57
1-2008 na turo
Gmeineck (2592 m), 
Reiseckgruppe
Zaobljeni velikan nad sotočjem Drave in Mölla 
 Tomaž Hrovat  Joc Kastelec
Pred avtocestnim odcepom za Veliki Klek, 
pri Millstätskem jezeru, se pred nas postavi 
velikanska čokata postava Gmeinecka. Spodaj 
porasla z gozdnim obročem (morda od tod ne-
ugledno ime?), zgoraj prostrana zimska belina. 
Predstavljam si, da pogovor turnosmučarskih 
zanesenjakov iz Gmeinecku bližnjega Spittala 
zagotovo poteka nekako takole: »Si letos že bil 
na Gmeinecku? Ali kaj veš, kakšne so razmere?« 
Gora je namreč tako izrazita in izzivalna kot 
za prebivalca ljubljanske kotline Grintovčeva 
streha. Skoraj nerazumljivo je, da je Gmeineck 
med slovenskimi turnimi smučarji razmeroma 
neznan.
Pa vendar hodi turni uživač okoli njega kot 
mačka okrog vrele kaše. Po obilnejšem snežen-
ju je vršni, odprti del lahko plazovit. Poleg tega 
nikoli ne veš, kdaj bo od daleč prelepa belina 
v resnici nemarno skorjasta. In če čakaš na 
pomladanski firn, se lahko zgodi, da ga boš 
zamudil, izpostavljenost pobočij je namreč 
povsem južna. No, izmenjava informacij po 
svetovnem spletu je tudi na tem področju pri-
hranila kakšno brezplodno romanje. 
Gmeineck je resen turnosmučarski zalogaj 
(1600 m višinske razlike!). Vmesnih planin-
skih postojank ni. Na turo moramo priti toliko 
telesno pripravljeni, da bomo imeli dovolj 
moči še za dolgo in lepo smučarsko vrnitev. 
Orientacija ni nič posebnega, vsekakor pa je 
nujna uporaba planinskega zemljevida. Spust 
je srednje zahteven, posebnih orografskih ne-
varnosti ni. Zaradi razsežnosti gore zagotovo 
ne bomo hodili v gneči, ob lepem dnevu pa na 
turi ne bomo edini. Zgodnje ure glede na južno 
orientacijo in dolžino ture verjetno ni treba 
posebej omenjati.
Opis ture
Od izhodišča pri gostilni Kolmwirt 
(možnost prenočevanja) še nekaj deset metrov 
do odcepa za gozdno cesto, pri katerem na-
taknemo smuči. Po nekaj sto metrih pridemo 
do križišča gozdnih cest in se obrnemo ostro 
na levo, proti severu, naravnost v gozdna-
ti, temačni Hintereggengraben. Kakšno uro 
hodimo po položni gozdni cesti, nato smo 
pozorni na odcep na desno (smerna tablica 
za Salentinigalm). Prečimo graben in gremo 
po nasprotnem pobočju do Salentinigalma. 
Tam je gozdna meja in primeren kraj za kratek 

1-2008
58
počitek. Nadaljujemo pot navzgor, rahlo proti 
levi, in se povzpnemo na širok hrbet, ki nas pri-
pelje naravnost na vrh. 
Spust poteka po smeri vzpona, možna je 
tudi varianta z direktnim smukom v Hintere-
ggengraben (do Kolmaierhütte), v katerega nas 
usmerijo smučine predhodnikov. Pri tej varian-
ti se niže v grabnu spet priključimo naši smeri 
dostopa.
Višinska razlika: 1600 m, čas vzpona: 4 ure, 
najprimernejši čas: od januarja do marca. 
Kako do izhodišča?
Avtocesta Ljubljana–Karavanški predor–
Bel jak–izvoz Lienz, nekaj km do kraja Lendorf. 
Ob glavni cesti smo pozorni na tablico za go-
stilno Kolmwirt. Gostilna je visoko na pobočju. 
Orientacijska točka je tudi antenski stolp poleg 
gostilne. Cesta je dobra in plužena. Od Ljublja-
ne do izhodišča je 150 km. 
Povezave in viri
Vodni k: Manfred Korbaj. 1. Kärntner Schi-
tourenführer (Band 1). H. Weishaupt Verlag, 
Graz, 1997.
Zemljevida: Kompass št. 66: Maltatal - Lie-
sertal, 1 : 50.000; Kompass št. 63: Millstätter 
See – Nockgebiet, 1 : 50.000. m
pohodništvo • alpinizem • jamarstvo
www.dumo.si
Vladimir K.
Tilak • Bask • Naxo 
Singing Rock • Kayland
gorniška oblaèila • turne vezi 
plezalna oprema • èevlji