvakrat na leto) in visokim kaznim ugotovljenim brezvestnim onesnaževalcem! »BABABAL« V TEŠANOVCIH - Prireditev ob 8. marcu - dnevu žena, ki jo starejši poznajo pod imenom »bababal«, v Tešanovcih (op. ur.: in še marsikje drugje) tudi letos ni izostala. V organizaciji kultumo-turističnega društva je bilo za vsakogar nekaj: žene in dekleta so bile že pri vhodu v dvorano vaško-gasilskega doma deležne nageljnov, moški pa so raje posegali po aperativu. V kulturnem programu so z nizom glasbenih, plesnih in recitacijskih točk nastopili učenci domače podružnične osnovne šole in folkloristi KTD Tešanovci. (G. G.) VELIKONOČNE RAZSTAVE Ob velikonočnih praznikih so v mnogih krajih pripravili delavnice o barvanju jajc in razstave remenk ter viizenskih jedi. V fotoreportaži predstavljamo dvoje razstav, iz Martjanec in Moravskih Toplic. O obeh poročamo na zadnji strani Lipnice. Moravske Toplice - prireditelj: Turistično društvo Moravci Martjanci - prireditelj: Turistično društvo Martin LIPNICA _ FOTO: Geza GRABAR FOTO: Ludvik SOČIČ ŽIVLJENJE OB MEJI/ÉLET A HATÁR MELLETT Pârtosfalva MAGASZTOS ÉS SZILÂRD ESZMÉK EMBERI MELTOSAG KELL Goričko e nemzetiségileg vegyesen lakott részében minden évben a Moravske Toplice Kôzség Magyar Nemzeti Ônigazgatâsi Kôzôssége a magyar nemzeti ünnepi ren-dezvények szervezôje. Ily môdon emlékezünk meg az 1848-as mârciusi ese-ményekrôl, amikor az eurôpai események kapcsân, Petôfl Sândor kôltô vezetésével az ifjü forradalmârok magasra emelték zâszlajukat és harcba indultak a szabadsâgért és függetlenségért A magyar és a vilâgirodalom e kiemelkedô ôriâsânak szentelték a mârcius 21-én, Pârtosfalvân megszervezett ünnepi rendezvény kôzponti gondolatait. Az ünneplés koszorüzâssal kezdôdôtt a szentlâszlôi és a pârtosfalvi kopjafânâl, majd a rendezvény Vôrôs Tibornak, a MNÔK elnokének ünnepi beszédével és kul-turâlis müsorral folytatôdott. A rendezvényen Bagi Gâbor, a Magyar Kôztârsasâg szlovéniai nagykôvete mellett részt vettek a szomszédos magyarorszâgi megyei hatôsâgok képviselôi, a hatâr menti magyar és szlovén ônkormânyzatok polgârmeste-rei, az Orszâggyülés képviselôi, valamint a kôzség polgârai, akik az utolsô helyig kitôltôtték a faluotthon felüjitott termét. A gazdag és szines kulturâlis programban a pârtosfalvi ôvodâsok, a pârtosfalvi kétnyelvü âltalânos iskola tanulôinak mûvelôdési egyesülete, (szavalôk, zenészek, ifjü tâncosok...), valamint a pârtosfalvi, a szerdahelyi és a szentlâszlôi mûvelôdési egyesületek tagjai vettek részt. Vóros Tibor ünnepi szónok, a MNÓK el-noke beszédében tobbek kozótt elmondta: »Egyre inkább szükségünk van Petó'fi és 1848 szellemére, egyre inkább kellenek a magasztos és szilárd eszmék, az emberi méltóság... Az elmúlt években Moravske Toplice Kozségben számos sikert értünk el a kultura terén. A müvelodési egyesületek száma szaporodik, felújítottuk a kulturális tevékenységhez nélkülozhetetlen infrastru-ktúrát, csoportjaink irigylésre méltó ered-ményeket tudnak felmutatni. Bizonyítsuk be a jovó'ben is, hogy Pártosfalván, Szent-lászlón, Kisfaluban, Csekefán és Szer-dahelyen együtt tudunk és akarunk élni a tobbségi nemzettel, így talán egykor majd büszkék lehetünk arra, hogy éppen Szlo-véniában élo magyarok vagyunk. Fogadjuk el a mindennapokat, hogy ténylegesen ünne-pelhessük az ünnepeket, a márciusokat. Szembesülnünk kell azonban a ga-zdasági sikertelenség tényével, hogy a Mura- Anton Puhan elnôk szavai szerint az idén szeretnék befejezni az egyesületi otthon felújítását (homlokzat, vezetékek, mosdók), bekeríteni a tavaly kiépített tüzvédelmi medencét, és az anyagi gondok ellenére rendszeresen karbantartani a felszerelést és a tüzoltóautót. Mivel jôvôre ünneplik az egyesület fennállásának századik évfordulóját, már az idén megkezdik az eló'készületeket. Évkozben az írásos anyagokat, a fény-képeket és más, az egyesület tórténetét bemutató emlékkiadvány és kiállítás el- videk es az egesz orszag legkevesbe fejlett tersege vagyunk, itt a legtobb munkanelkuli, hogy a vallalati csodok a mindennapok rdsze, hogy helyzetunk kilatastalan. Szo-moru a partosfalvi Tekstil tortenete. E videk lakoi - szlovenok es magyarok - mezogaz-dasagi tersegben eliink, mezogazdasaggal foglalkozunk, a paraszt helyzete pedig naprol-napra romlik. Nagyon sok csalad mindennapi megelhetese a tet. Ezt az aldat-lan helyzetet csak megfelelo hitelpolitikaval lehet megoldani. Ezzel megtartanank a fiata-lok ebben a tersegben. Hogy a muravideki magyarok is megmaradjanak szulofoldukon, a Muravideken, a Goričkon, biztositani szuk-seges a gazdasagi alapokat, az infrastrukturah A szloven kormanynak a nemzetisegi-leg vegyesen lakott terulet es vallalkozasok fejlesztesere biztositott hiteltamogatas nem bizonyult a legjobb megoldasnak. Meg kell allitanunk videkunk elszege-nyedeset« - mondta tobbek az unnepi szonok. keszitesehez szukseges targyakat kivan-jak osszegytijteni, Mivel a megbizatas lejarta utan is azo-nos maradt a vezetoseg osszetetele - Anton Puhan elnok mellett Stefan Gomboc maradt az alelnok, Vlado Skrilec a paran-csnok, Milan Horvat a parancsnokhelyettes, Geza Skrilec a penztaros, Evgen Pap a titkar es Branko Balajc az ifjusagi csapat vezetdje - nem fer hozza ketseg, hogy a csekefai onkentes tuzoltoegylet mukodese a jovoben is sikeres lesz. Geza Grabar Prosenjakovci PROSLAVA OB 15. MARCU Slavnostni govornik, predsednik MNSS Ti-bor Voroš, je poudaril, da »vse bolj potrebujemo ideje Petofija in marca 1848, vse bolj potrebujemo vzvišene in trdne ideje ter človeško dostojanstvo, tako značilne za samega pesnika in takratne dogodke... V preteklih letih smo v občini Moravske Toplice dosegli pomembne rezultate na področju kulture. Povečalo se je število kulturnih društev, obnovili smo za kulturne Tibor Voroš dejavnosti nepogrešljivo infrastrukturo, naše skupine so dosegale zavidljive uspehe. Dokazujmo tudi v prihodnje, da želimo in znamo v Prosenjakovcih. Motvarjevcih, Por-dašincih, Čikečki vasi in Središču živeti skupaj z večinskim narodom, tako bomo morda kdaj ponosni na to, da smo Madžari prav v Sloveniji. Sprejmimo torej vsakdan, da bomo lahko resnično proslavljali vsak praznik, vsak marec. Vendar se moramo soočiti tudi z dejstvom, da smo gospodarsko neuspešni, da gre za najmanj razvito območje Prekmurja in vse države, da je tu največ brezposelnih, da so stečaji podjetij vsakdanjost in da ne vidimo izhoda. Žalostna je zgodba tovarne Tekstil iz Prosenjakovec. Prebivalci te pokrajine - Slovenci in Madžari živimo na kmetijskem območju, se ukvarjamo s kmetijstvom, vendar je položaj kmeta iz dneva v dan težji. Gre za vsakdanje preživetje marsikatere družine. To neljubo stanje pa je po mojem mnenju možno spremeniti le z ustrezno kreditno politiko. S tem bi zaustavili odseljevanje mladih s teh območij. Da bi tudi prekmurski Madžari ostali na svoji rojstni zemlji, v Prekmurju, na Goričkem je potrebno zagotoviti ustrezne gospodarske temelje in infrastrukturo. Ukrepi slovenske vlade v obliki posojil za razvoj narodnostnega gospodarstva in podjetij se niso pokazali za optimalno rešitev. Moramo ustaviti obuboža-nje naše pokrajine,« je med drugim poudaril slavnostni govornik. Csekefai Ônkéntes Tuzoltoegylet JUBILEUMI ELÔKÉSZÜLETEK Sikeres tevékenységük kilencvenkilencedik évébe léptek az idén a csekefai tüzoltók. A tavalyi sikersorozat utân - sikeres szektor-verseny, a falu- és tüzoltôotthon alapos felüjitâsa, üj felirat az otthon homlokzatân, a kôrnyezet rendezése - az idén is teli vannak tervekkel. Az igencsak megfiatalodott egyesületnek 35 aktiv tagja van, kôztük négy nôi tag. 8. mai 2003 UPNICA ± ART CENTER V SREDIŠČU UVOD Očitno je zapis Bojana Pečka v prejšnji številki Art center, sramota ob meji uvod v širšo izmenjavo mnenj o projektu, ki ga je odločno podprla naša občina. Mnenja so namreč zelo različna, predvsem tista, ki problematizirajo to, kar se dogaja v nekdanji karavli pri Središču, pa so v zadnjem času v javnosti ustvarila nadvse kritično podobo. Marsikoga je zbodel tudi naslov našega članka. Morda res nismo dobro izmerili globine besedice »sramota«, a vendarle se človek ne more znebiti neprijaznega vtisa, ko stopa na neurejeno dvorišče centra. Da bi utegnila zamisel ostati na pol poti, kaže to, da vitalni delovni prostori (slikarski ateljeji, kiparska livarna...) niso dograjeni in ne služijo namenu. Očitno so ambicije bistveno presegle realne finančne možnosti. Vsekakor pa je »sramotno« prerekanje vsevprek, »sramotni« so poskusi, katerih jasni ali prikriti nameni so onemogočiti delo ljudi, ki v neverjetno skromnih razmerah skušajo osmisliti delo središkega Art centra. V tej številki objavljamo dva zapisa: razmišljanje in stališče župana Franca Cipota ter pismo študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Morda pa prav slednji opozarjajo na to, kar Art center nikakor ne bi smel postati: središče umetniškega ustvarjanja, za katerega bi predvsem - ali zgolj - lokalne skupnosti zagotavljale materialno podlago za poceni ali zastonjkarsko ustvarjanje v centru. Ne da bi oni, ustvarjalci, morali plačevati svoje bivanje. Denar za delovanje pa mora priti iz osrednjih inštitucij, služb, uradov in ministrstev. In: Kaj pomeni art center ob meji, če ne uspe razviti mednarodne kulturne izmenjave? V utemeljitvah smo vsi prebirali to kot eno njegovih bistvenih sestavin. Urednik ART ali KULTURNI CENTER Moj namen v tem zapisu je nekoliko poenostavljeno in kar se da preprosto prikazati z zornega kota ustanovitelja - torej naše občine - dejansko stanje v Zavodu Art center v Središču, saj le-ta sproža vrsto kritik in polemik v domačem in vedno bolj tudi v širšem slovenskem prostoru. Pri tem bom skušal najti odgovore‘na nekatera bistvena vprašanja, ki se zastavljajo ob imenu Art center, in s tem odgovoriti tudi na ključno vprašanje: »Ali smo res pri tem že toliko izgubili, da smo izgubili tudi zadnje upanje?« KAJ JE PRAVZAPRAV ART CENTER? To je institucija, dobro organizirana in vodena, ki zagotavlja bivalni in delovni prostor ter pogoje za ustvaijanje vsem tistim posameznikom in skupinam, ki imajo - kot po domače pravimo -ustvarjalno žilico in so v sodobni družbi pomemben dejavnik razvoja okolja. To je prostor za druženje različnih profilov ljudi, od filozofov do umetnikov, boemov in sanjačev, ki jim je skupno predvsem to, da veliko več pozornosti namenjajo vsebini, s katero se ukvarjajo, kot pa urejenosti prostora, v katerem delujejo. To je hiša, ki ob relativno skromnih stroških ponuja udeležencem in obiskovalcem možnost bivanja za krajše ali daljše obdobje, velikokrat tudi v zameno za izdelek, umetnino, ki je plod njihovega ustvarjanja in dela. To je tako infrastruktura, primerna za organizacijo in izvedbo določenih gospodarskih dejavnosti v smislu izdelave -mini proizvodnje - unikatnih izdelkov. To je idealen prostor za razvoj alternativnih možnosti na področju turizma, predvsem v okolju, ki je v tem smislu manj razvito. To je priložnost za človeški potencial, ki se zbira v centru, da se izkoristi tudi - ali pa predvsem - v okolju, v katerem deluje. I To ni prostor za širjenje politične in osebne demagogije posameznikov oziroma za izkoriščanje tega kot poligona za zadovoljevanje lastnih frustracij. To ni prostor za verbalno in fizično obračunavanje z nasprotniki in drugače mislečimi. To ni prostor za širjenje pijančevanja, mamilaštva in drugih podobnih razvad, ne-kulture. To ni dejavnost, ki bi lahko obstajala in delovala zgolj na gospodarskih temeljih, temveč bo trajno v večji ali manjši meri odvisna od subvencij, donacij in drugih oblik financiranja. ± LIPNICA______________________________________________________ KAKŠNO JE TRENUTNO STANJE V ART CENTRU V SREDIŠČU? Organizacija šepa, upravljanje zavoda je v slepi ulici, vodstva ni oziroma je že davno v odstopu, pogoji za bivanje so slabi, pogoji za delo skoraj nikakršni, profil ljudi, ki obiskujejo naš art center ni tak, kot smo si ga predstavljali... Veliko preveč je bilo v preteklosti skupin, ki so pijančevale in »kadile« kot pa pravih umetnikov, okolica je neurejena, ni primerne opreme, mini proizvodnja livarstva ni zaživela... Nekateri obiskovalci se sicer pohvalno izražajo o bivanju v centru, vendar je to bolj odraz cenenega ali morda celo bivanja in ustvarjanja brez vseh stroškov, veliko je demagogije in brezplodnih razprav ter medsebojnih nagajanj aktivnih in pasivnih udeležencev, ni možno izmeriti pravega utripa art centra v lokalnem okolju... Vse to pa meče slabo luč tudi na tisto, kar je bilo v minulem obdobju narejeno dobro in tudi tega ni malo: pridobitev evropskih sredstev, pridobitev državne nagrade, uspešen nastop na različnih državnih in mednarodnih razpisih, postavitev novega objekta in temeljita preureditev stražnice; nastala so nekatera vredna slikarska, kiparska in livarska dela in, nenazadnje, tudi notranjost objekta dobiva podobo ob prizadevnem vztrajanju dveh »zadnjih mohikancev«... KAKO NAPREJ? Vizijo razvoja in poslovni načrt delovanja art centra je potrebno začeti takoj uresničevati. Verjetno je v trenutku, ko zapisujem te stavke (op. ured.: pod konec aprila), zadnji čas za trezno in umiijeno razpravo vseh, ki smo pri tem udeleženi. Zaključki, ki bodo sprejeti in so bili nakazani že na seji občinskega sveta naše občine, se morajo začeti udejanjati v praksi. Prvi koraki v pravo smer so se začeli z ogledom objektov svetnikov naše občine, obiskom predstavnika Ministrstva za kulturo in prijavo več delavnic, ki bodo letos potekale v Središču. Zato moje mnenje: ne smemo vreči puške v koruzo - upanje obstaja. Franc Cipot, župan 8. maj 2003 KRAJINSKI PARK GORIČKO NOVE PRILOŽNOSTI ZA GORIČKO Vseh enajst županov občin na Goričkem se je združilo v prizadevanjih za ustanovitev krajinskega parka Goričko, ki bo zaživel v prihodnjem letu. Ohranjena narava predstavlja dediščino našim vnukom, park pa prinaša nove razvojne priložnosti, ki med drugim lahko pomagajo mladim pri odločitvi, da na Goričkem tudi ostanejo. Domačini so že sedaj, zagotovo pa bodo tudi v prihodnje, najboljši varuhi tega območja, s parkom bodo dosedanja prizadevanja le še nadgrajena. Domače in tuje izkušnje potrjujejo, da parki prispevajo k boljši prepoznavnosti regije in nudijo oblikovanje dodatne blagovne znamke. Spodbujajo razvoj dejavnosti, kot so dopolnilne dejavnosti na kmetijah in turizem. S tem pripomorejo k ohranitvi poseljenosti podeželja in krajine ter boljšemu življenju prebivalcev parka. Vsak park ima svojega upravljavca - organizacijo, ki predstavlja možnost za nova delovna mesta v dejavnostih, ki so posredno ali neposredno povezane z varstvom narave in parkom, npr. vodenje obiskovalcev in nadzor. Kaj je park? Območje s poudaijenimi vrednotami narave in z zanimivim živim svetom. Območje ohranjene kulturne krajine. Lep in privlačen podeželski prostor z živimi in urejenimi naselji. Območje, kjer vitalno lokalno prebivalstvo želi razvijati svoj kraj. Območje, kjer si vsi želimo usklajen razvoj, ki bo ohranil vrednote tudi za naše vnuke. Območje čiste narave in ohranjene krajine, kjer je bivanje prijetno. Območje, ki zaradi svojih kvalitet nudi možnosti za razvoj turizma za zahtevnejše goste in proizvodnjo hrane višjega cenovnega razreda. NAŠA IZKUŠNJA V zadnji številki glasila občine Moravske Toplice Lipnica smo zasledili članek o Art centru v Središču - Art center, sramota ob meji Naša izkušnja pa je takšna. Smo študentje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Za Art center v Središču smo izvedeli preko internetnega povabila vsem likovnim ustvaijalcem, naj sodelujejo na njihovi likovni delavnici. Zagotovljeni so bili vsi materiali (akrili, platna, oglje, glina...), prostor za delo, hrana in bivanje. Kar prelepo, da bi bilo res, saj v Ljubljani mladim, še ne priznanim umetnikom nihče ni pripravljen ponuditi možnosti za samostojno ustvarjanje. Kakorkoli, hoteli smo se prepričati na lastne oči. In bili smo navdušeni! Sama lokacija in prostor sta enkratni, možnosti za delo, ki jih ponujata prav tako - od risanja, slikanja, kiparjenja, keramike, vlivanja... Predvsem pa odprto in ustvarjalno vzdušje, ki ga začutiš ob ljudeh, ki vlagajo v Art center ves svoj čas in trud. Od našega prvega obiska v Art centru med študijskimi počitnicam sta pretekla dva meseca, s Središčem pa ohranjamo redne stike. Ob vsakem ponovnem obisku nas presenetijo na novo nastale umetnine. Da ne govorimo o prenovljeni kuhinji, policah, omarah, vratih, ograji, vrtu pred hišo - kar je vse delo tamkajšnjega mojstra. Vse to pa je šele začetek. In komaj čakamo, da bo Art center »zalaufal« s polno paro. Ravno iz vseh teh razlogov pa nikakor ne moremo razumeti, od kod vsi ti negativni odzivi v medijih. Zato predlagamo, da Art center obiščete, kot smo ga mi, in presodite sami. Sara Dolinšek, slikarstvo, ALU Julijan Borštnik, kiparstvo, ALU Vita Žgur, kiparstvo, ALU 8. maj 2003 DODATNE SPODBUDE ZA PARKE Slovenija glede državnih podpor za spodbujanje razvoja - tako po obsegu kot po oblikah - še ni primerljiva z državami Evropske unije. Pričakujemo, da se bo to stanje s pridružitvijo Slovenije uniji spremenilo. Že sedaj pa so neposredne podpore države uveljavljene na področjih kmetijstva in lokalne komunalne infrastrukture. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetom v parkih, ki vstopijo v kmetijsko-okoljske programe, daje dodatne spodbude. Če so zemljišča kmetov del krajinskega parka, so upravičeni do 10% višje spodbude. Občine v parkih so imele prednost pred drugimi tudi pri lanskem dodeljevanju kreditov Ekološkega razvojnega sklada - na območju obstoječih parkov je obrestna mera nižja kot drugod (1%). Prebivalci parkov z izjemo manj razvitih območij sicer ne morejo računati na neposredno finančno pomoč države, na primer za razvoj turizma, ker tega Evropska unija zaradi pravil svobodne konkurence na trgu ne dopušča. Na voljo pa so različne možnosti za posredne podpore države - predvsem razpisi ministrstev, državnih in lokalnih skladov, agencij in zavodov. Tu so še ustanove, kot so Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Sklad RS za razvoj malega gospodarstva, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Republiški zavod za zaposlovanje. Spodbude za projekte malega gospodarstva, subvencioniranje realne obrestne mere, razvoj obrti, podjetništva in turizma dajejo tudi občine. Pomemben vir pa so lahko mednarodni programi. Krajinski park Logarska dolina si je iz tovrstnih virov izboljšal turistično prometno infrastrukturo (cesta), komunalno infrastrukturo (čistilna naprava), razvija skupno turistično ponudbo s sosednjimi turističnimi območji, trži lokalne proizvode. V Parku Škocjanske jame pa je s pomočjo tujih sredstev urejena stavba uprave parka. Tudi Goričko je kot pomoč ustanovitvi bodočega krajinskega parka v preteklih letih pridobilo mednarodna sredstva, kar pomeni, da bo park lahko začel z delom v obnovljenih in opremljenih prostorih gradu Grad. DOBRI PRIMERI SO BLIZU Tudi same uprave parkov na različne načine spodbujajo razvoj, denimo na področju kmetijstva. V Triglavskem narodnem parku so leta 2000 delno nadomeščali stroške, nastale s preusmeritvijo v prvem letu vstopa v biološko kmetovanje. Za urejanje oz. posodobitev planšarij so lani za nadomestila namenili 4 milijone SIT. Tržijo blagovno znamko. Izdelujejo tehnološke načrte za predelavo mleka in mesa na kmetijah. V Kozjanskem parku so v ______________________________________________LIPNICA ± FOTO Z G. KRAJINSKI PARK GORIČKO projektu obnove starih travniških sadovnjakov izpeljali tečaj žganjekuhe, predavanje, prikaz rezi... Marsikdo se odloči za obisk zgolj zato, ker je kraj v parku. Že samo ime parka namreč zagotavlja bogato naravo, mir in sprostitev, s tem pa tudi bistveno boljše možnosti za turistični razvoj območja. Ker si obiskovalci v parkih ne želijo bivati v hotelih, temveč npr. na turističnih kmetijah, pri ponudbi lahko sodelujejo predvsem domačini. Iskani postanejo tudi kampi, lep primer je Trenta z več novimi kampi. S parkom se odpirajo nove priložnosti tudi za vodiče, ki turistom omogočijo ogled naravnih posebnosti, za izposojanje športne opreme, za trženje domačih pridelkov, za izdelovanje spominkov. Turistični razvoj neposredno finančno podpirajo v Parku Škocjanske jame, saj z javnim razpisom razdelijo nepovratna sredstva za gradnjo in vzdrževanje turističnih sob. V Triglavskem narodnem parku so planinske koče v visokogoiju opremili s sončnimi celicami. UPRAVE PARKOV: Z LJUDMI IN ZA LJUDI Parkovna infrastruktura ni namenjena le obiskovalcem od drugod, temveč prinaša koristi tudi domačinom. Tako so v Parku Škocjanske jame v informacijskem centru odprli trgovinico z osnovnimi živili, saj je bila vaška trgovina zaradi nerentabilnosti zaprta. Park Škocjanske jame ureja nekatere vaške ceste in poljske poti, ki jih uporabljajo tudi domačini, postavili so informacijsko-oglasno tablo za potrebe krajevne skupnosti in turističnega društva. Informacijski center v Trenti, Grad Podsreda v Kozjanskem parku in stavbe Parka Škocjanske jame so postali pravo žarišče kulture, saj so tu koncerti, revije pevskih zborov in razstave. To prinaša pester program za domačine, bogat kulturni utrip pa privabi v park tudi številne goste od drugod. Parki so deležni tudi posebne promocije oz. jo aktivno spodbujajo: razstave in promocijski panoji v drugih krajih po Sloveniji in v tujini, televizijske reportaže, intervjuji, predstavitve na turističnih zemljevidih in v poslovnih imenikih, poljudni in strokovni članki, koledarji... Vse to prispeva k promociji celotnega območja in s tem k boljšemu trženju turističnega gospodarstva in drugih lokalnih dejavnosti. Uprave parkov svetujejo domačinom. V Parku Škocjanske jame domačinom, ki nameravajo obnoviti domove, svetujejo ter pomagajo pri pridobivanju mnenj, soglasij in dovoljenj, la posege v prostor v parkih sicer niso potrebna nikakršna dodatna soglasja. V Triglavskem narodnem parku svetujejo kmetom, ki se odločajo za prehod na biološki način kmetovanja in jim pomagajo pri organiziranju. SODELOVANJE Z MLADIMI PA TUDI IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE Otrokom in šolam uprave parkov posvečajo posebno pozornost. Zanje organizirajo niz dejavnosti: naravoslovne delavnice, nagradne natečaje za učence, otroške kvize, vodenje ekskurzij, izobraževalne seminarje za učitelje mentorje. Strokovnjaki v upravah parkov so tudi mentorji študijskim in diplomskim nalogam ter študentskim praksam. Tu so še prireditve za otroke, koncerti, likovne delavnice... V Trenti in Kozjanskem parku so odmevni tečaji oz. glasbene šole. Organizirajo tudi izobraževanje za odrasle, na primer predavanja o razvoju podeželja za občine, upravne enote in društva v Kozjanskem parku, izobraževanje o biološkem kmetovanju v Triglavskem narodnem parku, pri katerem sodeluje tudi Kmetijska svetovalna služba. Delavnice, ekskurzije in sodelovanje z mladimi, kulturne prireditve in promocijske dejavnosti smo kot zametek bodoče prakse že uvedli tudi na območju predvidenega parka Goričko, ki bo še posebno skrb namenjal čezmejnemu sodelovanju. Več informacij: Stanka Dešnik, Zavod RS za varstvo narave, tel. 041 570 288 Selo PRIPRAVE NA SREČANJE VASI SELO - SELA - SELE V aprilu je bilo v vaško-gasilskem domu v Selu srečanje predstavnikov vasi Selo - Sela - Sele kot priprava na že 7. tradicionalno srečanje vasi s tem imenom, ki bo 28. junija 2003. Pripravljalnega srečanja se je udeležilo kar 72 predstavnikov iz 23 vasi. Srečanja sta se poleg župana domače občine Moravske Toplice udeležila še župan občine Miren-Kostanjevica in predsednik Turistične zveze Občine Brežice. Udeležba predstavnikov vasi je bila največja doslej, saj je zanimanje za junijsko srečanje zelo veliko, zato kot pobudniki in organizatorji prvega tovrstnega srečanja lahko pričakujemo množičen obisk tudi v juniju. Ideja o srečanjih namreč izvira prav iz naše vasi, saj so gasilci našega gasilskega društva predlagali, da bi pripravili tekmovanje gasilskih društev iz vasi, ki imajo v svojem imenu besedo Selo, Sela, Sele. Iz te ideje so se potem razvila srečanja vasi. Vseh vasi, ki imajo v svojem imenu besedo Selo, Sela ali Sele, je v Sloveniji kar 75. Če upoštevamo še vasi z besedo Selca ali Selce, pa jih je blizu sto. Zadnjih srečanj vasi se udeležuje že okrog 35 vasi, iz katerih pride na srečanja več kot 1.200 obiskovalcev, ki jim je potrebno prišteti še domačine iz vasi gostiteljice in številne obiskovalce iz okoliških krajev. Tudi srečanja predstavnikov vasi so zdaj že tradicionalno pri organizatorju srečanja na koncu marca ali v začetku aprila. Organizatorji zadnjega srečanja vasi iz Sela pri Robu so poročali o šestem srečanju in predali zastavo srečanja predstavniku naše vasi. Domačini smo gostom predstavili našo vas in občino, potek junijskega srečanja in dodatno ponudbo na samem srečanju. Spregovorili smo tudi o prekmurski prehrani. Ogledali smo si prizorišče dogajanja in z dosedanjimi gostitelji srečanj izmenjali izkušnje. Slišali smo tudi več predlogov, kako srečanja še izboljšati. Pred vaško-gasil-skim domom v Selu smo zasadili tudi spominsko drevo. Skupaj s predstavniki vasi smo si nato ogledali evangeličansko cerkev in se srečali tudi s škofom Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Gezo Ernišem, obiskali Vinotoč Grabar in romansko rotundo v Selu. Po vožnji skozi sosednje vasi smo se ustavili še v Vinogradniškem centru Goričko v Ivanovcih in si ogledali del Naravnega parka Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Srečanje predstavnikov vasi smo končali z delovnim kosilom v gostilni K rotundi v Selu. Z vsakoletno predstavitvijo kraja in okolice predstavnikom vasi dosežemo, da le-ti pri prihodu na srečanje svojim sovaščanom že vedo povedati, kam jih peljejo, kaj lahko tam vidijo in kaj vse si bo mogoče ogledati med samim srečanjem. Da je zanimanje za srečanja in njihovo organizacijo izredno veliko, dokazuje tudi dejstvo, da imamo tudi že potencialne kandidate za organizacijo naslednjih srečanj: 8. srečanje vasi leta 2004 želijo pripraviti krajani vasi Selo na Vipavskem, 9. srečanje želijo organizirati v vasi Selo pri Žirovnici, za organizacijo desetega srečanja pa se skupaj potegujejo tri Sela iz občine Brežice, in sicer: Dečno selo, Arnovo selo in Sela pri Dobovi. Sicer pa lahko pričakujemo rekorden obisk že na letošnjem 7. tradicionalnem srečanju vasi 28. junija 2003 v Selu na Goričkem. Janez ŠKALIČ 6 8. maj 2003 MALA LIPNICA OSNOVNA ŠOLA FOKOVCI Kako rastem Kako je Matjažev dedek postal mlad superdeček Ko bom majhna, bom otrok, ko bom večja, bom dekle. To je res, popadel me je bes, saj kmalu gre zares. Mihaela Bači, 2. razred Muca in kuža Sem muca mala, rada bi se igrala. Kuža laja, sem pa tja, muzika se tu konča. Nekoč je živel Matjaž, ki je sanjal, da bi bil nazaj mlad. Ko se je zbudil, je hitro zaspal. Potem se mu je sanjalo. Sanjalo se mu je, da bo doma v drugi vasi. Nato je vzkliknil in se nasmehnil. Nato so prišli starši. Starši so ga vprašali, kaj se mu je sanjalo. »Sanjalo se mi je, da sem v drugem kraju.« On tega ni slišal, samo je spal naprej. Potem se je prebudil in videl mamo in očeta. Nato je odšel v kuhinjo in popil čaj in se vsedel za mizo in tam govoril, kaj se mu je ponoči sanjalo. Boštjan Rituper, 4. razred Živimo zdravo za zabavo Ko sem prišla v šolo, smo najprej zajtrkovali. Potem smo se odpravili na dolgo pot k Letinovim. Ko smo prišli tja, nas je pri velikem sadovnjaku že čakala gospa Letinova. Pokazala nam je različne sorte jabolk. Potem nas je vprašala, če poznamo domače sorte. Mi smo različno odgovorili. Jaz sem rekla, da poznam jonagold, london pepi in tako naprej. Potem smo šli k njim domov, da nam je tam pokazala, kako moramo cepiti drevje. Ko je bila gotova, nam je prinesla domačo jabolčno pito in pijačo. Povedala nam je tudi, da eno jabolko na dan odžene zdravnika vstran. Jabolko ima dosti vitaminov. Potem smo se poslovili in odšli v šolo. Tam smo imeli podaljšano bivanje in smo šli ven. Počakali smo kombi in odšli domov. Ko sem šla spat, sem sanjala, kako lep, zanimiv dan je bil. Bilo mi je zelo lepo. Matjaž Lainšček, 2. razred Selina Koltai, 3. razred Vila je začarala princa in princeso V davnih časih sta živela princ in princesa, ki sta se imela rada. Nekega dne je prišla vila. Rekla je, da ju bo začarala. Čez nekaj dni je princ rekel, da bo odšel k vili in jo ubil in tako je tudi storil. Princ je ubil vilo in s princeso sta dolgo srečno živela. Daniel Kočar, 1. razred Majhen palček Nekoč je živel majhen palček. Ni imel prijatelja. Bil je sam v gozdu, ni imel hrane. Hodil je na sprehod. Srečno je našel svojega prijatelja. To je bil palček Niko. Zlatko Farkaš, 1. razred Moja mama Moji mami je ime Marija. Ima rjave lase. Dela v Moravskih Toplicah. Doma kuha, pospravlja, pere in skrbi za živali. Večkrat brcava žogo. Moja mama je najboljša mama na svetu. Janez Perša, 2. razred Diteči viizen v Moravskih Toplicah V avli hotela Vivat je enota vrtca iz Moravskih Toplic pripravila tradicionalno prireditev Diteči viizen ali otroško veliko noč, ki je poleg razstave na stotine »remenk«, ki so jih pobarvali malčki, njihove vzgojiteljice in starši predstavila tudi ročna dela v vrtcu zaposlenih in Vilerjevih gobelinov Marije Kutoš iz Sebeborec. Zelo dobro je bil obiskan tudi priložnostni kulturni program, v katerem so m&lčki po svoje zaplesali narodne plese, predstavil se je pevski zbor vzgojiteljic Vrtcev občine Moravske Toplice, z igranjem na harmoniko pa tudi nekdanja varovanca vrtca Ines Za-vec in Aleksander Cifer in Moravskih Toplic. (G. G.) Malčki so si z zanimanjem ogledali vuzensko razstavo... ... in korajžno odplesali nekaj narodnih plesov. LIPNICA 2. 8. maj 2003 FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR KULTURA KUD Jožef Košič Bogojina USPEŠNO LETO Tudi minulo leto je bilo za KUD Jožef Košič iz Bogojine delovno in uspešno. Predsednik društva Matjaž Cerovšek je na občnem zboru, ki je sledil proslavi ob kulturnem prazniku, trditev podkrepil z dejstvi in priznal, da glavnino prireditev priredi folklorna skupina, ki je med vsemi sekcijami tudi najštevilčnejša. Folklorna skupina je v času zimskih počitnic za mlade plesalce pripravila malo folklorno delavnico ravenskih plesov. Udeležilo se je je 18 učencev. Plesalci so pred večjimi javnimi nastopi naštudirali splet porabskih plesov. Nastopili so tudi na Madžarskem in na Hrvaškem, med številnimi nastopi doma pa velja posebej poudariti šest nastopov v zdravilišču v Moravskih Toplicah in sodelovanje na zaključni reviji Sklada kulturnih skupin v Laškem, ki je potekala v okviru prireditve Pivo in cvetje. Skupina je sredi septembra uspešno pripravila folklorni festival in ga poimenovala Folklorni večer. Prireditve se je udeležilo šest skupin, med njimi tudi gostje s Hrva- k;.,š Matjaž Cerovšek, predsednik KUD Jožef Košič Bogojina. ške. Tik pred koncem leta je KUD pripravilo še božično-novoletno voščilnico. Sekcija za izdelavo malih ročnih izdelkov je bila aktivna pri izdelavi božično-no-voletnih voščilnic, člani mešanega pevskega zbora pa so prispevali glavnino sredstev za nabavo enotnih oblačil za nastope. V okviru KUD delujeta še recitacijska skupina in sekcija za internetno stran. Čeprav društvo odlično sodeluje z vsemi društvi in organizacijami v kraju, je predsednik Matjaž Cerovšek še posebej poudaril, da KUD Jožef Košič zelo dobro in korektno sodeluje z osnovno šolo. Prof. Jože Vugrinec je pohvalil aktivnosti domačega kulturno-umetniškega društva, ki je tako z organizacijskega kakor kakovostnega vidika iz leta v leto na višjem nivoju, prav zaradi številnih sekcij in številnih prireditev ter javnih nastopov pa je bogojinsko kulturno-umetniško društvo med najbolj delovnimi v občini. Enakega mnenja je bil tudi Izidor Camplin, predsednik gasilcev. V nadaljevanju so zbrani največ časa namenili Košičevim dnevom kulture. S spremembo funkcije in vloge krajevne skupnosti še vedno ni rešen status prireditve oziroma glavni prireditelj. Kljub temu, da se niso dokončno opredelili, ali bodo Košičevi dnevi v prihodnje prireditev župnije ali same vasi, so bili enotni, da uveljavljena in vsebinsko raznovrstna prireditev mora ostati. Letošnji Košičevi dnevi naj bi bili posvečeni 90. obletnici rojstva dolgoletnega bogojinskega župnika Jožeta Gjurana. Tudi v letošnjem letu je program prireditev KUD podoben lanskemu. Folklorna skupina po goričkih in porabskih plesih načrtuje še poglobitev znanja iz ravenskih plesov, intenzivne vaje v Portorožu, ciklus nastopov v Zdravilišču Moravske Toplice ter po zaključku folklornih revij še strokovno ekskurzijo v sosednjo Hrvaško. Ker so Porabski Slovenci iz Števanovec izrazili željo o sodelovanju z Bogojino na številnih področjih, bodo prve korake storili tudi v tej smeri. Geza Grabar Filovci KRUH IN VINO -NOVA KULTURA BIVANJA V okviru delovnega obiska v Prekmurju se je vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Ervvan Fouere ustavil tudi v Penovi kleti v Filovskih goricah. Razlogov za to je bilo več, glavni pa je zagotovo ta, da je filovsko društvo Gaj nosilec komplementarnega projekta Kruh in vino - nova kultura bivanja, ki ga je v okviru programa PHARE za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko v višini 30.000 evrov podprla tudi Evropska unija. Vodja in eden od glavnih pobudnikov projekta s slovenske strani, Jože Gutman, pravi, da je temeljni cilj omenjenega bilateralnega sodelovanja ohraniti bogato kulturno in naravno dediščino, avtohtonost s slamo kritih vinskih kleti, ki hranijo likovna dela študentov in diplomantov ljubljanske Akademije za likovno umetnost. V projekt se študentje vključujejo tudi tako, da bodo izdali grafično mapo. Na ta način Filovčarji vnašajo tudi drugo, duhovno dimenzijo v projekt in pokrajino. Partneiji iz Madžarske so bolj osredotočeni na pripravo različnih vrst kruha, Filov-čarji pa med drugim v ekološko pridelavo vina. Urejena bo vinogradniško-učna pot med avtohtonimi sortami trt, ki bo vključevala tudi kulturne in naravne danosti. Začela se bo pred soboškim muzejem, enim najpomembnejših centrov s podatki iz naše zgodovine, in bo potekala do cerkve sv. Martina v Martjancih in skozi Moravske Toplice do Bogojine z znamenito Plečnikovo cerkvijo. Pot se bo končala v Filovcih. Čeprav projekt Kruh in vino - nova kultura bivanja ne vključuje obnove izvirnih vinogradniških domačij - s slamo kritih vinogradniških hišic, pa kljub temu pomagajo članom društva, da te objekte vzdržujejo. Lani so pred propadom rešili dve hišici, ki bosta seveda vključeni v kulturno in turistično ponudbo. Geza Grabar Na proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku sta ob učencih osnovne šole nastopili dekliška pevska skupina Talita in folklorna skupina KUD Jožef Košič. Zaključna prireditev projekta Kruh in vino - nova kultura bivanja bo v soboto, 10. maja 2003. Po 11. uri bo ogled kulturnih in turističnih znamenitosti v bližini (Bukovniško jezero z izvirom vode pri sv. Vidu, Plečnikova cerkev v Bogojini, Moravske Toplice...). Na slavnostni seji v dvorani doma v Filovcih (ob 15.00) bodo med drugim predstavili zgoščenko ljudskih pesmi Šmarnice in grafično mapo Vitis vitae študentov ljubljanske likovne akademije, podelili certifikate donatorjem in botrom vinograda ter podpisali svečano listino o sodelovanju s partnerji iz Avstrije in Madžarske. Na večer bodo v Filovskem Gaju odprli turistično-vinogradniško učno pot, zasadili mladiko slovite trte z mariborskega Lenta ter predstavili kulinarično in vinsko ponudbo v kleteh, večer pa sklenili z nastopom etnoglasbenih skupin in video projekcijo. (L. S.) ± LIPNICA 8. maj 2003 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2002 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01 ) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Ur. list RS, št 11/99 in 2/2001) je Občinski svet občine Moravske Toplice na seji dne 24. 3. 2003 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2002 1. člen S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2002, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Sestavni del zaključnega računa proračuna Občine Moravske Toplice so tudi izvirni prihodki in odhodki krajevnih skupnosti za leto 2002. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna v zaključnem računu za leto 2002 znašajo: A/ SKUPNI PRIHODKI - 70 davčni prihodki - 71 nedavčni prihodki - 72 kapitalski prihodki - 73 prejete donacije - 74 transferni prihodki 800.719.974,54 SIT 291.422.858,80 SIT 35.701.085,42 SIT 721.945,00 SIT 8.019.641,84 SIT 464.854.443,48 SIT B/ SKUPNI ODHODKI - 40 tekoči odhodki - 41 tekoči transferi - 42 investicijski odhodki - 43 investicijski transferi 843.044.452,28SIT 186.214.513,28 SIT 258.012.147,42 SIT 368.850.479,49 SIT 29.967.312,09 SIT Razlika med prihodki in odhodki - 42.324.477,74 SIT V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazana tudi sredstva krajevnih skupnosti za leto 2002 v višini: C/ IZVIRNI PRIHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 70 davčni prihodki - 71 nedavčni prihodki - 72 kapitalski prihodki - 73 prejete donacije - 74 transferni prihodki 61.007.029,84 SIT 227.810,30 SIT 49.157.508,58 SIT / SIT 505.000,00 SIT 11.116.710,96 SIT D/ ODHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 40 tekoči odhodki - 41 tekoči transferi - 42 investicijski odhodki - 43 investicijski transferi 57.635.731,52 SIT 41.361.395,30 SIT 3.814.227,90 SIT 6.182.296,48 SIT 6.277.811,84 SIT Razlika med prihodki in odhodki KS + 3.371.298,32 SIT 3. člen Račun finančnih terjatev in naložb izkazuje: E/ PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL - 75 prejeta vračila danih posojil F/ DANA POSOJILA - 44 dana posojila in povečanje kapitalskih deležev Razlika med prejetimi in danimi posojili 8.574.301,50 SIT 8.574.301,50 SIT 1.719.227,00 SIT ' 1.719.227,00 SIT + 6.855.074,50 SIT * 4. člen Račun financiranja občine Moravske Toplice za leto 2002 izkazuje: G/ PREJETA POSOJLA 45.179.273,00 SIT - 50 Zadolževanje 45.179.273,00 SIT H/ ODPLAČILA DOLGA 21.973.851,63 SIT - 55 odplačilo glavnice v letu 2002 21.973.851,63 SIT Razlika med najetimi in odplačanimi krediti + 23.205.421,37 SIT LIPNICA _L PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2002/2003 5. člen Negativni saldo sredstev na računih proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2002 v višini 12.263.981,87 SIT se pokriva iz presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let, tako da skupni saldo nerazporejenih sredstev iz računov proračuna znaša 21.095.750,76 in se uporablja za pokrivanje odhodkov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2003 kot namenska sredstva. Nerazporejena sredstva krajevnih skupnosti v letu 2002 v višini 3.371.298,32 SIT skupaj s sredstvi iz preteklih let v višini 35.553.723,35 SIT se uporabijo za pokrivanje namenskih odhodkov krajevnih skupnosti v letu 2003. 6. člen Saldo sredstev stalne proračunske rezerve na dan 31. december 2002 v višini 10.770.303,30 SIT se prenese v leto 2003. 7. člen Pregled vseh prilivov in odlivov proračuna Občine Moravske Toplice za leto 2002 je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-03/03-1 Moravske Toplice, dne 24. marec 2003 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., I. r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 79/99,124/2000 ,79/01 in 30/02) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št 11/99, 2/01) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na seji dne 24. marca 2003 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2003 1. člen S tem odlokom se ureja sestava, priprava in izvrševanje proračuna Občine Moravske Toplice, upravljanje s premoženjem občine, poroštva občine, upravljanje dolgov občine, računovodstvo in proračunski nadzor. Določbe tega odloka veljajo tudi za druge neposredne uporabnike sredstev občinskega proračuna in ožje dele občine - to so krajevne skupnosti (v nadaljevanju KS) Ta odlok ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina. 2. člen Proračunska sredstva se uporabljajo za financiranje vseh izvirnih in prenesenih funkcij občine in delovanje njihovih organov pri izvajanju teh nalog, ki so opredeljene v ustavi in z zakoni oz. občinskimi odloki. Pri trošenju oz. porabi proračunskih sredstev so se vsi porabniki dolžni obnašati racionalno in gospodarno. V proračunu občine so izkazani vsi prejemki, ki pripadajo občini, vključno s prejemki KS in vsi izdatki občine vključno z izdatki KS. Pregled prihodkov proračuna občine in njihova razporeditev po funkcionalnih namenih sta sestavni del tega odloka. Sestavni del proračuna občine je račun financiranja ter račun finančnih terjatev in naložb. Proračun občine sloni na proračunskih izhodiščih, ki so obvezni sestavni del proračuna občine. Sestavni del občinskega proračuna je tudi splošni del proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe. 3. člen VIŠINA PRORAČUNA Z odlokom o proračunu občine Moravske Toplice za leto 2003 so predvideni: PRILIVI - PRIHODKI - prihodki za pokrivanje primerne porabe - prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov - namenski in drugi prihodki proračuna - prihodki KS iz naslova samoprispevka in drugi viri KS v višini - sredstva iz preteklih let 1.206.900.500,00 SIT 617.526.500,00 SIT 258.309.000. 00 SIT 270.470.000. 00 SIT 39.500.000. 00 SIT 21.095.000. 00 SIT - za izvajanje gospodarskih dejavnosti 402.289.000,00 SIT - za potrebe varstva okolja 92.892.000,00 SIT - za potrebe stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja 147.815.000,00 SIT - za potrebe na področju zdravstva 6.400.000,00 SIT - za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij 35.585.000,00 SIT - za potrebe izobraževanja 213.938.500,00 SIT - za socialno varnost 60.990.000,00 SIT - sredstva krajevnih skupnosti 39.500.000,00 SIT ODLIVI - ODHODKI - za izvajanje del javne uprave - za potrebe obrambe-civilne zaščite - za potrebe javnega reda in varnosti-protipožarna varnost 1.206.900.500,00 SIT 192.467.000,00 SIT 2.404.000,00 SIT 12.620.000,00 SIT Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A/ BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Prihodki 1.172.805.500,00 SIT - Prihodki in drugi prejemki proračuna 1.137.305.500,00 SIT i° LIPNICA PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2003 409 Rezerve 9.020.000,00 70 DAVČNI PRIHODKI 317.131.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 319.469.500,00 700 Davki na dohodek in dobiček 198.470.000,00 410 Subvencije 16.010.000,00 703 Davki na premoženje 47.618.000,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 76.597.500,00 704 Domači davki na blago in storitve 71.043.000,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam 42.913.000,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 80.988.000,00 413 Drugi domači tekoči transferi 183.949.000,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 578.512.000,00 od premoženja 11.813.000,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 578.512.000,00 711 Takse in pristojbine 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 4.855.000. 00 2.200.000. 00 62.120.000,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 430 Investicijski transferi 26.454.000,00 26.454.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 30.000.000,00 - Odhodki in drugi izdatki krajevnih skupnosti 39.500.000,00 SIT 722 Prihodki od prodaje zemljišč 30.000.000,00 40 TEKOČI ODHODKI 30.500.000,00 73 PREJETE DONACIJE 7.000.000,00 402 Izdatki za blago in storitve 30.500.000,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 7.000.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 3.000.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 702.186.500,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam 3.000.000,00 7400 Transferni prihodki 702.186.500,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 6.000.000,00 - Prihodki in drugi prejemki 430 Investicijski transferi 6.000.000,00 krajevnih skupnosti 39.500.000,00 SIT SALDO bilance prihodkov in odhodkov - 5.995.000,00 SIT 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 714 Drugi nedavčni prihodki 36.496.000,00 5.000.000,00 31.496.000,00 B/ RAČUN FINANCIRANJA Zadolževanje 50 Zadolževanje Odplačila kreditov /SIT / 24.100.000,00 SIT 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.004.000,00 55 Odplačila dolga 24.100.000,00 7400 Transferni prihodki 3.004.000,00 SALDO računa financiranja ■ 24.100.000,00 SIT Odhodki - Odhodki in drugi izdatki proračuna 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev 402 Izdatki za blago in storitve 1.182.800.500,00 SIT 1.143.300.500,00 SIT 218.865.000,00 53.399.000,00 7.533.000,00 138.898.000,00 C/ RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Vračila danih posojil 9.000.000,00 SIT 75 Prejeta vračila danih posojil 9.000.000,00 Dana posojila /*SIT 44 Dana posojila / 403 Plačila domačih obresti 10.015.000,00 SALDO računa finančnih terjatev in naložb + 9.000.000,00 SIT Negativni saldo na računih v višini 21.095.000,00 SIT se pokriva iz naslova ugotovljenega presežka iz preteklih let po zaključnem računu. Globalna višina prihodkov in odhodkov opredeljenih v tem členu se spreminja z rebalansom letnega plana. V okviru proračunskih izdatkov se oblikuje obvezna rezerva občine v višini 3.005.000,00 SIT. Ta sredstva se uporabljajo in razporejajo v skladu z 49. členom zakona o javnih financah in statutom občine. 4. člen Uporabniki proračuna lahko izvršujejo svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim bila zagotovljena v občinskem proračunu za posamezno proračunsko leto in ne smejo prevzemati obveznosti, ki bi presegale odobrena sredstva v proračunu. Sredstva proračuna se praviloma delijo enakomerno čez vso leto. Med izvajanjem proračuna lahko župan, zaradi nižjih prilivov od načrtovanih, zniža mesečno porabo do višine, ki jo omogočajo dejanski prihodki. V tem primeru so prioritetni tisti uporabniki proračuna, ki imajo znotraj porabe tudi zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih. 5. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je pooblaščen: • da odloča o uporabi tekoče proračunske rezerve, • da odloča o prerazporeditvi porabe sredstev znotraj proračunskih postavk, če gre za porabo do višine 1 mio SIT v okviru temeljne porabe proračuna, oziroma 5 mio SIT v okviru investicijske porabe proračuna in odloča o razporejanju sredstev za že začete investicije, ki bodo zapadle v plačilo v naslednjih proračunskih letih v okviru sprejetega srednjeročnega programa investicij, • da odloča o porabi nerazporejenih sredstev na postavkah znotraj posameznih segmentov za namene, ki so povezani z isto vsebino in jih prej ni bilo možno predvideti, • da odloča o vlogah za sponzoriranje in donacije različnih prireditev do višine 350.000 SIT po vlogi znotraj možnosti, ki jih dovoljuje proračunski namen oziroma tekoča proračunska rezerva, • da odloča o pridobitvi oz. odtujitvi premoženja občine v skladu s statutom občine, • da daje soglasje k sklenitvi pravnega posla KS, ki presega 250.000 SIT, • da odloča o izdaji soglasij in poroštev za najem posojila javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, • sklepa pravne posle zamenjave kmetijskih in stavbnih zemljišč v lasti občine pod pogojem, da se vrednost občinskega premoženja ne znižuje, • sklepa poroštvene pogodbe v skladu z aktom, ki ga sprejema občinski svet. 8. maj 2003 LIPNICA ii. PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2003 6. člen Finančna služba občine je zadolžena za: • sprotno spremljanje poslovanja in tekoče evidentiranje vseh poslovnih dogodkov, • pripravo analiz in polletnih ter končnih realizacij proračuna, • za pripravo odloka o zaključnem računu proračuna za preteklo leto ter premoženjsko bilanco občine v skladu z roki, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti, • za pomoč KS, zavodom, zvezam in drugim uporabnikom proračuna pri pripravi finančnih načrtov, sprotno evidentiranje poslovnih dogodkov in pravočasno pripravo zaključnih poročil, • za izvajanje nadzora nad porabo sredstev vseh proračunskih porabnikov v skladu s sprejetim planom in opredeljenimi nameni, • za izvrševanje nakazil in izplačil iz proračuna v skladu z veljavno zakonodajo. 7. člen Tajnik občine je zadolžen za upravljanje z občinskim premoženjem v duhu dobrega gospodarja ter spremlja in nadzira upravljanje s premoženjem KS. Občinska služba za nadzor nad investicijami, katerih investitor je občina oz. KS, je dolžna spoštovati določila zakona o javnih naročilih in le-te izvajati v skladu s tem zakonom. 8. člen Da bi župan, občinski svet, nadzorni svet in finančna služba občine lahko vključili potrebe posameznih porabnikov proračuna v tekoče financiranje in opravljali ustrezni nadzor, so le-ti dolžni v roku do konca oktobra tekočega leta za naslednje leto poslati ustrezne finančne načrte z obrazloženimi postavkami. V kolikor posamezni uporabnik teh načrtov ne predloži pravočasno, se mu zagotovijo za naslednje leto le sredstva v višini porabe preteklega leta, brez sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje. 9. člen Uporabniki proračuna morajo pri oddaji izvajalskih del in nabavi blaga spoštovati Zakon o javnih naročilih s podzakonskimi predpisi in Zakon o izvrševanju proračuna. Amortizacijska sredstva se pri proračunskih porabnikih formirajo in trošijo v skladu s proračunskimi izhodišči Občine Moravske Toplice za posamezno proračunsko leto. Za začetek izvajanja vseh investicij v občini in v KS morajo predhodno biti zagotovljena finančna sredstva oz. zaprta finančna konstrukcija, ki je potrjena s strani župana občine. Za pogodbe in druga naročila proračunskih uporabnikov, ki nimajo tega soglasja, občina ne prevzema nobenih obveznosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevne skupnosti naročajo blago in storitve le ob sopodpisu naročila s strani računovodje občinske uprave, računovodstvo pa vodi evidenco naročil KS. Za izvrševanje finančnega načrta KS so odgovorni predsedniki svetov KS, oziroma predsedniki krajevnih odborov. Knjigovodska opravila za KS in administrativno tehnična opravila za organe KS opravlja Občinska uprava, v okviru katere se izvaja tudi knjigovodstvo za zavode in javne gospodarske družbe, katerih ustanovitelj je občina. 10. člen Če se po sprejemu proračuna občine za tekoče leto sprejme odlok ali sklep občinskega sveta, na podlagi katerega nastopijo nove obveznosti za proračun, vključi župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen v okviru večjih pričakovanih prihodkov ali zadolžitev oziroma z istočasnim zmanjšanjem drugih postavk proračuna. V proračunu tekočega leta se najprej zagotovijo sredstva za pokrivanje že nastalih obveznosti iz prejšnjih let in odplačilo najetih kreditov v skladu z njihovim načrtom odplačevanja. 11. člen Pogodbe, ki zahtevajo prenos plačilnih obveznosti v prihodnje proračunsko leto, se lahko sklepajo le za namene, ki imajo že planirana določena sredstva v proračunu tekočega leta, ali je za njihovo vključitev sprejet ustrezen sklep oziroma stališče občinskega sveta ali so sestavni del sprejetega razvojnega programa investicij občine. 12. člen Občinsko premoženje je po tem odloku finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, kapitalske naložbe, ovrednoteno premoženje v lasti občine, ki ga upravljajo javni zavodi, in terjatve. Kapitalske naložbe so deleži v gospodarskih družbah in javnih podjetjih. Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine. Premoženje javnih zavodov v lasti občine, se v njihovi bilanci vodi kot obveznost do občine oziroma kot sredstva prejeta v upravljanje. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno, vendar ima pri tem prednostno pravico pobota s premoženjem KS. Občina ne odgovarja za obveznosti društev in zvez na področju občine. 13. člen Vsak proračunski porabnik je dolžan opravljati notranji nadzor nad porabo in namenskostjo sredstev. Nadzor nad izvajanjem proračuna občine, finančnih načrtov krajevnih skupnosti, zavodov in zvez, ki so ustanovljena na občinski ravni, izvaja nadzorni odbor občine. Ta je dolžan opraviti vsakoletni nadzor nad proračunsko porabo in vsaj vsako drugo leto nad porabo in trošenjem sredstev ostalih proračunskih porabnikov. Občina ima v skladu z zakonom pogodbenega izvajalca za izvajanje notranjega nadzora proračuna in porabnikov proračuna, ki tekoče spremlja izvajanje proračuna in o ugotovitvah poroča županu ter nadzornemu odboru občine. 14. člen Do sprejetja akta o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Občine Moravske Toplice opravlja dela povezana s stavbnimi zemljišči župan in o tem sproti obvešča občinski svet. 15. člen Sestavni del bilanc prihodkov in odhodkov proračuna so tudi prihodki in odhodki ustvaijeni v času začasnega financiranja v tekočem letu 2003. 16. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS in se uporablja od 01. 01. 2003. Številka: 403-02/02-3/3-os Moravske Toplice, dne 24. 03. 2003 Župan Občine Moravske Toplice Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., L r. E LIPNICA 8. maj 2003 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2003 PRIHODKI PRORAČUNA Prorač. Konto NAMEN Zaključni račun Predv. realizacija PRORAČUN Indeks Indeks postavka proračuna 2001 Rebalans 2002 2003 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 A. Prihodki za pokrivanje primerne porabe 526.679.747,13 570.049.000,00 617.526.500,00 117 108 VI Prihodki po 21. členu zakona 26.767.146,31 12.047.000,00 25.607.000,00 96 213 01. 7032 Davek na dediščine in darila 1.799.447,45 500.000,00 33.000,00 2 7 02. 7044 Davek na dobitke od iger na srečo 1.152.688,65 934.000,00 1.018.000,00 88 109 03. 7033 Davek na promet nepremičnin 18.632.678,30 6.000.000,00 19.701.000,00 106 328 04. 7111 Upravne takse 4.385.219,91 4.508.000,00 4.855.000,00 111 108 05. 7044 Taksa na igralne avtomate 797.112,00 105.000,00 0 0 Vil Prihodki po 22. členu zakona 41.313.577,12 42.576.000,00 47.522.000,00 115 112 06. 7103 Davek od premoženja 1.912.293,11 1.500.000,00 2.613.000,00 137 174 07. 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 19.632.206,35 20.565.000,00 20.884.000,00 106 102 08. 7047 Turistična taksa 14.153.782,70 16.400.000,00 16.708.000,00 118 102 09. 7047 Pristojbine za gozdne ceste 662.536,62 738.000,00 776.000,00 117 105 10. 7047 Odškodnina zaradi spremembe namembnosti 2.496.674,34 1.000.000,00 0 0 11. 7047 Požarna taksa 2.456.084,00 2.371.000,00 2.541.000,00 103 107 12. 7030 Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo 0 2.000,00 0 0 13. 7103 Koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo 4.000.000,00 0 0 vin Drugi prihodki ki se vštevajo v primerno porabo 7.153.467,81 7.951.000,00 6.800.000,00 95 86 14. 7130 Prihodki uprave 3.430.735,64 4.000.000,00 0 0 15. 7047 Taksa za obremenjevanje vode 3.722.732,17 3.951.000,00 6.800.000,00 183 172 viv. Prihodki po 23. členu 170.500.555,89 181.994.000,00 198.470.000,00 116 109 16. 7000 Dohodnina 170.500.555,89 181.994.000,00 198.470.000,00 116 109 16.01. 7000 Davek od osebnih prejemkov 152.635.191,87 162.000.000,00 177.603.000,00 116 110 16.02. 7000 Davek od pogodbenih del 3.072.45128 3.432.000,00 3.555.000,00 116 104 16.03. 7000 Davek od dohodkov iz nagrad 424324,99 428.000,00 443.000,00 104 104 16.04. 7000 Davek iz kmetijstva 43.689,05 58.000,00 60.000,00 137 103 16.05. 7000 Davek iz dejavnosti (dobička) 6390.167,64 7289.000,00 7.550.000,00 118 104 16.06. 7000 Davek od dobička iz kapitala 2.049.127,89 2.780.000,00 2.623.000,00 128 94 16.07. 7000 Davek od dohodkov iz premoženja 1.470.474,06 1.500.000,00 1.712.000,00 116 114 16.08. 7000 Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic 3368.133,89 3.400.000,00 3.777.000,00 112 111 16.09. 7000 Zamudne obresti od dohodnine 1.046.99522 1.107.000,00 1.147.000,00 110 104 vv. 7400 Finančna izravnava 280.945.000,00 325.481.000,00 339.127.500,00 121 104 17. 7400 Finančna izravnava 280.945.000,00 325.481.000,00 339.127.500,00 121 104 B. Prihodki na podlagi javnih razpisov in kreditov 34.547.775,05 152.390.000,00 258.309.000,00 748 170 18. 5003 Najeti krediti za izgradnjo infrastrukture 0,00 45.179.000,00 0,00 0 0 18. 5003 Najeti krediti pri EKO skladu za kanalizacije in čistilne naprave 0,00 45.179.000,00 0 0 19. 7400 Sredstva na podlagi javnih razpisov 34.547.775,05 107.211.000,00 258.309.000,00 748 241 19.01. 7400 Sredstva na podlagi razpisov iz leta 2001 24.950.000,00 0 0 7400 - vodovod Prosenjakovci 7268.000,00 0 0 - vodovod demografija 9.484.000,00 0 0 - ceste Ratkovci 8.198.000,00 0 0 19.01. 7400 Sredstva za vodovod Prosenjakovci iz leta 2002 32261.000,00 27.480.000,00 0 85 19.02. 7400 Sredstva za cesto Noršinci-Mlajtinci-Lukačevci 50.000.000,00 49.750.000,00 0 100 19.03. 7400 Sredstva za izgradnjo čistilne naprave Bogojina iz leta 2002 0,00 43313.000,00 0 0 19.04. 7400 Sredstva za vodovod Pordašinci-Motvarjevci 0,00 14.466.000,00 0 0 19.05. 7400 Sredstva za zdravstveno postajo Prosenjakovci 0,00 3300.000,00 0 0 19.06. 7400 Druga sredstva iz naslova javnih razpisov 0,00 120.000.000,00 0 0 C. Namenski in drugi prihodki proračuna 154.448.225,14 143.686.000,00 270.470.000,00 175 188 20. Namenski prihodki 42.871.461,54 57.950.000,00 111.350.000,00 260 192 20.02. 7400 Prihodki za dvojezičnost MNS in občine 20.000.000,00 25.000.000,00 28.000.000,00 140 112 20.03. 7141 Prihodki CATV 504.59332 . 0,00 0 0 20.04. 7400 Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest 602.548,00 . 500.000,00 800.000,00 133 160 20.07. Stanovanjski prihodki 8.606.119,50 8.450.000,00 6.600.000,00 77 78 7500 - sredstva od anuitet 8.000.000,00 6.000.000,00 0 75 7103 - najemnine 150.000,00 200.000,00 0 133 7102 - obresti 300.000,00 400.000,00 0 133 20.08. 7400 Sredstva CRPOV 13.158200,72 0,00 0,00 0 0 20.09. 7400 Sredstva za skupno stavbo v Prosenjakovcih 0,00 24.000.000,00 24.000.000,00 0 100 20.10. 7311 Namenska sredstva PHARE 0,00 0,00 0,00 0 0 20.11. 7400 Sredstva za projekt GREDE 0,00 0,00 0,00 0 0 20.12. 7400 Projekt Rimska Čarda iz leta 2002 0,00 5.535.000,00 0 0 20.13. 7400 Prispevek MNZ za vodovod Prosenjakovci 0,00 20.000.000,00 0 0 20.14. 7400 Nadaljevanje projekta Rimska Čarda 0,00 26.415.000,00 0 0 21. Drugi namenski prihodki 111.576.763,60 85.736.000,00 159.120.000,00 143 186 LIPNICA R 8. maj 2003 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2003 Prorač. Konto NAMEN Zaključni račun Predv. realizacija PRORAČUN Indeks Indeks postavka proračun 2001 Rebalans 2002 2003 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 21.01. Sredstva krajanov za sofinanciranje komunalnih objektov 27.413.153,35 20286.000,00 42.520.000,00 155 210 7141 kanalizacija Tešanovci 838.672,50 120.000,00 14 0 7141 kanalizacija Mlajtinci 5.920.959,00 1.200.000,00 300.000,00 5 25 7141 kanalizacija Lukačevci 1.640.000,00 400.000,00 200.000,00 12 50 7141 kanalizacija Ivanci 220.000,00 0,00 0 0 7141 ceste Ratkovci 1.091.900,00 100.000,00 0,00 0 0 7301 sredstva KS Martjanci 2.257.111,23 3.000.000,00 3.000.000,00 133 100 7301 sredstva za cesto Ratkovci 716.475,62 1.000.000,00 1.000.000,00 140 100 7141 kanalizacija Bogojina 5.764.720,00 3.500.000,00 10.800.000,00 187 309 7301 sredstva za cesto Selo 0,00 2.000.000,00 1.000.000,00 0 50 7301 sredstva za kanalizacijo Noršinci 175.218,00 0,00 0 0 7141 Sredstva za vodovod Selo 0,00 8.500.000,00 0 0 7141 Sredstva za vodovod Fokovci 0,00 2.500.000,00 0 0 Ostala sredstva KS za ceste 8.788.097,00 9.086.000,00 15.100.000,00 172 166 7141 cesta Fokovci 2.115.600,00 2.500.000,00 1.200.000,00 57 48 7141 ceste Andrejci 2.033.300,00 2.200.000,00 1.200.000,00 59 55 7141 ceste Suhi Vrh 1.285.650,00 1.500.000,00 1.100.000,00 86 73 7141 ceste Ivanovci 800.000,00 1.000.000,00 800.000,00 100 80 7141 ceste Selo-Kianec 1.000.000,00 0,00 0 0 7141 cesta Središče 121.822,00 86.000,00 0,00 00 7141 cesta Vučja Gomila 1.334.900,00 1.000.000,00 1.000.000,00 75 100 7141 sofinanciranje električne energije 96.825,00 100.000,00 0 0 7141 pločniki Noršinci 0,00 700.000,00 4.000.000,00 0 571 7141 pločniki Mlajtinci 0,00 0,00 3.900.000,00 0 0 7141 pločniki Lukačevci 0,00 0,00 1.900.000,00 0 0 21.02. 7141 Komunalni prispevek 6.642.492,00 5.000.000,00 20.000.000,00 301 400 21.03. 7047 Turistična taksa 21.000.000,00 24.600.000,00 24.000.000,00 114 98 21.04. Drugi nedavčni prihodki proračuna 10.020.592,41 12.000.000,00 13.800.000,00 138 115 7102 obresti 591.996,00 1.600.000,00 2.000.000,00 338 125 7503 vračila subvencij in garancij 2.150.972,95 1.000.000,00 3.000.000,00 139 300 7300 sponzorstva 840.336,13 5.000.000,00 2.000.000,00 238 40 7141 drugi nedavčni prihodki 5.922.928,33 4.000.000,00 4.000.000,00 68 100 7141 sredstva za sofinanciranje javnih del 514.359,00 400.000,00 600.000,00 117 150 7130 Prihodki uprave 2.200.000,00 0 0 21.05. 7103 Prihodki od koncesijskih dajatev 757399,31 5.150.000,00 2.600.000,00 343 » 50 7103 za dimnikarske storitve 700.000,00 800.000,00 0 114 7103 za posebne igre na srečo 3.000.000,00 0,00 0 0 7103 za rudarske pravice 1.450.000.00 1.800.000,00 0 124 21.06. 7047 Taksa za obremenjevanje vode 7211.048,53 15.000.000,00 10.000.000,00 139 67 21.07. 7103 Sredstva najemnin za stavbna zemljišča 38.532.078,00 0,00 0 0 21.08. 7047 Taksa za obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov 3.700.000,00 7.700.000,00 0 208 21.09. 7047 Ostale komunalne takse - reklamne table 1.500.000,00 0 0 21.10. 7221 Prihodki od prodaje premoženja 30.000.000,00 21.11. 7030 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 7.000.000,00 Skupaj prihodki proračuna in zadolževanje (A+B+C) 715.675.747,32 866.125.000,00 1.146.305.500,00 160 132 D. Prihodki krajevnih skupnosti iz naslova samoprispevka in drugi viri KS 72.464.010,71 51.930.000,00 39.500.000,00 55 76 22. Prihodki krajevnih skupnosti 72.464.010,71 51.930.000,00 39.500.000,00 55 76 22.01. 7141 KS Andrejci 2.569.104,98 600.000,00 100.000,00 4 17 22.02. 7141 KS Bogojina 10.682235,39 9.000.000,00 2.000.000,00 19 22 22.03. 7141 KS Filovci 723421039 7.000.000,00 8.100.000,00 112 116 22.04. 7141 KS Ivanovci 1.520.067,48 900.000,00 700.000,00 46 78 22.05. 7141 KS Krnci 483.88320 900.000,00 500.000,00 103 56 22.06. 7141 KS Martjanci 12357.845,19 9.000.000,00 9.000.000,00 73 100 22.07. 7141 KS Moravske Toplice 1.426.644,08 1.500.000,00 700.000,00 49 47 22.08. 7141 KS Motvarjevci 1.741.021,75 550.000,00 100.000,00 6 18 22.09. 7141 KS Noršinci 3.834376,91 3280.000,00 3.000.000,00 78 91 22.10. 7141 KS Prosenjakovci 7.634365,84 3.000.000,00 3.000.000,00 39 100 22.11. 7141 KS Ratkovci 3.859.09422 3.700.000,00 2.100.000,00 54 57 22.12. 7141 KS Sebeborci 4205254,58 2.000.000,00 1.500.000,00 36 75 22.13. 7141 KS Selo-Fokovci 5381.668,87 3.500.000,00 3.700.000,00 69 106 22.14. 7141 KS Tešanovci 9.534237,83 7.000.000,00 5.000.000,00 52 71 SKUPAJ-PRIHODKI PRORAČUNA 788.139.758,03 918.055.000,00 1.185.805.500,00 150 129 E. Sredstva iz preteklih let 51.589.852,20 33.359.000,00 21.095.000,00 41 63 23. Presežek iz preteklih let 33.359.000,00 21.095.000,00 SKUPAJ VSA SREDSTVA PRORAČUNA 839.729.610,23 951.414.000,00 1.206.900.500,00 144 127 ii LIPNICA PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2003 ODHODKI PO FUNKCIONALNIH NAMENIH Prorač. postavka Konto NAMEN Proračun 2001-ZR - zaključni račun Proračun 2002 REBALANS PRORAČUN 2003 Indeks Indeks 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 01. 01. JAVNA UPRAVA 162.744.710,59 165.850.000,00 190.967.000,00 117 115 01.01. Stroški občinskih organov in župana 15.952.481,36 14.595.000,00 18.200.000,00 114 125 01.01. Bruto plača župana in nadomestila neprofesionalnih funkcionarjev občinskega sveta 8.815.402,18 9.595.000,00 9360.000,00 106 98 01.02. Delovanje občinskih organov 7.137.079,18 5.000.000,00 8.840.000,00 124 177 01.02. Delovanje uprave 55.817.594,10 59.497.000,00 72.500.000,00 130 122 02.01. Sredstva za plače, skupno porabo in drugi stroški dela 40269.70120 42300.000,00 54360.000,00 135 129 02.02. Materialni stroški uprave 15.547.892,80 17.197.000,00 18.140.000,00 117 105 01.03. Sredstva za obnovo opreme in objektov uprave 4.806.418,80 3.813.000,00 6.904.000,00 144 181 01.04. Sredstva za delovanje krajevnih in vaških skupnosti - funkcionala 2.996.012,70 3.000.000,00 3.004.000,00 100 100 01.05. Sofinanciranje objektov KS in društev 6.269.962,50 6.000.000,00 6.009.000,00 96 100 01.06. Namenska poraba in tekoča proračunska rezervacija 4.384.180,04 7.539.000,00 7.515.000,00 171 100 01.07. Odplačila obresti in kreditov 65.424.115,78 33.500.000,00 35.000.000,00 53 104 01.08. Sredstva za delovanje MNSS in občine 7.093.945,31 37.906.000,00 41.835.000,00 590 110 Sredstva za delovanje MNSS in občine 25.000.000,00 28.000.000,00 112 Sredstva za delovanje MNSS in občine iz preteklih let 12.906.000,00 13.835.000,00 107 02. 02. OBRAMBA (CIVILNA ZAŠČITA) 1.598.497,86 2.110.000,00 2.404.000,00 150 114 02.01. Sredstva za potrebe zaščite in reševanja 1.598.497,86 2.110.000,00 2.404.000,00 150 114 03. 03. JAVNI RED IN VARNOST (PROTIPOŽARNA VARNOST) 11.317.131,40 15.000.000,00 12.620.000,00 112 84 03.01. Sredstva požarne varnosti po programu 11.317.131,40 15.000.000,00 12.620.000,00 112 84 04. 04. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 251.351.283,72 317.550.000,00 441.789.000,00 148 121 042. 042. Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 23.388.983,39 16.753.000,00 19.535.000,00 84 117 042.01. Sredstva za pospeševanje kmetijstva po programu 10.641.949,59 11253.000,00 12.020.000,00 113 107 042.02. Delež občine pri izgradnji rastlinjakov 12.747.033,80 5.500.000,00 7.515.000,00 59 137 045. 045. Promet (cestni promet) 120.478.081,92 198.797.000,00 210.282.000,00 175 106 045.01. Investicijsko vzdrževanje cest 44.786.468,26 52.000.000,00 56.100.000,00 125 108 - Vzdrževanje in posodobitev lokalnih cest 34.836.230,46 40.000.000,00 43.300.000,00 124 108 - Vzdrževanje in posodobitev javnih poti 9.950.237,80 12.000.000,00 12.800.000,00 129 107 045.02. Obnove krajevnih cest, pločnikov po programu 75.691.613,66 146.797.000,00 154.182.000,00 204 105 047. 047. Druge gospodarske dejavnosti (turizem, gostinstvo) 29.588.635,77 41.315.000,00 158.851.000,00 537 384 047.01. Sredstva za razvoj turizma 7.418.06429 8292.000,00 12.000.000,00 162 145 - Sredstva za dejavnost turizma, T1C in LTO 6.024.514,09 6.792.000,00 8.000.000,00 133 118 - Delovanje turističnih društev-dejavnost turizma 1.393.550,30 1.500.000,00 4.000.000,00 287 267 047.02. Investicije na področju turizma 10259.012,19 33.023.000,00 116.851.000,00 1139 354 - Kolesarska steza M. Toplice-Tešanovci 43.035.000,00 0 - Projekt Rimska Čarda 73.816.000,00 0 - projekt Rimska Čarda 33.816.000,00 0 - nakup zemljišča za projekt Rimska čarda 40.000.000,00 0 047.03. Pridobivanje in urejanje proizvodnih obratov in stanovanjskih con 30.000.000,00 Programi CRPOV 11.911.559,19 0,00 0.00 0 0 049. 049. Ostale gospodarske dejavnosti (drobno gospodarstvo, 77.895.582,64 60.685.000,00 53.121.000,00 68 88 vzdrževanje ulic, zelenic, parkov in drugo) 049.01. Sredstva za razvoj obrti in podjetništva po programu 4236.883,38 2.000.000,00 6.010.000,00 139 301 049.02. Vzdrževanje komunalnih objektov v turističnem naselju 2.751.766,38 3.896.000,00 4.000.000,00 145 103 049.03. Vzdrževanje komunalnih objektov v KS 2.538.833,53 2.808.000,00 3.611.000,00 142 129 049.04. Sredstva za vzdrževanje CATV sistema 581328,76 51.000,00 0,00 0 0 049.05. Sredstva krajevnih skupnosti 67.686.770,59 51.930.000,00 39.500.000,00 58 76 05. 05. VARSTVO OKOLJA 108.737.265,09 111.759.000,00 92.892.000,00 85 83 051. 051. Zbiranje in ravnanje z odpadki ter sofinanciranje 4.771.385,16 10.619.000,00 17.709.000,00 371 167 Zbirnega centra Puconci 052. 052. Ravnanje z odpadno vodo 93.965.879,93 101.140.000,00 75.183.000,00 80 74 052.01. Izgradnja kanalizacij in čistilnih naprav 93.965.879,93 101.140.000,00 75.183.000,00 80 74 LIPNICA Ji 8. maj 2003 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2003 Prorač. Konto NAMEN Proračun 2001-ZR Proračun 2002 PRORAČUN Indeks Indeks postavka - zaključni račun REBALANS 2003 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 059. Ostale dejavnosti 10.000.000,00 0,00 0,00 0 0 059.01. Povečanje kapitalskega deleža Čista Narava 10.000.000,00 0,00 0,00 0 0 VI. 06. STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ 27.565.911,96 174.222.000,00 147.815.000,00 536 85 061. 061. Stanovanjska dejavnost 6.444.783,42 32.450.000,00 36.417.000,00 565 112 061.01. Sredstva za slovenski odškodninski sklad 835328,00 550.000,00 500.000,00 60 91 061.02. Sredstva za stanovanjski sklad Slovenije 1.765.758,00 1300.000,00 1.000.000,00 57 77 061.03. Namenska poraba za nakup in ureditev stanovanj ter odhodki stanovanjskih kreditov 2.731.101,17 6.600.000,00 5.100.000,00 187 77 061.04. Ureditev skupne stavbe v Prosenajakovcih 1.112.59625 24.000.000,00 24.000.000,00 2157 100 061.05. Namenska sredstav iz preteklih let za ureditev stavbe v Prosenjakovcih 5.817.000,00 062. 062. Dejavnost na področju prostorskega načrtovanja in razvoja 5.328.068,74 3.626.000,00 8.509.000,00 160 235 063. 063. Oskrba z vodo 11.520.076,47 135.146.000,00 99.889.000,00 867 74 Ostale dejavnosti 1.659.665,47 0,00 0,00 0 0 Oprema za hotel Vivat 1.659.665,47 0,00 0,00 0 0 064. 064. Cestna razsvetljava 2.613317,86 3.000.000,00 3.000.000,00 115 100 vn. 07. ZDRAVSTVO 698.996,00 750.000,00 6.400.000,00 916 853 076. 076. Tekoči odhodki in transferi (mrliško ogledna služba in druge zdr. storitve) 076.01. Mrliško ogledna služba 698.996,00 750.000,00 900.000,00 129 120 076.02. Zdravstvena postaja Prosenjakovci 5300.000,00 0 0 vra. os. REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI NEPROFITNIH ORGANIZACIJ, ZDRUŽENJ, DRUŠTEV IN DR. INSTITUCIJ) 27.301.643,90 33.430.000,00 37.085.000,00 136 111 081. 081. Dejavnosti na področju športa in rekreacije 9.242.235,59 10.946.000,00 12.099.000,00 131 111 081.01. Sredstva za dejavnost na področju športa - OŠZ 6.676.46024 8.033.000,00 9.094.000,00 136 113 081.02. Investicijsko vzdrževanje športnih objektov po programu 2.565.77535 2.913.000,00 3.005.000,00 117 103 082. 082. Kulturne dejavosti 11.227.958,82 15.571.000,00 17.174.000,00 153» 110 082.01. Sredstva za dejavnost na področju kulture 3.08820635 5.626.000,00 12366.000,00 400 220 082.01.01. - dejavnost kulturnih društev po programu-razpisu 913.700,00 1.100.000,00 1.619.000,00 177 147 082.01.02. - razstave 94275,48 200.000,00 200.000,00 212 100 082.01.03. - likovne kolonije 361.033,71 420.000,00 400.000,00 111 95 082.01.04. - lončarska delavnica 0,00 320.000,00 350.000,00 0 109 082.01.05. - Košičev teden kuture 479.999,05 510.000,00 540.000,00 113 106 082.01.06. - sofinanciranje stroškov bibliobusa 262286,50 300.000,00 350.000,00 133 117 082.01.07. - nakup knjižničnega gradiva 0,00 500.000,00 550.000,00 0 110 082.01.08. - sredstva namenjena za kulturne prireditve 976.911,61 1.876.000,00 2.000.000,00 205 107 082.01.09. - sredstva za dejavnost PISK 0,00 0,00 6357.000,00 0 0 082.02. Sredstva za inv. vzdrževanje objektov na področju kulture po programu 527.50927 2.813.000,00 4.808.000,00 911 171 082.03. Izgradnja Pokrajinske in študijske knjižnice 6.621.265,00 7.132.000,00 0 0 082.04. ART center v Središču 990.978,20 0,00 0,00 0 0 Ostale dejavnosti (radio, televizija, založništvo, neprofitne organizacije, društva in drugo) 6.831.449,49 6.913.000,00 7.812.000,00 114 113 083. 083. Informativna dejavnost 3.609.158,27 3.738.000,00 3.605.000,00 100 96 083.01. Izdaja informativnega lista Lipnica 3.217.650,27 3.150.000,00 3.060.000,00 95 97 083.02. Informiranje preko drugih časopisov ter radijskih in TV postaj 391.507,45 588.000,00 545.000,00 139 93 084. 084. Dejavnosti neprofitnih organizacij, društev združenj in drugih institucij 3.222.291,22 3.175.000,00 4.207.000,00 131 133 084.01. Sredstva za dejavnosti društev 2.52229122 1.500.000,00 3.005.000,00 119 200 084.02. Druge javne potrebe - politične stranke 700.000,00 1.675.000,00 1202.000,00 172 72 IX. 09. IZOBRAŽEVANJE 162.941.019,99 187.248.000,00 213.938.500,00 131 114 090. 090. Predšolska vzgoja 108.185.762,69 119.000.000,00 122.100.000,00 113 103 090.01. Sredstva za delovanje vrtcev 105.138383,58 117.000.000,00 120.000.000,00 114 103 090.01.01. - Sredstva za vrtec Moravske Toplice 88231.550,55 100.000.000,00 105.000.000,00 119 105 ü LIPNIQ \ 8. mai 2003 PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2003 Prorač. Konto postavka NAMEN Proračun 2001-ZR - zaključni račun Proračun 2002 REBALANS PRORAČUN 2003 Indeks Indeks 6:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 090.01.02. - Sredstva za pokrivanje razlike v EC vrtcev v drugih občinah 16.906.833,03 17.000.000,00 15.000.000,00 89 88 90.02. Investicijsko vzdrževanje in oprema vrtcev 3.047379,11 2.000.000,00 2.100.000,00 69 105 091. 091. Osnovnošolsko izobraževanje 53.511.240,30 66.748.000,00 88.611.000,00 166 133 091.01. Sredstva za materialne stroške šol 10335.511,39 12.921.000,00 13.773.000,00 133 107 091.01.01. - osnovna šola Bogojina 3.899.999,53 5.168.000,00 5.520.000,00 142 107 091.01.02. - osnovna šola Fokovci 2.574.028,75 3.691.000,00 3.930.000,00 153 107 091.01.03. - Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci 3.861.483,11 4.062.000,00 4323.000,00 112 107 091.02. Sredstva za nadstandardne storitve šol z javnimi deli 3.686.907,44 4.000.000,00 6300.000,00 171 158 091.03. Delovanje področje vzgoje in izobraževanja 32.007.483,59 33.545.000,00 43.000.000,00 134 128 091.03.01. - Prevozi šolskih otrok 28.771.461,54 30200.000,00 40.000.000,00 091.03.02. - Razširjena dejavnost šol - nadstandard 3236.022,05 3345.000,00 3.000.000,00 091.04. Investicijsko vzdrževanje šol 7.481337,88 7.482.000,00 8.351.000,00 112 112 091.05. Investicije na področju šolstva 8.800.000,00 17.187.000,00 195 098. 098. Ostale dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja 1.244.017,00 1.500.000,00 3.227.500,00 259 215 098.01. Sofinanciranje študijskih programov 1244.017,00 1.500.000,00 3227.500,00 259 215 X. 10. SOCIALNA VARNOST 47.336.177,08 48.743.000,00 60.990.000,00 129 125 10.01. Sredstva za socialne transfere 44.673.177,08 47.743.000,00 57.985.000,00 130 121 10.01.01. Oskrbni stroški v socialnih zavodih 24.735.030,44 25.000.000,00 31.200.000,00 126 125 10.01.02. Začasne in enkratne denarne pomoči 1.391.856,00 1.480.000,00 1.600.000,00 115 108 10.01.03. Sofinanciranje tedna starejših občanov 1.142.321,00 1.300.000,00 1.370.000,00 120 105 10.01.04. Pogrebni stroški socialno ogroženih 172.429,16 300.000,00 500.000,00 290 167 10.01.05. Zdravstveni prispevek za občane brez lastnih virov 10.945.425,00 12.500.000,00 14.400.000,00 132 115 10.01.06. Sredstva za delovanje Centra za socialno delo 6.286.115,48 7.163.000,00 8.915.000,00 142 124 10.02. Proračunska rezerva 2.663.000,00 1.000.000,00 3.005.000,00 113 301 SKUPAJ PORABA PRORAČUNA 801.592.637,59 1.056.662.000,00 1.206.900.500,00 151 114 INVESTICIJE V PRORAČUNU OBČINE V LETU 2003 INVESTICIJE 2003 INVESTICIJE 2003 04. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 301.033.000 06. STANOVANJSKA DEJAVNOST 045. Promet (cestni promet) 154.182.000 IN PROSTORSKI RAZVOJ 134.806.000 045.02. Obnove krajevnih cest, pločnikov po programu 154.182.000 061. Stanovanjska dejavnost 34.917.000 1. cesta Noršinci-Lukačevci-Mlajtinci 137.944.000 061.03. Namenska poraba za nakup in ureditev stanovanj 5.100.000 2. Ceste Andrejci 3.804.000 061.02. Ureditev stanovanj v skupni stavbi 3. Ceste Ratkovci 1.906.000 v Prosenjakovcih 24.000.000 4. Ceste Fokovci 6.480.000 061.03. Namenska sredstva iz preteklih let za ureditev 6. Cesta Središče 2.396.000 stavbe v Prosenjakovcih 5.817.000 7. Krožišče M. Toplice 576.000 063. Oskrba z vodo 99.889.000 8. Ureditev gozdnih cest 1.076.000 063.01. Ureditev vodovodnega zajetja 90.476.000 047. Druge gospodarske dejavnosti 146.851.000 1. Stroški vodovoda Prosenjakovci 1.900.000 047.02. Investicije na področju turizma 116.851.000 2. Vodovod Motvarjevci, Selo 88.576.000 1. Kolesarska steza 43.035.000 063.99. Projekti in dokumentacija 9.413.000 2. Projekt Rimska Čarda 73.816.000 047.03. Pridobivanje in urejanje proizvodnih obratov 07. ZDRAVSTVO 5.500.000 in stanovanjskih con 30.000.000 076.02. Investicije v zdravstveno postajo Prosenjakovci 5.500.000 05. VARSTVO OKOLJA 86.883.000 051. Zbiranje in ravnanje z odpadki 11.700.000 09. ŠOLSTVO 17.187.000 051.02. Zbirno sortirni center Puconci 11.700.000 09.04. Investicije na področju šolstva 1. OŠ Bogojina 11.187.000 052. Ravnanje z odpadno vodo 75.183.000 2. Osnovna šola Fokovci 4.000.000 052.02. Izgradnja kanalizacij in čistilnih naprav 68.043.000 3. DOS Prosenjakovci 2.000.000 1. Čistilna naprava Bogojina 51243.000 2. Kanalizacija Bogojina 16.800.000 SKUPAJ OBVEZNOSTI 052.99. Projekti in dokumentacija 7.140.000 ZA INVESTICIJE 2003 545.409.000 8. maj 2003 UPNICA E. URADNE OBJAVE - RAZPIS Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št.: 22/98), 8. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/2002) - v nadaljevanju: pravilnik in Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2003 (Uradni list RS, št. 32/2003) objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO PROGRAMOV ŠPORTA, KI SO V JAVNEM INTERESU IN JIH BO V LETU 2003 SOFINANCIRALA OBČINA MORAVSKE TOPLICE I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov na področju občine Moravske Toplice: - športna društva in športni klubi, ki imajo sedež v občini Moravske Toplice, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju občine Moravske Toplice, - zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu ter so splošno koristne in neprofitne. D. Za sofinanciranje v letu 2003 se lahko prijavijo naslednji programi: 1. Športna vzgoja otrok in mladine (1. točka 17. člena pravilnika) 2. Športna rekreacija (2. točka 17. člena pravilnika) 3. Kakovostni šport (3. točka 17. člena pravilnika) 4. Vrhunski šport (4. točka 17. člena pravilnika) 4. Šport invalidov (5. točka 17. člena pravilnika) 6. Izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra v športu (6. točka 17. člena pravilnika) 7. Športne prireditve v občini (8. točka 17. člena pravilnika) 8. Vzdrževanje športnih objektov (XII. poglavje pravilnika) 9. Prireditev ob podelitvi športnih priznanj za leto 2003 (XIV. poglavje pravilnika) III. Izbrani programi in akcije bodo sofinancirani v skladu s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje letnih programov športa v Občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/02), Letnim programom športa Občine Moravske Toplice za leto 2003 (v nadaljevanju: program) ter Nacionalnim programom športa RS (Uradni list RS, št. 24/00). Razpisno dokumentacijo, podrobnejše podatke in pravilnik lahko dobite v tajništvu Občinske uprave Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3 - I. nadstropje, soba 3 (telefon: 02/538 15 00). IV. Izvajalci morajo k razpisni dokumentaciji za programe pod točko II. (od 1. do 5., razen, kjer je v razpisni dokumentaciji določeno drugače) priložiti: 1) pogodbo s strokovnim delavcem, iz katere je razvidno, za katere programe je sklenjena, 2) potrdilo o izobrazbi strokovnega delavca, ki vodi posamezne programe, v kolikor ni dostavil podatkov za register strokovnih delavcev na področju športa na Občino Moravske Toplice oziroma so v tem času nastale spremembe, 3) potrdilo o zagotovljenem prostoru za izvajanje programov (pogodba z upravljalcem objekta, iz katere je razvidno število ur in urnik najema objekta za posamezne programe, ali potrdilo o rezervaciji števila ur v posameznem objektu za posamezne programe za leto 2003), 4) v primeru, da je izvajalec hkrati tudi upravljalec objekta, v katerem izvaja redno vadbo, mora predložiti ustrezen sklep pristojnega organa o višini cene najema za člane in nečlane društva, ii LIPNICA________________________________________________________ 5) program dela za posamezne prijavljene programe, 6) seznam vadečih po prijavljenih skupinah (ime in priimek, naslov, leto rojstva), 7) seznam registriranih tekmovalcev z registracijskimi številkami na dan oddaje prijave po posameznih programih, 8) izvajalci rekreacijskih lig morajo predložiti propozicije tekmovanja, 9) podatke o članstvu na dan 31.12.2002, 10) izjava društva o pobiranju članarine, 11) zaključni račun za leto 2002 (bilanco stanja in bilanco uspeha), 12) vsebinski in finančni program dela društva za leto 2003. Za programe pod točko II. 8 morajo izvajalci k razpisni dokumentaciji priložiti: 1) dokazilo o lastništvu, najemu ali upravljanju objekta, 2) upravna dovoljenja za poseg v prostor. V. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: 1. Športna društva in njihove zveze, ki kandidirajo za sofinanciranje rednih programov članov, morajo izvajati programe vsaj za dve mlajši starostni kategoriji (starostna kategorija mladincev in mlajši). VI. Prednost pri izboru bodo imeli tisti izvajalci, ki: - bodo imeli vadbene skupine številčno zapolnjene, - dosegajo v isti športni panogi boljše rezultate, - pri izboru programov imajo prednost programi za vadbo otrok in mladine, - pri izboru projektov za sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: a) že pridobljena upravna dovoljenja za poseg v prostor, b) delež lastnih sredstev, c) javni interes v športu. VII. Prijave, ki morajo vsebovati: - potijeno in izpolnjeno razpisno dokumentacijo, - priloge iz IV. točke tega razpisa, - ostala dokazila, ki so zahtevana v razpisni dokumentaciji pošljite na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2003 - NE ODPIRAJ« najpozneje do 10. junija 2003. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 ure v tajništvu Občine Moravske Toplice. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali in bodo s sklepom zavržene! VIII. Sredstva bodo lahko izvajalci, na podlagi sklenjenih pogodb, črpali v proračunskem letu 2003 in sicer do 31. 12. 2003. Številka: 65/03-1 V Moravskih Toplicah, dne 24. 04. 2003 OBČINA MORAVSKE TOPLICE __________________________________________________________8. maj 2003 URADNE OBJAVE - RAZPIS Občina Moravske Toplice objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94 in 22/00), 4. člena Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov kulturnih društev in kulturnih projektov iz proračuna Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 29/2002) in Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2003 (Uradni list RS, št 32/2003) JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV PROGRAMOV KULTURNIH DRUŠTEV IN KULTURNIH PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2003 SOFINANCIRALA OBČINA MORAVSKE TOPLICE 1. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: - dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske in srednješolske populacije ter kulturna dejavnost študentov - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe, - udeležba na območnih, medobmočnih, državnih srečanjih in mednarodnih prireditvah, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in akcije, - drugi programi, ki dokažejo vsebinsko učinkovitost. 2. Vrednost sredstev razpisa: - 1.619.000,00 SIT za programe kulturnih društev. 3. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, zavodi, skladi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju kulture, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja in posamezni avtorji, ki s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost ali predložijo osnutek projekta, ki zagotavlja ustrezno kakovost, ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Moravske Toplice, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture, - društva, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih in so registrirana vsaj eno leto, - da Občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, poslovno poročilo za preteklo leto, poročila o doseženih uspehih na občinskih, regionalnih in državnih tekmovanjih, če se jih udeležijo, ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. 4. Vsebina vloge: Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur v tajništvu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice. 5. Rok in način prijave: Pisne prijave na originalnih obrazcih morate poslati najkasneje do 10. junija 2003 na naslov Občina Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis KULTURA 2003 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12.00 ure v tajništvu Občine Moravske Toplice. 6. Obravnava vlog: Pravočasno prispele in popolne prijave bodo vrednotene na osnovi pogojev in meril za vrednotenje programov kulturnih društev in kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Občine Moravske Toplice. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Moravske Toplice sklenil pogodbe o sofinanciranju. 7. Informiranje kandidatov: Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice Kontaktna oseba: Nada Lutarič, telefon 02/538 15 04, vsak delovni dan od 8.00 do 13.00 ure. Številka: 67/03-2 Moravske Toplice, 24. 04. 2003 OBČINA MORAVSKE TOPLICE DRUŠTVO UPOKOJENCEV OBČINE MORAVSKE TOPLICE razpisuje natečaj med svojim članstvom za najlepše urejeno hišo MOJ DOM LEPO UREJEN. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo samo člani Društva upokojencev Občine Moravske Toplice. Člani se lahko prijavijo sami, lahko jih prijavijo tudi drugi. Prijave zbira tajnica Društva upokojencev Olga Gutman, Vučja Gomila 98, 9208 Fokovci, telefon 547 10 99. Rok za oddajo prijav je 30. maj 2003. Predsednik Društva upokojencev Občine Moravske Toplice Rajko Janjič 8. maj 2003 UPNICA FOTO: Geza GRABAR TURIZEM Občina Moravske Toplice VEČ GOSTOV IN NOČITEV Pomurska turistična zveza KIPEC ŠTORKLJE DUŠANU BENCIKU V Lipnici smo že zapisali, da je kipec štorklje, najvišje priznanje Pomurske turistične zveze (PTZ) za izjemen prispevek k razvoju turizma v Pomurju, za leto 2002 pripadlo direktorju družbe Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice Dušanu Benciku. V obrazložitvi PTZ beremo, da je Dušan Bencik vodenje Zdravilišča Moravske Toplice prevzel leta 1991. V vsem tem obdobju je zdravilišče, ki se je lansko leto preimenovalo v Naravni park - Terme 3000 Moravske Toplice, dosegalo pod njegovim vodstvom izredno dinamičen razvoj, hitro je spreminjalo podobo ter fleksibilno in subtilno snovalo in izgrajevalo moderno turistično ponudbo. V letih od 1997 do 2000 so bile dokončane pomembne investicije: izgradnja apartmajskega naselja Prekmurska vas in eden največjih in najsodobnejših bazenskih kompleksov - Terme 3000. Izgradnja bazenskega kompleksa je znašala 2,7 milijarde tolaijev in je bila največja investicija v slovenskem turizmu v letu 2000. Ob visoko-kvalitetni hotelski, zdraviliški in gostinski ponudbi sta gostom na voljo bogat športni park in igrišče za golf, ki z atraktivnostjo igre v lepem okolju na svoje terene privablja vedno več navdušencev. Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice predstavlja enega največjih turistič-no-zdraviliških kompleksov v državi, ki v strukturi nočitev dosega skoraj 60-odstot-ni delež gostov z zahodnega turističnega trga. Ob uspešnem poslovanju še posebej poudarjamo prizadevanje direktorja Dušana Bencika za povezovanje zdravilišč severovzhodne Slovenije in oblikovanje Panonskih term ki bodo imele nedvomno pomembne razvojne učinke na razvoj celotnega turizma Slovenije. Geza Grabar V letu 2002 so turistični delavci v občini Moravske Toplice našteli 90.000 gostov, ki so skupaj opravili 394.000 nočitev, kar pomeni, da je bila povprečna doba bivanja gostov pri nas 4,4 dni. V primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem se je število gostov povečalo za 4,6 %, število nočitev pa za 6,4 %. Kar 351.235 nočitev ali 89 % vseh nočitev v občini (77.984 gostov) je bilo ustvarjenih v družbi Naravni park Terme 3000 Moravske Toplice; delež nočitev v hotelu Vivat je 3,2-odstoten (12.782), na zasebne sobe, gostišča, penzione, apartmaje ter turistične kmetije pa odpade 29.983 nočitev ali nekaj manj kot 8 %. (G.G.) TIC MORAVSKE TOPLICE MORAVSKE TOPLICE - Letno poročilo 2002 prikazuje raznoliko Turistično-informativni center dejavnost Turistično-informativnega centra (TIC) Moravske Toplice v Moravske Toplice lanskem letu, ki zajema naslednja področja delovanja: • Promocijske aktivnosti (informiranje, nastop na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, oglaševanje, oblikovanje spletnih strani, distribucija propagandnega gradiva po vsej Sloveniji in v tujino); • Založniška dejavnost: izdajanje prospektov in drugega promocijskega gradiva v več jezikih, letnega koledarja prireditev, zlasti pomembna se zdita dva od Ministrstva za gospodarstvo podprta projekta: samostojni projekt Počitnice pri vinogradnikih in sodelovanje pri 4-jezičnem projektu Doživetja slovenske gostoljubnosti; • Trženje prenočitvenih kapacitet (18 apartmajev v naselju Prekmurska vas, zasebnih sob in apartmajev, Hotel Vivat in Terme 3000 ter druge kapacitete v Pomurju); • Organiziranje izletov (blizu 50 v letu 2002) in prireditev (Naj grünt, Moja dežela - lepa in gostoljubna, Martinov pohod, čiščenje in urejanje okolja...); • Prodaja proizvodov in storitev (turistična literatura, izdelki domače in umetne obrti, časopisi in revije, razglednice in znamke, različne kartice: ribiške, olimpijske, telekartice, srečke Loterije Slovenije, izposoja koles in fotokopirne storitve); • Ureditev turistične pisarne v Selu. LJUBLJANA - Na sejmu Alpe-Adria od 20. do 24. marca so se na skupnem razstavnem prostoru pod okriljem TIC Moravske Toplice predstavili Krajinski park Goričko, Mestna občina Murska Sobota, Občina Beltinci in Območna obrtna zbornica Murska Sobota. Predstavili so propagandni material omenjenih občin, razstavili izdelke domače obrti in ponudbo ob vinskih cestah v Pomurju, kakor jo predstavlja nedavno izdani prospekt »Počitnice pri vinogradnikih«, gostinsko ponudbo nekaterih prekmurskih gostiln ter nastajanje Krajinskega par- TIC na sejmu Alpe-Adria V Ljubljani. ka Goričko s sedežem pri Gradu na Goričkem. V spremljajočem programu so se predstavili: glasbena in folklorna skupina iz Beltinec, turistični podmladek OŠ I iz Murske Sobote z izdelki iz lana, Krajinski park Goričko je predstavil remenke od Grada, Jožica Celec iz naše občine pa bogastvo medičarskih izdelkov. SELO - Informacijska pisarna TIC v bližini rotunde v Selu ponovno dela vsak dan od 9. do 17. ure. Obiskovalci lahko v pisarni dobijo ključ rotunde (za skupine opravijo tudi vodenje), vse vrste informacij, naprodaj so izdelki domače obrti, turistične karte, razglednice... Med drugim tudi nova razglednica Sela (založnik: TIC Moravske Toplice). MORAVSKE TOPLICE - TIC nadaljuje svojo založniško dejavnost. Na njegovo pobudo je Geodetski zavod Slovenije ponatisnil Izletniško karto Pomurje z dopolnjenim besedilom, za Doživetja slovenske gostoljubnosti pa so pripravili predstavitev možnosti za 3-dnevni in 7-dnevni oddih v Pomutju (nastanitev s kopanjem v Termah 3000, večerje v pristnem domačem okolju, kolesarski izleti, obisk muzeja, umetnostno zgodovinskih spomenikov, delavnic domače obrti in drugih znamenitosti v bližini turističnega naselja Moravske Toplice). 20 LIPNICA 8. maj 2003 FOTO: Arhiv TIC KMETIJSTVO Omejitve za neposredna plačila KAJ PRED ZAKONOM, TUDI PRI SUBVENCIJAH NISO VSI KMETJE ENAKI! Letošnja uredba ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o direktnih ali neposrednih plačilih, po kateri se je spodnja meja plačil z 0,1 hektarja dvignila na 0,2 hektarja (20 arov), za petino pa so se predpisani zneski znižali tudi za tista kmetijska gospodarstva, ki obdelujejo nad 100 hektarjev, je med prizadetimi tudi v naši občini močno odjeknila. To še posebej velja za območja, kjer bodo do tega proračunskega denarja najbolj prikrajšani. Prizadeti - tisti z najbolj razdrobljenimi površinami, kakor oni že evropsko primerljivi, se sprašujejo, ali nismo vsi državljani Republike Slovenije enaki pred zakonom in zakaj se - kot že ničkolikokrat doslej - tudi na tem področju delajo izjeme? Uradna razlago kmetijskega ministrstva, da se takšna odločitev »... sklada s tendenco, da naj bi se bolj pomagalo tistim kmetom, ki so v večji meri odvisni od kmetijske dejavnosti,« pa je po njihovem zelo pavšalna. Na terenu smo skušali stanje preveriti v praksi. Ni bilo malo sogovornikov, ki so menili, da »varčevalni ukrep«, ki ga je uporabilo kmetijsko ministrstvo tudi na področju subvencij, ni bil posrečeno izbran. »Varčevanje že, toda ne zopet na račun kmetov,« je bil kratek kmet Franc Kučan iz Te-šanovec, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, ki je na kmetijskega ministra v zvezi s tem že pred časom naslovil protestno pismo. Kučan dvomi, da bo protest kaj zalegel, in opozarja, da zaradi tega kratko ne bodo potegnili samo kmetje, temveč tudi potrošniki nižjega in srednjega sloja, ki Franc Kučan zaradi nenasitnih predelovalcev in trgovcev plačujejo vse dražjo hrano. Črtanje subvencij za (pre)majhne površine pa je po njegovem kot naročena za pospeševanje zaraščanja, ki je v obmejnem pasu z Madžarsko, pa tudi drugje, že zdaj vse bolj očitna. Izjava Lojzeta Senegačnika s kmetijskega ministrstva, ki je priznal, da ukrep dviga spodnje meje pri subvencijah »... ni bil simuliran po regijah in da so bili ocenjeni le učinki na marko ravni,« po Kučanovem mnenju dokazuje, kako brezglavi in za določene regije škodljivi so nekateri njihovi ukrepi. PREKMURJE, BELA KRAJINA IN SEŽANA Iz podatkov, ki smo jih dobili na soboški izpostavi Geodetske uprave Republike Slovenije, je razdrobljenost kmetijskih površin največja v Prekmurju, Beli krajini in na območju Sežane. V slednjih dveh območjih zaradi narave terena prevladujejo predvsem trajni nasadi in pašniki, v Prekmuiju pa je, kar zadeva strukturo kmetijskih zemljišč, daleč največ njivskih površin. »Ogrsko dedno pravo (delitev kmetijskih površin na to- liko delov, koliko je bilo dedičev, op. av.), ki je veljalo na tem območju, je nekoč velike njivske površine, ki so se v 20. letih prejšnjega stoletja delile z znano agrarno reformo, zemljo tako razdrobilo, da intenzivno kmetovanje v veliki večini primerov sploh ni več mogoče,« je povedal Jože Triglav, vodja soboške izpostave geodetske uprave. Postregel nam je tudi s podatkom, da so razmere še posebej katastrofalne v Izpostavi Lendava, kjer je od 99.552 parcel kmetijskih zemljišč kar 72.186 takšnih, ki so manjše od 20 arov, kar pomeni 72,5 % vseh parcel. Če to »prevedemo« v hektaije, je manj kot 20-arskih parcel za 6.224 hektarjev. »Prav zaradi komasacij, ki so bile zlasti zelo intenzivne v 80. letih prejšnjega stoletja, je slika nekoliko boljša, pa kljub temu za izrazito kmetijsko regijo še vedno zelo neugodna. Na območju soboške izpostave oziroma soboške upravne enote, kjer je parcel, manjših od 20 arov, 61,7 % vseh kmetijskih zemljišč, v površini pa je delež zaradi skoraj trikrat večjega območja od lendavskega več kot enkrat večji, in pomeni, da lastniki ali tisti, ki jih obdelujejo, v subvencije ne bodo mogli vključiti kar 12.909 hektaijev.« ZELO PRIZADETO TUDI OBMOČJE NAŠE OBČINE Kmetij, ki bodo zaradi razdrobljenosti njivskih površin ob 200, 300 ali še več tisoč tolaijev, je tudi v naši občini na stotine. Lepa dokaza za to sta tudi primera De-zideija Koltaja iz Berkovec in Jožefa Farkaša iz Lončarovec. Kmetija prvega z gozdom meri 11,5 hektarjev in obsega kar 90 parcel, od tega polovico parcel predstavljajo njivske površine, ki jih je skupaj za okrog sedem hektaijev. Ker je velika večina parcel manjših od 20 arov, bo ob subvencijo za kar 40 % vseh njivskih površin. »Nismo sami krivi, če živimo na takšnem območju, kjer je kmetovanje že po kakovosti zemlje izjemno težavno. Če pa k temu dodamo še razdrobljenost, je slika popolna. In sedaj območja z najtežjimi pogoji kmetovanja, ki so tudi demografsko ogrožena, ne dobijo subvencij. Kje je tu pravica?« potoži 73-letni Koltaj, ki se mu kljub vsemu zdi škoda pustiti zemljo vnemar. Na vprašanje, zakaj pri njih razdrobljenosti niso rešili s komasacijo, Dezider Koltaj pa pravi, da je bilo sredi 80. let za to že vse nared, vendar je bil lobi »zelenih« močnejši in velikih posegov v naravo, kot so kopanje melioracijskih jarkov, sekanje grmičevja in drevja zunaj gozdov in še česa, ni dovolil. »Čas gre naprej, pogoji za pridobitev subvencij se vse bolj zaostrujejo, mi pa izgubljamo vse več dohodka.« Farkašev primer v gričevnatih Lonča-rovcih pa je še bolj brezupen. Terasaste’ njive, ki jih ločujejo visoke meje, ki so pone- Jožef Farkaš kod visoke tudi meter in več, prav tako ne dovoljujejo združevanja parcel. Zato bi bila edina rešitev za zaokrožitev njivskih površin komasacija, ki bi vključevala tudi porušitev teras. »A kdo bi se tega lotil! Nekaj starejših kmetov, kolikor nas je v vasi še ostalo, tega nismo sposobni plačati, država prav tako ne bo financirala. Že lani smo imeli na naši kmetiji precej izpada zaradi 10-ar-ske spodnje meje strnjene površine posamezne poljščine. Letos nam bosta od pet hektarjev lastnih površin izpadla dva hektarja, če se bo prihodnje leto spodnja meja povišala vsaj za 10 arov, torej na 0,3 hektarja, bomo ob skoraj vsa neposredna plačila, saj največja strnjena površina, ki jo obdelujemo, meri 55 arov. In taki primeri so na Goričkem bolj pravilo kot izjema.« Geza Grabar _________________________LIPNICA IL 8. maj 2003 FOTO: Geza GRABAR KMETIJSTVO Dobrote slovenskih kmetij ZNAK KAKOVOSTI ZA JABOLČNO ŽGANJE ZORANU PETROVIČU 9. ocenjevanje za prekmurskega prvaka MED NAJBOLJŠIMI TUDI VINA IZ NAŠE OBČINE Lep dokaz, da se na vsakoletni državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ne predstavljajo in niso uspešni samo tisti, katerim je kmetovanje glavna dejavnost, so tudi Petrovičevi iz Ivanec. Odlična kombinacija kmetijske stroke in tehnike - Anica je kmetijska svetovalka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti pri soboškem KGZ, Zoran pa inženir strojništva - je očitno dobro zagotovilo za vrhunsko kakovost nekaterih domačih izdelkov. In pri njih je žganje iz jabolk gotovo na prvem mestu. Čeprav kmetovanje na 10 hektarjih v glavnem sloni na Anici in njenih starših, Zoranu, ki se je na Ivance priženil iz Moščanec, kljub številnim službenim obveznostim delo na kmetiji ni tuje. Še manj v sadovnjaku, ki sta ga z ženo pred desetletjem zasadila v sosedni Bogojini. Prav sadovnjak je bil tudi glavni razlog, da se je poleg množice konjičkov Zoran začel ljubiteljsko ukvarjati tudi z žganjekuho. »Blizu 300 jablan sort idared in zlati delišes je kajpak dalo v času zorenja veliko kakovostnega sadja, ki za ozimnico zaradi prezgodnje dozorelosti še ni bilo primemo. Škoda bi ga bilo zavreči, zato smo ga pobirali in ‘nabijali1 v sode za kasnejšo žganjekuho, iz tega sadja pa smo izdelovali tudi sokove...« se Zoran spominja začetkov. Zaupa nam, da je prav Anica dala pobudo, da bi kakovost žganja dali pod drobnogled. In razstava na Ptuju je bila pred štirimi leti pravšnja za to. »Koristne informacije, ki sem jih dobil od Zoran Petrovič z znakom kakovosti in nagrajenim jabolčnim žganjem. priznanih ocenjevalcev, sem upošteval in rezultat je tu,« je povedal. Dodajmo, da je bilo na letošnjem ocenjevanju v konkurenci žganj najvišjega priznanja deležno edino njihovo jabolčno žganje. Zoran se je poskusil tudi z mešanjem brina v jabolčno žganje; ko bodo v njihovem sadovnjaku zrasle še hruške in slive, bodo za žganjekuho uporabljali tudi to sadje. Na vprašanje, kako poteka sama kuha žganja, Zoran zaupa, da to vedno opravi pri očetu Vlastimiiju, kjer imata 100-litrski kotel za žganjekuho. Ta ima posebno ročico za mešanje, takšen kotel v teh krajih bolj poznajo pod imenom »Bosanec«. »Zaradi enakomerne regulacije temperature v kurišču kurim s plinom. Žganje vedno kuham dvakrat potem sledi njegovo redčenje. Nerazredčeno ima namreč čez 60 % alkohola. Pri tem se poslužujem destilirane vode, čeprav bi ga lahko redčil tudi z vsebino, ki jo dobim po prvem žganju,« razkriva skrivnost in nas opozori, da se prav pri redčenju največkrat dogodijo napake, saj je včasih težko ujeti spodnjo mejo za jabolčno žganje, ki je 40 %. »Alkoholna stopnja mojega žganja se giblje med 42 in 43 %. Sem zagovornik tega, da moraš ob zaužitju žganja v ustih začutiti polnost arome in okus sadja, iz katerega je žganje.« Oba z ženo imata o ocenjevanju na Ptuju visoko mnenje, saj gre za kakovostna ocenjevanja s povratnimi informacijami, kar je najboljši način za koristno učenje in popravo morebitnih napak. Geza Grabar Letos je na državni razstavi na Ptuju zlato medaljo osvojila tudi mlada Mira Cigiit iz Noršinec, in sicer za skutno-sirni namaz s prekajenim mesom. Na razstavi sta sodelovala še Marija Cigut iz Noršinec z mešanim kruhom in Drago Passero iz Tešanovec s salamami in klobasami. Tudi letos je bilo sklepno dejanje predhodnih društvenih ocenjevanj vzorcev vin v Prekmurju ocenjevanje za prekmurskega prvaka. Gostitelji tokratnega ocenjevanja, ki v sodelovanju s soboškim Kmetijsko-gozdarskim zavodom poteka že 9. leto, je bilo Vinogradniško-sadjarsko društvo (VSD) Filovci. Odlično pripravljeno ocenjevanje je pod vodstvom priznanega enologa mag. Antona Vodovnika iz KGZ Maribor v prvi polovici aprila potekalo v filovski kulturni dvorani. Po besedah Ernesta Novaka, specialista za vinogradništvo pri KGZ Murska Sobota, ki je bil tudi letos koordinator, sicer pa je pobudnik tega edinstvenega regijskega ocenjevanja, so komisije v okviru desetih društvenih ocenjevanj letos ocenile blizu tisoč vzorcev. »Na podlagi pravilnika o ocenjevanju za prekmurskega prvaka se je na podlagi doseženih ocen uvrstilo 252 vin, vendar so vinogradniki v Filov-ce prinesli 113 vzorcev, kar je na ravni zadnjih let,« je povedal Novak in dodal, da je zadovoljen tudi s povprečno oceno ocenjevanja, saj znaša zavidljivih 18,31 točk. Novak je še povedal, da vino za prvaka sorte med normalnimi kakovostmi ne sme imeti več kot 25 g/1 preostanka nepovretega sladkorja; obvezen pa je tudi zapisnik o ogledu grozdja pred trgatvijo s strani pooblaščene organizacije. Prvaki sort med normalnimi kakovostmi so postali: zvrst: Ernest Preinšperger (Žitkovci) 18,40, chardonnay: družina Varga (Dobrovnik) 18,33, sauvignon: Franc Zelko (Pečarovci) 18,23, traminec: Martin Kociper (Odranci) 18,37. Prvak sorte med poznimi trgatvami je postal kerner Franca Zelka (Pečarovci) 18,67. Na podelitvi priznanj in diplom, ki bo 11. maju v sklopu zaključka mednarodnega projekta Kruh in vino - nova kultura bivanja v športno-rekreacijskem centru v Filovcih, bodo razglasili tudi dva šampiona: med vini normalne kakovosti bo ta naziv dobilo vino kerner pridelovalca Martina Kocipra iz Odranec, ki ima vinograd v Bogojini (18,40), med vini posebnih kakovosti pa beli pinot LV letnik 2001 Zmaga Uriska iz Dobrovnika (19,47). Geza Grabar Čeprav vinogradniki iz naše občine na ocenjevanju v Filovcih niso osvojili nobenega naslova, so njihove visoke ocene še enkrat potrdile, da tudi pri nas raste izjemna vinska kapljica ter da so naši vinogradniki tudi odlični kletarji. Že sam podatek, da je meja med kakovostnim in vrhunskim vinom 18,00 točk pove, da imajo vinogradniki iz naše občine vina najvišjih kakovosti. Med izjemne dosežke na ocenjevanju tako velja omeniti uspehe Ivana Malačiča in Ivana Horvata, oba iz Filovec, ki sta v konkurenci zvrsti s svojima vzorcema vin z visokima ocenama 18,20 točke zasedla 4. mesto; oba sta imela vina še v konkurenci laškega rizlinga, kjer je Malačičev vzorec zbral 18,20 točke, Horvatov pa 18,07. Sauvignon Anice Gregorec iz Bogojine je z oceno 18,27 prav tako osvojil 4. mesto, ista sorta vina Dušana Čemele E LIPNICA 8. maj 2003 KMETIJSTVO Prašičereja DOMAČA REJA VSE BOLJ POD VPRAŠAJEM Razmere na slovenskem trgu s prašiči in prašičjim mesom so se v zadnjih mesecih močno poslabšale. Vzrok za to je drastičen padec odkupnih cen, za kar je vzrok uvoz prašičjega mesa iz sosednje Madžarske, kjer so s pomočjo izvoznih spodbud dosegli, da meso s strategijo dumpinških cen prodira na slovenski trg. To pa domačim rejcem onemogoča enakopraven konkurenčni boj, slabi njihovo razvojno moč in jih gospodarsko uničuje. Pričakovanih zaščitnih ukrepov s strani naše države pa rejci še vedno niso dočakali. Tudi zadnji delovni sestanek, ki so ga v prostorih soboškega zavoda KGZS sklicali Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije (ZZRPS), GIZ Slovenije za prašičerejo in soboška območna enota KGZS, je pokazala, da je odgovornim za razrešitev nastalih razmer v tej panogi kaj malo mar. Vidno razočarani slovenski prašičerejci niso dočakali sogovornikov, zato so v vroči razpravah prepričevali že prepričane. Kot smo slišali od Jožeta Meolica, predsednika soboške enote KGZS, in drugih razpravljalcev, je minister But prašičerejcem v zvezi z nastalimi razmerami že pred tedni osebno obljubil, da bo vlada za ceneno svinjino iz Madžarske in drugih držav uvedla enake zaščitne prelevmane, kakršne so izvozne subvencije držav izvoznic, se to očitno ne bo zgodilo. V javnost je namreč pricurljala neuradna informacije, kar pa je Vlada Republike Slovenije na četrtkovi seji sprejela z uredbo, da naj bi prelevmani za uvoženo svinjino znašali vsega 20 tolarjev na kilogram, naša vzhodna soseda pa kljub nasprotujočim si določilom mednarodnih pogodb kilogram izvožene svinjine subvencionira s 70 tolarji. »KMETJE INFLACIJE NA SVOJIH PLEČIH NE BOMO REŠEVALI!« Na pravi val ogorčenja je naletela domneva direktorja KGZS Ervina Kuharja, ki vzrok za uvedbo tako smešno nizkega prelevmana vidi edino v pritiskih finančnega ministrstva, ki v krčenju nepredvidljivih proračunskih sredstev stremi k zajezitvi inflacije. »Kmetje inflacije na svojih plečih ne bomo reševali,« je na kar pravšnjo domnevo energično odreagiral Franc Kacjan s Stražgonjca pri Ptuju, sicer podpredsednik ZZRPS, ki se je tudi spraševal, kakšne kvalitete je v Slovenijo izvoženo madžarsko meso. »Naši potrošniki kupujejo uvoženo meso sporne kakovosti, saj Madžarska iz pitanja prašičev ni umaknila me-sno-kostne moke, naše prašiče pa raje kupujejo tujci, saj vedo, kakšne kvalitete so in kakšni veterinarski ukrepi pri nas veljajo!« »Svetlih trenutkov, ki jih je ta panoga doživljala na račun pojava BSE pri goveji živini, slovenska prašičereja žal ni znala izkoristiti,« je ugotavljal direktor farme prašičev Nemščak Albert Smodič. Ta je tudi na tem mestu opozoril na bolečo resnico, ki je marsikdo od odgovornih noče razumeti: zaradi majhnosti in šibkosti slovenskega kmetijstva ga ob neustrezni politiki lahko povozi že izvoz ene panoge iz ene same regije. NI CARIN, TUDI SAPARD-A NE BO! Da je naša država pri sprejemanju zaščitnih ukrepov ob tej potezi Madžarov očitno zaspala na celi črti ali pa hoče namenoma čimveč domačih prašičerejcev spraviti na kolena - druge razlage za tako dolgo neukrepanje marsikdo ne vidi - je bil konkreten Slavko Čer- iz Filovec pa si je z 18,20 točkami delil 7. mesto. Med renskimi rizlingi je vino Anice Gregorec zbralo 18,27 točke (4. mesto), Valerije Šinkec in Rada Raca, oba iz Filovec, pa 18,20 oziroma 18,13 točke. Rumeni muškat Antona Horvata iz Filovec je zbral 18,30 točke (2. mesto), traminec Jožeta Puhana iz Bogojine 18,37 točke (3. mesto), laški rizling Alojza Berdena iz Filovec 18,40 točke (4. mesto), chardonnay PT ter sauvignon JI Mirana Erniše iz Tešanovec 18,47 točke (2. mesto) ter 18,63 točke (1. mesto), chardonnay Janeza Grabarja iz Sela 18,40 točke (3. mesto), Jožeta Gutmana ml. iz Filovec pa 18,37 točke (6. mesto), Franca Škaliča iz Sela 18,23 točke ter Jožeta Poredoša iz Filovec 18,13 točke. Med belimi pinoti pa je iz naše občine izstopal vzorec Matije Puhana iz Bogojine, ki je z 18,33 točkami osvojil 3. mesto. (G.G.) nel, prašičerejec in predsednik radgonskega društva rejcev prašičev: »Še isti ali pa najpozneje drugi dan bi morala naša vlada za subvencionirano madžarsko svinjsko meso uvesti carino in do krize ne bi prišlo. Le katera država je tako neumna, da bi se odpovedala carinam, ki bi jih lahko ob tem uvedli?« se je spraševal in spomnil na primer Češke in Slovaške, ki sta na uvoz prašičev iz Madžarske uvedli 80-odstotno carino. Černel je tudi svaril, da bo ob takih pogojih ostalo neizkoriščenih še več sredstev iz programa SAPARD, kakor jih je ostalo ob prvem in drugem razpisu. »Le kdo si bo ob sedanjih razmerah, ko je prag pokritja stroškov v prašičereji le 70%, upal zaprositi za evropska sredstva in najeti kredit? Potem bi si dal sam zanko okrog vratu!« V to smer je bila usmerjena tudi razprava rejca Jožeta Valenka iz Tibolcev pri Ptuju, ki je pripomnil, da ima ob mesečni prodaji 100 tekačev za okrogel milijon tolaijev izgube. Tudi vprašanje Alojza Jelena, predsednika ZZRPS, naj se ob vedno slabših pogojih kmetovanja država končno izjasni, ali bo hrano pridelovala doma, ali pa jo bo uvažala, je bilo brez odgovora. Jelen: »Zaradi poceni ječmena iz Madžarske je ta hitro izginil z naših polj, potem pa je cena na trgu močno poskočila. Če bomo zaradi poceni mesa opustili še prašičerejo in potem še kaj, bomo zapustili tudi našo pokrajino! Če vlada ne bo razumela, da je treba pridelovati lastno hrano in jo ob kriznih trenutkih tudi stimulirati, je z njo nekaj hudo narobe!« Pod zaključke, naslovljene na kmetijsko ministrstvo, so pripisali, da bodo v primeru, če se njihove zahteve v najkrajšem času ne bodo rešile, prisiljeni odločiti se za nepriljubljene ukrepe. Ena od zahtev vročega sestanka prašičerejcev je bila tudi takojšnje znižanje veterinarskih pristojbin pri izdaji veterinarskih spričeval. Te se - kot smo slišali - po napovedih z letom 2003 niso ukinile, temveč so se še povišale za celo četrtino in znašajo že 2 % vrednosti prašiča. Ob nenehnem drsenju domače odkupne cene prašičev, ki je trenutno krepko pod 200 tolarji, se je predsednik prekmurskega prašičerejskega društva Viktor Časar, prašičerejec iz Mlajtinec, spraševal, kako je to sploh mogoče. Zaradi neažurnega reagiranja kmetijskega ministrstva je Časar posumil, da je morda tako zaradi tihega dogovora, ki sta ga kmetijsko in finančno ministrstvo sprejela zaradi »pokrivanja« ob povečanju denarja na račun subvencij. _ „ , Geza Grabar ________________________________________________LIPNICA 23 Viktor Časar, predsednik prekmurskega prašičerejskega društva: »Tihi dogovor?« 8. maj 2003 FOTO: Geza GRABAR REŠEVANJE IN ZAŠČITA Občinska gasilska zveza Moravske Toplice Civilna zaščita DENAR BODO IZTERJALI STANISLAVU GORČANU OD GZ SLOVENIJE BRONASTI ZNAK CZ Čeprav je bilo na zadnji skupščini Občinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice kar precej pripomb na delo zveze -pravzaprav so bili to pomisleki na uspešnost dela vodstva zveze in njenega predsednika, ki je slabo leto pred iztekom mandata ponudil odstop - se je na koncu vendarle potrdilo, da k usmeritvam in samemu delu zveze ni kaj dosti dodati. Tako je tudi po novih volitvah, ki pomenijo poenotenje s kongresnim letom nacionalne zveze, na čelu zveze ostal Slavko Škerlak. Do sprememb pa je prišlo v poveljstvu in predsedstvu. V obsežnem in izčrpnem poročilu je predsednik Slavko Škerlak zajel delo zveze v času od ustanovitve do danes. Ker je pregled dela in uspehov zveze oziroma njihovih društev zelo izčrpno predstavil že v zadnji lanski številki Lipnice, povejmo le, da je Škerlak delil mnenje večine delegatov na občnem zboru, da je OGZ s svojimi 27 prostovoljnimi gasilskimi društvi kljub omejenim finančnim sredstvom v štirih letih dosegla velike uspehe. V primeijavi z drugimi društvi in gasilskimi zvezami v državi jih to na področju prostovoljnega gasilstva uvršča v sam slovenski vrh. V razpravi so se pripombe na delo zveze največkrat nanašale na pomanjkanje finančnih sredstev. Vzrok za lanski primanjkljaj v višini 3,5 milijona tolarjev je tudi lansko državno tekmovanje za pokal Matevža Haceta. Škerlak je ponosen, da je bilo omenjeno tekmovanje zaupano prav OGZ Moravske Toplice. Kot je navedel predsednik nadzornega odbora Franc Deutsch, to pa je še dodatno argumentiral župan Franc Cipot, omenjeno državno tekmovanje trenutno resda izka- zuje izgubo, vendar za to ni kriva OGZ Moravske Toplice, ki je bila izvajalec tekmovanja, temveč Gasilska zveza Slovenije (GZS), ki namensko pridobljenih finančnih sredstev ni v celoti nakazala na račun OGZ Moravske Toplice. Kot je povedal župan, je OGZ od obljubljenega pokritja stroškov tekmovanja doslej dobila le 0,5 milijona tolarjev, GZŠ pa je iz tega naslova dobila 5 milijonov. Župan je povedal, da je doslej na GZS prav zaradi tega naslovil že dve protestni pismi, in obljubil, da bodo denar izterjali. Dotaknil se je tudi nujnosti reorganizacije prostovoljnega gasilstva. Vse dražja in hitro zastarela oprema, drage zavarovalne premije za vozila, opremo in gasilce, vse večje zahteve in merila na področju požarne varnosti - to je samo nekaj postavk, katerim društva z vse bolj praznimi mošnjami več ne bodo mogla slediti. Zato je tudi na občnem zboru ponovil svojo vizijo, po kateri naj gasilstvo in društvo kot pravna oseba v kraju ostane, požarna varnost pa naj bi bila v domeni ene ali nekaj enot, ki bi morale biti v stalni pripravljenosti in dobro opremljene. Ker je OGZ Moravske Toplice tudi lansko leto iz proračuna dobila samo del predvidenih sredstev in ker so nekatera društva dobila finančna sredstva tudi neposredno iz proračuna, je predsednik nadzornega odbora predlagal, da gredo vsa proračunska sredstva, ki so namenjena gasilstvu, prek računa zveze. To bi olajšalo nadzor nad porabo in povečalo preglednost nad porabo po posameznih društvih. 24 delegatov se je z javnim glasovanjem med dvema kandidatoma - Štefanom Kuharjem in Slavkom Škerlakom z 11 glasovi ponovno odločilo za slednjega. Za podpredsednika je bil izvoljen Stanko Gorčan, člani predsedstva zveze so postali Štefan Hill, Oskar Makari in Janez Zadravec, poveljnik pa je postal Štefan Kuhar. Geza Grabar Ob dnevu civilne zaščite (CZ) je Štab CZ za Pomurje pri Svetem Juriju na Goričkem pripravil osrednjo regijsko prireditev, na kateri so med drugim podelili tudi priznanja in nagrade CZ ter pohvale in nagrade šolarjem, udeležencem regijskega natečaja za najboljša likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreče - nesreča nikoli ne počiva. Na regijskem natečaju je nagrado za likovno delo v skupini učencev vrtcev in 1. razreda devetletke prejel Grega Petek iz enote vrtca Filovci; med šolarji od 3. do 5. razreda sta bila nagrajena Lavra Rengeo z OŠ Bogojina in Leon Deutsch z OŠ Fokovci. Bronasti znak CZ kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči je prejel predavatelj CZ Stanislav Gorčan iz Fokovec. (G.G.) PGD Moravci GASILCI MORAVEC PRED NOVIMI IZZIVI Pred prizadevni gasilci iz prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Moravci, ki že nekaj zadnjih let nizajo uspehe, so tudi v letošnjem letu pomembne naloge. Pred dvema letoma so kupili novo kombinirano gasilsko vozilo z rezervoarjem za vodo, penilo in črpalko na visok tlak. Poleg skrbi za požarno varnost v kraju in njegovi okolici ter rednega strokovnega izobraževanja velja izpostaviti tudi izpopolnitev gasilske opreme ter obnovo požarnega bazena na Papičevem bregu. Predsednik društva Jože Erniša, ki je bil na to dolžnost na občnem zboru imenovan tudi za naslednje petletno obdobje, je v poročilu navedel, da je v njihovih vrstah 22 članov, od tega trije veterani. Med pomembne dosežke v minulem letu je ob tekočih obveznostih, kot so pregled društva, sektorske vaje in vaja ob mesecu požarne varnosti, izdvojil dokončanje lastninjenja vaško-gasilskega doma, njihov član pa je uspešno opravil tečaj za uporabo dihalnega aparata. Društvo že vrsto let dobro sodeluje z drugimi društvi v občini, zlasti še z Občinsko športno zvezo -prirediteljico olimpijskega teka. Vsako leto namreč prav gasilci opravijo pomembno vlogo pri zagotavljanju redarske službe. Poveljnik Jože Lainšček je postregel s podatkom, da je njihova operativna vrsta na sektorskem tekmovanju v Mlajtincih zasedla 4. mesto; kljub temu, da imajo v kraju devet hidrantov ter štiri protipožarne mlake, pa je opozoril, da bo temu področju v prihodnje potrebno posvetiti največ pozornosti. Ena od mlak je namreč zaradi suše presahnila. Predstavnik OGZ Moravske Toplice Štefan Jančarič, poveljnik občinskega Štaba Civilne zaščite, je zbrane gasilce in druge goste seznanil z realnostjo, da so žal zahteve gasilskih društev - v OGZ Moravske Toplice jih je kar 27 - vse večje, namenskih proračunskih sredstev za gasilstvo pa ni znatno več. S tem se bodo morala društva sprijazniti ter vozni park posodabljati v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi, kategorizacijo društev in planom opremljanja. V nadaljevanju se je dotaknil vse večjih potencialnih nevarnosti, ki s hrambo kurilnega olja in plinskih jeklenk prežijo skoraj pri vsakem gospodinjstvu, je pa tudi priporočil, naj se čim več mladih odloči za gasilstvo in namensko izobraževanje. Kot v vseh društvih, so tudi v moravskem opravili volitve. Predsednik je ostal Jože Erniša, naloge poveljnika bodo tudi v prihodnje zaupane Jožetu Lainščeku, podpoveljnika Štefanu Am-bružu ml., sekretarja Aleksandru Kučanu, blagajnik bo Rudolf Novak, orodjar pa Rudi Novak ml. Nadzorni odbor bo vodil Štefan Ambruž st., častno razsodišče pa Miran Rumič. Geza Grabar 24 8. maj 2003 SPORT Atletika II. POMURSKI POKAL V TEKIH Selo KROS ZA POMURSKI POKAL Po lanski zelo uspešni prvi izvedbi ciklusa tekov za Pomurski pokal, katerega nosilec je bila Občinska športna zveza Moravske Toplice, se je že pričel novi ciklus tekmovanj za leto 2003. Zaradi velikega interesa prirediteljev, ki bi se radi vključili v to zanimivo pokalno tekmovanje, se je število tekov z lanskih osem letos povečalo na trinajst, kar pomeni, da bodo imeli priložnost tekmovati ljubitelji teka na vseh koncih Pomurja. Seveda pa tek ni omejen samo na tekače naše regije. Pomurski pokal je dobil tudi generalnega pokrovitelja, in sicer Proban-ko iz Maribora, zato bo uradno ime omenjenega pokalnega tekmovanja POM-P 2003-Pokal Probanke. Tudi letos je glavni koordinator in nosilec projekta naša športna zveza oziroma njen predsednik Branko Recek, ki je bil skupaj s kolegom Brankom Žnidaričem iz Ljutomera glavni pobudnik omenjenega tekmovanja, ki je med tekači in organizatorji že prvo leto naletelo na izjemno pozitiven odziv. Tekači so se prvič srečali že v soboto, 12. aprila, pri Svetem Juriju ob Ščavnici na teku okrog Blaguškega jezera. 26. aprila je bilo že tradicionalno odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu v Selu, 17. maja bo Maraton Treh src v Radencih, 25. maja kros v Križevcih na Goričkem, 31. maja pa gorski tek pri Gradu na Goričkem. Tudi poletni meseci bodo zelo pestri, saj bo že 14. junija tek okrog Bukovniškega jezera, 28. junija Tek prijateljstva na Razkrižju, 5. julija tek za pokal občine Tišina, 8. avgusta Sejemski tek v Ljutomeru ter 23. avgusta nočni tek po Kobilju. Zadnji trije teki bodo v septembru: 13. v Predanovcih, 20. v Gornji Radgoni ter 27. v Bakovcih, kjer bo tudi zaključna prireditev. Geza Grabar Športni center v Selu je bil zadnjo aprilsko soboto že po tradiciji v znamenju občinskega odprtega prvenstva v krosu in rekreacijskega pohoda po bližnji okolici. Ta vse bolj priljubljena športna prireditev - že sedma po vrsti - je nadvse uspela, prireditelja -Športno društvo Rotunda Selo-Fokov-ci in Občinska športna zveza Moravske Toplice pa imata več razlogov za zadovoljstvo, saj je bilo letos aktivnih udeležencev teka in pohoda več kot 250. Za povrh jim je letos služilo tudi vreme. Odprto prvenstvo naše občine v krosu je veljalo za Pomurski pokal v tekih - za pokal Probanke kot druga tekaška prireditev iz ciklusa trinajstih. Najboljši so bili nagrajeni s kolajnami in priznanji. Med več kot 200 tekači, ki so se na krožni progi s štartom in ciljem pri nogometnem igrišču pomerili kar v 22 različnih starostnih skupinah, od cicibanov do veteranov, smo srečali tudi tekmovalce iz oddaljenih krajev: Novega mesta, Ljubljane in Maribora, med glavnino pomurskih tekačev pa jih je bilo več Ludi iz naše občine. Nekatere uvrstitve tekmovalcev iz Šah TO ZIMO ŽE TROJE TEKMOVANJ Večletna prizadevanja Občinske športne zveze (OŠZ) Moravske Toplice, da v zimskem času na območju občine pripravi tudi ciklus šahovskih turnirjev, so se to zimo le uresničila. Po največ enem turnirju v tej miselni igri v minulih letih so se to zimo zvrstili kar trije, ki so jih v sodelovanju z OŠZ Moravske Toplice ter Šahovskim društvom Radenska-Pomgrad pripravila društva oziroma klubi gostitelji. V Andrejcih je odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v šahu organiziralo Športno društvo Rotunda iz Sela, v Sebe-borcih pa tamkajšnji klub malega nogometa. Figure na šahovnici so premikali tudi na turnirju v Zdravilišču Moravske Toplice. V Andrejcih je med 24 šahisti zmagal Darko Supančič iz Maribora, za občinsko ligaško tekmovanje pa je bil najboljši Drago Kovač iz Moravskih Toplic, ki se je uvrstil na 10. mesto. V Andrejcih je bil drugi najboljši šahist iz naše občine Stanko Kovač iz Lončarovec, tretji pa Emil Vučkič iz Andrejec. V Sebeborcih pa je bil med kar 64 šahisti v absolutni konkurenci najboljši madžarski mednarodni mojster Andras Flumbort, ki je zbral 7,5 točke. Med šahisti iz naše občine so bili najboljši Franc Kreft iz Sebeborec, ki je zbral 4 točke, Drago Kovač iz Moravskih Toplic in Aleksander Gabor iz Filovec pa sta zbrala po 3,5 točke. Spomnimo, da je bil občinski prvak v šahu za leti 2000 in 2002 Drago Kovač, leta 2001 pa župan Franc Cipot. G. G. naše občine: dečki A (1.000 m): 2. Rok Gutman (OŠ Bogojina), 3. Matjaž Voroš (OŠ Fokovci), 4. Damjan Tratnjek (OŠ Bogojina), 6. Simon Rituper (OŠ Fokovci); deklice A (1.000 m): 2. Sara Gjura (OŠ Bogojina), 5. Sara Šebok (OŠ Fokovci), 6. Kaja Cipot (OŠ Bogojina); dečki B (2.000 m): 3. Jože Horvat (OŠ Fokovci); deklice B: 1. Monika Benkovič, 5. | Nataša Gjura (obe OŠ Bogojina); člani C s (8.000 m): 2. Geza Grabar (Terme g 3000), 8. Erno Geči (Motvarjevci). o Drago Kovač (levo) na enem od šahovskih G. G. tekmovanj. Bogojina ŠOLSKA KARATE LIGA Prizadevni športni delavci iz Bogojine ter Karate kluba Rofix iz Murske Sobote so v telovadnici Osnovne šole Bogojina pripravili turnir v okviru III. kroga osnovnošolske karate lige. V klubu, katerega v dobršni meri sestavljajo člani iz naše občine, pa se niso izkazali samo kot odlični organizatorji, temveč tudi v tekmovalnem smislu. Karateisti z Osnovne šole Bogojina so namreč dosegli nekaj odmevnih rezulta- tov. Mateja Gabor je v kategoriji učenk 7. in 8. razredov v katah osvojila 2., v borbah pa 3. mesto. Tretji v borbah je bil tudi Grega Nemec v kategoriji dečkov 3. in 4. razreda, med ostalimi pa velja omeniti tudi 4. mesto Martine Gabor v katah med učenkami 5. in 6. razredov ter 5. mesta Nuše Časar in Jana Berdena v katah 5. in 6. razredov ter Benjamina Koltai v borbah med 3. in 4. razredi. V katah je nastopila še Tina Berden. (G. G.) LIPNICA is 8. maj 2003 ODVOZ KOSOVNIH IN POSEBNIH ODPADKOV ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE od 12. 05. 2003 do 19. 05. 2003 ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV (stari štedilniki, pralni stroji, staro pohištvo, ...). Vozila (avto, traktor in kmetijski stroj) se odvažajo le proti vnaprejšnjemu plačilu na občinski upravi! Odvoz bo potekal po naslednjem umiku: PONEDELJEK, 12. 05. 2003 Moravske Toplice, Suhi Vrh, Tešanovci TOREK, 13. 05. 2003 Martjanci, Noršinci, Mlajtinci, Lukačevci, Ivanci SREDA, 14. 05. 2003 Sebeborci, Krnci, Ivanovci, Andrejci, Fokovci, Selo ČETRETEK, 15. 05. 2003 Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas, Bukovnica, Vučja Gomila PETEK, 16. 05. 2003 Berkovci, Ivanjševci, Kančevci, Lončarovci, Ratkovci, Središče PONEDELJEK, 19. 05. 2003 Bogojina, Filovci Razrezanih avtomobilov in gum s platišči ne odvažamo. Gospodinjstva v omenjenih vaseh prosimo, da KOSOVNE ODPADKE ZJUTRAJ, NA DAN ODVOZA, POSTAVIJO na rob cestišča. Na Goričkem prosimo gospodinjstva, da kosovne odpadke odložijo na rob glavne ceste. Prosimo, da urnik odvoza KOSOVNIH ODPADKOV UPOŠTEVATE. Zbiranje kosovnih odpadkov je za gospodinjstva brezplačno. Če imate kakšno vprašanje glede odvoza KOSOVNIH ODPADKOV, nas pokličite po telefonu številka 521-37-20. SAUBERMACHER&KOMUNALA Murska Sobota in OBČINA MORAVSKE TOPLICE OPOZORILO Ugotavljamo, da se na območju Občine Moravske Toplice pojavlja precejšnje število odvrženih odpadnih avtomobilov, zato vas opozarjamo, da je po določilih 5. alineje 14. člena Odloka o javnem redu in miru v Občini Moravske Toplice (objavljen v Lipnici 6/96 dne 15. junija 1996) prepovedano puščati motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, pločniku ali drugi površini, ki za to ni namenjena. Takšno vozilo je potrebno odstraniti najkasneje v 14 dneh; če lastnika ni mogoče ugotoviti, se tako vozilo odstrani na stroške lastnika zemljišča. Vsem lastnikom neuporabnih vozil svetujemo, da v času akcije zbiranja kosovnih odpadkov poskrbijo za odvoz le-teh oziroma naročijo in plačajo stroške odvoza v znesku 6.000,00 SIT na občinski upravi Moravske Toplice pri občinski inšpektorici na tel. št. 538-15-06. V akciji se vozila odvažajo samo v primeru, da je odvoz plačan. Občinska inšpektorica Majda Lipič, univ. dipl. inž. kmet. 1. OSTANKI ONESNAŽENE EMBALAŽE Ostanki barv, lakov, lepil posode s preostankom barv in lakov, čopiči, krpe. mešala, lopatice..., ostanki, onesnaženi z oljem (oljni filtri, embalaža, veziva in odpadna olja). 2. BARVE, LAKI, SPREJI, IMPREGNIRANA SREDSTVA, PREMAZI 3. ODPADNA OLJA Motorna olja, hidravlična, mazalna... 4. RAZREDČILA, ODPADNA TOPILA 5. ODPADNI MEDIKAMENTI 6. BATERIJE, AKUMULATORJI VSEH VRST Baterijski vložki, baterijski gumbi..., avtomobilski, kamionski, traktorski akumulatorji. iž LIPNICA. POSEBNI ODPADKI ZBIRANJE BO S